1VkMjjtMO’ žm Martinovanja v Cirkulanah, v soboto, 10. novembra, ob 16. uri. Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2012 352(497.12 Cirkulane) 6010387,2 COBISS 0 KNJIŽNICA IVANA OKTOBER 2012 Dan krompirja v Cirkulanah /'"'Manice Društva gospodinj Cirkulane in učenci OS Cir-V_vkulane so petek, 12. oktobra združili moči in v okviru projekta Krompirjeve jedi pridno ustvarjali v kuhinji gasilskega doma in na šoli. Iz domačega krompirja, ki je zrasel na cirkulanski njivi, so pripravili veliko zanimivih, domačih jedi, ki so svoj prostor za nekaj časa našle tudi na priložnostni razstavi. In neverjetno, kaj vse se da pripraviti iz krompirja. Besedilo in foto: TM Spoštovane občanke in občani, dragi bralci! Smo v mesecu oktobru, v mesecu, kije vsako leto poln tradicionalnih dnevov, naj si bodo mednarodni ali pa kar naši, slovenski. Iz z leti smo se na mesec poln posebnosti in tradicionalnosti že kar privadili. V osredju je zagotovo mesec požarne varnosti in mesec humanosti, potem pa je tu še mesec varčevanja, mesec šolskih knjižnic, teden otroka, svetovni dan učiteljev, mednarodni dan hrane in še kakšen dan bi se našel. Po navadi ti dnevi, tedni niso namenjeni posebnim praznovanjem, temveč so kot opomnik vsem nam, da se je ob takih dnevih vredno zamisliti, narediti kaj dobrega in koristnega. Jeseni, ko nas narava bogato obrodi in imamo v naših krajev trgatev, morda katerega od teh praznikov tudi spregledamo. Pa nič hudega, saj je leto hitro naokrog. Prostovoljni gasilci, pa tudi gasilke v oktobru nimajo le praznika, imajo priložnost, da se širši javnosti predstavijo z vso odliko, z vsem, kar znajo, zmorejo in imajo na razpolago v društvih. Ob tem je na preizkušnji tudi humanost, pa solidarnost, kar je vredno spoštovati. Malo je namreč ljudi, ki še delajo in se trudijo povsem na prostovoljni bazi, in še sreča, da imamo v Sloveniji lepo število prostovoljnih dejavnosti in, da so temu predani tudi mladi rodovi. Dela, kijih opravljajo gasilci, so plemenita in so lahko ponos naše družbe, zato si želimo, da tako ostane v prihodnje. Delček te plemenitosti predstavljamo tudi v tokratni številki glasila občine Cirkulane. Verjamem, da boste našli to plemenitost, to predanost ljudi v vaši sredi, da se boste še kdaj s ponosom spomnili nanje in na njihova plemenita, nikoli pozabljena dela. A v glasilu pišemo in poročamo še o čem drugem. Naredili smo utrip pestrega in bogatega dogajanja v občini Cirkulane od junija, ko smo praznovali praznik občine, do oktobra, ko smo se veselili darov jeseni in pri sveti Ani potrgali grozde s trte častitljive letnice. V glasilu pa so se nam pridružili še naši najmlajši iz vrtca in šole. Da pa nastane nova izdaja časopisa, verjemite, je potrebno veliko truda, pogovorov, dobrih idej in zamisli. Vedno nam uspe, v to niti ne dvomimo. Bodimo ponosni na opravljeno delo, ki ostaja za zgodovino. Tokrat vam v branje ponujamo veliko zanimivih zgodb, z novimi pa se spet oglasimo v prazničnem decembru. Uživajte v barvitosti jeseni! Tatjana Mohorko Vabljeni na osrednjo prireditev Martinovanja v Cirkulanah, v soboto, 10. novembra, ob 16. uri. Ob 13. uri bo planinski pohod, ob 15. uri začetek zbiranja vzorcev, ob 16. uri pa prireditev za izbiranje naj Martina. Organizatorji Martinovanja v Cirkulanah so društva in posamezniki iz občine Cirkulane, pod pokroviteljstvom Občine Cirkulane. GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec Denarja za nove projekte bo vedno manj TJotem ko je občina Cirkulane v tem letu uspela nare-MT diti velik korak v razvoju in jeseni odpira še eno večjo naložbo širšega pomena, pa to ne pomeni, da bo s takim tempom lahko nadaljevala. Za zdaj večjega projekta nima v načrtu, saj tako kot okoliške občine v razpisu za državna sredstva ni bila uspešna, pa vendar načrti in želje ostajajo. Da pa bo vesela in lepa jesen, o tem ni dvoma, saj se na največji jesenski praznik v občini že pripravljajo. Mi smo se tokrat o aktualnih zadevah v občini Cirkulane na kratko pogovarjali z županom Janezom Jurgecem. »Ta trenutek potrebujemo še veliko; najprej modernizirane ceste, saj imamo še zmeraj med 30 in 35 kilometri neasfaltiranih cest. Veliki problem predstavlja razpršenost naših naselij, ki vsa potrebujejo čistilne naprave,« pravi prvi mož cirkulanske občine Janez Jurgec. Potem ko je občina Cirkulane v tem letu uspela narediti velik korak v razvoju in jeseni odpira še eno večjo naložbo širšega pomena, pa to ne pomeni, da bo s takim tempom lahko nadaljevala. Za zdaj večjega projekta nima v načrtu, saj tako kot okoliške občine v razpisu za državna sredstva ni bila uspešna, pa vendar načrti in želje ostajajo. Da pa bo vesela in lepa jesen, o tem ni dvoma, saj se na naj večji jesenski praznik v občini že pripravljajo. Mi smo se tokrat o aktualnih zadevah v občini Cirkulane na kratko pogovarjali z županom Janezom Jurgecem. Gospod župan, kakšen bi bil kratek oris poletnega dogajanja v občini Cirkulane? Župan Janez Jurgec: »Kljub krizi v svetu, ki je precej po žepu udarila tudi slovenske občine, smo lahko zadovoljni. V naši občini zaključujemo največji projekt -izgradnjo večnamenske turi-stično-prireditvene dvorane, spomladi pa smo že končali in namenu predali športni objekt v Cirkulanah. Po eni strani sem zadovoljen z novimi pridobitvami, po drugi strani pa nas spet pestijo težave v povezavi z denarjem, ki pa gaje vedno manj. Nekaj nalog rešujemo tudi preko Direkcije RS za ceste. Letos je bila v to vključena modernizacija ceste skozi Brezovec, ki je povezovalna cesta z občino Zavrč. Delno smo jo uspeli preplastiti, v bodoče pa bomo verjetno z deli na tem odseku še nadaljevali. Enako velja tudi za prenovo učilnic v naši osnovni šoli v času poletnih počitnic. Uspeli smo obnoviti dve učilnici.« Občina Cirkulane kot ustanoviteljica zavoda OŠ je poskrbela za to, da se je šolsko leto za vse učence začelo v kar najboljših pogojih? Župan Janez Jurgec: »Tako je, vendar se bojim, kaj bo kasneje, ko bomo morali začeti s kurilno sezono, kajti kurilnice na biomaso do danes nismo zgradili. Kurjenje bo tako po obstoječem sistemu verjetno kar oteženo, ker bi potrebovali nekaj več toplote, kot jo bomo pridobili v sedanji kurilnici v šoli. Upamo lahko samo, da zima ne bo prehuda in da bomo lahko kurilno sezono izpeljali tako, kot si želimo.« O zapletih okrog izgradnje nove kurilnice smo v medijih lahko marsikaj prebrali in slišali, pa vendarle, gospod župan, kje je zgodba danes in ali še obstaja rešitev za ta zaplet? Je občina zamudila dobro priložnost? Župan Janez Jurgec: »Zdaj smo na mrtvi točki oziroma priložnost, ki so jo imeli, je zamujena. Definitivno tudi zato, ker smo dobili dopis iz MRA-ja, Mariborske razvojne agencije, daje bilo v medijih govora o kurilnici in da kurilnica ni predmet razpisa iz regionalnih sredstev, zato ta projekt lahko odmislimo. Žal imamo ta trenutek tudi vse druge poti zaprte. Ta trenutek tudi nimamo nobenega projekta, ki bi ga lahko izvajali in ta denar porabili.« OSTAJA UPANJE, DA BO OBSTOJEČI KURILNI SISTEM VZDRŽAL BLIŽAJOČO SE ZIMO Ostaniva pri ogrevanju. Kako boste težave z ogrevanjem reševali zdaj, ko zima že skoraj trka na vrata? Župan Janez Jurgec: »Kmalu bomo novozgrajeno dvorano priključili na obstoječo kurilnico v OŠ Cirkulane in upali, da bo zima mila, da bo sistem do spomladi vzdržal, potem pa moramo iskati rešitev, ki bo ustrezala pogojem, ki jih imamo. Mogoče bi bila najboljša rešitev ta, da se prijavimo na razpis za energetsko obnovo objektov. Nanj se verjetno tudi bomo prijavili. S tem se nam bo ponudila možnost, da bomo obnovili kurilnico v OŠ na lesne brikete. Tako bi pridobili dovolj veliko kurilnico, s katero bi greli tudi nove objekte v neposredni bližini šole in so v naši občinski lasti.« V oktobru je v ospredju tudi zaključek del v novi dvorani, kjer potekajo še zadnja obrtniška dela. Kdaj lahko pričakujemo svečano odprtje za občino zelo pomembne pridobitve? Župan Janez Jurgec: »Večnamenska turistično prireditvena dvorana je končana. Pridobiti moramo le še uporabno dovoljenje. Vlogo smo že oddali. Morda bomo morali odpraviti še kakšne manjše napake, vse ostalo pa je do zdaj že urejeno. Upam, da bomo v kratkem dvorano lahko tudi svečano odprli in jo pričeli uporabljati.« Kaj bo občina z obstoječo večnamensko dvorano? Ste do tega trenutka s potencialnimi uporabniki uspeli najti Največji projekt občine doslej - izgradnja večnamenske turistično prireditvene dvorane - je zaključen. Občina čaka le še na uporabno dovoljenje. kak skupen dogovor? Župan Janez Jurgec: »Ta trenutek je stanje enako kot prej. Dogovora še ni in edino, kar smo se uspeli dogovoriti z društvi, je, da uporabljajo te prostore, ki jih je prej uporabljala občinska uprava. Vse ostalo je na isti točki. Upam, da bomo v jesenskem času sklicali sestanek z društvi in se le poskušali dogovoriti, kaj bo z dvorano, na kakšen način se bo uporabljala in kdo bo tisti, ki bo njen upravljavec. V prihodnjih letih bo zagotovo potekal še kakšen razpis za energetsko obnovo in sanacijo objektov, kar bi bilo s to dvorano smiselno narediti, vendar samo pod pogojem, da bo dvorana imela upravljavca in da bo imela tudi uporabnike. V naspro- tnem primeru je to nesmisel, kajti občina ne bo obnavljala neke stavbe, za katero ne ve, kaj z njo početi. Za zdaj se v tej dvorani odvijajo dogodki in naši občani jo koristijo. Če pa bo v celoti izpraznjena, bo postala velika težava. Vendar optimistično upam, da bo težava rešljiva v sodelovanju med društvi in občino.« Občina Cirkulane je v tem zadnjem kratkem obdobju naredila kar nekaj pomembnih korakov v razvoju, tako na področju šolstva, športa, kulture, uredili ste nove prostore občinske uprave ... Skratka, to je pomembno naložbeno območje, pa vendarle kaj občina Cirkulane ta trenutek še potrebuje? Župan Janez Jurgec: »Ta trenutek potrebujemo še veliko; najprej modernizirane ceste, saj imamo še zmeraj med 30 in 35 kilometri ne-asfaltiranih cest. Veliki problem predstavlja razpršenost naših naselij, ki vsa potrebujejo čistilne naprave; bodisi individualne ali manjšega obsega. V bodoče bomo morali razmišljati tudi o tem, kajti narave ne moremo tako zaničevati, da tega ne bi uredili. Ta problem bo verjetno v naslednjih letih osrednji za našo občino. V centru občine smo uredili domala vse, kar smo načrtovali, in izkoristili ves denar, ki smo ga lahko izkoristili za te razvojne potrebe. Potrebno je razumeti, da se določen denar lahko uporabi samo za določene namene in ne za kar koli. Upam, da bodo ljudje znali to tudi ceniti in seveda tudi uporabljati.« Nič kaj spodbudne pa niso novice za načrtovanje razvoja lokalnih skupnosti. Občine na Ptujskem vse po vrsti niste uspele na razpisih, kar pomeni, da denarja za nekatere načrtovane naložbe ne bo. Kako to komentirate in ali je to korak nazaj v razvoju? Župan Janez Jurgec: »Vsekakor je to korak nazaj v razvoju, vendar načrti za prihodnost naše občine ostajajo isti. Mi smo prijavili nekaj projektov na razpisih Razvoj vasi, na katerih nismo bili uspešni, tako kot marsikatera druga slovenska občina. Uspešni pa nismo bili zato, ker sredstev preprosto na tej postavki ni več. Upanje je, da bodo v bodoče razpisi še primerni in se bomo nanje lahko prijavili, čeprav že zdaj vemo, da bodo razpisi bolj ali manj na nivoju regije. To pomeni, da se bodo morale občine v prihodnje združevati na podlagi določenih projektov, ki so doprinos celotni regiji, in vem, da bo soudeleženka pri teh razpisih tudi občina Cirkulane. Drži pa, da čakamo še na razpis Južna meja in videli bomo, kakšni pogoji razpisa bodo tam, potem pa se to obdobje do leta 2013 za občine in državo končuje. Bo pa potem odprto novo obdobje od 2014 do 2020, v katerem sem prepričan, da se bo našla tudi naša občina in da bomo našli tudi kak projekt.« Do konca letošnjega leta bo v občini Cirkulane prav gotovo še zelo delovno in pestro, morda tudi na meddržavnem področju. Se lahko v prihodnje nadejamo še kakšnega skupnega sodelovanja z občino s sosednje Hrvaške, kjer imate doslej dobre izkušnje in rezultate? Župan Janez Jurgec: »Mi smo skupaj že sodelovali v projektih in poskušamo primer dobre prakse tudi nadaljevati. Ko bo občina Cestica v EU, bo verjetno še več razpisov, ki bodo zahtevali povezovanje občin. Takega sodelovanja bo v prihodnje verjetno še več.« JESEN PRINAŠA TUDI MARTINOVANJE IN V OBČINI CIRKULANE BO TA JESENSKI DOGODEK ŽE TRADICIONALEN Kadar omenjamo jesen, kaj hitro pomislimo na bogastvo, ki ga v naše kraje vsako leto znova prinaša ta letni čas. Kako bogata je letošnja jesen za občino še po drugi, vinogradniški plati? Župan Janez Jurgec: »Letošnja vinska letina je po svoje zanimiva, ni pa tako obilna kot ostala leta. Obstaja upanje, da bo letos kvaliteta toliko boljša. V življenju pač moraš biti zadovoljen z izkupičkom, ki morda ni Od poletja moderniziran odsek ceste v Brezovcu, ki se navezuje na občino Zavrč. Stara kurilnica v osnovni šoli naj bi to zimo še vzdržala, spomladi pa jo čaka verjetno večja in sodobna prenova. tolikšen, kot bi si ga želel ali kot si ga planiral. Prepričan sem, da so tudi naši vinogradniki zadovoljni s tem, kar so pridelali, iztržili. V bodoče bomo morali tudi na tem področju še marsikaj postoriti, saj prihajamo do spoznanja, da se velika večina vinogradov opušča. Ljudje nimajo dovolj sredstev že za nabavo precej dragega reprodukcijskega materiala, na drugi strani pa je vino podcenjeno - to bo potrebno urediti. To ni problem samo naše občine, ampak širše, in to bi že bil en projekt, ki bi lahko povezal haloške, vinorodne občine. Lahko bi tako ustvarile skupno blagovno znamko s področja in v svetu to za- čele tržiti. Imamo vrhunske vinogradnike, ki znajo pridelati vrhunsko vino, samo bolj kot ne, to izvajajo posamezno. Mislim, da je skrajni čas, da se zgodi tudi nekaj na tem področju.« Ob koncu pogovora nama gospod župan ostaja le še povabilo vsem na letošnje martinovanje, ki ga v Cirkulanah že načrtujete. Župan Janez Jurgec: »V naši občini bomo imeli tradicionalno martinovanje, tako kot vsa zadnja leta. Naši vinogradniki dogodek pripravljajo skupaj z občino in z zainteresiranimi za ta jesenski dogodek. V Halozah je tudi ena od pobud, kjer se povezuje več martinovanj skupaj, vendar to za zdaj še ni tako dodelano, kot bi si sam kot župan želel. Tukaj bi bilo potrebno videti dodano vrednost k našim vinogradnikom oziroma da naši vinogradniki na podlagi tega lažje tržijo svoje proizvode in s tem postanejo prepoznavni. Vendar bo potrebno tudi na tem področju postoriti še veliko več. Ena od teh nalog, ki nas čaka v prihodnje, je priprava odloka o sobodajal-stvu, ki bi ga morale pripraviti vse haloške občine. Morda bi se potem turizem tudi bolj razvijal. Več se bomo morali povezovati. Čim prej bomo to začeli, lažje nam bo v prihodnje. Povabilo na naše martinovanje v občini Cirkulane pa seveda velja vsem v občini in prijateljem, ki nas vsako leto obiščejo. Dobimo se v soboto, 10. novembra, na tradicionalnem martinovanju v Cirkulanah.« Besedilo in foto: TM Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane od maja do septembra "V /"obdobju od maja do septembra V 2012 so občinski svetniki zasedali na 1. izredni seji, 13. redni seji in 5. dopisni seji. PRVA IZREDNA SEJA JE BILA 17. MAJA Župan občine Cirkulane je 1. izredno sejo Občinskega sveta sklical 17. 5. 2012. Občinski svet je obravnaval 8 točk dnevnega reda. Sprejel je sklep o prejemnikih občinskih priznanj: PGD Cirkulane prejme veliko priznanje občine Cirkulane, Marija Vidovič in kmetija Bedrač prejmeta priznanje občine Cirkulane, plaketo občine Cirkulane pa prejme Miro Lesjak. Sprejeli so tudi sklep, da se Občina Cirkulane ne prijavi na javni razpis za nepovratna sredstva izgradnje kotlovnice na lesno biomaso. 13. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA JE BILA 5. JULIJA Po potrditvi dnevnega reda, kije obsegal dvanajst točk, so potrdili zapisnik 12. redne seje Občinskega sveta. Župan je poročal o realizaciji sklepov prejšnje seje; vsi sklepi so bili v celoti realizirani. Občinski svet je nato obravnaval število in vrsto oddelkov ter zvišanje normativa otrok v Zavodu OŠ Cirkulane-Zavrč, OE Vrtec Cirkulane in ceno programov ter sistemizacijo delovnih mest, ki jo je predstavila predstavnica Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, računovodkinja Ana Černivec. Predlog ceneje bil določen na osnovi stroškov 5-mesečnega delovanja vrtca (od 1. L 2012 do 30. 4. 2012). Za prvo starostno skupino se je cena vrtca znižala za 14,66 % in znaša 423,00 EUR, za drugo in tretjo starostno skupino se je cena znižala za 11,53 % in znaša 346,45 EUR ter za četrto starostno skupino se je cena vrtca znižala za 15,54 % in znaša 279,46 EUR. Občinski svet je sprejel sklep, da Občina Cirkulane daje soglasje k številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v Vrtcu Cirkulane ter soglasje k ceni programov in sistemizaciji delovnih mest. Občinski svet je tudi sprejel spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Cirkulane-Zavrč, po skrajšanem postopku, zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo. Občinski svet je tudi ocenil, da so bili doseženi zastavljeni cilji občinskega programa varnosti občine Cirkulane za leto 2011. Sprejeli so tudi sklep, da podeljena stavbna pravica na parceli št. 104/14 k.o. Cirkulane preneha. Župan je predstavil predlog novele Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki gaje Vlada posredovala v Državni zbor in predvideva sofinanciranje mesečnih vozovnic za avtobus ali vlak vsem dijakom in študentom. Sprejeli so sklep, da Občinski svet soglaša s prodajo parcele št. 256/3 k.o. Cirkulane in da se ugodi prošnji družine Vidovič glede asfaltiranja klanca. Sledile so še pobude in vprašanja. 5. DOPISNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Župan Janez Jurgec je sklical peto dopisno sejo Občinskega sveta, kjer so sprejeli sklep, da se oddajo pisarni- ški prostori v večnamenski dvorani v Cirkulanah v brezplačno uporabo društvom. Jelena Vučkovič Večnamenska turistično prireditvena dvorana OBČINA CIRKULANE Cirkulane 58 2282 Cirkulane Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Občina Cirkulane je izvedla operacijo z nazivom: VEČNAMENSKA TURISTIČNO PRIREDITVENA DVORANA. Operacijo je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve v okviru javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« Razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve nacionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Občinska uprava Nova večnamenska turistično prireditvena dvorana je tik pred svečanim odprtjem. Foto: TM Spoštovane občanke in spoštovani občani! Čas neusmiljeno beži. Kljub temu se nekatere stvari spreminjajo še hitreje. Tudi v DZ moramo nekatere zakone sprejemati hitreje, kot bi jih, če bi bili v nekem drugem normalnem času. Žal moramo slediti ukrepom EU, skladno s tem pa moramo zmanjšati javno porabo. Ne bi želel pisati na način, da bi bilo lepo slišati, pa tudi pretiravati nima smisla. Nekaj pomembnih vsebin bi vam želel sporočiti preko lokalnega glasila, za katerim ni lastnikov, ki skorajda naroči- jo ustvarjalcem medijskih vsebin, kako, na kakšen način in o čem naj pišejo. Lokalni medijski prostor občinskih glasil za zdaj ohranja svojo pristnost. Naj bo tako tudi v prihodnje. Tudi zakonodaja na področju medijev bi naj v prihodnje dajala večji pomen lokalnim medijem. Kaj je pred poslankami in poslanci DZ ta trenutek najpomembneje? Proračun države za leti 2013/2014. V predlogu proračuna, ki ga Vlada predlaga DZ v obravnavo, predlaga delni dvig DDV, novi davek na finančne storitve, višji davek na motorna vozila, višje okoljske dajatve, na drugi strani predlaga zmanjšanje mase za plače javnih uslužbencev ter za 600 milijonov evrov več državnih investicij. Katere investicije bo torej država sofinancirala občinam? Tiste, ki so vezane na evropska sredstva. Iz navedenega sledi, da se bo upočasnil tempo občinskih investicij, ki niso vezane na evropski denar. Za naš del Slovenije je bistvene- ga pomena nadaljevanje in čimprejšnje dokončanje AC Draženci-Gruškovje. Sredstva v proračunu države so, tako da lahko pričakujemo nekatere korake k izdaji gradbenega dovoljenja, ki se morajo zaključiti spomladi 2013. Pomembna je tudi povezava vzhodnega dela Haloz na hitro cesto Ptuj-Markovci-Gorišni-ca-Ormož. Tudi ta povezava, ki se bo iz Zavrča nadaljevala preko Drave proti Gorišnici, postaja vse realnejša. Potek hitre ceste se sedaj obravnava po tako imenovani južni in ne več po severni varianti. Navedel sem le najpomembnejše. Ob tem pa lahko povem, da bo nekaj denarja iz države namenjenega za vzdrževanje državnih cest, krožišče pri pokopališču na Vidmu postaja realnost, pa nekaj najbolj kritičnih odsekov državnih cest bo dobilo novo asfaltno prevleko. Gre za krajše odseke, ki predstavljajo poškodbe vozišča, kjer je lahko ogrožena varnost udeležencev v prometu. V zadnjem času je bilo veliko izrečenih besed na temo zmanjšanja števila občin in občinskih uradnikov. Za zdaj v predlogu proračuna to ni predvideno. Je pa res, da so nekateri skušali z anketami ustvariti zaskrbljenost zaposlenih na občinah. Takšna početja dodatno vpli- vajo na slabo voljo zaposlenih, ki sami niso krivi, da so tam. Naj vam ob koncu zaželim lepe jesenske dni, mirno in strpno prenašanje težkih časov, v katerih smo se znašli. Verjamem, da se splača potrpeti in razumeti tiste, ki moramo sprejemati odločitve, ki pomenijo zmanjšanje že doseženih standardov, in to zaradi tega, da bo kmalu spet bolje. Branko Marinič, poslanec DZ RS Vaški odbori se predstavljajo VO Pristava v celotni postavi na turistični kmetiji Kozarčan. V0 CIRKULANE Vaški odbor Cirkulane sestavljajo: Dušan Bratušek, predsednik, in člani Jasna Klajderič, Gorazd Derniko-vič, Aleš Klinc, Ferdo Der-nikovič, Milena Debeljak in Zlatko Gomilšek. Cirkulane so zagotovo najbolj poseljeno naselje v občini Cirkulane in so tudi središče občine. V naselju danes živi okrog 420 prebivalcev v 157 gospodinjstvih. Kraj je dobro razvit, v njem pa so vse pomembnejše ustanove in zavodi, kijih premore občina. Večjih načrtov si v vaškem odboru niso zadali, Vaški odbor Pristava sestavljajo pretežno mladi krajani, ki se med seboj tudi dobro razumejo in uspešno delajo. In zanimivo, da ima- saj so mnogi tako uvrščeni v osrednji plan občine, želijo pa si, da bi dobili urejene ekološke otoke, torej mesta, kjer bi lahko na primeren način odlagali odpadke. Še v letošnjem letu želijo urediti okolico pri kapeli, pa še smerokazi do posameznih hiš bi bili dobrodošli, je poudaril Dušan Bratušek, predsednik vaške skupnosti. Pa še tole dodajmo, da je vaški odbor prvomajske praznike z veseljem preživel skupaj s krajani in z občani, kar pa je tudi že postalo del tradicije. jo v vaški skupnosti tudi dve mladi krajanki, študentki, ki sta se dobro vključili v delo vaškega odbora. V vaškem odboru Pristava so: Stan- ko Korenjak, predsednik, Aleksander Petrovič, podpredsednik, ter člani Marko Hrnčič, Jernej Golc, Franc Roškar, Marjanca Vnuk in Petra Letonja. V naselju Pristava, ki meji na center občine, trenutno živi 187 prebivalcev v 80 gospodinjstvih. Naselje je zelo razvejano, zato nekega posebnega centra nimajo, se pa po navadi in tudi ob posebnih dogodkih Pristavčani dobijo kar pri Roškarjevih, na turistični kmetiji Kozarčan. Tam ima vaški odbor tudi svoje sestanke, na katere zmeraj vabijo svetnika Milana Žumbara, s katerim tudi sicer zelo dobro sodelujejo. Potem ko jim občinski svetnik predstavi aktualne teme v občini, jih seznani z načrti občine, pa mu vaški odbor pove še za svoje želje in potrebe, ki jih imajo v kraju. Seznam želja ni tako zelo obsežen, pa vendarle si krajani Pristave želijo, da bi bil njihov kraj urejen, da bi končno dobili asfaltiran odsek ceste mimo Kumrovih, predlagajo pa tudi, da je nujna modernizacija ceste proti Pohorju. Cesta, ki je že bila večkrat v planu občine, potrebuje razširitev, so prepričani vaški odborniki, in to čim prej, tudi zaradi večje varnosti udeležencev v prometu. V Pristavi bi potrebovali še kak meter več odbojne ograje, ostalo pa pravijo, da imajo dobro urejeno. Pristavčani so znani tudi po dobrih srečanjih, ki jih za krajane pripravijo nekajkrat letno, vse na vasi pa radi povabijo tudi na delovne akcije in odziv je zmeraj dober. Še posebej veselo bo v Pristavi 30. oktobra, ob 16. uri; letos bo to že tretje srečanje, ki pa ga želijo narediti za tradicionalnega. Je pa avtobusna postaja v dolini začetek in konec vsega dogajanja v Pristavi, pripomnijo člani vaškega odbora, saj je to zelo Vaški odbor Cirkulane se predstavi. Na fotografiji manjka Gorazd Dernikovič VO PRISTAVA 8 Glasilo občine Cirkulane Na nedeljskem delovnem srečanju seje vaškim odbornikom v Pristavi pridružil še svetnik občine Milan Žurnbar. prepoznavna vstopna točka za vse. Mi pa dodajamo, da je ta del, tako kot tudi prijetna haloška vasica, zelo lepo in vzorno urejen. Da ima ob sebi zares odlično ekipo, ki zasluži veliko pohvale, predsednik VO Stanko Korenjak ne skriva. »Imam mlado, zelo zavzeto ekipo, ki je pripravljena ne- VO MEJE kaj narediti. To nam za zdaj tudi uspeva. In če bi si ekipo vaškega odbora zbiral sam, bi verjetno težko tako dobro izbral. Vesel sem, da tudi z vodstvom naše občine konstruktivno sodelujemo. Želim, da tako ostane tudi v prihodnje in da bo naša Pristava še bolj urejena, prepoznavna vas v občini Cirkulane.« Vaški odbor Meje je po številu članov eden od skromnejših, zato pa v obmejnem koncu občine Cirkulane niso nič manj aktivni. Do Mej, do meje s Hrvaško in do cerkvice Sv. Florjana pelje lepo urejena cesta, a opozorilna tabla, da je to obmejno ob- močje, nas kaj hitro opozori, da je gibanje omejeno. Prehod čez mejo je dovoljen le tistim prebivalcem, ki imajo obmejne prepustnice, zato tudi neke posebne gneče domačinov in tujcev za zdaj ni. Ljudje ob meji tudi tukaj živijo povsem normalno življenje, na državno mejo pa Mitju Arbeiterju, predsedniku VO Meje, ter članoma Zlatku Petroviču in Robertu Kelcu, sta se na fotografiji pridružila nadebudna prebivalca Mej: šestletni Nik in petletni Tilen. so se navadili že pred mnogimi leti. V Mejah trenutno živi 55 prebivalcev, 20 gospodinjstev pa naj bi bilo zasedenih, in ljudje v tem kraju se zelo dobro poznajo med seboj. Na dan našega delovnega srečanja sta se dva člana vaškega odbora opravičila, zato pa smo lahko v pogovoru s preostali tremi izvedeli marsikaj zanimivega. VO Meje sestavljajo naslednji krajani: Mitja Arbeiter, predsednik, Zlatko Petrovič, Robert Kelc ter Franc Korenjak in Ludvik Debeljak, ki pa manjkata na skupni fotografiji. Kot ekipa skupaj dobro delajo, imajo kar nekaj načrtov in želja, srečujejo pa se ob posebnih priložnostih in za krajane organizirajo tudi skupna srečanja. Najbolj odmevni srečanji sta ob veliki noči in prazniku dela, ko pri Arbeiterjevih, kjer je doma predsednik vaške skupnosti, zakurijo kres in se poveselijo ob njem. Na god Sv. Florjana pa je praznično tudi v majhni obmejni cerkvici, ki stoji na hrvaški strani, kjer se zbere veliko gasilcev z obeh strani meje. Od vsega prebivalci Mej najbolj želijo modernizirane ceste ob državi meji, na občino pa so dali tudi pobudo za obnovo hiše tik ob meji, kjer je bila načrtovana izgradnja mejnega prehoda. Prepričani so, da si ta hiška z vinogradom zasluži obnovo in lahko bi komu na slovenski strani še kako služila, vaška skupnost pa bi jo lahko prav tako koristila ob priložnostih. Posebnost tega obmejnega naselja so čudovite in razgibane vinogradniške lege ter odlična vinska kapljica, ki VO SLATINA-MALI OKIČ VO Slatina-Mali Okičjepo številu članov res najštevilčnejši v občini, a s fotografijo tega žal ne moremo dokazati. Na delovnem srečanju so se zbrali le štirje člani: Drago Herceg, Anton Ciglar, Alojz Krajnc in Franc Drevenšek, na fotografiji pa se jim je pridružil njihov dober prijatelj in zelo spoštovani krajan Rajko Lesjak. jo pridelajo v Mejah. teh koncih so bili že od nek- Vaški odbor Slatina-Mali daj zelo povezani in so znali Okič je najštevilčnejši v obči- stopiti skupaj, kadar je bilo ni Cirkulane. Sestavlja ga kar potrebno, zato je nastal tudi devet članov; štirje so iz Ma- skupni vaški obor. V Malem lega Okiča, pet pa jih prihaja Okiču bi lahko našli vsaj 61 iz sosedne Slatine. Ljudje v hišnih številk, v Slatini pa ne- kaj več, tam okrog 80, čeprav se te številke veliko spreminjajo. V obeh vaseh skupaj živi 215 prebivalcev. V VO Slatina-Mali Okič so trenutno: Drago Herceg je predsednik, člani pa so Anton Fuks, Anton Cigar, Anton Brodnjak, Alojz Krajnc, Vinko Kmetec, Herman Krajnc, Luka Milošič in Franc Drevenšek. Na sestankih se dobivajo po potrebi, enkrat pri enem, drugič pri drugem članu, kdaj pa tudi pri Rajku Lesjaku, pri katerem doma se je zmeraj veliko dogajalo in bogatilo odnose med krajani. Zato ni naključje, da je v tem kraju nastalo Društvo za ohranjanje običajev, ki z izvirnostjo še posebej izstopa v času pusta, kolin, ob postavljanju klopotca in ob trgatvi. Skratka Slatina in Mali Okič sta naselji občine Cirkulane, kjer so običaji doma. Za razvoj turizma je to enkratna priložnost. Imajo pa v obeh naseljih tudi znane podjetnike, ki se ukvarjajo s sirarstvom in kozjerejo, peko kruha, mizarstvom in celo računovodstvom. Krajani obeh naselij si v prihodnje želijo, da bi se jim izboljšale cestne povezave, da bi bila po vseh letih prizadevanj vendarle modernizirana obmejna cesta Mali-Veliki Okič v dolžini okrog 2 kilometrov, asfaltirati in modernizirati pa bi morali še kar nekaj manjših odsekov ter na nekaterih nevarnih odsekih namestiti varnostno ograjo in ogledala. Potem bi bilo za varnost mnogo bolje poskrbljeno. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Peti rojstni dan občine Cirkulane Mladimi veseljaki se je začelo letošnje praznovanje 5. ^-/praznika občine Cirkulane in lepa slovenska pesem se je slišala še cel večer. Bil je to praznik občine in njenih ljudi, praznik dosežkov in uspehov občine Cirkulane, ki jih tudi v zadnjem obdobju ni mogoče prezreti. Praznični dan je bil lepa priložnost za pogled v bližnjo preteklost, v razgibano obdobje, in med dogodke, kisov zadnjem letu zaznamovali življenje ter delo lokalne skupnosti in njenih ljudi. “TUDI MINULO LETO JE BILO USPEŠNO’’ Župan Janez Jurgec je na osrednji proslavi ob 5. prazniku občine povedal: “Prehojena pot in rezultati se že kažejo povsod. Iskreno upam, da so z njimi zadovoljni tudi naši občani. Ravno petletno obdobje se mi zdi pomemben mejnik, ob katerem se pokažejo rezultati dela, truda ljudi, ki so vpeti v delo občine. Morda kdo v občini ni naklonjen praznovanju, saj so časi negotovi, varčevati moramo na vseh področjih, vendar sam nisem takega mnenja, saj se je potrebno družiti, najti nove ideje, si napolniti baterije tudi v takih časih in si izmenjati trenutne pozitivne in negativne izkušnje. Zato menim, da je ravno ta čas tisti, ko je še kako pomemb- nnf/fnrir “Prehojena pot in rezultati se že kažejo povsod. Iskreno upam, da so z njimi zadovoljni tudi naši občani,« je v uvodu slavnostnega nagovora poudaril župan Janez Jurgec. Slovesnost seje v večnamenski dvorani v Cirkulanah začela s pesmijo odličnih Mladih veseljakov. no druženje, pri katerem se vsi zavedamo, da je delček vloženega od posameznika, tisti delček, ki prispeva k uresničitvi skupnih ciljev, skupnemu razvoju, čeprav velikokrat posameznik tega ne občuti. Časi so zagotovo motivacije, za nadaljnje delo, prav tako pa nas marsikdo opozori na to, da so to časi, v katerih je potrebna še večja enotnost in skrbnost, da bomo lahko ustvarjali in delali naprej. Na Občini se z Občinsko Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je bil osrednji govorec na slovesnosti, pridružila se mu je tudi ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Kristina Artenjak, saj je šola proslavila prav tako svoj praznik, v imenu županov s Ptujskega pa je zbrane nagovoril podlehniški župan Marko Maučič. negotovi, nepredvidljivi, zato je potrebno vse sile usmeriti v to, da delamo skupaj v dobro skupnosti še naprej, da se še bolj trudimo in ustvarjamo. Upam, da je občinski praznik pomemben dejavnik upravo trudimo uresničevati vse, kar je sprejeto in potrjeno na Občinskem svetu. Odločitve, ki jih tako sprejmemo, so pomembne predvsem za bodoče generacije. Zato se trudimo z realizacijo Z vodstvom občine na odru letošnji nagrajenci občine Cirkulane. projektov, ki jih je možno izvesti v našem kraju, čeprav se v kratkoročnem obdobju zdi, da le-ti nimajo velike dodane vrednosti. Trdno upam, da bodo le-to skozi čas dobili in da bodo služili kar največjemu številu naših občank in občanov. Tudi za to minulo leto lahko rečem, da je uspešno. V tem obdobju smo uspeli realizirati nekaj projektov, ki so za delovanje celotne občine zelo pomembni. Pomenijo boljše pogoje življenja za občane, možnost za razvoj športa in rekreacije, boljše in varnejše pogoje za delo gasilcev. Kljub veliki krizi, ki se nikakor noče končati in obrniti v pozitivno smer, nam je v občini uspelo realizirati zamisli, ki so bile samo v povojih, in končno je napočil tudi čas za njihovo uresničitev. Kar nekaj časa, naporov in sredstev je bilo potrebnih za to, da smo uspeli. Uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev, saj brez njih vsega tega ne bi bilo mogoče udejanjiti. Uspeli smo dobiti 182 tisoč evrov za slačilnice s tribunami, pridobili smo 68 tisoč evrov za cesto Kapela, prav tako pa črpamo sredstva za nastajajočo večnamensko dvorano v vrednosti milijon štiristo tisoč evrov iz regionalnih sredstev. Nekaj sredstev je še na razpolago, vendar bomo na njih očitno morali pozabiti. Uspešnost dela se ne meri samo po uspelih takih in drugačnih projektih. Ti so nam, in upam, da nam bodo tudi v bodoče, uspevali. Uspešnost dela vidim tudi v drugih stvareh, ki pa Na osrednji praznični slovesnosti so peli in plesali najmlajši iz občine. PRIJETEN KULTURNI PROGRAM Učenci OŠ Cirkulane-Zavrč so se na proslavi predstavili v spletu Utrinki našega leta. Prikazali so, kako uspešni in odlični so bili na šoli skozi celo šolsko leto, ki se je v junijskih dneh počasi poslavljalo. Na odru so se jim s pesmijo pridružili še Mladi veseljaki, mešani pevski zbor in Folklorna skupina KD Cirkulane. Učenci so pesmi in plese povezali v splet pod naslovom Utrinki našega leta in navdušili. nam žal ne uspejo tako, kot bi si želeli. Vse prevečkrat kritiziramo, vse prevečkrat se zgodi, da se ne pogovarjamo, ne vidimo, kako stvari dejansko stojijo, premalo smo produktivni z idejami, ki bi bile uresničljive in možne. Velikokrat se o stvareh pogovarjamo na pamet in s tem tudi prepričujemo ostale okrog sebe, da so te napačne, spet druge prave. Ravno zato sem mnenja, da občina, župan, svetniki in odbori ter komisije premalo časa namenimo proučitvi določene ideje in kritiziramo zadeve precej na pamet, res pa je, da je časa malo, da nima nihče zraven službe tega na pretek, pa vendar si ga je za tako delo potrebno vzeti. Prav tako sem mnenja, da je potrebno dati društvom Slovesnosti ob 5. prazniku občine Cirkulane so se udeležili številni gostje, med njimi tudi poslanec Branko Marinič, državni svetnik Rajko Fajt, župani sosednjih slovenskih občin in občin s sosednje Hrvaške ter mnogi domačini, ki so napolnili večnamensko dvorano. po nekaj letih financiranja izključno iz občinskega proračuna možnost, da poskrbijo za lastno financiranje. Prav zato smo društvom ponudili možnost upravljanja z nekaterimi prostori, s katerimi bi lahko gospodarila občina. Upam, da bomo tam, kjer teh rešitev še nimamo, našli ustrezne kompromisne rešitve, ki bi dajale društvom občutek, da so si denar oz. sredstva prigospodarila sama in jim niso kar podarjena. Naša društva bodo s tem dobila nove možnosti in prepričan sem, da bodo tudi v prihodnje dobro delala in s tem veliko prispevala k našemu življenju ter urejenosti in prepoznavnosti našega kraja. Delo vseh je dobro in upam, da se bo tudi v prihodnje tako nadaljevalo. „ZAHVALA VSEM, KI SE TRUDITE ZA SKUPNO DOBRO" Tudi v bodoče nas čaka veliko novih izzivov, izivov, ki jih bo potrebno izvajati skupaj z vsemi, ki želijo aktivno sodelovati; v sodelovanju vidim uspešno delo Občine Cirkulane. Vsi se moramo truditi, da bomo dosegali uspehe, saj ti nikakor niso odvisni od posameznika. Verjamem v našo bodočnost, ki jo skupno gradimo. Brez dobrega dela in sodelovanja ne bo šlo. Ob tej priliki naj izrečem zahvalo vsem, ki se trudite za skupno dobro.” PRIZNANJE KMETIJI BEDRAČ, MARIJI VIDOVIČ, PGD CIRKULANE IN MIRU LESJAKU Župan Jurgec, podžupana Franc Milošič in Davorin Tušek ter direktorica Občinske uprave Milena Debeljak so zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili tudi najvišja občinska priznanja. Priznanje občine sta pre-jali kmetija Bedrač iz Slatine za uspešno vodenje kmetije in promocijo mlečnih izdelkov ter Marija Vidovič, dolgoletna prizadevna članica društva upokojencev, za dolgoletno delovanje v občini in DU Cirkulane, za uspešno sodelovanje v projektu Starejši za starejše. Veliko priznanje občine so prejeli letošnji slavljenci - člani PGD Cirkulane za 70-letno humano in nesebično delo v gasilstvu. Plaketo občine Cirkulane je prejel neumorni in dogo-letni ljubiteljski kulturnik Miro Lesjak za 40 let aktivnega dela v KD Cirkulane in na številnih drugih področjih v občini. Zbrala: TM Fotografije: Borut Lindič Upravne storitve, ki jih opravljajo krajevni uradi Krajevni urad je »podaljšek« upravne enote in opravlja določene naloge iz pristojnosti upravne enote. Med najpogostejše storitve sodita vodenje naslednjih upravnih postopkov in opravljanje upravnih nalog: S PODROČJA ODJAVNO-PRIJAVNE SLUŽBE: - sprejem vlog za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaznice ali potnega lista, ne glede na kraj stalnega prebivanja - postopek v zvezi z vlogo za vpis spremembe naslova v potnem listu - postopek v zvezi z naznanitvijo pogrešanja osebne izkaznice ali potnega lista - ureditev prijave ali odjave stalnega ali začasnega prebivališča - izdaja potrdil iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva (potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo o začasnem prebivališču, potrdilo o sku- Uradne ure Krajevnega urada Cirkulane so ob torkih od 8.00-12.00 ure in od 13.00 do 15.00 na naslovu Cirkulane 58, 2282 Cirkulane. pnem gospodinjstvu) - potrjevanje dovoljenj zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino (samo v Bosno in Hercegovino) mladoletnih oseb do 15. leta starosti - potrjevanje podpor volivcev raznim referendumskim pobudam in kandidaturam S PODROČJA MATIČNIH ZADEV: - izdaja izpiskov iz matičnega registra (»kot splošni izpiski«, ki vsebujejo vse zaznambe glede osebnega statusa) - izdaja izpiskov iz matičnega registra o rojstvu, ne glede na kraj rojstva, in izpiskov iz matičnega registra o sklenitvi zakonske zveze - izdaja izpiskov iz matičnega registra o smrti, ne glede na kraj smrti za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005 - postopek v zvezi s sestavo smrtovnice za zapuščinski postopek - sprejem izjave na zapisnik o priznanju očetovstva - izdaja potrdil o državljanstvu - posredovanje podatkov iz matičnih knjig - izdaja potrdil iz matičnega registra SPREJEM VLOG: - sprejem ponudb za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem izjav o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem zahteve za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča (bodisi pisno ali ustno na zapisnik upravnega organa) IZDAJANJE LISTIN IZ CENTRALNIH ZBIRK PODATKOV: - izdajanje izpiskov iz elektronske ze- mljiške knjige - izdajanje potrdil oziroma izpiskov iz zbirk geodetskih podatkov (prikaz parcele, lastninski list, potrdilo o parceli) UPRAVNE OVERITVE: - overitev prepisa ali kopije dokumenta - overitev podpisa za potrebe vseh upravnih postopkov - overitev garantnega pisma OPOZORILO: Upravni organ overja le listine, namenjene za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremičninami in vse druge listine, ki se uporabljajo pred pravosodnimi organi, so pristojni notarji. KJE POSLUJEJO KRAJEVNI URADI Na območju Upravne enote Ptuj je organiziranih petnajst krajevnih uradov, po večini so pisarne krajevnih uradov v občinskih stavbah. KU Videm pri Ptuju, Videm pri Ptuju 54, tel. št. 02 764 11 81 KU Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, tel. št. 02 798 02 40 KU Markovci, Markovci 43, tel. št. 02 795 22 55 KU Gorišnica, Gorišnica 83a, tel. št. 02 740 80 91 KU Destrnik, Vintarovci 50, tel. št. 02 753 01 11 KU Majšperk, Majšperk 32a, tel. št. 02 795 22 70 KU Dornava, Dornava 135a, tel. št. 02 755 02 21 KU Podlehnik, Podlehnik 8, tel. št. 02 768 11 51 KU Cirkulane, Cirkulane 43, tel. št. 02 761 00 31 KU Juršinci, Juršinci 3b, tel. št. 02 758 00 61 KU Hajdina, Zg. Hajdina 44a, tel. št. 02 781 10 41 KU Vitomarci, Vitomarci 71, tel. št. 02 757 49 21 KU Trnovska vas, Trnovska vas 42, tel. št. 02 795 22 50 KU Zavrč, Goričak 6, tel. št. 02 795 22 60 KU Žetale, Žetale 4, tel. št. 02 795 22 65 URADNE URE NA KRAJEVNIH URADIH Uradne ure na krajevnih uradih so določene z Aktom o delovnem času v Upravni enoti Ptuj z dne 29. 2. 2008 in s spremembo akta z dne 11. 3. 2009. Posamezni krajevni uradi poslujejo ob različnih dnevih. Razpored uradnih ur krajevnih uradov se, v skladu s sprejetim aktom, objavlja tedensko in je na voljo na naslednjih naslovih: - izobešen na krajevnih uradih - dostavljen vsem občinam na območju Upravne enote Ptuj - v sprejemni pisarni Upravne enote Ptuj (št. 7), tel. št. 02 798 01 55 ali 02 798 01 44 - telefonska centrala Upravne enote Ptuj, tel. št. 02 798 01 00 - objavljen na internetnem portalu Internet: http://upravneenote.gov.si/ ptuj/ Elektronska pošta: ue.ptuj@gov.si Upravna enota Ptuj V Cirkulanah so se pomerile ekipe prve pomoči ■V Tobčini Cirkulane se je v letošnjem letu dogajalo veliko V pomembnih dogodkov, med temi tudi XVII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Preverjanje so organizatorji uspešno izpeljali v soboto, 23. junija, v centru Cirkulan, udeležilo pa se ga je šest ekip. Ekipa MO Ptuj je bila na koncu najuspešnejša in tudi zmagala, poleg Ptujčanov pa sta tekmovali še dve ekipi iz Majšperka, po ena pa iz Cirkulan, Kidričevega in Ormoža. Otvoritev in razglasitev rezultatov preverjanja je potekala na dvorišču OŠ Cir-kulane-Zavrč. V pripravah za preverjanje sta organizatorja URSZR Ptuj in OZ RKS Ptuj zagotovila vsa potrebna materialna sredstva za postavitev delovnih točk. Med drugim so reševalci posredovali v nesreči, ki se je zgodila v gozdu, nale- teli so na delovno nesrečo, ko se je porušil gradbeni oder, reševali pa so tudi v masovni nesreči - potresu. V pripravah so sodelovali tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec z Občinsko upravo, poveljnik in predsednik PGD Cirkulane Ivan Tetičkovič in Anton Kokot, OŠ Cirkulane-Zavrč, Radioklub Cirkulane, štab CZ občine Cirkulane in Policijska postaja Gorišnica. V izvedbi preverjanja, skupaj z imitatorji poškodb, je sodelovalo okrog 80 ljudi. Tudi mimoidoči so z zanima- Občina Majšperk Občina Cirkulane Občina Kidričevo i jFr /j ir | fa V Cirkulanah smo bili v juniju priča zanimivemu dogodku -preverjanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Gostitelj preverjanja je bila občina Cirkulane. Foto: Arhiv URSZR Ptuj njem opazovali kako poteka nudenje prve pomoči, sicer pa so si preverjanje ogledali tudi nekateri poveljniki CZ občin v Podravju ter strokovni delavci s področja zaščite in reševanja. Posebej so na preverjanju izpostavili strokovno delo ocenjevalne komisije, ki je delo tudi letos opravila zelo profesionalno. TM Ob 70-letnici PGD Cirkulane še novo gasilsko vozilo TJraznovanje našega visokega gasilskega jubileja smo Sl pričeli 7. junija s slavnostno sejo, na kateri smo predstavili svoj prvi zbornik PGD Cirkulane, ter nadaljevali v soboto, 9. junija, ko smo na osrednji slovesnosti v uporabo predali še novo gasilsko vozilo GVC 16/25 MAN TGM 13 290 4X4. Ob jubileju želimo povedati, da smo hvaležni vsem ustanovnim članom, vsem članicam in članom, ki so skozi desetletja vztrajali na začrtani poti humanega dela in nam zgradili dobre temelje, na katerih lahko danes gradimo prihodnost našega gasilskega društva. PGD Cirkulane je bilo ustanovljeno leta 1942 na pobudo Stanka Rajherja iz Cirkulan. Prvi predsednik je bil Slavko Furman iz Pohorja, tam pa je bil tudi sedež društva vse do leta 1945, ko je društvo dobilo leseno lopo v Cirkulanah in tja preselilo svoje orodje, ki ga je imelo v tistih časih. Bili so težki časi. Društvo ni imelo avtomobila vse do leta 1948, ko so kupili star rabljen avto S.P.A ter razvili društveni prapor, vendar pa je velikokrat tudi ta avtomobil zaradi okvar obstal, tako da so morali motorno brizgalno ter orodje peljati kar z avtobusom. Kljub vsem naporom, ki so pestili društvo, so pričeli z gradnjo gasilskega doma, ki so ga predali svojemu namenu v letu 1955. Društvo je naslednja leta opravljalo svoje poslan- stvo na področju gasilstva ter se udeleževalo tekmovanj Gasilske zveze Ptuj. Želja po nabavi novega gasilskega vozila je bila tako močna, da so v letu 1969, kljub slabim časom, predali namenu novo orodno vozilo IMV Moris. VZPONI IN PADCI DOPRINESLI K RAZVOJU GASILSKEGA DRUŠTVA Društvo je doživljalo vzpone in padce, posledično zaradi političnih in gospodarskih sprememb tistih časov. Ob praznovanju 30. obletnice so v uporabo predali novo motorno brizgalno Rossenbauer 5001. V naslednjih letih je prišlo do zamenjave vodstva, kar je bilo takoj opazno pri razvoju društva ter nabavi opreme. Gasilci v Cirkulanah so ob praznovanju 40. obletnice v uporabo predali novo gasil- S svečanim mimohodom seje začela letošnja gasilska slovesnost v Cirkulanah. sko avtocisterno TAM 125 menu. Til 4x4, v naslednjih letih pa Leta 2002 je društvo sve-se je društvo lotilo prenove čano razvilo svoj drugi dru-ter dograditve garaž, vendar štveni prapor. Društvo je z pa so lahko uredili le toliko, adaptacijo doma pridobilo Simbolični krst vozila na osrednji gasilski slovesnosti v Cirkulanah, na kateri so se gasilci spomnili vseh pomembnejših letnic iz zgodovine in gasilcev, ki so veliko doprinesli k uspehu društva. J 5 i -- -J - > i Praznovanje visokega gasilskega jubileja seje začelo s slavnostno sejo in predstavitvijo prvega zbornika PGD Cirkulane. kot so jim dopuščala finančna sredstva. S prevozi pitne vode se je stanje avtocisterne iz leta v leto slabšalo, kakor tudi orodnega vozila, zato so pristopili k zbiranju sredstev za nova vozila. Novo orodno vozilo TAM 80T35 je bilo v uporabo predano leta 1992, dve leti kasneje pa še avtoci-sterna Mercedes GVC 16/50. Temeljita prenova doma se je pričela 1998 in je trajala vse do leta 2003, ko je bil dom svečano predan svojemu na- nove prostore in porodila se je ideja o nabavi sodobnega ter bolj opremljenega vozila. Stekla je akcija, ki je trajala dve leti. V letu 2005 je društvo podpisalo listino o pobratenju z DVD Višnjica, leto kasneje pa predalo svojemu namenu novo gasilsko vozilo GVV-1. V sodelovanju s Slovensko vojsko (SV) je društvo v naslednjih letih v mesecu požarne varnosti izvedlo mednarodne taktične vaje, Botri novega gasilskega vozila cirkulanskih gasilcev. Foto: Laura na katerih je SV sodelovala z letalom Pilatus ter helikopterjem, ki je pokazal gašenje požara z zajemanjem vode iz zajetja in reševanja ljudi iz gorečega objekta. Društvo je vztrajno delalo naprej in tako so v letu 2008 gasilci menjali tudi garažna vrata. Leto kasneje so člani društva s svojo požrtvovalnostjo zamenjali kritino na gasilskem domu. Kljub obilici dela, vaj, tekmovanj in izobraževanj pa so vzporedno potekale priprave na praznovanje društvenega jubileja in nakupa novega gasilskega vozila. V tem času so se dogajale številne zgodovinske spremembe, kakor tudi spremembe v tehniki gašenja. Nič nas ni ustavilo, da se ne bi prilagodili toku časa. ZASTARELA TEHNIKA V ARHIV, V GASILSKEM DOMU NOVO GASILSKO VOZILO Vse, kar imamo, smo ustvarili skozi čas, kije za nami. Predvsem pa je bila in je naša osnova zaščita človeka ter njegovega premoženja, kar z vozilom, ki je bilo staro dvajset let in z zastarelo tehniko ni bilo mogoče, zato smo si zadali cilj nabaviti novo sodobno vozilo. Aktivnosti so stekle že v jeseni leta 2009 ter se nadaljevale vse do letos, ko smo slo- vesno v uporabo predali novo gasilsko vozilo MAN TGM 13 290 4x4. Vozilo je skupaj z opremo stalo 230.000 evrov; velik delež je prispevala občina, 50.000 smo morali zbrati sami. Z vašo pomočjo, občanke in občani, z donatorji in botri nam je uspelo! Novo gasilsko vozilo ima visoki tlak, hitropotezno cev ter veliko sodobne opreme, ki je današnji čas še kako potrebna za učinkovito ter varno reševanje življenj in premoženja. Zahvaljujemo se vsem občankam in občanom, ki ste nam kakor koli pomagali pri nakupu novega vozila in izvedbi praznovanja našega jubileja, hvala tudi vam, spoštovane članice in spoštovani člani za vašo požrtvovalnost in delo v društvu ter še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Monika Arbeiter, PGD Cirkulane Mladi folkloristi z veseljem do plesa, petja in ljudskega izročila "V TCirkulanah mlada folklorna skupina z entuziazmom V deluje že šest let. Naše poslanstvo je, da z resnostjo, odgovornostjo in ljubeznijo ohranjamo ljudsko glasbo, pesmi, plese, šege in navade. Najraje se predstavimo kar takole: Smo skupina, smo družba. Smo veseli, prijetni, prijazni. Zakaj? Ker nas ples naredi takšne. Člani skupine se lahko pohvalimo s pestro plesno sezono. Udeležili smo se številnih nastopov. Nedolgo nazaj smo se aktivno pripravljali na Folklorne kimavčeve večere 2012, kjer smo nastopili kar trikrat. V sldopu le-teh smo v Cirkulanah pripravili tudi folklorni koncert, kjer smo gostili odraslo folklorno skupino KUD Lola iz Sarajeva. To je bila za nas odlična izkušnja, saj smo se izkazali tudi kot odlični gostitelji. Zadnja naša velika izkušnja je bil nastop na Hrvaškem, v občini Cestica, kjer smo bili gostje na snemanju oddaje 'Lijepom našom'. Nastop je bil dokaj dolg in naporen, a nadvse prijeten in družaben. Pridno smo odplesali, zapeli in tako zastopali barve slovenske dežele izven naših meja. Z letošnjega nastopa na Folklornih kimavčevih dnevih na Ptuju. 24. NOVEMBRA SE V CIR- koncert. Ob tej priložnosti KULANAH OBETA PRIJE- ste vsi lepo vabljeni 24. no-TEN FOLKLORNI VEČER vembra ob 19. uri v večna-Trenutno se pripravlja- mensko dvorano v Cirkula-mo na naš peti tradicionalni nah. Mladenke in mladeniči Na Folklornih kimavčevih dnevih na Ptuju. haloške krvi in od drugod bomo z našimi gosti za vas pripravili prijeten in zanimiv večer. Vsak nastop zahteva temeljito pripravo, zato enkrat do dvakrat na teden pridno vadimo. Današnji čas ni naklonjen ljubiteljskemu kulturnemu udejstvovanju. Posebno mlade ni lahko pritegniti in navdušiti za resno in vztrajno delo, kije ob družabnosti in veselju nujno potrebno, če želiš uspeti. Če torej rad/-a plešeš, igraš kateri instrument, potuješ in Folkloristi iz Cirkulan so bili gostje občine Cestica. Nastopili so v oddaji televizije HTV »Lijepom našom«. se pri tem odlično zabavaš, štor in izpopolni celotno sliko, spoznavaš nove ljudi in če bi Zaplešite z nami, da skupaj rad/-a razmigal/-a roke, noge zapolnimo naš mozaik! in smejalne mišice - se nam hitro pridruži. Ples je kot ka- Nina Gabrovec menček v mozaiku življenja Fotografije: Boris B. - neopazno zasede svoj pro- Voglar, Rado Škrjanec Cirkulanski tamburaši na svetovnem tamburaškem festivalu npamburaši iz Cirkulan smo poleti sodelovali na odlično A pripravljenem tamburaškem festivalu v Novem Sadu. 5. svetovni tamburaški festival Tamburica Fest 2012 je potekal od 15. do 17. junija 2012 v Novem Sadu. V prelepem ambientu Petrovaradinske trdnjave, ki se dviga nad mestom, je v treh dneh nastopilo 28 tamburaških skupin iz 14 držav. V zabavnem programu so nastopile velike zvezde zabavne glasbe, kot so Jelena Rozga, Zvonko Bogdan in Željko Joksimovič. Pred nastopom. (Foto: Marjan Prašnički) Na odru. (Foto: Marjan Prašnički) V tekmovalnem delu so nastopile tamburaške zasedbe do 12 članov, lovoriko pa je osvojila skupina Hajo iz Subotice. Tamburaši iz Cirkulan smo kot edina slovenska skupina nastopili drugi večer festivala, pri izvedbi programa pa sta nam tokrat pomagala Damir Zajec na bugariji in Mojca Pegane z vokalom in lončenim basom. Predstavili smo se z izborom skladb iz zakladnice slovenske ljudske glasbe ter med občinstvom poželi veliko odobravanje. Staro in mlado je z navdušenjem zaplesalo v ritmu slovenske polke in valčka, na prizorišču pa je zavel »okus« po Sloveniji. Tamburaši iz Cirkulan smo zato prejeli posebno nagrado za izjemen doprinos k programu festivala. Iz Srbije, kjer je tambu-raška glasba izredno priljubljena, smo se vrnili nav- dušeni nad tradicionalno gostoljubnostjo domačinov, pa tudi nad profesionalno organizacijo festivala. To seveda ni naključje, saj imajo organizatorji z njim velike Pogled na Petrovaradinsko trdnjavo - prizorišče festivala. (Foto: Toni Štumberger) načrte: Tamburica Fest želi v trubače. prihodnosti postati največji Mira Petrovič, tamburaški festival in dobiti Boštjan Polajžer pomen, kot ga ima Guča za Sestre Kopinske skupaj že desetletje T^red približno desetimi leti smo se sestre Kopinske, MT šest nas je v skupini, odločile, da ustanovimo skupino ljudskih pevk. Kmalu se nam je pridružila tudi ena od sestričen, ki je v skupini še danes. Pevke sestre Kopinske s petjem zmeraj navdušijo. Ne tako dolgo nazaj se je v Halozah pelo pri vsaki hiši. Pelo se je ob različnih delih, ob praznikih in ob dolgih zimskih večerih, saj ljudje takrat nismo imeli dostopa do tako različnih medijev, ki nas danes tako prevzemajo. Vsa ta nekdanja druženja ob ljudski pesmi gredo v pozabo, zato smo se sestre Kopinske odločile, da se bomo potrudile in zavestno ohranile dediščino, ki sta nam jo v srce položila naša starša. Trudimo se, daje naša pesem zapeta večglasno, po haloško, skratka tako, kot se je pelo nekoč. Pred petimi leti smo se včlanile v KD Cirkulane, saj je za skupino in njeno delovanje veliko lažje, če je vključena v društvo, saj se na podlagi vključenosti v društvo lažje udeležujemo različnih delavnic, ki jih organizira Javni sklad za ljubiteljsko kulturo. Te delavnice so odlična priložnost, da se marsičesa naučimo, hkrati pa nas stroka usmerja, nas vzpodbuja in opozarja na napake, ki se utegnejo zgoditi. Vse to nam je v veliko pomoč. Vsako leto se udeležujemo medobčinske revije ljudskih pevcev. Letos smo bile že drugič izbrane za regijsko tekmovanje, česar smo zelo vesele, saj je na revijah konkurenca številna in zelo močna. Revije so na nek način tudi ogledalo, kjer spoznamo in ocenimo svojo vrednost, zato je pomembno, da se jih udeležujemo. Maja 2010 smo izdale prvo zgoščenko z naslovom Peli so jih naši starši. Ob tej priložnosti smo imele v Cir- kulanah svoj prvi samostojni koncert, ki je na našo veliko presenečenje zapolnil dvorano KD Cirkulane. To nam j e dalo nov polet in voljo, da s svojim petjem nadaljujemo. 26. maja letos smo organizirale svoj drugi koncert, ki je bil uvod v praznik občine Cirkulane. Tudi tokrat se lahko pohvalimo, da smo napolnile dvorano in da je bilo »luštno«! Rade se odzovemo vsakemu povabilu, pojemo ob različnih slovesnostih, na različnih prireditvah v ožji in širši okolici. Vsako leto smo zelo vesele, da se lahko udeležimo prireditve Družina poje v Andražu pri Polzeli, kjer se srečajo družine iz Slovenije in zamejstva, ki negujejo družinsko petje. V naslednjem letu bo tam potekala že trideseta prireditev, me pa, če bomo zdrave, se je bomo udeležile že desetič. O skupini bi še lahko veliko povedala, pa vendar bom pripoved strnila z mislijo ene od sester: Sedem poti, sedem različnih energij, sedem različnih usod, vse pa nas pesem združuje in dela ENO. Pavla Milošič O gospodu Jožetu Krošlu / Krosi - 1894-1978 V Zgodovinskem časopisu so pred nedavnim izpod peresa Goranke Kreačič objavljena pričevanja o bratih Antonu in Jožetu Krošlu iz Brežic 1. V Jožetu prepoznamo nekdanjega dolgoletnega župnika pri Sv. Barbari v Halozah. Jože Krošl je vsaj starejšim generacijam naših krajanov gotovo še v živem spominu, saj si je za čas svojega službovanja med Belani ustvaril nesporno spoštovanje in ugled. Po virih, ki jih je uporabila Kreačičeva, pa je odstrta plat življenja in dela bratov Krošl, ki marsikomu doslej ni bila poznana. Tako o Jožetu Krošlu izvemo tudi kaj presenetljivega. V tem prispevku želim seznaniti bralce o omenjenih pričevanjih, ki pa sem jih še soočil z nekaj mojih spominov na Jožeta Krošla. JOŽE KROŠL IZ DUHOVNE PASTORALE MED POSVETNE ZADEVE Jožef Krošl, Brežičan po rodu, je študiral na bogoslovju v Mariboru in bil leta 1916 posvečen v duhovnika. Prvo službo je nastopil kot kaplan v Celju (1917). Študij teologije je vpisal v Gradcu, a gaje po koncu prve svetovne vojne nadaljeval in končal v Ljubljani (1925). Leta 1923 je postal prefekt (vzgojitelj) v dijaškem semenišču v Mariboru in leto zatem že predaval primerjalno veroslovje in cerkveno zgodovino na mariborskem bogoslovju. Leta 1928 je dobil od škofijskega 1 Goranka Kreačič: Pričevanja: brata Jože in dr. Anton Krošl; Zgodovinski časopis, letnik 66/2012, št. 1-2, str. 164-210. ordinariata »dopust«, da se je v Mariboru posvetil organiziranju nadaljevalnega šolstva za odraslo kmečko mladino. To posvetno in prosvetno delo je od leta 1929 nadaljeval na banovinski upravi v Ljubljani. Mnogo let je bilo potrebno, da se je »z dopusta« vrnil v pastoralno službo. V tem času se je v zvezi s poklicno izobrazbo in vzgojo kmečke mladine intenzivno strokovno izpopolnjeval doma in na tujem (Gradec, Praga, Dunaj, Berlin). Posebej se je posvečal etnologiji in sociologiji. JOŽE KROŠL MED DRUGO VOJNO Drugo svetovno vojno je Jože Krošl preživel v Ljubljani. Tam je sicer še dalje opravljal svoje poslanstvo na izobraževalnih programih tedanje Ljubljanske pokrajine, a so ga kot večletnega pristaša Slovenske ljudske stranke (SLS) vsrkali tudi politični dogodki v okupirani Ljubljani. Bil je delegat SLS za Štajersko, nekaj časa pa celo v njenem tričlanskem izvršnem odboru. Sam je nekoč izjavil, da se »v političnem življenju SLS ni uveljavljal, ker za politiko ni čutil ne veselja in tudi ni imel sposobnosti ...«. Zato preseneča, da je bil J. Krošl hkrati tudi član Osvobodilne fronte (OF). Najbrž kot krilo krščanskih socialistov v SLS. V zvezi s tem je na nekem zaslišanju po vojni povedal, da je pripadnost OF prekinil leta 1942, »ker so ga frapirali umori na Dolenjskem, kjer so partizani ubijali Slovence, ne pa Italijane«. Svojo navidezno dvojnost med narodno konzervativno SLS na eni in revolucionarno OF na drugi strani je na nekem političnem preverjanju po vojni utemeljil: »... Pri svojem delu sem se strogo ravnal po načelu, da sem kljub raznim političnim režimom podpiral in zagovarjal vedno in samo delo učitelja, ne glede na njegovo politično pripadnost«. JOŽE KROŠL ZA ŽUPNIKA PRI SV. BARBARI V HALOZAH Pomembno obdobje v življenju Jožeta Krošla je čas po vojni, ko se je leta 1945 upokojil kot višji šolski svetnik, a nato zaprosil za vrnitev med dušne pastirje. Soglasje je dobil leta 1946 od ministrstva za notranje zadeve in od škofijskega ordinariata v Mariboru. Dodelili so mu župnijo Sv. Barbare v Halozah. Dotedanjega župnijskega administratorja Simona Črešnika je nasledil poleti 1946. Sicer pa se je s prihodom g. Jožeta Krošla v Cirkulane pričelo v župniji urejati prepotrebno in tudi zgledno dušnopastirsko življenje in skrb za normalizacijo pogojev za delovanja Cerkve, kar je bila prekinila vojna. Za Cerkev kot institucijo so bili to zelo neugodni časi; revolucionarna civilna oblast ni zahtevala le popolne ločitve Cerkve od države, ampak se je vmešavala v duhovna razmerja vernikov in še bolj v dejavnosti njihovih dušnih pastirjev. Delno je bil ta odnos revolucionarjev do duhovščine uvožen iz Ljubljane kot povračilni ukrep, ker se je tam Cerkev med vojno res kompromitirala s spogledovanjem z okupatorji, delno pa so bili pritiski normalna metoda slepega sledenja sovjetskemu modelu komunizma, ki je tako in tako cerkveno organizacijo smatral za razrednega sovražnika. Sam se g. J. Krošla spominjam od dni, ko nas je v drugem razredu šole poučeval veronauk; do leta 1950 je prihajal še v šolski razred, pozneje to ni bilo več dovoljeno. Učenci smo ga spoštovali z rahlim strahom; bil je zajetne postave in je nosil elegantna črna oblačila, pa še zelo resen je bil videti. Pripovedoval nam je zgodbe iz življenja svetnikov, učil pa nas je tudi, kako moramo živeti mi, da nam bo dobro na zemlji. Ne spomnim se, da bi nas bil kdaj karal ali celo nadiral, kakor so menda počeli nekdanji kaplani, ko so v skuštrane šolarske glave na silo vtepali božje resnice. Gospod Krošl je bil morda celo moj prvi spovednik, zagotovo pa me je skupaj z vrstniki pripravil za birmo; bil bi me morda tudi poročil v domači cerkvi, če me ne bi bilo iz Medribnika odneslo v svet. Ko je prišel v Cirkulane za upravitelja šole Janez Pucko (1950), se je med njim in Krošlom spletla tovari-ško-prijateljska vez, kar je nekatere zelo zaskrbelo; kako je mogoče, da se družita učitelj in župnik, ko pa je cerkev vendar ločena od države!, so se spotikali ob njuno druženje v novo oblast zaverovani mali človečki v Varežu!Razumni ljudje so pa v tem videli dober znak, saj sta se vendar našla zaradi izobraževalnih nalog, ki sta jih imela v tem kraju, predvsem pa sta se kot modra in strpna moža najbrž pogovorila še o čem drugem, kar je bilo dobro za kraj. Končno je Krošl tudi v svoji župniji opravljal prosvetno dejavnost, ko je organiziral tečaje za kmečko šolsko učiteljstvo, predaval kmečko pedagogiko, psihologijo in kmečko zgodovino. Spisal je zgodovino cerkva, zbiral narodno blago, ustanovil in vodil cerkveni mešani pevski zbor, vzgojil mladega organista in pevovodjo Jožefa Dernikoviča - Pepčeka, in še marsikaj, kar na duhovnem področju odlikuje nek kraj ... /. Krošl med prvoobhajanci v Cirkulanah okoli 1947. JOŽE KROŠL MED ŽUPNIJO, DEKANIJO IN ŠKOFIJO Na Mariborski škofiji je Krošl spadal v ožji krog visokih dostojanstvenikov. S škofom Držečnikom je bil osebni prijatelj. Kot učen pastoralni sociolog z izkušnjami v civilni in cerkveni domeni je bil pobudnik za ustanovitev pastoralno sociološkega sveta na škofiji in se je kot tak povezal z mednarodno zvezo verskih socioloških raziskovalnih inštitutov (PERES) v Loevnu (Belgija). Postal je tudi član mednarodne konference za versko sociologije s sedežem v Lillu (Francija). Že v času »civilnega« delovanja v Ljubljani je leta 1939 izdal brošuro Kmečka izobrazba, v kateri je predstavil oblike in vsebine izobraževanja kmečke mladine po obveznem šolanju. Za študente teologije je leta 1973 izdal učbenik Uvod v pastoralno sociologijo; ta predmet je na Teološki fakulteti v Mariboru tudi predaval. Leta 1964 je bil imenovan za častnega stolnega kanonika mariborskega stolnega kapitlja, leta 1975 pa je bil promoviran za častnega doktorja teologije. Gospoda Krošla je spričo napornega življenja opozarjalo srce, da mora nekaj nalog preložiti na pomočnike. Že več let mu je pri opravljanju pastoralne dejavnosti v Cirkulanah pomagal kaplan Alojz Feguš, rojen v Bukovcih, ki je potem leta 1954 od Krošlja prevzel našo župnijo; Krošla je škof imenoval za dekana Dekanije Zavrč. Kot tak je redno vizitiral (nadziral) pastoralno dejavnost v župnijah Zavrč, Sv. Barbara, Leskovec, Sv. Trojica in Videm. Pet župnij skupaj je štelo tisti čas preko 15, tudi 16 tisoč duš. Poleg tega je Krošl še dalje po svojih najboljših močeh pomagal župniku Fegušu v pastorali matične župnije. A prepustitev župnije Fegušu in opravljanje nalog dekana Krošlu ni prineslo bistvenega olajšanja. Odnosi z župnikom Fegušem so se skrhali; na eni strani trezen, miroljuben, redoljuben in učen gospod Krošl, na drugi strani pa nemiren, svojeglav in čudaški Feguš, ki se najbrž ni mogel pomiriti z dejstvom, da Krošl sedaj ni njegov kaplan, ampak dekan. Krošl s takim stanjem v Cirkulanah ni mogel biti zadovoljen, na kar je v vizitacijskih poročilih ordinariat v Mariboru večkrat opozarjal. Še manj je bil srečen, ko je moral odgovarjati drugod, kaj se to dogaja v župniji Sv. Barbare. KAJ PRESENETLJIVEGA IZVEMO V PRIČEVANJIH Čeprav Kreačičeva v Pričevanjih Kro-šlovega župnikovanja pri Sv. Barbari v Halozah ni mogla obiti, pa njegovega pastoralnega delani postavljala v ospredje. Raziskovala je pač Krošlova razmerja s povojno civilno in cerkveno oblastjo. Tako avtorica ugotavlja, da naj bi Jože Krošl delal kot nekakšen obveščevalec za obe strani; povedano drugače: delal je tudi za Udbo2. Župljane pri Sv. Barbari v Halozah bodo te ugotovitve gotovo neprijetno presenetile, ko (če) bodo kdaj prebirali to raziskavo v Zgodovinskem časopisu. Kajti kdor je Krošla vsaj malo poznal, skoraj gotovo česa takega ne bi pričakoval. Ali pa zelo težko. V Cirkulanah je živel in deloval kot župnik in dekan polnih 32 let. Tukaj je umrl in je tu tudi pokopan. Torej je na nek način postal in ostal naš krajan, pa se o tem ni nič vedelo. Zato nam zdaj ne sme biti vseeno, kaj odkrivajo o njem arhivski viri; Prepričati se moramo, ali je škodoval našemu kraju in ljudem ali pa mu je celo na kak način pomagal. Če je prevzel dvojno obveščevalno vlogo po vojni, je to morda storil v najboljši veri kot dušni pastir, ki 2 Udba - Uprava državne bezbednosti (slov.: Uprava državne varnosti) v povojni Jugoslaviji skrbi za svoje ljudi in kraje in ki deluje po načelih, kot smo v tem sestavku zapisali na začetku: da se ni oziral na politično pripadnost kogarkoli, ko je bilo treba kaj storiti za dobro ljudi. Gospod Jože Krošl je kot duhovnik in človek širokih obzorij s svojim delom presegal meje, ki bi mu jih kdo utegnil zarisati samo na podlagi omenjenega prispevka G. Kreačič. Če je bil Jože Krošl sodelavec »obeh strani«, ostaja odprto, ali je s tem storil kaj krivic ali pa je z ravnanjem komu ali čemu celo zelo koristil. Čigav greh bi bil večji: tistih, ki nasprotja podžigajo, ali onih, ki s svojim delom nasprotnike spravljajo v sožitje? Menim, daje bil Krošl to zadnje. Arhivskega gradiva o g. Krošlu se bo našlo še več in takšnega, ki bo pomagalo osvetliti njegovo celovito podobo. Morda bomo že do 35-letnice njegove smrti prihodnje leto o njegovi vlogi znali odgovoriti na več vprašanj kot lahko danes. O tem bomo morali tudi kaj napisati. To Jože Krošl zasluži. Odgovore moramo poiskati krajani, ki nam je Krošlov lik duhovnika in župnika ter velikega gospoda in intelektualca še v dobrem in pozitivnem spominu. Morda bomo potem tudi doumeli njegove osebne dileme, če jih je imel, ko je za svojo biseromašniško podobico izbral besede iz Pavlovega pisma Rimljanom (11;33): Moj bog, hvala ti za vse! Kako nedoumljive so tvoje sodbe, in kako neizsledna tvoja pota. Mag. Martin Prašnički Viri: Goranka Kreačič: Pričevanja: brata Jože in dr. Anton Krošl; Zgodovinski časopis, letnik 66/2012, št. 1-2, str. 164-210 NŠAM: Kartoteka duhovnikov; Jože Krošl NŠAM: Poročilo o dekanijskih vizitaci-jah dekanije Zavrč, 1962 Odlično vzdušje na 3. obmejnem srečanju T7~rajani naselij Korenjak, Pestike in Brezovec na sloven-Ax.ski strani ter Jelovec in Donja Voča s sosednje Hrvaške so se v soboto, 8. septembra, srečali na kmetiji Fajfar v Korenjaku 17 pri znameniti Švajglovi lipi na tretjem obmejnem srečanju. Že dopoldne so se prijatelji ob meji družili na vaških igrah: nošenje vode v haloški priti, košnja trave, vleka vrvi ..popoldne pa ni manjkalo dobrega zabavno-glasbenega programa in odlične družbe. Gospodinje in gospodarji so se na srečanju izkazali s ponudbo mnogih domačih haloških dobrot. Na srečanje, ki z leti že dobiva na tradiciji, je vabil organizacijski odbor treh vasi in prav vsi so si prislužili pohvalo za odlično organizacijo. Srečanje v Korenjaku je znova ponudilo lepo priložnost za druženje, za obujanje spominov in navezovanje novih prijateljstev tistim, ki so rojeni v Halozah in jih je pot življenja ponesla kam drugam, pa tudi tistim, ki imajo preprosto radi Haloze in Haložane. V Korenjaku r 1 Za skupno mizo in ob zdravici smo zmotili Janeza Jurgeca, cir-kulanskega župana, njegove strankarske kolege iz završke občine in dr. Milana Zvera. V Korenjaku so se veselili na obeh straneh majhnega obmejnega naselja. se je v družbi cirkulanskega šel pozdravit veselo družbo župana Janeza Jurgeca oglasil in jim nazdravit za vse skuše dr. Milan Zver, kandidat za pne dosežke ob meji. predsednika države, ki je pri- TM K županu Janezu Jurgecu seje stisnila mlada pevka Minea iz sosednje završke občine, kije tudi v Korenjaku navdušila s petjem. Foto: Ivan Švajgl Že četrtič trgatev žametne črnine pri Sveti Ani Cirkulanska trgatev modre kavčine ali žametne črnine je tudi letos potekala po posebnem protokolu in tisti, ki so v preteklosti dobili cepiče potomke, »morajo« zdaj na trgatev k Sveti Ani, na Strabolšek, prinesti prvi pridelek. Tajnik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze Vlado Munda je imel precej dela pri teh- tnici, kjer se je zbralo kar devetnajst vinogradnikov -donatorjev žametne črnine s svojih trt. Med prinašalci je bila tudi mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter (lento je v Mariboru predala nekaj dni kasneje). Po natančnem tehtanju pa se je izkazalo, da so skupaj nabrali skoraj 51 kilogramov žlahtnega grozdja. Najtežji grozd, ki je tehtal točno 923 gramov, je letos prinesel vinogradnik Marjan Varvo-da. NA POTOMKI LETOS 53 GROZDOV Po zbiranju in tehtanju grozdja se je začelo zares, s trgatvijo letošnjega pridelka. Ob trsu modre kavčine sta zbranim nekaj uvodnih in pozdravnih besed namenila cirkulanski župan Janez Jurgec in vinska kraljica Ar-beiterjeva, potem pa utrgala vsak svoj grozd. Predsedniku Društva vinogradnikov in sadjarjev Ediju Hojniku in županu Jurgecu je nato že po tradiciji pripadla funkcija meritve sladkorja v grozdju. Pokazalo se je, da je grozdje sladko in primerno za tr- Prve grozde s potomke z Lenta so pri Sveti Ani odrezali maribor- Vinogradniki so prinesli tudi svoje prve grozde s podarjenih ska vinska kraljica Ksenja Arbeiter, župan Janez Jurgec in pred- cepičev žlahtne trte, najtežjega pa je letos prinesel vinogradnik sednik DVSH Edi Hojnik. Marjan Varvoda. Tehtal je točno 923 gramov. Svoj grozd je prinesla tudi mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter, ki se rada vrača v svoje rodne Haloze. gatev, saj je imelo polnih 83 oekslov. Trgači so odrezali natanko 52 grozdov (eden je moral ostati na trti), kar je rekord, saj jih je bilo lani 34. Toda letošnji pridelek še zdaleč ni bil tako obilen kot lani, saj so skupaj natehtali le dobrih 17 kilogramov lepega in zdravega grozdja, tri kilograme manj kot lani. Letos je tehtnica pokazala, da ima najtežji grozd le 674 gramov, lanski rekorder je imel neverjetnih 1332 gramov. Posebnost letošnje trgatve je bila tudi ta, da so trgači letos prvič dodali še nekaj rdečih sort z bližnjega učnega vinograda. ZAKLJUČEK S TRADICIONALNIM BLAGOSLOVOM TRTE „Letos je kar nekaj težav povzročila suša, zato je grozdje tudi manjše. Prav tako so težave povzročali insekti, ki so se lotili jagod. Spomladanska pozeba ni pustila posledic, poleti je malo udarila tudi toča, ki je poškodovala nekaj grozdja. Sicer pa smo lahko zadovoljni z letino in kvaliteto grozdja," je zelo na kratko svoje celoletno ukvarjanje z žametno ljubico povzel gospodar Zvonko Ar-nečič. Ob petju Mešanega pevskega zbora iz Cirkulan, ob igranju mladega harmonikarja Jureta Bezjaka in ob šaljivem nagovoru Hanzeka (letos Micike ni bilo k Sveti Ani) je uradna trgatev pri Sveti Ani odlično uspela, k prijetnemu dogodku pa je svoje dodal še lep jesenski dan. Uradni del letošnje trgatve se je zaključil s tradicionalnim blagoslovom trte za dobro letino vnaprej in za dobrega gospodarja. Po stari šegi je tako Edi Hojnik stisnil jagode preostalega grozda na trti, vsako posebej za svoj namen, nato pa se je vesela družba na vrhu hriba prepustila zasluženi zabavi po opravljeni trgatvi. Gospodinje so ponudile svoje odlične dobrote, vinarji pa dobro haloško kapljico. Vesela družba se je zadržala še dolgo v sredin večer. TM Prvi dan oprešaka in povetice "V Tdneh praznovanja 5. praznika občine Cirkulane je V Društvo gospodinj Cirkulane pripravilo srečanje članic in krajanov na 1. dnevu oprešaka in povetice. Na njem so se naše članice predstavile s peko različnih oprešakov in povetic. Obiskovalci so bili navdušeni, tudi župan Janez Jurgec, ki si je prišel pogledat razstavo. Preden pa povemo kaj o tem dnevu, pa še poglejmo, kaj sta to oprešak in povetica. Povetica je čisto haloško ime za potico. Ime potica se omenja že v Valvazorjevih knjigah. Ime je verjetno nastalo iz prvotne besede »povitica«. To je praznična jed in jo pečejo po celi Sloveniji, seveda po načinu, ki je za tisti kraj najznačilnejši. V naših krajih jo poznamo z različnimi nadevi, kot je orehov, pehtranov, v novejših časih pa tudi z drugimi modernejšimi nadevi. Testo za potice je vedno kvašeno v osnovi iz pšenične moke. Ponekod tudi iz ajdo- ve ali koruzne. O povetici naj bo dovolj. »Oprešak« je ime za kmečko jed, saj so ga pekli na kmetih v krušni peči. Drugod po bližnji okolici ga imenujejo »ocvirkovca« in podobno. Ime pa je ta jed dobila predvsem po zaslugi nadeva, ki je iz pražene zaseke »ocvirkov«. Testo za oprešak je navadno kruhovo testo. Pa naj citiram enega od soavtorjev zgodovinskega krožka Osnovne šole Cirkulane iz leta 2000, z naslovom Kuhinja naših babic in dedkov. V njem pravi takole: »Razvaljano kruhovo testo namažemo z zaseko ali ocvirki in damo v peč. Oprešak je bil na mizi vedno, ko so pekli kruh, saj je bil iz istega testa. Pekli so ga brez vsake posode v krušni peči na žerjavici, enako kot kruh. V peč so ga dajali z velikim okroglim lesenim loparjem.« Na tem srečanju sta za popestritev in kulturni program poskrbela mlada pevka Minea pod skrbnim očesom njenega dedka Jožeka Gabrovca in izkušenega pevca Ivana Švajgla ter mlada, nadarjena harmonikarica San- dra. Po predstavitvi in razstavi teh dobrot je sledil veseli in sproščen del prireditve ter pokušina dobrot, ki so jih pripravile gospodinje. Hvala vsem, ki so prišli na to prireditev in tako prispevali kanček mozaika k dogajanju v okviru praznovanja občine. Nasvidenje na 2. srečanju prihodnje leto. Ivan Tetičkovič, Društvo gospodinj Cirkulane Nadin nenavaden korenček Korenček na fotografiji je zrasel v Cirkulanah na vrtu Nade Koren, predsednice Društva gospodinj Cirkulane. Fotografija je nastala konec julija letos, ko je gospa Nada s ponosom predstavila tega korenjaka. Ni kaj, narava se je spet malo poigrala in poskrbela za nenavadno obliko te priljubljene zelenjave. Čestitke vrtnarici Nadi Koren! TM Cirkulanske žene pobrale svoj letošnji obilni pridelek X Z^lanice Društva gospodinj Cir-\^ykulane smo že dolgo stremele po pridelkih, ki bi jih same zasadile, jih vzgajale in na koncu tudi pobrale. Ta želja se nam je letos uresničila. V začetku leta nam je naša članica Darinka Arnečič odstopila del svoje njive v Pristavi. Njiva je bila preorana, potrebno jo je bilo le zasaditi. Odločili smo se, da zasadimo krompir, fižol, grah, malo koruze in na koncu še malo rož. Delovna akcija je stekla. Dobile smo se lepega popoldne ter vse to posadile. Po napornem delu je sledila kmečka malica. Da pa ne bi vsaka posebej hodila na njivo, smo določile skrbnico, in sicer Olgo Kolednik. Njena naloga je bila pregledovanje njive. Obveščala nas je o rasti in potrebi okopavanja. Nekaj članic je skozi vse leto pridno okopavalo na naši njivi in končno je prišel čas obiranja sadov. k : Sajenje na star način. Najprej smo potrgale fižol in grah, čigar smo shranile pri naši članici Dragici Ferčec. Nato smo se lotile krompirja. Določili smo datum, in sicer 24. avgust v jutranjih urah. Zbralo se je nekaj članic in akcija izkopavanja krompirja je stekla kot po maslu. Pridelek je bil zelo dober. Za shrambo krompirja je potreben primeren prostor, katerega nam je rade volje odstopila naša članica Anica Pintarič. Ko je bil krompir pospravljen, je sledila močna malica pri predsednici društva Nadi Koren. Koruza je še ostala na njivi; pospravila jo bo skrbnica. V naslednjem letu načrtujemo zasaditi več koruze, spravilo Izkopavanje krompirja seje začelo; potrebno ga bo temeljito prebrati. pa izpeljati na stari način: prikazati »ko-žuhanje« in pripadajoče običaje naših dedkov in babic. 3 % Fp’ • % & 1 Čanja, kam pa ostalo. Že na začetku leta smo si v planu dela zastavili, da jeseni pripravimo nekaj na temo krompir in jedi iz njega. Predsednica je stopila v stik z Osnovno šolo Cirkulane in nastal je projekt Krompirjeve jedi, v katerem bi sodelovali učenci 9. razreda OŠ Cirkulane in članice našega društva. Dogovorili smo se, da bomo 12. oktobra, ko bo imela šola naravoslovni dan, pripravili različne jedi iz krompirja in fižola, prikazali pa jih bomo na razstavi v šolski kuhinji. Projekt je odlično uspel; pripravo in pokušino teh jedi smo izpeljali v gasilskem domu, saj so nam gasilci z veseljem posodili svojo kuhinjo. Ivan Tetičkovič, Društvo gospodinj Cirkulane Foto: I. Tetičkovič, TM Kmečka južina seje zelo prilegla po napornem delu na njivi. 12. OKTOBRA Z UČENCI NAŠE ŠOLE UŽIVALI V PRIPRAVI KROMPIRJEVIH JEDI Skozi leto se nam je porajalo vpraša- £>eZ ekipe, ki je skrbel za izkopavanje nje, kaj storiti s pridelki. Nekaj malega krompirja. bomo potrebovali za naše tečaje in sre- Utrip Društva rejcev drobnice Haloze I Aruštvo rejcev drobnice Haloze (DRD Haloze) je bilo J—/ ustanovljeno leta 2000. Namen ustanovitve je bil povezati rejce, da bi lažje pridobivali znanje o reji drobnice in si med seboj izmenjevali izkušnje. Na začetku je društvo imelo nekaj deset članov z območja Cirkulan, Zavrča in Vidma. Z leti se je število članov povečalo, saj so se v društvo včlanili rejci iz celotnih Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter tudi Slovenskih goric. Cirkulančan Ivan Hemetekje novi predsednik Društva rejcev drobnice Haloze. Danes ima društvo preko 120 članov, ki prihajajo iz 11 različnih občin, v društvo pa se še vedno pridružujejo novi člani. Glavnina članov prihaja z območja občin Zavrč, Cirkulane, Videm in Majšperk. IVAN HEMETEK, NOVI PREDSEDNIK REJCEV DROBNICE Na letošnjem volilnem občnem zboru so člani društva izvolili novo vodstvo. Na lastno željo se je po dveh mandatih od vodenja poslovil uspešni predsednik Janko Lorbek. Prav tako se je po dvanajstih letih zagnanega dela na mestu tajnice poslovila Matilda Golc. Oba sta seveda ostala v organih društva in s svojimi izkušnjami pomagata pri delu DRD Haloze še naprej. Člani so za predsednika DRD Haloze izvolili Ivana Hemetka iz Cirkulan, za tajnico Valerijo Cafuta, blagajničarka je še naprej ostala Danica Ranfl iz Cirkulan. Predsednica nadzornega odbora je postala Irena Zorec s Ptuja, mesto predsednice disciplinske komisije je bilo zaupano Vidi Dimitrijevič iz občine Videm. Na letošnjem občnem zboru so se člani zahvalili za dosedanje delo dosedanjemu predsedniku Janku Lorbku in mu ob tej priložnosti podarili zahvalno plaketo. Ob dosedanji tajnici je potrebno še izpostaviti požrtvovalno delo mnogih članov z območja občine Cirkulane: Slavka Golca, Danico Ranti in Slavka Ranfla, Milico Bedrač... DRD Haloze je v letošnjem letu organiziralo strokovno predavanje za rejce drobnice, ki se ga je udeležilo skoraj 60 članov. Prav tako je stalnica, da se organizira strokovna ekskurzija. V mesecu maju smo se člani DRD Haloze podali na ekskurzijo v Belo krajino. Ogledali smo si rejsko kmetijo Ogulin, kjer gojijo ovce JSR in belokranjsko pramenko. Ostali del dneva pa smo izkoristili za ogled in pokušnjo dobrot na 30. Vinski vigredi v Metliki. Dan smo zaključili na vinsko turistični kmetiji Šuklje. Konec maja smo člani društva sodelovali na kmetijsko-obr-tniškem sejmu v Lenartu. Izmed naših članov so se na tej razstavi predstavili z burskimi kozami Irena Zorec in JSR ovcami Ivan Hemetek. Prav tako smo predstavili striženje ovac. Udeležbo na tem sejmu smo izrabili za promocijo društva in naše osrednje prireditve - Ovčje-kozji bal. ŠE EN ODMEVNI OVČJE-KOZJI BAL NA BORLU Naš tradicionalni že deseti Ovčje-kozji bal je potekal 7. julija pred gradom Bori v Dolanah. Kljub težavam s soglasjem s strani Ministrstva za kulturo nam je dodatne skrbi povzročil še plaz pod gradom Bori, kar se je poznalo tudi na številu obiskovalcev. V osrednjem delu prireditve s kulturnim programom so nastopili Pre-šmentani faloti iz Stoperc, ustni harmonikarji Slavki, skeč sta zaigrala Mateja Vidovič in Matej Cafuta, celoten program pa je povezoval Igor Belšak. Obiskovalce je nagovoril predsednik DRD Haloze. Med gosti so bili prisotni župan občine Cirkulane Janez Jurgec, župan občine Videm Friderik Bračič, županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek. S strokovne plati je navzoče nagovorila mag. Marjeta Ženko, državna selekcionar-ka iz KGZ Celje. S svojo prisotnostjo nas je pozdravila tudi gospa Marijana Cvirn, predstavnica Zveze društev rejcev Slovenije. V okviru bala smo pripravili razstavo živali: burske koze (Irena Zorec), srnaste koze (Milica Bedrač), ovce JSR (Ivan Hemetek), tibetanski in himalajski mini kozliček (Renata in Robert Krajnc). Posebnost razstave je bila lama, kijev lasti kmetije Krajnc iz Pristave pri Cirkulanah, in jagenjček, ki se je sprehajal kar med obiskovalci. Organizirali smo tekmovanje v kuhanju golaža iz mesa drobnice, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Najboljši golaž je po strokovni oceni pripravila ekipa kmetije Te- Obiskovalce zmeraj pritegne predstavitev striženja ovac in v tem so strižci iz Haloz še posebej dobri in izkušeni. Tudi na letošnjem Ovčje-kozjem balu so se nekateri tekmovalci veselili priznanj in pokalov. žaki, drugi so bili Gruntovča-ni, tretja pa kmetija Drobnič. V osrednjem delu prireditve so bila podeljena priznanja za izbor Naj rejca 2012. Na podlagi strokovnih ocen komisije, ki ji je predsedovala mag. Marjeta Ženko iz Kmetijskega zavoda Celje, je naziv Naj rejec 2012 v kategoriji A (do 15 živali) dobila kmetija Ekonordik iz Ptuja -gospa Sonja Butolen. V kategoriji B (nad 15 živali) je bila najboljša kmetija Milana Koreza iz Jelovic, občina Majšperk. V popoldanskem času je še potekalo tekmovanje v šaljivih pastirskih igrah, kjer je med petimi ekipami prvo mesto osvojila ženska ekipa Konjeniškega kluba Bori, druga je bila ekipa Čobani, tretja pa ekipa Zorro. Prav tako so naši izurjeni strižci Ron Metz, Damjan Drobnič in doktorica veterine Katja Kokot predstavili striženje ovac. Kljub številnim prireditvam v bližnji okolici in zapori ceste si je bal ogledalo preko 2000 obiskovalcev in gostov, kar nam daje zadovoljstvo in veselje, da bomo lahko tudi naslednje leto organizirali 11. Ovčje-kozji bal. Ob tem se društvo zahvaljuje za pomoč in sodelovanje podjetju Halo, županu Janezu Jurgecu, direktorici Mile- ni Debeljak in zaposlenim na Občini Cirkulane. REJCI DROBNICE TUDI NA AGRI V GORNJI RADGONI, ODLIČNI V STRIŽENJU OVAC Člani društva smo po izboru Zveze rejcev drobnice Slovenije in organizatorjev sodelovali tudi na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Na sejmu je rejka Irena Zorec razstavljala burske koze. V nedeljo, 26. avgusta, se je na sejmu predstavila s svojimi proizvodi iz kozjega mleka Milica Bedrač, naše društvo pa je na stojnici predstavilo svoje delovanje in ponudbo naših članov. Žal smo ob tem spoznali, da društvo in Občina Cirkulane nimamo ustreznega reklamnega gradiva - zloženke, s katero bi lahko naredili ustrezno promocijo. Na pomoč so nam priskočili v podjetju Halo z reklamnim materialom o Halozah, vinogradništvo. Sami pa smo na hitro izdelali letak s seznamom in ponudbo naših rejcev. Prav tako smo sodelovali na občinskem prazniku občine Zavrč, kjer smo na javni prireditvi predstavili naše društvo. Za pogostitev pa so poskrbeli člani in članice DRD Haloze z območja občine Zavrč, ki so pripravili bo- gato kulinarično ponudbo iz mesa drobnice. Konec meseca septembra smo organizirali strokovno ekskurzijo na Rodico pri Domžalah, kjer je potekala 10. razstava drobnice Slovenije, 17. državno prvenstvo v striženju ovac ter razstava in ocenjevanje ovnov in ovac oplemenitene jezersko-solča-vsko - romanovske pasme. Na sedežu Biotehniške fakultete smo si lahko ogledali najbolje ocenjene živali posameznih pasem v Sloveniji živečih ovac pasem belokranjska pramenka, istrska pramen-ka, jezersko- solčavska ovca, texel ter koz pasem drežni-ška koza, srnaste, sanske in burske koze. Na letošnji prireditvi je bila še posebej organizirana razstava in ocenjevanje ovc jezersko-solča-vsko-romanovske pasme. Te ovce so v naši državi najštevilčnejše in so bile vzgojene s križanjem na Biotehniški fakulteti pod vodstvom profesorja dr. Franca Zagožna, ki mu je univerza ob tej priložnosti podelila priznanje za življenjsko delo. Istočasno je potekalo 17. državno prvenstvo v striženju ovac v kategoriji ročnega in strojnega striženja. Med strižci s strojnimi škarjami so nastopili štirje naši člani: Damjan Drobnič, kije zasedel 7. mesto, Ron Metz, kije osvojil 5. mesto. Še posebej pa sta se izkazala Katja Kokot in Jernej Kokol, ki sta odlično nastopila v predtekmovanju, hitro ostrigla 6 ovac in se uvrstila v veliki finale. V velikem finalu je bilo potrebno ostriči še 10 ovac. Ob bučni podpori naših navijačev sta bila kar nekaj časa v vodstvu, na koncu pa se je predvsem Katji (bila je prva ženska, ki se ji je v 17 letih uspelo uvrstiti v finale) videlo, kako naporno je striženje. Kljub vsemu je Jernej Kokol osvojil odlično 3. mesto in Katja Kokot 4. mesto. V kategoriji ročnega striženja je nastopila samo Katja Kokot ter osvojila 3. mesto. S temi rezultati je bila najboljša tekmovalka, ter dokazala, da je tudi boljša od mnogih moških tekmovalcev. Za uspehe vsem še enkrat iskrene čestitke. S svojim nastopom in številčnostjo pa smo člani društva pritegnili tudi veliko pozornost medijev, saj so bili naši tekmovalci predstavljeni v Dnevniku na TV SLO in oddaji 24 ur na POP TV. S tem smo prispevali k prepoznavnosti društva in Haloz. Valerija Cafuta V okviru bala je razstava živali že tradicionalna. Foto: Arhiv DRD Haloze Slabše letine še ni bilo \T arava se je letos prebudila že zelo zgodaj, čebele so se 1.^1 razvijale zelo lepo. Prišla je ohladitev, ki pa ni bila pomembna samo za čebele, ampak tudi za rastlinje. Skoraj vsa spomladanska hrana je pomrznila, opraševanje se je zmanjšalo, saj so čebele zelo redko lahko poletele. Pričakovanja od akacije so se porušila, le lipa in kostanj, koliko še ga je ostalo, sta nekaj medila. Tako slabe letine ne pomnijo najstarejši čebelarji, saj nekateri niso točili nič. Čez poletje je udarila dolgotrajna suša, čebele smo hranili celo že julija. Kaj smo delali skozi poletje v društvu? Pripravili smo »Dan odprtih vrat« ob občinskem prazniku. Obisk je bil slab, pričakovali smo več, saj smo pripravili ogromno jedi in izdelkov v povezavi s čebelami. Tako nam je Ivan Jerenec je pripravil panje za ogled, Tanja Kolednik pa je pripravila veliko jedi. V sklopu občinskega praznika smo prisostvovali pri prevzemu gasilskega avto- mobila, za katerega smo tudi sami prispevali manjši delež in zato prejeli priznanje PGD Cirkulane. V mesecu juliju smo dobili zdravilo, ki pa je vprašljivo in tako se bomo spet reševali po svoje. Organizirali smo srečanje s čebelarji ČD Zavrč v obliki piknika, podobno srečanje pa smo že imeli pri njih. V začetku septembra smo se udeležili razvitja prapora ZČD Ptuj, na tem praporu sta svoje trakove pridobila naše društvo in občina Cirkulane. Obiskala nas je ga. Vida Lešnik z Veterinarske fakultete Maribor, v zvezi z zdravjem čebel. Obiskala je nekaj naključno izbranih čebelarjev, o rezultatih pa še ne moremo govoriti. Trenutno čebele hranimo s sladkorno raztopino. Potrebno je hrani- ti vsako čebeljo družino in na eno družino porabiti okrog 15 kg sladkorja, v kolikor želimo spomladi v panju najti živo družino. Lepo je opazovati, kako čebele letajo iz cveta na cvet, druga plat pa je letos zelo žalostna, saj še hrana ne bo povrnjena. Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane Naši lovci in številne aktivnosti V V^Mani zelene bratovščine Cirkulane, teh je po zadnjih po-\^vdatkih 30, se lahko v jeseni pohvalijo, da so od pomladi naprej veliko delali, skrbno bdeli nad divjadjo v lovišču, urejali lovski dom in okolico, v dneh občinskega praznika pa pripravili več odmevnih srečanj in pogostitev. Starešina Franc Milošič z veseljem predstavi vse aktivnosti, izpostavi pa jesenski čas, ko se lovci že skrbno pripravljajo na zimo in nizke temperature. Takrat je njihova glavna skrb krmljenje divjadi. Ob letošnjem občinskem prazniku so cirkulanski lovci pripravili tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in z zračno puško za prvaka občine Cirkulane. Tekmovanje je bilo namenjeno moškim in ženskam. Vsi tekmovalci so se izkazali v streljanju, a le najboljši so bili nagrajeni. Na Anino soboto so lovci že po tradiciji pripravili srečanje z občani. Po dolgih letih so končno imeli srečo z vremenom. Ves čas druženja jih je spremljalo sonce, zato so se letos prireditve udeležili številni obiskovalci. Presenečenje srečanja je bila tudi 5 metrov dolga klobasa - darilo Mesnice Kokol iz Dolan - ki je vzbudila veliko zanimanja in ugibanja o njeni teži. Cirkulanski lovci so bili zraven tudi na osrednji občinski slovesnosti, saj so Lovci v Brezovcu, kjer je tudi domovanje cirkulanskih lovcev, zelo lepo skrbijo za urejenost doma in njegove okolice. goste in vse občane pogostili pokal. Kot ekipa so bili zelo s srnjakovim golažem. uspešni, izkazali pa so se tudi Lovci so tekmovali tudi nekateri posamezniki LD izven svojih meja, v Žeta- Cirkulane, lah, kjer so po 10 letih zno- Starešina Milošič je ob na-va pripravili tekmovanje v šem obisku v lovskem domu streljanju na glinaste golobe posebej izpostavil priprave in v tarčo srnjaka za Haloški lovcev na zimski čas, ko bodo spet krmili divjad in ji poma- se ta čas ubadajo lovci; na eni gali skozi hladne zimske dni. strani je to zaraščenost, ki je Ob tem se je Milošič spomnil velik problem Haloz, na dru-še na problematiko, s katero gi strani pa vse večje število Na tekmovanju v streljanju na glinaste golobe in z zračno puško za prvaka občine Cirkulane je bilo zanimivo. divjih svinj, ki povzročajo čju vseh lovskih družin v veliko škode. Tega pa ne ob- Halozah, čutijo samo cirkulanski lovci, TM temveč tudi lovci na obmo- Na Anino soboto so lovci pripravili prijetno druženje z občani. Foto: Arhiv LD, TM Počitniška delavnica »Naredimo radijski sprejemnik« v Pohorju "X TRadioklubu Cirkulane S59DDR vedno radi poskrbi-V mo za širjenje tehniške kulture. Lanskoletna uspešna izvedba počitniške delavnice »Naredimo taster« nas je spodbudila, da smo se dela lotili tudi letos. Tokrat smo se odločili, da sestavimo radijski sprejemnik. Delavnico »Naredimo radijski sprejemnik« smo izvedli v petek, 24., in v soboto, 25. avgusta 2012 v prostorih Radiokluba Cirkulane, Pohorje 25 a. Izvedba je bila sofinancirana s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo v sklopu razpisa Sofinanciranje projektov društev v šolskem letu 2011/2012 ter Občine Cirkulane. Vabilu se je odzvalo 19 udeležencev, ki so združevali kar 3 generacije, največ pa je bilo seveda osnovnošolcev. Skupinska fotografija vseh udeležencev. Udeleženci delavnice Naredimo radijski sprejemnik med ustvarjanjem. Posebej se moramo zahvaliti elektro in računalniški šoli Ptuj, ki je posodila potrebno orodje, ter mentorjem: Zmago-S55KW, Bruno-S51M, Franc Vrbančič, De-nis-S52DJ, Toni-S57MAK, Marjan-S57KEM in Boštjan-S58MW. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, še posebej pa Liziki Ogrinc, Brunu-S580B, Alojzu-S54LRC, Ur-ški-S55UM, Tončki-S56AD, Andreji Škrinjar, Sonji Golc, Danielu Polajžerju in Jer- neju-S59KM. Osnovni cilj, združiti prijetno s koristnim, je bil presežen, kar morda še najbolje priča naslednji zapis. Bil je lep sončen petek, ko se je v Pohorju zbralo veliko odraslih in otrok. Odločili smo se namreč, da bomo sami izdelali radijski sprejemnik. Midve z Ano sva se odločili, da bova raje naredili intervju z udeleženci. Pogovore sva začeli v kuhinji, kjer sta bila Daniel in Lizika. Daniel nama je pove- dal, da naj bi večerja bila presenečenje, a nama bo izdal, ker je pač intervju: bile so palačinke, po želji pa tudi mlečni zdrob in še kaj. Liziko sva vprašali, ali doma tudi tako rada kuha kot tu. Odgovorila je, da je kuhanje raslo z njo, da kuha že od petnajstega leta naprej, saj je to bila njena služba. Za radioamaterstvo ve že 45 let, saj sta njena brata aktivna radioamaterja, v klubu pa pomaga, odkar obstaja, kljub temu da ni radioamater-ka. Daniel je povedal, da sta oba z Liziko podporna člana, saj prazna vreča ne stoji pokonci. Radioamaterje podpirata s hrano in pijačo. Intervjuvali sva tudi Jerneja Golca. Najprej sva želeli vedeti, kakšen je njegov položaj v radioklubu. Povedal nama je, da je predsednik, včlanjen je od vsega začetka, ko je bil klub ustanovljen (l. 2007). Ko je bil star 4 leta, seje začel že zanimati za radioamaterstvo. Ker izdelave radijskega sprejemnika niso mogli dokončati v enem dnevu, seje delavnica spremenila v pravo taborjenje, saj smo nekateri prespali v šotorih. Naslednji dan sva intervjuvali še udeleženko delavnice Matejo Golc (10 let). Povedala je, daje že bila na radioamaterski delavnici, in sicer lani, ko so izdelovali taster. Dogajalo seje v Velikem Vrhu pri Sv. Ani. Bilo ji je še kar všeč, vendar misli, da se ne bo včlanila v radioklub. Udeleženec Igor Polajžer (9 let) nama je povedal, da mu je bilo zelo všeč. Največ so lotali na ploščico, na kateri je bila ena dioda, en kondenzator, 4 uporčki, drugega pa se ne spomni. V radioklub se bo sigurno včlanil. Seveda je bilo še veliko drugih udeležencev, nekateri so prišli od daleč, a vseh nisva mogli intervjuvati. Skratka, bilo je zelo lepo. Veronika Polajžer in Ana Petrovič Boštjan-S58MW Gasilski dogodki od tu in tam asilke in gasilci PGD Cirkulane, ki letos slavijo tudi vJ70-letnico obstoja, so bili takoj po osrednji slovesnosti doma gostitelji srečanja članic Podravske regije. Sodelovali so tudi na Dnevu gasilcev OGZ Ptuj na Hajdini. Članice prostovoljnih gasilskih društev Podravske regije so se letos srečale v občini Cirkulane. V organizaciji Območne gasilske zveze Ptuj je srečanje v Cirkulanah potekalo 1. septembra, udeležilo pa se ga je 60 članic, nekoliko manj kot prejšnja leta, a vendar na srečanju ni bilo nič manj prijetno kot ponavadi. V pozdravnih nagovorih sta se članicam pridružila župan občine Cirkulane Janez Jur-gec in predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič. DAN GASILCEV OBMOČNE ZVEZE JUNIJA NA HAJDINI Mesec junij je bil slovesno obarvan tudi v PGD Hajdina, kjer so proslavljali visok jubilej - 100-letnico tamkajšnjega gasilskega društva. Osrednji gasilski praznik na Hajdini, letos združen s 16. Dnevom gasilcev OGZ Ptuj, je bil v nedeljo, 24. junija, ko so na Hajdini pripravili svečano parado, v kateri so sodelovali tudi gasilci iz Cir- V Cirkulanah seje na prvi septembrski dan družilo lepo število gasilk iz Podravske regije. (Foto: Monika Arbeiter) Utrinek s slovesnosti na Hajdini, kjer so v čast Dneva gasilcev in jubileja - 100-letnice PGD Hajdina - pripravili tudi svečano parado. (Foto: Franja Vogrinec Brodnjak) Cirkulanska ekipa, kije osvojila prvo mesto na tekmovanju članic skupaj z regijskim poveljnikom Janezom Liponikom (v sredini) in poveljnikom OP Markovci Milanom Majerjem. kulan, in slovesnost nadalje- ki predsednik PGD Hajdina vali v prireditvenem šotoru, Frenk Vrbnjak, predsednik kjer so bili osrednji govorni- OGZ Ptuj Marjan Meglič, Moniki Arbeiter, članici PGD Cirkulane, sta za napredovanje v višji čin čestitala podpredsednik GZS mag. Janez Merc in predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. (Foto: Langerholc) občinski poveljnik Ivan Glažar, poveljnik GZS Matjaž Klarič in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Letošnji jubilej so hajdinski gasilci združili s krstom novega gasilskega vozila. MONIKA ARBEITER MED TEČAJNIKI ZASTOPALA BARVE PGD CIRKULANE V prostorih gasilskega doma na Ptuju so v petek, 28. septembra, na krajši svečanosti podelili gasilske čine gasilkam in gasilcem iz Podravske regije, ki so v letošnjem letu uspešno zaključili tečaj za nižjega gasilskega častnika, gasilskega častnika in višjega strokovnega svetovalca. Izobraževanje je uspešno zaključilo 91 tečajnikov, med njimi tudi Monika Arbeiter iz PGD Cirkulane, ki je napredovala v čin nižjega gasilskega častnika Dobitnikom činov so na podelitvi posebej čestitali podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc, regijski poveljnik Janez Liponik ter predsednik in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič in Zvonko Glažar ter vodja izobraževanja Matjaž Veršič. TM Monika v družbi uspešnih gasilk in gasilcev, ki so zaključili precej zahtevno izobraževanje, in vodilnih mož iz OGZ Ptuj. (Foto: Langerholc) Varna vožnja s traktorji v cestnem prometu -preventivni nasveti policije a pomlad in jesen je značilnih veliko kmetijskih opra-£_ wi1 v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. Upoštevajte cestnoprometne predpise in naslednja pravila (vir policija): Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije F, je usposobljen za delo s traktorjem in traktorskimi priključki ter ni pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen z rumeno rotacijsko lučjo, če ima pripet priključek, kije širši od traktorja. Na traktorju naj se prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. Na traktorskih priključkih oseb ni dovoljeno prevažati! Na priklopnem vozilu (prikolici) se sme prevažati do pet oseb, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, če sedijo na podu priklopnega vozila znotraj stranic. V nobenem primeru se osebe ne smejo voziti na tovoru! Hitrost vožnje morate vedno prilagoditi stanju in razmeram na cesti, po kateri vozi traktor, ter lastnostim in stanju priklopnega vozila ali priključka in tovora na njem ali v njem. Pri vključevanju v promet se morate prepričati, daje cesta prosta v zadostni razdalji, da bo vključevanje v promet varno. Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je treba kolesa vedno očistiti, da zemlja ali blato ne padata na cesto. Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti. Če tega ne stori ali ne more storiti onesnaževalec sam, cesto na njegove stroške očisti redni vzdrževalec ceste. Tovor ne sme predstavljati nevarnosti ali ovire za druge udeležence v prometu, povzročati škode na cesti in objektih, onesnaževati okolja, zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati hrupa nad dovoljenim, zmanjševati preglednosti vozniku, zakrivati naprav vozila in se razsipati ali padati z vozila. Pri vožnji in delu s traktorjem upoštevajte vsa tehnična navodila za traktor in uporabo priključkov. Pri vožnji in delu s traktorjem spoštujte predpise s področja varstva pri delu. Pripravil: Marjan Vrtič, vodja policijskega okoliša Bodi preVIDEN - nasveti pešcem za varnejšo udeležbo v prometu Trešči so med najbolj ogroženimi prometnimi udeležen-.L ci. V policiji ugotavljamo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Še posebej pogosto so pešci v prometnih nesrečah udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere neugodne (megla, dež), svetli del dneva pa je krajši. Zlasti starejši so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov. Za varnejšo udeležbo v prometu vam policisti svetujemo: PEŠCI! Poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev (odsevne trakove, kresničke), upoštevajte prometne predpise, prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oz. ob levem robu vozišča v smeri hoje, poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. VOZNIKI! Upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost, hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve, na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih), izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Preventivne aktivnosti policistov so namenjene predvsem ozaveščanju pešcev, da morajo že sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost v prometu (z nošenjem svetlih oblačil, kresničk in odsevnikov, odsevnih brezrokavnikov ipd.). Med drugim opozarjamo šolarje, njihove starše in stare starše na uporabo kresničk in drugih odsevnih predmetov. Represivne aktivnosti pa so usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. Zlasti jeseni in pozimi, ko je svetli del dneva krajši in je na cestah slabša vidljivost zaradi megle, dežja, snega itd., policisti: obveščamo javnost o problematiki pešcev v prometu ter preventivnih in represivnih ukrepih policije, obiskujemo domove za starejše občane in društva upokojencev ter predavamo o varni hoji pešcev, obiskujemo vrtce in prve razrede osnovnih šol, kjer otroke poučimo o varni udeležbi v prometu ter jih popeljemo po varnih poteh in čez prehode za pešce, redno obveščamo pristojne službe, odgovorne za vzdrževanje in sanacijo nevarnih odsekov cest (predvsem cestnih površin, namenjenih pešcem), izvajamo krajše poostrene nadzore nad hojo pešcev v naseljih in zunaj njih, in sicer tam, kjer pešci pogosteje hodijo in niso zavarovani (ni pločnikov, javne razsvetljave), merimo hitrost in tudi z drugimi ukrepi umirjamo promet povsod tam, kjer je problematika pešcev večja, ugotavljamo nepravilnosti pešcev v prometu in nepravilnosti glede označevanja v času zmanjšane vidljivosti, pisno obveščamo starše o vseh težjih kršitvah cestnoprometnih predpisov, ki jih storijo otroci. Pripravil: Marjan Vrtič, vodja policijskega okoliša Športno društvo bogatejše za nov športni objekt ^ obota, 16. Junija bo mnogim športnim zanesenjakom v O Cirkulanah in okolici zagotovo ostala v lepem spominu. V okviru petega občinskega praznika je namreč na ta dan potekala tudi slovesnost od otvoritvi novozgrajenega športnega objekta s tribuno in slačilnicami. Naložba je občino veljala nekaj tisoč evrov, z novimi pridobitvami pa bo gospodarilo ŠD Cirkulane, nasploh pa je to za razvoj športa in za spodbujanje rekreacije v teh koncih izjemno velika in pomembna pridobitev. Uvodni nagovor na slove- pa je spregovoril župan Janez snosti je imel predsednik ŠD Jurgec. Simbolično pa so trak Cirkulane Rajko Klajderič, o ob otvoritvi novih pridobitev poteku in pomenu nove pri- prerezali predsednik ŠD Cir-dobitev na področju športa kulane Rajko Klajderič, žu- Pogled na novo tribuno in lepo urejeno nogometno igrišče v Cirkulanah je lahko v ponos vsem občankam in občanom. Foto: TM pan občine Cirkulane Janez Jurgec in direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk. Za slovesen blagoslov nove pridobitve je poskrbel farni župnik dekan Emil Drev. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor KD Cirkulane ter frajtonarja Nejc Kralj in Robert Potočnik. Po uradnem delu otvoritve in veselem druženju pa je na cirkulanskem nogometnem igrišču sledila še nogometna tekma med domačo ekipo Cirkulan in ekipo Alumini- ja iz Kidričevega, letošnjim prvoligašem. Veličasten pa je bil večerni zaključek dogajanja v športnem parku v Cirkulanah, z ognjemetom, ki ga bodo mnogi še dolgo pomnili. TM Ivan Hemetek, Stanko Korenjak (predsednik gradbenega odbora), župan Janez Jurgec in predsednik ŠD Cirkulane Rajko Klajderič so na novinarski konferenci pred uradnim odprtjem predstavili vrednost in pomen novega športnega objekta - pokritih tribun z garderobami in ostalimi društvenimi prostori - za nadaljnji razvoj športa v občini. Foto: SM Dravska kolesarska pot Župani 21 občin od Dravograda do Središča ob Dravi in tri razvojne agencije s porečja Drave (RRA Koroška, Mariborska razvojna agencija Maribor in Znanstve-no-raziskovalno središče Bistra Ptuj) so 20. 9. 2012 v prostorih Rektorata Univerze v Mariboru podpisali pismo o nameri za vzpostavitev integralnega turističnega produkta Dravska kolesarska pot od Dravograda do hrvaške meje, ki bo uvrščen za financiranje v obdobju nove evropske finančne perspektive 2014-2020. Podpis pisma o nameri smo organizirali skupaj s partnerji v okviru posveta Daljinske kolesarske poti - priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije, na katerem so si številni domači in tuji strokovnjaki s področja razvoja kolesarske infrastrukture izmenjali izkušnje o razvoju kolesarskega turizma in omrežja. Posvet je potekal pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo - Direktorata za turizem in internacionalizacijo ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor - Direkcije Republi- ke Slovenije za ceste, ki prav tako podpirata izgradnjo potrebne infrastrukture za Dravsko kolesarsko pot v Sloveniji. KOLESARJENJE JE V ZADNJIH LETIH PRAVI HIT, ČEMUR PA NA ŽALOST NE SLEDI IZGRADNJA KOLESARSKE INFRASTRUKTURE. V Sloveniji do sedaj ni obstajal enovit pristop načrtovanja, izgradnje in trženja Dravske kolesarske poti, pač pa proces teče stihijsko in neusklajeno, praviloma znotraj meja posameznih občin ali regij. Razen krajših odsekov, ni izgrajene kolesarske infrastrukture v smislu ločenih kolesarskih poti, predvsem pa je prisotno pomanjkanje zavedanja, da je daljinska povezava Dravska kolesarska pot lahko generator razvoja v območjih, ki jih povezuje. Primer dobre prakse razvoja trajnostnega turističnega produkta iz tujine in nedaleč stran je Dravska kolesarska pot v Avstriji. Od izvira v Italiji in po Avstriji večinoma poteka po ločenih kolesarskih stezah in je več kot le infrastruktura, pač pa uveljavljen turistični produkt, ki ga Vzhodna Tirolska in Avstrijska Koroška zelo uspešno tržita. V preteklem obdobju so prihodki na nivoju regije (Avstrijska Koroška), ustvarjeni v okviru turističnega produkta Dravska kolesarska pot, ocenjeni na 4 milijone evrov. Kolesarsko pot je prevozilo več kot 120.000 kolesarjev. ZAKAJ TUDI NAŠI REGIJI NE BI USPELO? Kolesarjenje v vseh oblikah je ob upoštevanju nosilnosti okolja eden bolj trajnostnih turističnih, rekreativnih in športnih produktov. In iz leta v leto se veča. Strokovnjaki napovedujejo prav kolesarjenju največjo turistično prihodnost ter predvsem porast prihodkov, ustvarjenih skozi kolesarski turizem. Kolesarski turizem temelji na trajnostnem razvoju in bo kot ena izmed uspešnih gospodarskih panog nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše drža- ve v svetu. Zaradi tega ZRS BISTRA Ptuj podpira aktivnosti za koordinirano delovanje pri čimprejšnji izgradnji potrebne infrastrukture Dravske kolesarske poti v Sloveniji od meje z Republiko Avstrijo do meje z Republiko Hrvaško. Smo mnenja, da naj bo vzpostavitev in vzdrževanje potrebne infrastrukture Dravske kolesarske poti ena izmed prioritet lokalnih skupnosti in regionalnih institucij ob reki Dravi ter države v novi EU finančni perspektivi 2014-2020. S tem želimo slediti paradigmi pri povezovanju regij in oblikovanju t.i. interregionalnih razvojnih politik, programov in projektov. Verjamemo, da je izgradnja in vzpostavitev sistematičnega vzdrževanja in trženja Dravske kolesarske poti v Sloveniji lahko eden izmed dejavnikov spodbujanja regionalnega razvoja v regijah ob Dravi. Danilo Čeh in Julija Potisk, ZRS Bistra Ptuj IZ OSNOVNE SOLE IN VRTCA Na pragu novega šolskega leta Začetek septembra je za vse nas, ki nam je šola sopotnica v življenju, vedno znova pomemben. Vsako leto se znajdemo na drugi izhodiščni točki, vselej na novo začenjamo zgodbo, vsako leto drugače doživljamo sebe in svet okoli nas, vsako leto se naučimo kaj novega in s tem tudi postanemo nekaj novega, vsakič kaj na novo ali drugače razumemo in pred vsakim začetkom so nova pričakovanja, izzivi, naloge in sanje. Tako tudi letos. Slovenska šola se nenehno spreminja in posodablja in tem spremembam moramo slediti tudi mi. V letošnjem letu nas čakajo posodobljeni učni načrti pri posameznih predmetih v posameznih razredih, ki prinašajo nove vsebine in zahtevajo drugačen pristop k delu. Veliko pozornosti bomo namenjali bralni pismenosti, vseživljenjskim znanjem in vrednotam, ki smo jih zapisali v naši viziji šole - sodelovanje, spoštovanje, znanje, ustvarjalnost in zaupanje. Ker se je spremenil tudi Pravilnik o šolskem koledarju, spreminjamo tudi začetek pouka, tudi zimske počitnice bomo imeli ponovno v dveh delih. Poleg vzgojno-izobraževalnega dela bomo v letošnjem letu peljali še veliko interesnih dejavnosti in projektov, kjer bodo učenci lahko razvijali in zadovoljili svoje interese in sposobnosti. Imamo lepo šolo, naša ustanoviteljica se trudi, da imajo učenci dobre pogoje za delo. 154 učencev bo v letošnjem letu obiskovalo šolo v Cirkulanah v 10 oddelkih in 63 otrok vrtec v 4 oddelkih. Veseli smo, da seje kar 29 prvošolčkov letos smelo in, upam, ukaželjno podalo v svet učenosti. Če bomo hodili s prijaznim pogledom, z nasmehom na ustih, z ljubeznijo v srcu in z roko v roki - UČENCI, UČITELJI in STARŠI - nam bo gotovo lepše in lažje in uspeh ne bo izostal. Kristina Artenjak, ravnateljica Sprejem prvošolčkov in novih učencev med člane šolske skupnosti V torek, 2. 10. 2012, smo v šolsko skupnost sprejeli prvošolčke in tri nove učence: Alena, Eliso in Belmina. V petek smo učenci 9. a razreda izdelali vetrnice, ki smo jih podarili našim malim prijateljem. V torek, prvo šolsko uro, smo pripravili vse potrebno za prireditev in izpeljali generalko. Nato smo se odpravili po prvošolčke. Pripeljali smo jih v telovadnico, kjer so si najprej ogledali kratek kulturni program s Piko Nogavičko. Sledila je uradna slovesnost, na kateri so prvošolčki dobili diplome. Kasneje smo se odpravili še v jedilnico, kjer so nas pogostili s torto. Naredili smo tudi nekaj fotografij s svojimi malimi prijatelji. Imeli smo se res lepo. Ana Petrovič, 9. a Foto: Silva Meznarič Za nami je uspešno šolsko leto ^ ola je pomemben, vendar ne edini prostor, kjer si mladi O rodovi pridobivajo različne vrednote, spretnosti, znanje, vedoželjnost. Kako uspešno bodo ob pomoči odraslih učenci obvladovali učne vsebine in procese, je odvisno predvsem od njihovih interesov, da storijo kaj več in tudi drugače. Pri tem je zelo pomembno obvladovanje bralnih in sporazumevalnih spretnosti. Na naši šoli smo se tako že lansko šolsko leto odločili za izvajanje aktivnosti, povezanih z branjem in bralno pismenostjo. Te aktivnosti nadaljujemo v šolskem letu 2012/2013. Kot popotnica k načrtovanim ciljem nam lahko služi misel slovenskega pisatelja Slavka Pregla: »Knjiga in njen bralec sta žlahtni par, ki mu potovanje v svet prinaša nepozabno doživetje. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa, in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge.« Učitelji stalno iščemo nove poti in načine dela z učenci. Lansko šolsko leto smo ustvarjali na literarnem, likovnem, plesnem in pevskem področju, nastopali na številnih prireditvah, se udeleževali natečajev, tekmovanj iz znanja pri posameznih predmetih, športnih tekmovanj in sodelovali v naslednjih projektih: Zdrava šola, Mladi raziskovalci, Rastem s knjigo, Bralna značka, Pa-savček, Policist Leon svetuje, Starši staršem v sodelovanju z društvom Up iz Ljubljane, Evropski jezikovni listovnik, Moja prva jezikovna mapa, Sadeži družbe, GO-CAR-GO, Zlati sonček, Krpan, Most med mladimi. Učenci so pridno sodelovali v različnih interesnih dejavnostih - izbirali so lahko med osemintridesetimi interesnimi dejavnostmi. Za učence 2. in 3. razreda je bil organiziran plavalni tečaj v Termah Ptuj. Učenci 7. razreda so se udeležili petdnevnega tabora na Vojskem, za učence 5. razreda je bila organizirana zimska šola v naravi v Bohinju. Petošolci so si pridobili kolesarske izpite in dokazali, da spretno in varno vozijo kolo. Učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja so se izkazali v skrbi za zdrave in čiste zobe (2. a razred je bil zmagovalec 26. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani), skoraj vsi so osvojili bralno značko, sodelovali v projektu Pasavček, v športnem programu Zlati sonček in Krpan. Ob zaključku šolskega leta so se učenci od 1. do 8. razreda odpravili na enodnevno ekskurzijo po Sloveniji, učenci devetega razreda pa na dvodnevno ekskurzijo na Gorenjsko in Primorsko. Kaj smo še počeli? Organizirali smo dni dejavnosti (kulturne, naravoslovne, tehniške, športne dni), DAN ŠOLE, božično-novoletni koncert, slovenski kulturni praznik, materinski dan, nastopali na pevski reviji, na šolskih in krajevnih prireditvah, sodelovali na Barbar-nem sejmu, pustnem karnevalu ... Učenci naše šole so v okviru projekta Spoznavajmo države EU predstavili Grčijo - učenci so predstavili Olimpijo kot zibelko olimpijskih iger - odigrali so otvoritveno slovesnost in prižiganje olimpijskega ognja. Ob koncu šolskega leta smo učence posebej nagradili za uspešno delo pri učenju, v interesnih dejavnostih in delu v oddelčni skupnosti. Ravnateljica je na slovesni podelitvi ob zaključku šolskega leta podelila pohvale učencem za prizadevno delo, priznanja za dosežen učni uspeh ter diplome. Nekaj učencev pa je za dosežen uspeh na tekmovanjih prejelo knjižne nagrade. To so naslednji učenci: Tamara Križnjak (za srebrno Vegovo priznanje), Kristi-an Šic (za srebrno priznanje iz angleškega jezika), Danijela Kralj (za srebrno priznanje iz znanja nemščine), Špela Maicen (za srebrno priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Plačilna sredstva skozi čas in srebrno priznanje na šolskem plesnem festivalu), Klara Bedrač (za srebrno priznanje za raziskovalno nalogo Plačilna sredstva skozi čas), Bojana Pajnkiher, Tia Krajnc, Romina Zadravec (za srebrno priznanje na šolskem plesnem festivalu). Pet učenk iz devetega razreda je prejelo knjižno nagrado za devet let zvestobe knjigi, ki jo podeljuje Društvo za bralno značko. Učenci so na tekmovanjih znanja pri posameznih predmetih dosegli tudi lepo število bronastih priznanj. Za prizadevnost in kreativnost čestitam vsem učencem in mentorjem. Zelo dejavni smo bili na športnem področju. Športna tekmovanja so se začela z jesenskim krosom na Vidmu, ki se ga je udeležilo 25 učencev. Benjamin Petrovič je dosegel 7. mesto. Na polfinalnem turnirju v rokometu je naša ekipa dosegla 3. mesto, kar pa ni bilo dovolj za finale. Deklice so se v Juršincih udeležile polfinalnega turnirja v nogometu in osvojile 5. mesto. V Zavrču je potekal medobčinski četrtfinale v odbojki, ekipa dečkov je osvojila 3. mesto. V okviru projekta Rad igram nogomet je naša ekipa učencev osvojila 3. mesto. Naši učenci tekmujejo tudi v planinski orientaciji. Z dvema ekipama B-kategorije in eno ekipo A-kategori-je so se udeležili prvega tekmovanja v Gornji Radgoni. Učenci so osvojili 8., 9. in 10. mesto. Naslednja tekma je potekala spomladi v Lovrencu na Pohorju. Kljub slabim vremenskim razmeram so učenci tekmovanje uspešno zaključili. Naša šola (lokacija Zavrč) je že četrto leto soorganizator spomladanskega občinskega krosa. Vidnejši rezultati tega krosa: 3. mesto (Martina Križanec), 2. mesto (Larisa Žula - lokacija Zavrč), 6. mesto ( Miran Pohorec - Zavrč), 8. mesto (Tia Krajnc). Učenci so bili zelo uspešni tudi v atletiki. Nekaj vidnejših rezultatov naših učencev z lokacije Cirkulane: 4. mesto - štafeta 4 x 100 metrov (starejši dečki), 8. mesto - 600 m, mlajši dečki, Blaž Belšak, 8. mesto - 300 m, mlajše deklice, Tia Krajnc, 6. mesto -višina, mlajše deklice, Natalija Pavko. Na šolskem plesnem festivalu je sodelovalo 18 plesalk, 6 učenk seje uvrstilo na področno tekmovanje v Gorišnici, prejele so srebrna priznanja. Učenci so tekmovali tudi v judu -učenka Viktorija Zadravec je zmagala na področnem tekmovanju. Naši učenci so tudi dobri šahisti. Na področnem prvenstvu OŠ Podravja je učenka Andreja Štumberger dosegla 5. mesto, Mateja Golc 6. mesto in Zala Horvat 8. mesto. Mlajši dečki so dosegli naslednje rezultate: Uroš Krajnc - 7. mesto, Timotej Jurgec - 14. mesto, Jure Zavec - 15. mesto, Tadej Gomilšek -16. mesto. Vseh tekmovalcev je bilo 54, tako so rezultati naših učencev zelo dobri. Pri starejših dečkih je Blaž Belšak dosegel 22. mesto. Področno prvenstvo je potekalo 31. januarja na Ptuju, mlajše deklice so osvojile 2. mesto. Predstavila sem le nekaj utrinkov iz šolskega leta 2011/2012. Staršem, krajanom in Občini Cirkulane se zahvaljujemo, ker ste nas podpirali pri našem delu in spremljali naše delovanje. Tudi letošnje šolsko leto začenjamo z zanosom, s pričakovanji, polni upanja in načrtov. Srečno v šolskem letu 2012/2013. Marica Zebec, knjižničarka SOLA V NARAVI ŽABICA IN NJENA DRUŽINA Bila je žaba mlada, po imenu Nada. Imela je samca rada in skupaj sta živela. Imela sta otroke tri, dva sinova in eno hči, tako kot mi. Vsi pridni so bili, ko po travi so regljali. Ko pa štorklja prileti, se žaba potopi, štorklja lačna odleti in se žaba veseli. Niko Petrovič, 4. a Ko sem se desetega septembra zbudila, sem dokončno spa-kirala svoje stvari in se poslovila od atija, brata, babice, dedka in prababice. Z mamico sva se odpravili proti šoli, kjer smo počakali do odhoda avtobusa. Poslovili sva se in na avtobusu sem sedela z Manuelo. Vozili smo se dobre tri ure, vmes gledali televizijo in se zabavali. Vmes smo imeli tudi dve postojanki. Ko smo se približevali morju, smo se šli igrico »kdo prvi vidi morje«. Zmagal je učenec iz Zavrča in za nagrado je prejel čokolado. Po naporni vožnji smo prispeli v Strunjan, vzeli kovčke, jih naložili na kombi, mi pa smo se odpravili peš do apartmajev. Vsaka skupina je dobila svoj ključ, v naši sobi smo bile štiri sošolke. Vsebino iz kovčkov smo dali na ustrezno mesto in se že pripravili na plavanje. Prvi dan je minil zelo hitro, kmalu po večerji smo šli spat. Drugi dan smo se pripravili na zajtrk, sledilo je plavanje, kosilo, plavanje in večerja. V sredo je bilo oblačno, zato smo se podali v Piran. Šli smo v trgovino, si ogledali Tartinijev trg, se odpravili na tržnico. Ker se je približevalo slabo vreme, smo pohiteli na kosilo. Četrtek je minil podobno, le da smo si ogledali Portorož. Po večerji smo imeli zabaven večer - mini disko. Zelo smo se zabavali. Zvečer smo se oprhali. Sledil je počitek. Me smo že zvečer pripravile vse za odhod. Petek je hitro minil, saj smo pri plavanju tekmovali in jaz sem osvojila Zlatega delfinčka. Po kosilu smo se odpravili proti domu in končno sem videla svojo družino. Zala Horvat, 5. a DNEVNIK - SOLA V NARAVI SOLA V NARAVI V STRUNJANU Ponedeljek Šli smo v ponedeljek ob 8.15. Ko smo prišli, smo najprej pokosili, nato se kopali v zunanjem bazenu. Voda je bila ledena. Jaz sem bila v prvi skupini. Iz bazena smo šli za 15 minut v morje na poljubno plavanje ... Po večerji smo šli na kratek večerni sprehod ob solinah in nato po mestu. Po sprehodu smo šli spat. Najprej smo. še malo gledali TV, nato smo ugasnili luči in zaspali. Torek Zjutraj je bila najprej jutranja telovadba, nato pa smo zajtrkovali. Po zajtrkuje sledilo dvourno plavanje v zunanjem bazenu. Bilo je vroče, voda pa mrzla. V morju smo videli raka. Po kosilu smo šli na sprehod ob obali, nekateri so tudi kaj fotografirali. Potem smo šli spet na dvourno plavanje, vmes pa smo malicali. Po večerji smo se igrali na igralih, potem pa smo se vrnili v apartmaje in zaspali. Sreda Zjutraj smo najprej pozajtrkovali, nato smo se peš odpravili od Strunjana do Pirana. Tam smo slišali nekaj značilnosti o Piranu. Piran je zelo staro in lepo ohranjeno mesto v Sloveniji ... Nato smo si ogledali mesto in odšli nazaj proti Strunjanu. Za kosilo je bila je pica! Začelo je deževati. Šli smo v apartmaje. Tam smo počivali, se preoblekli, igrali in se malo tudi učili. Nato smo se šli kopat v notranji bazen. Voda je bila topla, a na žalost je še zunaj vedno deževalo. Zvečer je zelo deževalo. Bili smo vsi mokri, kajti večerjali smo zunaj. Začelo je grmeti in bliskati. In zmanjkalo je elektrike. Postalo nas je malo strah. Začeli smo vas pogrešati. Nato smo si prižgali baterije, si umili zobe in zaspali. Četrtek Po zajtrku smo se šli kopat v notranji bazen, ker je še zunaj vedno deževalo. Večer je bil zanimiv, saj smo se šli igro »pokaži, kaj znaš«. Kasneje smo imeli še otroški disko. Utrujeni smo takoj zaspali. Petek Ko smo se vstali, smo začeli pakirati. Po zajtrku smo šli na dvourno plavanje, po kosilu pa je sledila dolga vožnja proti domu. IN SPET SMO DOMA! Mateja Golc, 5. a TUDI JAZ SKRBIM ZA SVOJE OKOLJE Ločujem odpadke, starejšim odnesem smeti. Peter Vsako leto sodelujem v akciji Očistimo Slovenijo. Nino Pločevinke mečem v poseben koš. Lukas Do okolja sem prijazna. Zala B. Ločujem odpadke. Karolina Na krajšo pot se odpravim peš ali s kolesom. Mateja Smeti mečem v koš. Andreja Ugašam luči. Iva Pobiram stvari s tal, tudi za drugimi. Segal Čim manj se vozimo z avtomobilom. Bernarda Pospravim za sabo. Sašo V gozd ne mečem plastike in železa. Mai Hodim peš. Manuela Čim manj onesnažujem okolje. Zala H. Zjutraj ob osmih smo se zbrali pred šolo in prispel je avtobus. Po treh urah vožnje smo se pripeljali v Strunjan. Razdelili smo se v bungalove. Naši skupini smo dali ime Barca, saj vsi navijamo za Barcelono. Mi smo svojo sobo vzdrževali zelo čisto, le zadnji večer smo žal dobili oceno 3. Ogledali smo si soline in šli na izlet v Piran. Vsak dan smo plavali, imeli jutranjo telovadbo, dobro jedli. Ker smo v šoli v naravi bili samo pet dni, so ti dnevi zelo hitro minili. Seveda smo vsi imeli zraven nekaj denarja, zato smo ga zapravili v Portorožu. Četrtkov večer smo preživeli ob igri »pokaži, kaj znaš«, potem pa je sledil disko. Utrujeni smo se vrnili v sobe in zaspali. Zadnji dan smo še malo plavali in tekmovali, nato spakirali in se veselili doma. Prišli smo domov in padlo je nekaj objemov. Nino Kokol, 5. a MOJE POČITNICE Letošnje poletje je bilo zame zelo zanimivo in polno dogodkov. Že na začetku počitnic smo z družino šli na poroko, saj sta se poročila moj boter in Meta. Bilo je nepozabno in ta dogodek se mi bo za vedno vtisnil v spomin. 16. julija smo šli na morje in tam preživeli pet čudovitih dni. Bilo je zelo lepo, le prehitro je minilo. Z bratcem sva se potapljala, plavala, s starši smo hodili na sladoled, zvečer smo šli v mesto. Najbolj mi je bilo všeč, da smo bili dolgo v noč pokonci. Na počitnicah sem bila tudi pri Tamari, ona pa potem še pri meni. Kot vedno sva se zelo lepo imeli, veliko sva se smejali, gledali filme, fotografirali, se kopali ..., v glavnem, zelo sva »uživali«. Konec julija je Tamara praznovala rojstni dan in takrat so prišle k njej še druge sošolke. Tega dne smo se zelo zabavale, saj smo se oblečene kopale, se polivale z vodnimi baloni in se zvečer obmetavale s torto. Med počitnicami sem tudi večkrat varovala malo sosedo Zalo, ki je pravi sonček. Dobila pa sem tudi mrzlo sestrično Sašo, ki jo imam zelo rada in jo z veseljem »pocrkljam«. S Teom sva tudi bila na počitnicah pri teti in stricu, ki sta naju peljala na Črno jezero. Tudi doma ni manjkalo zabave, saj smo se v vročih poletnih dneh hladili v domačem bazenu. S prijateljico Tjašo sva občasno kolesarili in poskrbeli za zdrav duh v zdravem telesu. Zgodilo se mi je še nekaj lepega - dobila sem novo sobo, ki mi je zelo všeč. V njej preživim veliko časa. Moje počitnice so bile zelo lepe, zabavne in komaj že čakam naslednje. Medtem pa me seveda čaka veliko šolskega dela in potrudila se bom, da bom čim bolj uspešno končala osmi razred. Neli Črešnik, 8. a JESEN V jeseni je ježek Franci nabiral hruške, jabolka in listje za svojo hišico. Nekoč, ko seje spet odpravil po sadje, ni našel poti nazaj do svojega doma. Pogledal je v vsako drevo in vsak grm. Nenadoma seje znašel v vinogradu. Mimo je prišel deček, kije pričel kričati: »Mama, mama, našel sem ježka!« Ježek seje ves prestrašen zvil v klobčič in se odkotalil po hribu. Ko seje ustavil, je zaslišal nenavaden zvok: »Ježek, kam pa hitiš?« Napeto je poslušal. In spet: »Jaz sem, Azura, saj veš, tvoja prijateljica. Slišala sem, da iščeš hišico. Lahko prenočuješ pri meni. Imam zelo veliko hišo. Celo večnost čakam, da se nekdo priseli k meni. Zdaj si ti tu in delal mi boš družbo.« Skupaj sta zajtrkovala, kosila in večerjala. Dan je hitro minil. Ježek je bil vesel, daje našel novo bivališče. Ampak, veste kaj? Ježek Franci je ježevko Azuro vzel celo za ženo in od takrat sta preživela skupaj mnogo lepih dni. Katarina Golc, 3. a MOJ PRIJATELJ TIMI Moj najboljši prijatelj je Timi Kolednik. Timi hodi v 8. razred. Je velik, ima svetle lase in modre oči. Timi je moj prijatelj, ker lahko z njim igram nogomet, odbojko in badminton. Velikokrat mi pomaga pri nalogah. Je zelo prijazen, ima rad živali in se ukvarja s športom. Vesel sem, da imam takega prijatelja, ki mi pomaga, me razume in mu zaupam. Tomi Kolednik, 4. a MOJ PRIJATELJ ZAN Moj prijatelj Žan je dobrosrčen in prijazen. Prijazen je v dobrem in slabem. Rad pomaga in pogosto nas nasmeji. Star je 9 let. Ima modre oči in svetlo rjave lase. Velik je približno 135 cm in ima približno 29 kg. Rad ima nogomet in ga tudi trenira. Pridružil se nam je v 2. razredu, od takrat se dobro razumeva. Všeč mi je, da vedno priskoči na pomoč in nikoli ne odldoni pomoči. Njegovo prijateljstvo mi pomeni zelo veliko, ker mu lahko zaupam in ga prosim za pomoč. Jure Bezjak, 4. a MOJA PRIJATELJICA TAMARA Moji prijateljici je ime Tamara Pintarič. Ima dolge, rjave lase. Je prijazna in ima rjave oči. Oblači se v temna in svetla oblačila. Rada se smeji in nosi roza šolske copate. Moja prijateljica je zato, ker se rada druži z menoj. Najino prijateljstvo pomeni, da se ne kregava, ampak se razumeva. Anja Petrovič, 4. a PRVIČ V SOLI TJrvi šolski dan so nas pospremili v šolo starši. Na šol-r skem dvorišču nas je vse zbrane najprej pozdravila gospa ravnateljica Kristina Artenjak. Po pozdravu, smo se prvošolčki odpravili v jedilnico, kjer so nas pričakale učiteljice. Posebej za nas so ustvarile nove pesmice, ki so nam jih ob spremljavi kitare tudi zapele. Zaupamo jih tudi vam. Tika, taka Tika, taka, tika, taka bim bam bom, bim bam bom, kje učenec se mudi, našo šolo že skrbi, kje učenka se mudi, našo šolo že skrbi. Tika, taka, tika, taka bim bam bom, bim bam bom, glej učenec tu sedi in učiti se želi, glej učenka tu sedi in učiti se želi. Tika, taka, tika, taka bim bam bom, bim bam bom, znanje, radost in pogum bo krepil naš mali um, znanje, radost in pogum bo krepil naš mali um. Dere sen jaz mali bija Dere sen jaz mali bija, te je lušno blo. Kolca sen po hišpotaka, varva mačkico. Tralala, tralala, tralalalalala la, tralala, tralala, tralalala la. Mati so mi nabasali, kruha in klobas. Oča so me zapelali v Vareš v prvi klas. Tralala, tralala, tralalalalala la, tralala, tralala, tralalala la. Naučo se bom dobro brati, šteti do 10. Črke bom v besedo spravo, piso bom ime. Tralala, tralala, tralalalalala la, tralala, tralala, tralalala la. Razveselili smo se rumenih kapic in rutic, ki sta nam jih podarila g. policist in g. župan. Ko smo bili dobro opremljeni za varno pot v šolo, so se nam predstavile tudi naše učiteljice. Po dolgih letih nas je v prvem razredu toliko, da smo se morali razdeliti v dva oddelka. V učilnice nas je odpeljal vlakec. V 1. a je peljal moder vlakec, v 1. c pa zelen. Tudi v učilnicah nas je pričakalo presenečenje. Pred tablo so viseli veliki korenčki, v katerem so se skrivali Švigazajčki, rutica in lizalka. Švigazajčki in korenčki (Foto: Metka Kokol) Za nami je že cel mesec pridnega, ustvarjalnega dela. Kaj pa o prvem mesecu v šoli pravijo naši prvošolčki? Povedali so tako: - rad gubam hiše iz kolaž papirja Tilen - uživam na opazovalnem sprehodu Nik - vesela sem, da sem se naučila pravilno prečkati cesto, pri tem nam je pomagal policist Zala - rada se učim, malo razmišljam in poslušam zgodbice Tjaša - rad spoznavam prometne znake Jan - vesela sem, da imamo velike prijatelje v devetem razredu Valentina - uživam v telovadnici, rada telovadim in se igram igrico Črni mož Julija - všeč mi je bilo, ko smo potovali po labirintu David - vesel sem, da sem se naučil levo, desno Sebastjan - všeč mi je bila predstava Otroci sveta Taja - naučil sem se risati ljudi, hišo, veverico in drevo Žan - spoznali in ogledali smo si vse šolske prostore Nela - všeč mi je bilo, ko sem se narisala na vlakec Eva - všeč mi je bil ogled cele šole Tian - zelo mi je všeč kitajski nogomet v telovadnici Neja - rad se učim in hodim na sprehode Nik - rada se učim in rišem Lana - vesela sem, ko režemo, rišemo, pišemo, izdelujemo Maja - všeč mi je bilo gubanje šole iz kolaž papirja Blaž - rada se učim in pojem Janja - vesel sem, da sem spoznal prometne znake in jih pokažem mamici in babici Alen - rad se učim, hodim po labirintu in najraje imam odmor Niko - rad se sprehajam in opazujem Tilen - vesela sem, da se lahko tudi igram in ko srečam svoje velike prijateljice Lara - zelo rad barvam s flomastri Aljoša - rada poslušam pravljice in se igram v kotičku Sara - rad se učim, rišem in igram Lucija - všeč mi je, da se lahko učim, da rišemo in plešemo Nina Učiteljica l.a razreda: Dragica Kolednik Učiteljici l.c razreda: Metka Kokol in Silva Meznarič l.a in l.c razred z učiteljicami (Foto: Maja Belič) INTERVJU Z ELISO IN ALENOM TJrvi šolski dan smo bili zelo presenečeni, ko smo videli, XT da imamo novo sošolko in novega sošolca. Še posebej smo bili radovedni, ko smo ugotovili, da deklica, ki se nam je pridružila, govori tuji jezik. Spoznali smo se z Alenom Milošičem, ki je prej hodil na šolo v Kidričevem, in Eliso Santacatterino, ki je k nam prišla iz Italije. Z zanimanjem smo ju opazovali, nato smo se začeli z njima pogovarjati in hitro smo postali tudi prijatelji. Elisa že zelo dobro pozna slovenščino, mi pa smo se tudi naučili že kar nekaj italijanskih besed. Z njima smo za vaš časopis naredili kratek intervju. 1. Iz katere države si prišla? Prišla sem iz Italije. 2. Si Slovenijo poznala že, preden si se sem preselila? Za Slovenijo sem slišala, ampak o njej nisem nič vedela. 3. Kakšno se ti zdi življenje v Sloveniji? Ja, življenje v Sloveniji mi je všeč. 4. Ti je tukaj kaj posebej všeč? Všeč mi je, da imam tako dobre prijateljice. 5. Kako se počutiš na naši šoli in v 4. razredu? Na šoli se počutim v redu in v 4. razredu se počutim še bolje. Hvala za odgovore in upava, da nas boš še naučila veliko italijanskih besed. Žan Spevan in Monika Kelc, 4. a 1. Alen v katerem kraju si prej živel in katero šolo si obiskoval? Živel sem v Prepoljah, obiskoval sem šolo v Kidričevem. 2. Kako se počutiš v Halozah? Tukaj se dobro počutim. 3. Katera je naj večja razlika med šolo v Kidričevem in našo šolo? Tam ni bilo dreves pri šoli. 4. Ali imaš v razredu že kakšnega prijatelja? V razredu imam štiri dobre prijatelje. 5. Kateri predmet ti je najbolj všeč in zakaj? Najbolj mi je všeč športna vzgoja, ker veliko telovadimo. Hvala, da si odgovarjal na najina vprašanja. Vsi se bomo potrudili, da ti bo pri nas prijetno. Dunja Krajnc in Dominik Štular, 4. a PRVIČ SE BOMO SREČALI S ŠTEVILČNIMI OCENAMI "X Tčetrtem razredu je za učence kar nekaj novosti in spre-V memb. Največja je ta, da učenci prvič dobijo številčne ocene. V letošnjem letu še niso dobili nobene, že naslednji teden pa bodo dobili prvo oceno pri glasbeni vzgoji. Zanimalo me je, kakšna pričakovanja glede ocen imajo učenci v začetku šolskega leta. Vsak učenec je zapisal misel o tem. Tomi Kolednik: Ocenjevanje že komaj čakam. Ne vem, kaj bom dobil, želim pa si petko. Marina Vidovič: Jaz mislim, da bom dobra. Za petko se bom morala učiti. Anja Petrovič: Mislim, da bom dobila oceno 3, 4 ali 5. Ocen se veselim. Igor Polajžer: Veselim se, da bom dobil prvo oceno, mislim, da bom imel štirice in petke in komaj čakam. Želim si biti odličen. Žan Spevan: Vesel sem, da bom pisal test za oceno. Rad bi imel štirice in petke. Želim pa si, da bi vse teste reševal uspešno. Nejc Golirač: Da bom imel lepe ocene. Zelo se veselim, da bom uspešen. Deja Mlakar: Vesela sem, da bom dobila ocene. Strah me je enkic, dvojkic in trojkic. Hočem same štirkice in petkice. Tamara Pintarič: Komaj čakam ocene. Dominik Štular: Zelo se veselim ocenjevanja, ker so ocene zelo pomembne za vse. Komaj čakam, da dobim oceno, ocena 5 je super. Alen Milošič: Jaz sem vesel, ker bi rad dobil vsak dan 3, 4 ali 5. Monika Kelc: Komaj čakam, da dobimo prvo oceno. Jure Bezjak: Ocenjevanje bo nekaterim lahko, drugim pa malo težje. Dunja Krajnc: Komaj čakam, da dobim oceno. Upam, da bo dobra. Elisa Santacatterina: V Italiji smo imeli ocene od Odo 10, zato bo tudi zame to nekaj novega. Andreja Plošinjak: Dobiš lahko ocene od 1 do 5. Mitja Krajnc: Veselim se. Niko Petrovič: Letos sem samo to pričakoval. Kaj se bo začelo v sredo? To so ocene. Zelo se jih veselim! Najraje pa bi dobil 5! Misli zbrala in zapisala razredničarka 4. a Maja Beli BILA SEM V TOPLICAH TRGATEV Končalo se je šolsko leto in začele so se poletne počitnice. V sredo, 27. 6. 2012, sva se s prijateljico Katjo z velikim pričakovanjem odpeljali v toplice. Vožnja je hitro minila in prispeli sva v Terme Ptuj. Bili sva razigrani in takoj sva se odpravili na ležalnike. Sonce je žgalo in morali sva se namazati s kremo za sončenje. To sva opravili bolj površno, saj se nama je mudilo v vodo. Med plavanjem v bazenu sva zagledali Marka, Gregorja in Timija. Začeli smo se pogovarjati in »tunkati«. Fantje so bili močnejši, zato sva bili največ časa pod vodo. Tega pa nisva mogli dolgo prenašati, zato sva odšli v notranje bazene in na tobogan. Spuščanje po njem je bilo prav zabavno. Velikokrat sva se tudi zaleteli druga v drugo in prasnili v smeh. Ko so odprli zunanje tobogane, sva se povzpeli na vrh in se spustili po toboganu navzdol. Zdelo se mi je, da je pot dolga kot ponedeljek. Vendar se je izplačalo, občutek je bil čaroben. Zelo sva uživali v bazenu z valovi, kjer sta se nama pridružila še Emanuel in Beno. Sledilo je plavanje v olimpijskem bazenu in seveda veliko potapljanja, ki je prineslo s sabo ogromno popite vode. Po napornem dopoldnevu sva se odpravili na pico, ki sva jo požrešno pojedli. Ponovno sva se odpravili v vodo, tokrat sva se tudi fotografirali, vendar nama fotografije niso najbolj uspele. Sledilo je še kar nekaj spustov po toboganu, pa tudi v savno sva se odpravili. Tega dne nisva pozabili na sladoled, bil je zelo dobrega okusa. Po skakanju v vodo, plavanju, »tunkanju« ter sončenju sva odšli v notranje bazene, kjer je bila toplejša voda. Kmalu so se nama pridružili tudi fantje in končno smo posneli veliko zanimivih fotografij. Dan je hitro minil. Po naju je prišla Katjina mama. Na poti domov smo se še ustavile na sladoledu, saj je Katja zopet sanjala o njem. Ko sva prišli domov, sva opazili, da sva po obrazu opečeni in rdeči kot kuhan rak. Bilo je grozno. Vseeno pa sva se nasmejali vsemu, kar se nama je tistega dne zgodilo. Za nama je bil fantastičen dan. Seveda jih je bilo med počitnicami še več. O tem pa mogoče kdaj drugič. Tamara Križnjak, 8. a ZGODBA O MEDVEDJI DRUŽINI Nekoč je živela družina medvedov: sestrica Zala, brat Alen, ata Loj z in mama Neža. Zaželeli so si med. Takoj so šli ponj. A, ko ga je ata Loj z zagrabil, so planile ven čebele in vsi po vrsti so poskakali v bližnji ribnik. Komaj so zadrževali dih, kajti čebele so bile nad ribnikom. Vsi naenkrat so šli po zrak in hitro nazaj pod vodo. Mislili so, da so odletele, zato so šli ven, vendar čebele sojih spet napadle. Vse jih je bolelo in kdo ve, mogoče jih boli še danes. Igor Polajžer, 4. a V jeseni smo imeli trgatev. Mama je za kosilo pripravila školjke. Očka in stric Toni sta spreminjala grozdje v sok. Babica, teta Irena, strica dvojčka Miran in Darko, moj prijatelj Marko in jaz smo obirali grozdje. Z Markom sva nabrala največ grozdja. Na ta jesenski dan smo se imeli lepo. Rebeka Štumberger, 3. a POHOD PRIJATELJSTVA 2012 V soboto, 6. oktobra 2012, so se učenci OŠ Cirkulane-Za-vrč z obeh lokacij, njihove družine ter prijatelji že četrto leto zapored srečali na prireditvi POHOD PRIJATELJSTVA. Skupaj se je zbralo okoli 600 udeležencev. Prireditev se je začela ob 9.30 s pohodom izpred obeh šol do ciljne točke, letos je bilo to pri cerkvici Sv. Ane v Velikem Vrhu. Vreme je bilo za pohod idealno in pohodniki so prehodili pot brez težav, tudi najmlajši. Na cilju je pohodnike čakalo okrepčilo, po uradni otvoritvi prireditve pa so se začele raznovrstne dejavnosti. Udeleženci so bili aktivni v ustvarjalnih delavnicah, igrali hokej na travi, badminton, odbojko, jahali konje in se vozili s kočijo. Pomerili so se tudi v zabavnih spretnostnih igrah, kar je še posebej popestrilo že tako zanimivo prireditev. Zadišalo je tudi po pečenih kostanjih. Druženje smo zaključili s podelitvijo nagrad za najmlajšega in naj starejšega udeleženca pohoda ter najštevilčnejšo družino. Ob tej priložnosti je bilo podeljeno tudi priznanje za NAJ ŠPORTNIKA ŠOLE za šolsko leto 2011/2012. Letos je to priznanje in simbolično nagrado prejela učenka 6. a razreda Viktorija Zadravec, ki je osvojila odlične rezultate v judu. Vsekakor je POHOD PRIJATELJSTVA prireditev, ki zelo sovpada s konceptom Zdrave šole in je med otroci in starši zelo priljubljena. Veselimo se že naslednje. Športna pedagoga: Mitja Vidovič, Maja Tašner »Dan D ali drznili smo si nekaj več ...« Ta, bo že držalo. Poletje, tisto vroče, po dobri senci iskano, I se je že poslovilo, mi pa smo nevede zavihali rokave in že stopili v »zeleno« jesen. Pa poglejmo najprej malo nazaj -kaj smo počeli, kaj se naučili in kaj prebrisanega storili. V preteklem šolskem letu smo si obljubili, da se bomo, še preden se poslovimo od naših Minimaturantov, odpeljali na zaključni izlet s starši. In? Kaj mislite? Nam je uspelo? Seveda nam je! »Tisto« sobotno jutro smo zasedli »Vareški center« ter se s polnimi nahrbtniki na ramenih posedli na avtobus ter odpeljali novemu dnevu naproti. Pot nas je vodila do Slovenskih Konjic, kjer smo si z velikim navdušenjem in radovednostjo ogledali »Mini Zoo Land« (mini živalski vrt). Resnično smo uživali. Ogledali smo si različne živali, jahali ponija, se spuščali po vrveh, pomežiknili krokodilu, pobožali s prav posebnim namenom, gostili literate iz Ljubljane. Namreč, ker smo starejši otroci že dokaj iznajdljivi in domišljavi, smo te lastnosti pridno izkoristili in jih skupaj s starši »prenesli« na papir. S tem smo ustvarili svoje prve domišljijske pravljice in jih odposlali na literarni natečaj »Z domišljijo na pot«. Tako je deklica Maja Zavec za čudovito pravljico »Gosenica Betka« v preteklem šolskem letu 2010/2011 prejela 4. mesto in s tem svojo prvo izdano tiskano knjigo. Samo knjigo so literati predstavili v našem vrtcu, v upanju po še večkratnem sodelovanju. In ker smo bili priznanja in ideje ob izdaji lastne knjige •usuassi Zabava v živalskem vrtu. majhno opico, se skrivali v majhnem peščenem rudniku, skočili na kočijo, se preizkusili na gusarski ladji in še bi lahko naštevali. To je bila prava zabava! Preprosto smo uživali - od najmanjših do naj večjih. Meseca aprila smo v vrtcu, zelo veseli, smo se literarnega natečaja udeležili tudi letos. Nagrajenca letošnjega natečaja sta bila ponovno Maja Zavec z nadaljevanjem pravljice »Gosenica Betka se zaljubi« in Jan Vidovič s pravljico »Jan čebelar«. Svoje gibalne sposobnosti Spomladanski kros na Ptuju. Presenečenje učencev OŠ Cirkulane-Zavrč z mentorico Nado Polajžer. in spretnosti smo v mesecu maju predstavili na spomladanskem krosu v Ptuju, kjer smo se ponovno odlično izkazali. V mesecu juniju so nas presenetili učenci iz OŠ Cirkulane-Zavrč, saj so se nam predstavili z ljubko dramatizacijo »Muca Supergerica« pod vodstvom gospe Nade Polajžer. Samega srečanja smo bili izredno veseli in Minimaturanti pri gospodu županu. © Dan D ali skok v toplice. se učencem ter mentorici zahvalili ob želji, da nas ponovno presenetijo v novem šolskem letu. Ker je počasi nastopil čas, ko so se nekateri otroci že odpravljali na dolge počitnice, smo še zadnjič, v stari »podobi in sliki«, priredili zaključno zabavo s starši, dedki in babicami. Tako smo se otroci vrtca na krajši predstavi ponovno dokazali, da smo izvrstni pevci, plesalci in deklamatorji. Prav tako smo istega meseca izpeljali slavnostni pohod Minimatu-rantovpo naši občini, zaključili pa z obiskom pri gospodu županu in mu že vnaprej napovedali, da bomo tudi tokrat sodelovali na prireditvi ob dnevu šole in ob prazniku občine, kjer se bomo pred- stavili s pesmico »Gosenica«. Z dobro sončno zaščito smo skočili še v vroče poletje in si tudi tokrat drznili nekaj več. Po dogovoru z vzgojitelji, da prihaja »dan D«, smo otroci od vsega navdušenja tistega dne hiteli domov. Doma smo bili nadvse pridni in ubogljivi, zvečer pa prehitro želeli leči k globokemu spancu, a nam navdušenje nad naslednjim dnem v vrtcu ni dopuščalo, da bi zatisnili oči. A vendarle smo ga dočakali. Dan D ali skok v »toplice«. Tisto jutro smo v vrtec prinesli vso potrebno kopalno opremo in se podali v prijetno dogodivščino. Namakali smo se v bazenu, se sončili na dvorišču, škropili z vodnimi pištolami, cevmi, baloni, si privoščili sladoled Otroške radosti v poletnih dneh. in ob koncu dneva utrujeni, a z nasmeškom legli k počitku. Kako je naša zabava potekala, si lahko podrobneje ogledate na naši spletni strani vrtca ali pa nas preprosto obiščete in povprašate kako je bilo - zagotovo Vam bomo znali veliko zanimivega povedati. Vroče poletje je tako minevalo ob druženju s prijatelji, ob spoznavanju novih igric in ob veliki meri dobrega gibanja. In kadar se bliža čas trgatve v Halozah, se nakazuje tudi mesec september, ko se v vrtcu uvedejo nove spremembe. Nekateri otroci so stopili med šolske klopi, mi pa medse sprejeli nove otroke, starše in zaposlene. V prvem mesecu novega šolskega leta se je bilo potrebno »ponovno« uvajati v dnevni red vrtca in obuditi pravila, ki veljajo tako za velike, kot tudi majhne. Ob Gibanje je zdravo. Projekt Moji beli zobki. vseh dejavnostih, ki so potekale v vsaki skupini posebej, smo okrasili tudi vrtec in si pričarali pisano jesen kar po hodnikih. Prav tako smo že izvedli prvo srečanje s starši na roditeljskem sestanku, kjer smo predstavili dejavnosti, ki se bodo izvajale skozi učili. Prav tako smo k besedi povabili gospoda policista Marjana Vrtiča, ki je večjo pozornost namenil varni vožnji otrok v avtomobilu, saj vemo, da imajo »nekateri« še vedno težave pri uboganju le-teh. tudi prihod tete Jesen. »Ta« nas vsako leto obišče ter preveri, če pridno rastemo in če je za »to« rast kriva dobra, zdrava in domača prehrana. Otroci smo v vrtec prinesli veliko poljskih in vrtnih pridelkov ter jih ob zajtrku tudi z veseljem zaužili. projekt pohodništva pod bistrim naslovom »Mi gremo po svoje«. Kot ste lahko razbrali, smo v preteklih mesecih izvedli že veliko dejavnosti. Veliko stvari se še moramo naučiti, preizkusiti, doživeti, Prinašanje dobrin teti Jeseni. Gledališčniki so nas ponovno očarali. vse leto, predvsem pa imeli možnost slišati nekaj besed ge. Helene Seidl (Zobna ambulanta Ptuj) in g. Marjana Vrtiča (PP Gorišnica). Ga. Helena Seidl nam je temeljito predstavili projekt »Moji beli zobki«, ki so ga otroci iz skupine Sončki izvedli v preteklem šolskem letu pod vodstvom vzgojiteljice Tanje in Nade. Sam projekt je bil dobro izveden, otroci so bili zelo aktivni in navdušeni, predvsem pa so se veliko na- Ko smo se z novinci že dokaj dobro ujeli in spoznali, smo v vrtec povabili ekološko-kulturno društvo Za boljši svet. Člani so nam ponovno pričarali čudovito dopoldne ob lutkovni igrici »Otroci vsega sveta«, ob tem pa smo imeli možnost se pozdraviti in objeti z bivšimi »vrtičkarji«, ki se danes že ponosno sprehajajo z rumenimi ruticami okrog vratu. Prihod jeseni je pomenil V prvem tednu oktobra smo praznovali »Teden otroka« z letošnjo temo »Radosti in skrbi odraščanja«. Tokrat smo večjo mero pozornosti namenili sami igri otrok, spoštovanju dogovorov in druženju med vrstniki. Dni smo si tako različno obarvali - od pravljičnih minut do poslikave ceste, od gibanja do petja in plesa, od spoznavanja novih iger do upoštevanja starih pravil ter možnosti spoznavanja planinarjenja po domačem kraju. Tako smo se otroci iz starejše skupine že podali na prvi večji pohod - na gradiški Hum. Druženje je bilo prijetno, razgibano, spoznavno, predvsem pa smo si obljubili, da se bomo na takšne in drugačne pohode še večkrat odpravili, saj se zavedamo, kako zdravo in pomembno je gibanje v predšolskem obdobju. Da bo naše veselje ob samem pohodništvu toliko večje, smo se odločili, da bomo izvedli celoletni Maja Zavec, nagrajenka literarnega natečaja -Z domišljijo na pot. vsekakor pa se moramo zavedati, da vse, kar počnemo, moramo početi z veseljem, s spoštovanjem in ob veliki meri nudenja pomoči drug drugemu. Pa lep jesenski pozdrav od najmlajših v tej čudoviti vasi. Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane ~ j±-' ' \v I '• W^Wrrr^i • ■ * f »/ i ;.~f\- ""»Y«Tv Anže Anže/, 3. « /Sč GT GOF žaga medribnik GT GORSKO www.zaga.si - razrez hlodovine - robljenje desk in fosnov - prodaja lesa za ostrešja GSM: 041 617 602 (Štefan), info@zaga.si Bili smo gostje na prireditvi »Lijepom našom« v Cestici Okrog 1300 obiskovalcev je 26. septembra napolnilo športno dvorano OŠ v občini Cestici, v sosednji Hrvaški, kjer je HRT snemala priljubljeno oddajo »Lijepom našom«. Med mnogimi vabljenimi gosti smo bili tudi predstavniki iz občin Cirkulane in Zavrč, pa tudi iz Ormoža in Maribora. Franc Kangler iz Maribora, Alojz Sok iz Ormoža, Marijan Škvarič iz Lepoglave, Goran Habuš iz Varaždina, podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, ponosni pa smo bili tudi na našega župana Janeza Jurgeca, ki je imel priložnost zbrane v Cestici tudi nagovoriti. V televizijski oddaji so se najprej predstavili domači fr m f mg Mr wmm .. „ „ m jis O 'iraH&tŠaKr... jSčI i m m j Tj Predstavniki občin Cirkulane in Zavrč skupaj z načelnikom Občine Cestica Mirkom Korotajem. V Cestici se je na večer izjemnega glasbeno-zabav-nega dogodka mudil Hrvoje Marušič, pomočnik ministrice Vesne Pušic v Upravi za evropske posle, župana Varaždinske in Medimurske županije Milan Pavlekovič in Matija Posavec, župan kulturni izvajalci KUD občine Cestica, nato je gledalce pozdravil načelnik Mirko Korotaj, ki se je med drugim zahvalil tudi voditelju Branku Uvodiču in njegovi ekipi za nepozabno televizijsko izkušnjo. V oddaji »Lijepom našom« so plesali, peli in Med prvimi so nastopili cirkulanski folkloristi. Voditelj oddaje je na oder povabil župana občine Cirkulane. igrali tudi člani Tamburaške skupine KD Cirkulane, na odru pa so se jim pridružili še številni nastopajoči in odlični tamburaški sestavi, velik aplavz pa so dobile tudi Navihanke in Okrogli muzikanti. Na televizijsko oddajo, ki je bila na sporedu HRT 6. in 13. oktobra, nam ostajajo čudoviti spomini in hvala gospodu Mirku Korotaju in njegovim sodelavcem v občini Cestica za prijazno povabilo in prijeten prijateljski sprejem. Tatjana Mohorko Fotografije: Rado Škrjanec Na odru seje zvrstila množica slovenskih in hrvaških folkloristov in izvajalcev, med njimi tudi Kavalirji iz Bednje. Nastopil je tudi legendarni Željko Bebek