Poštno tckoči račun št. 24. — Conto cor rente con la post a. Posamezna številka 20 stoiink Izhaja : vsako sredo popoldne in soboto zjuiraj. Stane za celo leto 15 L. „ pol leia 8 „ „ čctrt Ida 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane narocnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kcpermle. st. 32 V Gorici, v sredo 22. aprila 1925. utovm. Vefrankirana pisma se \e sprejemajo. Oglasi e računajo po dogovoru ui se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE* Tisk Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuolc). — Po njihovih delih jih boste spoznali. Med muni je še vedno precej Vjudi, hi s solzavo ginjenostjo dokazujcjo, da judrunw v nurodno snirt, her med nami primorskimi Slovani ni sloge. Ni naš nanwn dokuzuti. kako je ta trditev abotna in neutemeliena. Ve- mo, da je vecina ljudi, ki jo zagovar- jujo, postena in globoko uverjena o pravilnosti svojega stalisca. Kljub vsemu, kur se je dogodilo med muni v povojni dobi, še niso uvideli, da je povdarjahje »sloge« pri njenih vrhov- nih zagovornikili samo izliv hinuvsei- ne, samoliubnosti in politicne prera- (imjenosti. 2e v predzadnji »Straži« snw na brezdvomen naein ugotovili. kako bi gotovi gospodje nidi podpiii svoje ojnajane stoieke z »brutsko slogo«. Če Clovek zaslednje njihovo ravnanje in vdejstvovanje, se nehote spomni na nemške besede: »Willst tin nicht mein Bruder sein, so schlag ich dir den Scliädpl drein!« (Če nočeš biti , moj brat, ti razbijem glavo.) Naj navedemo danes v podkrepi- iev te bridke resnice samo sledece: V Svetem pri Komnn obstoji že dalje easa prosvetno društvo »Zarja«, vclanjena pri naši »Prosvetni zvezi« v Gorici. Edinjaškim »slogašem« v Komnu je bilo io trn v peti. Po vseh syojih moceh so zato delali na razpor v muH vasi. Lindem, ki jim stoje ko- likor toliko blizu, so odsvetovali nrisiop v drustvo »Zarja< in da bi napravili >>slogo« popolno. so zadnjo soboto posfali v Sveto odposhinca svobodonnselne »Zveze nrosvetnih drustev« v Gorici in iistanovili po- selmo prosvetno drustvo. V Gorianskem pri Komnn so se najsposobnejši fantje in mozje ze dalje easa pripruvljali, da bi ustano- vili prosvetno drustvo. Ker poznajo neiunorno in uspešno delo naše »Pro- svetne zveze« so seveda od vsega pricetka imeli mimen, stopiti v njeno okritje. Ko so edinjaski priganjaei zaznali za to nainero, so takoj napo- tili svojega agitatorja v Gorjansko, da bi zvabil naše postene fante na svojo stran. V goreči navdušenosti za »bratsko slogo« je »Zveza prosvet- nih drustev« v Gorici seveda čutila tudi potrebo, da je poslala v Gorjan- sko vabljiva pisma, v katerih je na prav poniieviiien mivin klicala nase ljudi v svojo sredo. »Zveza vrosvet- nili društev« v Gorici in njeni podu- juci s.) zato tudi dobili krepak, toda dostojen odgovor: na belo nedeljo smo na Gorianskem ob udeležln nuj- zavednejsifi iantov in moz iistanovili r-rosvetno drustvo, ki je takoj juvilo svoj pristop k naši »Prosvetni zvezi«. Kako se je godilo odposlancu »Zveze pros vet nih društev« ko je sum sameat Utval po gorjanski cesti, o tem iz nsm iljenja moleim o. S podobnim »slogaškinu delom kot v Svetem in Gorianskem so poskušali vspeti zagovorniki »bratske edinosti« tudi v Vojščici. Tudi tarn so v skrbi za »bratski mir« skušali zajeti v svo- je mrcže naše najboljše fante. Da niso dosegli svojega numena seveda ni niihova osebna krivda, temvec kriv- da njihove medle, hinavske brezna- celnosü. Naj za danes zadostuje! te iz na- ve de nih slncajev je razvidno. kako je beseda tržaške gospode o »slogi« gol'jiüiva in neodkritosrena. V večji kredit je ne spravi niti komenski zu- pan ligon, ki midi zavetisče vsem onim, ki prodajajo po Krasu to »slo- i>o-, katero zna on po komenskih in okoliskih gostilnah tako ganijivo in kričavo zagovarjati. Toda o tem pri- hodnjič kaj vec! Kaj se gocli po svetu? Na vzhodni poloviei Balkana se nizprostira druga južnoslovanska država Boltfa.rska. Kakor Srhija je tu- di ta dežela dolga stoletja ječaki pod turškim jannorn. V osvobodilnih voj- nali koncem pretekle^a stoletja so tudi Bol.^ari pognali turške paše in si ustvarili lastno državo. Za časa balkanske vojne so skupno z brati Srbi osvobodili skore ves Balkan osnianske^a, robstva in razširiH Bol- ^arijo od Craega do Egejskega mor- ja. Bogata in kulturno visoko stoječa Bolg-arija je bila določena, da prevza- inc vodstvo balkanskih Slovanov in jili /xfriizi \r motfočni skupni jußoslo- vanski državi, kjer bi bivali pod eno strelio vsi Srbi, firvati, Slovonci in Bol^ari. Tuj bič nad slovanskim ljudstvom. Toda zgodovina, ki j<; sloivanskim narodiom bolj kruta kot vsem drutfim, k ta dobro obetajoči ra/.voj ustavi- la. Ob svctovni vodni je nemška car- ska dinastija Koburžiinov po^nala slovansko bolgarsko ljudstvo v b<>j 'Proti bratoni. Uinctno so vzdrževali sovraštvo med Srbi in Boljrari. Kdo se ne spominja, kako so ffotovi ljud- je, ki jim je bilo radi dobickai na tern, -da davi brat brata, vpili v svet, da niso BolR-ari Slovani, da ogrožajo «bstoj južnili Slovanov na' Baikanu, da so v zvezi s komunisti iz Moskve in 'dti bočejo še .lu^oslaviio vničiti! Po svetovm vojni je bila Bolgarija l>onižana. Njeno ozemlje se j-c skrči- lo na 80.000 kvadratnih kitometrov; od 4.700.000 prebivalcev jih je ostalo v inejali domovine le še 3,500.000. To ponižanjc je morala Bolgarska pre- nesti, ker so jo dobili v roke tujci, privrženci kapitalistov, plačanci jir/- niin Slovanotn sovražnih Ijudi. Povojna Bolgarija. Bolffa>rija je ix>ljod'öl»ka država. Zato je jeidiro bolgarskega prebival- stva kmetsko. s)ve nesrečni vojni proti Srbom in zadnji polom za časa svetovne^a klanja je poka.zal bolgar- skeniu krnetu, .dn so državniki in i>o- litikr delali proti ljudskim in držav- niin kori'Stini. Meščanski politiki so bili ob ves svoj vpliv. Za to ni čudno, da .se je v vsej dežeii jelo javljati močno ktnetsko v^ibainjc; ustanovrla se je zelo dobro organizirana zemljo- radniška stranka, ki je hotela pribo- riti kmetskemu ljudstvu vpliv na dr- žavno politiko. Voditelj kmetskih množic Staimbulins'ki je takoj po voj- ni prevzel vila^do in vpeljal marsikake reforme v prid knietsikemu prebivaln stvu. Priznati pa moramo. da je sei tudi on nekoliko predaleč v svoji de- magogiji. Zametaval je vse, kar ni dišalo po zemljoraidnikih. Postal je nekak vladar Bolgarske. Pritisnil je na vojne dobičkarje, veleposestnike in trgovce ter jim onemogoči1! skoraj ves vpliv na javno življenje. Toda nas|)rotniki, podpiraniod velikili bank, so bili na dülu. Leta 1923. so mesčan- ske stranke s krvjo in umori potlačili /emljora-dnike, StatnbulinskeKa ubili in ]?('Stavili na čelo Bol^arske profe- sorja LankiA'a. ZaviadaL je inož, ki je povzročil, d'i se nesrečna Bolgarska /e dve leti duši V nasilju in potokih krvi. Meščanska Cankova vlada je za- i;iralai, streljala in obešala svoje po- Ijtične uasprotfiike kar vse vprek. Cez l6.0r)u /.emljotradnikov in kornu- Mistov je oi- pievratu 1. 1923. postre- • i.ia m spravila s pota. Truinoma so •r.orali bcžati nasprotniki tega »be- lega terorja« čez mdo v tujino. A 'dolga roka nove bolgarske vlade je :.egla za njimi celo v Prago in Milan, kjer so se dog-ajali napadi na vodite- Ije bolgarske zemljorad'niske stranke. 'Jankov se je moral vzdržati le s silo. Sobranie, bolgnrski parlament, je mo- •r?lo sprejeti zakon ozaščiti države, ki ;e iiüjbolj nazcndnjaški iznied vseh Kolikor jih llvropa pozna. Ni samo preipovcdaua vsaka opazka proti ob- .''toječiv ladi, še celo umetnine in /nanstvene spise je vlada plenila, čc :e le kdo razlagal v njih kake na preganjanja. Za to so sklenili napasti kralia Borisa samega. 14. aprila se je mladi, 31 letni kralj peljal v avtomöbilu čez prelaz Arabokonac blizu Sofije. V ozimi za- čnu nenadoma streliati na kralj a in njegovo spremstvo. Dva kraljeva spremljevavca sta se zgrudila smrtno zadeta. Kralju se je posrečilo pobeg- niti v bližnje selo Orhanijo in od tod v prestolico. 'I'akoj je bila na nogah polieija in orožništvo. Posrečilo se jim jc »jeti enega izmed atentatorjev. Ministerski predsednik Cankov je v narodnem sobranju govoril in odredil svečano službo božjo, da je kralj ušel snirti, obenem pa začel tudi divji lov na komuniste in zemljoradnike. Ni še podpisaJ vscli ukreix>v proti nasprotnikom, že pridrve k njemu s poročilom. da so umorili na cesti ge- ncrala üeorgijeva. Gankov je po posvetu z ministri odredil, naj se- poslanec Kosta Oeor- gijev .svečano zakoplje. Vsi javni or- gani naj se udeleže pogrebnih obre- dov v sofijski katedrali sv. Nedelje. S tem je hotel javno pokazati, da se ne plasi niti atentatorjev. Po konča- nem pogrebu pa se je hotel krvavo maščevati za atentat na kndja in sinrt Oeorgijeva. Peklenski stroj nad mrtvaško krsto. V četrtck zjutraj sta prisla k cer- kovniku stolne cerkve v Sofiji dva le- po oblečena gospoda in ga prosila, če jima dovoli, da si ogledata raz zvonik stolnice celo mesto. Čez ne- kaj časa sta neznanca zadiovoljno mrturaje stisnMa ccrkovniku v roke napitnino in odšla ... Isti dan popoldne so vsi zvonovi prestolice žalostno zvonili: svečan sprevod se je vil1 skozi sofiiske ulice prot katedrali sv. Nedelje. Za krsto so stopali vsi miniistri in odličnejši politiki meščanskih strank. V cerkvi so položil truplo uinorjenega ix)slan- ca Oeorgijeva na oder pod glavno kupolo. Patriarh je zaoel brati evan- gel ij. Trombe naznanjajo, da se bliža dvor. Naeukrat, čuj, strahoten pok, cerkev sc zamaja, zidovi padajo, dim in prah, vik in jok dvatisoč glave množice... Vsa Sofija je na nogah in drvi proti sredini mesta, kjer se dvi- ga na gričku stolna cerkev. Tarn že vlačijo izpod razvalin mrtve in ra- njene. Nad 200 nurtivili. rned njimi 3 poslanci, 15 generalov, 8 polkovni- kov, 8 višjih državnih uradnikov, so grozno razmesarjene nesli na poko- pališče. Ranienih je baje 1300 ljudi med njimi sarn ministerski predsed- nik Cankov in več drugih ministrov. Kralj Boris je usel smirfi, ker je pre- pozno prišcl k svečanostim. Cankova krvna osveta. Takoj po strahovitem zločinu so se zbraii ministri na posvet in pro- elasili po celi državi obsedho stanje. Vluda trdi, da so atontatorji koniuni- sti in zemljoradniki, ki so hoteli uve- sti v Bolgarijo sovjetsko republiko. P-ri tem, da so igrali glavno vlogo zemljoradniški vodje, ki bivajo v .lugoslaviji in Pragi. Začel je dcK>vati preki sod. ki obeša, strelja in ubija vsakogar, če je le količkaj osuniljen zveze s koinunisti ali zemljoraduiki. Čez 3000 oseb je preki sod1 iekoin dvc!1 dn: sodil iu na is'inrt obsod'l. P-ratie se koljejo med sabo, ker hoče Cankov Bolgarsko resiti... Obsojaino vse, ki skusajo z umori in krvjo doseči svoj oilj. Za to ni tno- goče opravičevati bolgarskih opozi- cionalcev niti najmanje. Ootovo pa je tudi, da je gospod Cankov prvi vzroik nesrečnih dni za Bolgarijo, ker ne vlada z ljudstvoin, ampak s peščico najetih ljudi. Bolgarski »kr- vavi dnevi« naj bodo svarilo vsem evropskim samosilnikom! Stran 2. »QORISKA STRA2A« Zapravice maternegajezika Naš licimionii poslanec Besednjak je na svojem zadujem obisku v Istri videl s kakim tezavaimi se inora bo- riti istnski kniet. Zavzel se jc z vso vneino za te najbednejše med bcdni- mi. Niso le gospodarsko skoro vni- čeni, še to kar jim gre po positavi jim jemljejo. Gentilcjeva rcforma do- loča, da se morajo v dodatnih urah po- dučcvati otroci po našili ljudskili šo- lah tudi v mia.terinšeini, če to zahtcva- jo> starši. Starši v Istri so podpisali tozadevne izjave, pouk v materinscini se pa le še ne vrši. Naš poslanec je radi Lega vložil trinajst iuterpelacij za obciiLü, koder sauna oblastva pre- zirajo zakonite določbe in odteguje- jo državljanom še zadnje mrvice prti- vice. /. INTERPELACIJA na ministra prosvete. Podpisuni hi rad poznal vzroke, radi katerih se na Ijudski šoli v Krin- gi (obcina Tinjan v Istri) ne učijo o- troci materinega jezika v tako zvu- nih dodatnih urah, čeprav so starsi, zaupajoe Y veijavnost obstojecih za- konov, to prosiii. Kaj misli minister prosvete ukre- niti, da se obnovi v te} obeini zako- nitost? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drz. poslanec. Rim, 27. iriarca 1925. 2. INTERPELACIJA. Podpisuni vprasa ministra za pro- sveto, ali mu je znuno, da se v Pazin- skih Nova kill, v obeini, kjer zive sa- mi Hrvati, otroci na Ijudski soli v nasprotju z zakonom ne uce svojega materincga jezika v tako zvanih do- datnih urah, četudi so starsi to za- htevali. Kakšne mere misli podvzeti mini- ster prosvete, da se obnovi v tej ob- čini spoštovanje zakona? leli pismen odgovor. Dr. lingelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 3. INTERPELACIJA. Podpisuni vprasa ministra prosvc- te, ali mu je znuno, da v Ma'cibobih- Karojbi (Istra) hrvatski otroci ne u- živajo pouka v materinem jeziku v ta- ko zvanih dodatnih urah, čeprav so starsi v smislu Gentilejevega zakona to zahtevali Vpraša nadalje, kaj misli minister prosvete ukreniti, da se v tcm kraju vzpostavi zakonitost. Zeli pismen odgovor. Dr. lingelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 4. INTERPELACIJA na ministra prosvete da In zvedel, iz katerih vzrokov se v občini Beram ne daje hrvatskim otro- kom v prvem in drugem letu Ijudske sole pouk v materinem jeziku v tako zvanih dodatnih urah, cetudi so star- si to zahtevali. Kuksne mere hoce gospod minister podvzeti, da odpravi to nezakonitost? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 5. INTERPELACIJA. Vprašam ministra prosvete, na} pove vzroke, zakaj se v Sv. Petru u Sumi (Istra) v nasprotju z obstoje- čim šolskim zakonom ne daje otro- kom pouk v materinem jeziku v tako zvanih dodatnih urah, ccprav so star- si to zahtevali. Kaj nameravu) ukreniti gospod mi- nister, da se obnovi v tej obeini ve- ijavnost državnih zakonov? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 6. INTERPELACIJA. Podpisani vpraša ministra prosve- te, ali mu je znuno, da se v Trvižu (Istra) otrokom prvegu razreda Ijud- ske sole ne daje pouk v materinem jeziku v tako zvanih dodatnih urah, Ceprav so starši izrecno to zahtevali. Ali ne smatra minister prosvete za svojo dolžnost, prisiliti krajevna ob- lastva, da spoštujejo obstoječe držav- ne zakone? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 7. INTERPELACIJA. Podpisani vpraša ministra prosve- te, a// mu je znano, da se v Baderni (Istra) hrvatski otroci Ijudske sole ne poucujejo v materinem jeziku v ta- ko zvanih dodatnih urah, čeprav so stcuši, ventjoč v veijavnost zakonov, to izrecno zahtevali. Kaj misli gospod minister ukreniti, da se v tej vasi vzpostavi veljavnost državnih zakonov? Zeli pismen odgovor. Dr. lingelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 8. INTERPELACIJA. Vprasam ministra prosvete, naj pove vzroke, radi katerih so bili v Sv. Lovredi Pazenatiškem hrvatskt starši zapreceni vloziti prosnje za po- uk v materinem jeziku v tako zvanih dodatnih urah, tako da so njihovi o- troci oropani naravne pravice, ki jm je zajamčena v državni postavl. Kuksne ukrepe misli izdati gospod minister, da se obnovi v tej obeini ve- ljavnost zakonov? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 9. INTERPELACIJA. Podpisani se obraea na ministra prosvete, da hi zvedel vzroke. radi ka- terih se v Žbandaju (Istra) ne poucu- jejo hrvatski otroci Ijudske sole v materinem jeziku v takozvanih do- datnih urah, ceprav so starši v smi- slu solske postuve to zahtevali. Kaj misli ukreniti gospod minister, da se vzpostavi v tej obeini zakoni- tost? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 10. INTERPELACIJA. Podpsani vpraša ministra prosve- te, ali mu je znano, da se v Tinjanu (Istra) hrvatskim otrokom Ijudske sole ne daje pouk v materinem jezi- ku v tako zvanih dodatnih urah, ker se je krajevno oblastvo protivilo sprejeti prošnje staršev, ki so }ih bUi predložili v veri, da so zakoni drzave veljavni. Kaj namerava minister prosvete ukreniii, da obnovi v tej obeini zako- ni tost? Zeli pismen odgovor. . Dr. Engelbert Besedn'jak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 11. INTERPELACIJA. Stavim na ministra prosvete vpra- šanje, naj pove vzroke, radi katerih se v Motovunskili Novakih (Istra), v obeini, ki je popolnoma hrvatska, ne more jo otroci posluzevati nostavne pravice tako zvanih dodatnih iir, v katerih se poucuje materin jezik, ce- prav so njihovi starši to izrecno za- htevali. Kuksne mere misli podvzeti mini- ster prosvete, da se odpravi ta neza- konitost? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 12. INTERPELACIJA. Stavim na ministra prosvete vpra- šanje, ali mu je znano, da se v Ustri- nab (občina Osor) na otoku Cresu v nasprotju z zakonom ne daje hrvat- skim otrokom pouk v materinem jeziku v tako zvanih dodatnih urah, ker se je krajevno oblastvo kratko- mulo uprlo sprejeti prošnje staršev, ki so jih bili predlozili y veri. da so državni zakoni veljavni. Kaj misli gospod minister ukreni- ti, da odpravi v tern kraju nezako- nitost? Zeli pismen odgovor. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. Rim, 27. marca 1925. 13. INTERPELACIJA. Vprušum ministra prosvete, naj ruzlozi vzroke, radi katerih se je šolsko oblastvo v Belcju na otoku Cresu protivilo sprejeti prosnje hr- j vatskih staršev, v katerih so zahte- vali pouk v nutterinem jeziku v tako zvanih dodatnih urah, tako da je krajevno oblastvo protipostavno vni- cilo otrokom pravico, ki jim je za- jumcerw v obstojcčem solskem za- konu. Vprašam, ali ne smatra gospod mi- nister za svojo dolžnost, prisiliti kra- jevno oblastvo k spostovaniu držav- nih zakonov. Zeli pismen odgovor. Rim, 27. marca 1925. Dr. Engelbert Besednjak drž. poslanec. DNEVNE VESTI. NajboljŠi odgovor. Na ucslane in skrajno otročje nu- pude, ki si jih dovoljuje svobodomi- selna »Zveza prosv. društev« na Prosvetno zvezo in »Naš čolnič« <>d- govarjamo tole: 1. Najboljši odgovor na hievete in dolgovezno blebetanje daje 40 preda- vani, ki jih je mi belo nedelio prire- dila Prosv. zveza po deželi. To ogromno delo enega dneva pove več, kot nesmiselni napadi v dnevnem ča- sopisju. 2. Na smesni napad na »Naš čolnit'« so odgovorili nasi zavedni fantje in d eklet a s tern, da so v zadnjem ted- nu prijavili 04 novih naročnikov s pripombo, da še nadalje prosijo »Edi- nost«, naj vneto agitira za mis naj- boljsi mladinski list. 3. Odgovarjali bi sicer tudi v ca- sopisju na nesmiselna podtikanja, pa nam primanjkuje časa za resno delo. Prepričani smo, da pametnih od- govorov gotovi krogi svobodomiselnih kuhuronoscev ne razume'io, za nc- spumctne in smesne odgovore Una so pa sami monopol. 4. Naše načelo je: prepustlmo be- sedičenje in zavijanje onim, ki jim manjka resna volja, mi sami pa de- lajnw v zavesti, da naše liudstvo gleda na uspehe dela, ne pa na otro- c}e blebetanje. Na Belo nedeljo je prired.ila Pro- svetna zveza. poučna oredavanja po imslcdn.iih društvih: Avče, Aidovsči- nu, Banjšice, Lokovec, Slap ob Idriii, Ponikve, Bukovo, Zakojca. Idersko, Srpenica, Log, Pod ruga, Budanje, Slap pri Vipavi, Planina, Ustie. Ka- mnje, Zalošče, Gradišče, Saksid, Orc- hovlie, Oabrije, Biljana, Eojana, Sta- ll j el, Kobjaglava, Vel. Dol, Pliskovica, Gorjansko, Sveto, Komen. Goren je polje, Gorje, Cerkno, Brje. Rihem- berk, Gabrije, Sedlo, Breginj in v go- riški ^Mladiki«. Primite tatu! Snoparski »Popolo d'ltalia« se je zopet raz'ljutil nad opozici.io. Pravi, da lioče Avciitin (t. j. ofpozicija) zva- liti vso krivdo za iron lire in zločine po d,ržavi rnz sebe. Todia, pravi dalje, naij ve, da nooejo fašisti zase izjem- nih zakonov, ampak zahtevajo le, da vsi nasprotniki fašizma, ki je država, spoznajo drža še številte, ki gkisno vpi- jejo o žrtvah »bele« smrti jetike. Dandanes ni več kuga in ne kolera tista, ki meče v grobove cela mesta in vasi. Na njih mesto je stopila jeti- ka, ki s svojo zavratnostjo pobira zr- tve kar od kraja. Vskd malenkostne nepazljivosti ljudi se širi bliskovito v najvišjo gorsko naselbino. Na dolgo in široko bi se dalo govoriti o tej naj- hujši sovražnici človeškega rodu, pa za danes samo malo. .letika kosi človeško življenje ta- kole: v starosti od 10—15 let umrje na jetiki vsak peti, med 15. in 40. le- tom ji zapadle že ena tretjina. Naj- bolj kosi med krepkimi ljuil.mi od 20. do 25. leta; skoro 50% jih umrje v tej dobi. V starosti od 40—50 let, jih umrje še 25% ; od 50—60 le še 20% oseb. Ali se ne zdi človcku, ko bere te stevilke, da nam čepi za vratom ta strašna morilka. In kako lahko se je inoremo wbrajiiti, če le hočomo. Po- magata nam pa v največji meri. —- zrak in solnce! Shod druätva „Skalnice" bo prihodnjo ne- deljo dne 26. t. in. ob 4 pop. v društvenih prostorih, ulica Matneli 5. K obilni udeležbi vabi predsedstvo. »OORISKA STRA2A« Stran 3. Darovi. Za Slovcnsko sirotišče : Del čistega dobička mladinske prircditve na Dobrovem 25 L; člani pevskega in bralnegadruštva v Crničah nabrali v veseli družbi v gostilni g. Albina Slamiča 100 L. Srčna hvala! „Prosvetni zvezi" daruje 50 L. mcsto venca na grob gospoda Petra Bnmiata, svojega prvega predsednika „Ljudska posojilnica v Šempetru. Za sklad „Gortške stražc" : N. N. 5 lir. Hvala! Darovi za ponesrečcncc na Volčjidragi: P. n. gojenke gospodinjske sole v Lokavcuna- brale 35 lir. Srčna hvala! Knjižeunost in umctnost. „Srenja". Ker j,e drama »Srenja«, katero vprizori pr. dr. v ZatoliniTiu premijera na našili goriskill tleh in je po veliki veeini občinstvu skoraj nepoznana, zato naj navedeino kratko vsebino te- ga vzornega Jalenovega dcla. Bogati posestnik - vdovec Pogačar, ki ima dve hčerki Martino in Dano, hoče v zvczi s kapitalistom Orosoin, ki biva v tern kraju nai počitnieah s svojim sinom - inženirjem Fran com, usta- noviti delniško diružbo za opekarno in elcktrarno ob potoku Bobnovcc. Tcj zamisli se upre siromašni inženir- doiuačin Ržen, ki je izdelal najboljši načrt, ai liočc, dla bodi podjetje za- dnižno. Toda Pogačar. Gros in do- mači zu pan Ovscnok so mu zadrugo razbili. Ržen še ne odneha: združil je sosedne občine in ustanovili so pre- koristno zad'rugo za oipokarno in elek- trarno. Vzporedno s tem glavniin de- janjeni nastopa še drugo dcjanje, ki napravi dranio še bolj živahno. Inže- nir Fraiiici se zaroči z razumtno in od- Iočno Dano, inženir Rzßn pa z manj previdno Martino, ki je očctu na Iju- bo ovirala svojega zaročenca v nje- govem načrtu. Vsled tcga Ržcii za- pusti Martino, Dana pa, ki ni mogla trpeti nadutega inžeaiirja Francija, se oklene Ržena. Ko je Pogačar spoznal, da je skoro vse premoženje zapravil, hoče storiti samoumor. Odločua Dana mu to zabrani in inženir Ržen mu re- si vsaj liišo z vrtom ter preskrbi slu- žbo v novcm podjetju. Pogačar je se- daj spoznal idealnega Ržena in je pri- volil, da ga je Dana vzela v zakon. Bogati spored in nova drama »Sre- nja«, katero bodo gotovo drustvai z veseljem sprejela, kličejo k udeležbi. * * # Marijine pesmi za mesec maj. Samo teden dni nas loči še od Šmar- nic. Cerkveni zbori tekuuijejo med sabo, kdo bo poklonil lepši šopek pesmi majniški Kraljici, Slovenci imamo pre- cej bogato literaturo Marijinih pesmi; stvar organista oz. pevovodje je, da izbere za svoj zbor najbolj primerne napeve. Pred vojno so prepevali naši zbori večinoma iz drugega zvezka Foersterjeve Cecilije in iz Sattnerjevih Šmarnic, ki so žalibog že pošle. Po vojni je izšlo večje število novih, zelo lepih zbirk, izmed katerih priporočamo našim mešanim zborom zlasti sledeče: Laharnar, Šmarnične pesmi (Iepe in lahke); Premrl, Šmarnice (jako Iepe); Premrl, 40 Marijinih pesmi raznih skladateljev; Sattner - Hochreiter, Planike (vse krasne); Deschermager, 4 Marijine (ljubke); Gruber, Šopek Marijinih pesmi za solo, meš. zbor in orgle. Kjer oskrbujejo cerkveno petje ženski zbori, naj si nabavijo Kokošarjevo zbirko „Zdrava Marija" za 3 glasni ženski zbor in Foersterjevo „0 Mari- jinih pesmi" za 3 ženske glasove. Vse omenjene skladbe se dobe v Katoliški knjigarni v Gorici. Kaj je novega na deželi? Šempas. Šolska mladina v Šempasu priredi dne 26. t. m. (v nedeljo) ob 3. pop. v prostorih gospoda Cirila Rijavca o- troško veselico z raznovrstnim, zanimi- vim vzporedom. Prijatelji mladine so vabljeni, da se udeleže v obilnem šte- vilu. V noči od velikonočnega pondeljka na torek smo imeli pri nas velik požar. Zgorela so štirim posestnikom njihova gospodarska poslopja. Skoda je ob- čutna. Živino so rešili. Planina pri Vipavi. Odbor „Prosvetnega izobr. društva" na Planini se najiskrenejše zahvaljuje vsern, ki so kaj pripomogli, da se je naša društvena prireditev na velikon. ponedeljek tako lepo izvršila. V prvi vrsti bodi tu izrečena naj- toplejša zahvala g. Fortunatu Marcu št. 90, ki nam je v zadregi tako veliko- dušno prepustil svoje res primerne pro- store: veliko dvorišče, na katerem Še ni bilo najbrže nikoli zbranega toliko občinstva; zahvaljujemo se tudi za iz- kazano nam gostoljubje ter odstopitev potrebnega lesa za oder njemu in g. josipu Pipanu iz Britha st. 119; bratske- mu društvu iz Šturij za izposojenenam kulise, dalje pridnim igralcem in nji- hovemu vodstvu, vrlim pevkam, vsemu odboru, zlastig. predsedniku, ki sejeres veliko trudil z režisiranjem; dalje pa tudi vsem res številnim udeleženžem posameznih sosednih bratskih društev, ki so od blizu in daleč prihiteli na našo prijazno Pianino, ter s svojo vde- ležbo moralno in gmotno podprli našo društveno prireditev. Srčna hvala torej vsem, in če prej ne, na zopetno svi- denje ob letu v Emavsu na Planini. Odbor. Reka pri Cerknem. Živimo v dobi nesreč. Že davno ne pomnimo, da bi bil požar učinil v krat- kem času toliko škode kot v preteče- nem polletju. Skoro slednji teden ču- jemo o požarih v bližnji okolici, ljudje so preplašeni. Po nekaterih vaseh so organizirani nočni čuvaji, ker izgleda, da ponekod uprizarja nesreče zlobna roka. V noči na veliki pondeljek je pogo- rel hiev g. Podreka. Kako je nastal ogenj, se še ne ve, najbrže le po ne- sreči. Plameni so hipoma objeli celo poslopje. Kljiib teinu da se je nesreča zgodila v pozni nočni uri, so bili do- mačini hipoma vsi na nogah ter so z neumorno pridnostjo in neustrašenostjo preprečili razširjanje ognja na bližnja poslopja ter oteli iz požara, kar je bilo šc mogoče rešiti. Vsa vas je bila v ve- liki nevarnosti, ker so večinoma vsa poslopja krita s slamo. Prizadeti izreka požrtvovalnim so- vaščanom iskreno zahvalo. Otalež. Topli dih nove pomladi ye zopet zbu- dil k življenju slovenska prosvetna dru- štva po deželi. Zadonela je iz mladih grl lepa slovenska pesem - naša zvesta tovarišica in zdi se kot bi hotela tek- movati s ptičjimi zbori. Vnovič so sto- pili na oder „Miklova Zala," ,Deseti brat/ „Divji lovec" in še mnogi drugi junaki slov. dramatske umetnosti. Povsod se gibljejo društva, povsod diha novo živ- ljenje. A pri nas? Žal mi je, da moram z resnico v javnost. V predvojni dobi tako živahni in na društvenih priredit- vah tako bogati vasi vlada danes pravo kralj „MatjaŽevo" spanje. Lepe, sočne pesmi: „Na planine," „Vse belo," „Mo- gočno se vzdigajo naše gore," katere so privabile nekdaj v sicer osamljeno vas precej tujcev, so izumrle. Nema in pusta stoji gledališka dvorana, na- lašč zato zgrajena in mrko gleda pred se gledališki oder čak-ajoč svojega ju- naka. Saj lansko leto smo še imeli dve j prireditvi z bogatim programom, letos pa so knjigo društvenih prireditev za- prli in debelo zapečatili. Kje ste mlade čile moči, fantje in dekleta, ki ste nek- daj pod modrim vodstvom spretnega in zmožnega režiserja g. Mohora Pavšiča tako mojstrski reševali svoje vloge? Kvišku srca in ne držite rok križem, ko drugod sejejo v razorano ledino seme prosvete ! Bogata je naša glasbena in dramatska literatura in brez dvoma bi se dobilo tudi za naš oder, za naše ljudstvo kaj primernega. Dajte, posta- vite pred nas zopet kaj novega, svežega, a nam še neznanega. Hvaležni vam bomo!Kajti ne v lepih toaletnih in šum- nih plesnih zabavah se kuje naša bodočnost, pač pa v delu in naobrazbi. Domačin. Idrija ob Bači. Prireditev lukajšnjega prosvetnega društva ki je bila radi nepričakovanrh zaprek preložena, se bo vršila v ne- deljo dne 26. t. m. ob 3. uri ix>poldnc. Na vsporedu je med d'rugim petje in dr. Kreko.va igra: »Ti i sestre«! Pri- ditc! Trbiž. Tudi nas slovenske gospodarje v trbiškem okraju je zelo skrbelo, kaj bo s prijavami za rekvizicije. No, pripe- ljali so se k nam gospodje iz Pontebe in so po vaseh Kanalske doline zaeeli sestavljati prijave. Pa čujte! Za vsako prošnjo so radinali po 25, po 50, da celo po 60 lir! To je pa res prevec! Slišali smo, da je, po goriškem poma- gala „Kmetsko del. zveza" gospodarjem delati prijave in da jih je svojim čla- nom delala zastonj, drugim pa po 3 lire. Vidite, slovenski kmetje, vkup je treba držati, združite se, da nam ne bo treba hoditi po pomoč h gospodi iz Pontebe. Solkan. Po pripravili g. koinisaria sodeč, so bčinske volitve predl durmi. Po- nosni tr. komisar hoče miainiti l.iudi z neko gospodarsko st.ranko. Da po- kaže, da so mil koristi občanov pri srcu, je dal popravljati poti po Kron- l>ergu. Ljudlem natvezuje vse mogo- če reči, ne pove jini pa. da denar za popravo poti gre iz občinskc blugaj- ne. Radi (ega mu svetujcmo, da po- ve ijudstvu resnico v obraz. kakor mu tudi mi odkrito ix>vemo že sedai, naj se radl svojih zaslug nikakor ne zanaša na nas pri bodiočih občiuskih volitvah, še manj pa da se okrog hva^- li, da ima za seboj cel Kronberg in Loke, in gotove gospodc v Solkainu, koje dobro poznamo, in bomo, če bo po treba, objavili svoječasno njih iniena. Dela v gostilni iiima. zato pa hoidi vsak dan agitirat z »biročinoin« po Kronbcrgu. »Biročin« si je g. ko- misar nabavil, ko je postal poveljujo- či general naše občinc, in to je zna- nienjc, da niu ko/misarstvo nese, zato pa tudi toliko truda za bodoče vo- litve. Ko bodo volitvc, si z,c sami iz- beremo iz naše srecle Ijudi, od katerih vcmo, dta so ncsebični, in da se bodo žrtvovali v korist občine. Odlpadinike pa zavračamo že danes in iim svetu- jcmo, naj se nikakor ne smešijo §c nadalje. Onini pa, ki jih hoče g. komi- sar mamiti in spravljati za občinskc volitvc v gospoda rsko stranko (snop). i)riiK)ročamo, naj poprašajo g. koniisaria, kje je bil do danes, in po kaki iniiosti je prilezel na kotnii- sarski stolček! Vrh pri Grahovem. Na velikonočni pondeljek je naše prosvetno društvo priredilo prvo ve- selico; naineravalo je sicer že lani, pa se nam kljub trudu in delu ni po- srečilo. Zato pa smo se letos potmdili in delali nevtru'dlljivo, čeprav je našc prosvetno drirštvo staro komaj dve let I, v en dar nočcmo zaostajati za na- sim sosednimi društvi. Prireditev, katero smo imeli na veliikonociii pon- dcliek, je zelo povojno izp-.idla; zado- volino je bilo obcinstvo, kakor tudi mi. Zahvaljujemo se vsom, ki so nam kaj pripomogli. Zahvaljujemo se na- šcnui g. učitelji!,pLvskemu zboru iz Bukovega, ki nas je obiska.l na veliko hoc pri general ni vaji. Zapeli so par krasnih pesmi priav nalašč za naše hribe, žal nam je bilo kakor tudi ob- činstvu, da nas niso mogli tudi v pon- deljek obiskati s par i>esmimi. Po- sebno pa se zahvaljujcimo g. Cervu .1.. ki nam je radodarno odstopil vsc svoje prostore in nam tudi pri delu dosti pripomogel. S tern, da je nam šlo vse tako dOibro smo dobili novega veselja do društvenega detlovanja. Upamo, da ne bomo zaostajali pri kulturnciii delu. Kritiko pa prepusti- mo drugim. Zatolmin "Izo'brazevalno društvo« v Zatol- niinij prircdi dne 26. aprila \925 ob 311 popoldne na dvorišču g. Iv. Kra- gclja veselico s slcdečim sporedom: 1. Dante Alighieri: »Divina' Coinme- dia« Canto 3, deklamacija. 2. a) Stanko PremTil: »Zdravica.« b) 0. Dev: »Gozdič ie že zelcn« c) A. La- jovic: »Kiša«, mešauii zlxir. 3. Janez Jalen: »Srenja«, drama v štirih de- jan.Mli. 4. O. Dev: »Dekle na vrtu zele- nem stoji«, 5. H. Baiuk: »Solnce čez hribe gre«, 6. O. Ipavec: »Lahko noč«, mešani zbor. Vstopnina: I. sc- dež 5 L. — II. sedež 4 L. Stoiišče 2 Liri. Srpenica. ^alostne gospoJarske razniere, ki tlačijo vso gornjesoško dolino, so pri nas še posebno hude. Ljudje skoraj hi'zijo iz domovinc po svetu iskat sreče. Iz naše občine se je že izselila več kot ena desetina vseh občiuarjev. Preko 7v5 oseb dela in se trudü za skorjo kruha v Franciji in Belgiji jx> nidnikih in \v:\ obnovitvenih delih. Zaduje case pa so se pojavili neka- tcri krivi preroki tudi pri nas in za- čeJi Ijudi naganjati, naj gredo v »bla- ženi raj« v Rusijo. Štiri družine so se zato že odločilc in prodale vse svoje imetje pod ceno. Nič niso poprej pra- ša.le, ali se tain gori res cadi med in mleko, kot 0*1)1 jubljajo prerok, ki s tern mamijo naše Ijudi od rojstne grudc. Oni, ki lioecjo v tuiino, naj lwdo popirej popolnoma sigurni, da bodo tarn lahko sebi in svojeem nu- dili koščck kruha, ne pa da kar vna»- prej doma že vse ix>pi"odajo, da so potem res kakor cigani na tem bo- žjein svetu. Onim neodgovornim lju- dem pa. pravimo tudi mi Srpeničani, ne tirajte naših Ijudi z maniljivimi ob- Ijubami v nesrečo. —¦ Nase diruštveno življenje, upamo, bo odslej do'bro na- predovalo. Sedanji predsednik je ba- je skusa1! nekoliko kaliti vodo, pa se mu menda ne bo posrečilo dblati raz- dora med nami. To želiino vsi ob- činarji, ki vemo, d!a je prosveta te- mclj našeniu obstoju v teh ža-lnstniih časih. Iz Ajdovščine. V torek 14. t. in. ob 10. uri sie je pripeljal videmski prefekt kom. Ric- ci v Ajdoivščino. Pred obč. uradom so ga sprejeli župani iz ajdovskega o- kraja, a;jdovski in šturski žnpnik, iičiteljstvo tuk. didaktičnega okrožja, šolska niladina iz bljžnjih šol ter ve- liko drugega občinstva. Ajdovski žu- pan ga po kratkem pozdravnem na- govoru posprejmi v obč. urad in inn predstavi navzoče. Gosp. prefekt je iziavil, da prihaja med župane, s ka- terimi se želi osebno seznaniti ter sli- saiti njih žeilje in potrebe. Ajdovski župan mu izroči precej ob&irno spo- menico lokalnili in splošnih želj in potreb nasega Ijudstva. Lokavški žu- pan izrazi s primemiirii slovenskimi be&edti.nii naše zadovoljstvo in za- hvado za visoki obisk. Tudi drugi žu- pani ter zastopniki cerkve in sole so izjavili ustmeno in potom pismenih spoimeiiic razne želje in potrebe. Gosp<.)d prefekt je z vidnim zado- voljstvom poslušal, si pustil tolrnagiti slovenske govore, dajal razna po.ias- Pozor! Naša zavarovalnica ,1/UNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini št. 2 I nadstropje. Stran 4. »OORlSKA STRATA- nila ter obljubil vscm svojo pomoč z dcjimji in priporočili, kolikor bodie v njcjjovi nioči in v niejah zaktunov. Zahvalil se je za prijazen sprejein, in priporočal, naj vsak zvesto vrši svoje dolŽTiosti; ni nas pa Konil čez iriejo, kakor svojcas njegov prednik. Ogled al si je cerkev, solo in tukaj- šno predilnico; nato se je poslovil ter odpeljal v Vipavo. Ob slovesu je iz- ročil znpaiiu iz Ajtlovšeine male zne- ske za navzoče šoLske zastavonoše in za, ajdovs'kc sirmnake. Na spJo-h je L. prefekt napravil na vse navzoče prav zadovol.iiv vtis, kakoršnili nismo bili vajeni dbslej od takih gospodov. Novi prefekt si je prkitobil naše zaupanje tako, da mu je neki žu.pan navdušeno izrazil: Ek- selenca, prosimo Vas, bodite nam praivični, za kar Vain hoče biti naše Ijudistvo j,rlolx>ko hvaležno. Upajino, da ne bodo nase nad'e varane! Okrujna bolniška bla^ajna v Aj- dovščini raz-pisuje za dan 26. aprila t. 1. volitve na občni zbor. Izvolilo se bo 30 zastopnikov izmed zavarovan- ce>v in 15 zastopnikov izmed dteloda- jalcev. Volüno okrožje je razdeljeno v tri vo'Hlne okraje in siecr: I. volil- lio okrožje za občine in frakcje: Aj- dovščina, Lokavec, Pol, Otlica, Sv. Križ - Cesta, Hobravlje, Sturje - Za- puže, Planina - Dolenje, Ustje - Uba- nje. Velike Zablje, Sv. Tomaž - Skri- Ije. Volilni sedež Ajdovščiiui v bla- gajniškem uradu od 9—12 dop. Izvo- liio se bo 20 zastopnikov deiavüev in 8 zastopnikov gospodarjev. II. Volilno okrožje za občine in frakcijc: Hatujc, Crniče, Selo, Vrto- vin, Kainnje, Rihemberk, Braniea, Smarje, Brie, Qojace. Volilni sedez ßatuje v gostilni gosp.: Josipa Pir- ievca od 9 do 10.30 dop. Izvoliio se bodte 3 zastopnike gospodarjev in 3 zastopnike delavcev. III. Volilno okrožje za obcine in fraikcije: Vipava, Gradišče, Št. Vid, Lozice, Vrhpolje, Budanje, Col, Pod- kraj, Orcsjc. Volilni sodež v Vipavi v hotclu »Adria« od 9 do 11 dop. Izvo- lilo se bode 4 zastopnike gospodarjev in 7 zastopnikov delavcev. Izvoljen je lali'ko vsak clan bl^gajne, ki je pre- koračil 21 leto svoje starosti in vživa popolnc civilne pravice. Iz Kreda. Velikonočni poiideljck nas je naše društvo zopet razveselilo s svojim na- stopom. Poleg drugega zanimivega vsporeda smo vprizorili trodejanko „Vraže", kjer so naši društveniki, dasi razen enega, vsi prvie na odru, v živih nadvse pričakovanje dobro izpeljanih vlogah pokazali ljudstvu, naj ne na- seda tujim, nepoznanim ljudem, ker ima od tega le ginotno škodo in sra- moto. Kot že omenjeno, gre topla po- hvala vsem igralcem, ker so vsi častno rešili svoje vloge. Zahvala gre tudi bližnjim in daljnim okoličanom, ki ste v tako obilnem števllu pohiteli k pri- reditvi. Le žal, da je radi nepričako- vano obilega števila gostov zmanjkalo prostorov v dvorani. Na dostojnem, vzornem obnašanju občinstva in redu oblasti labko uvidijo. da naša društva vendar niinajo ničesar nevarnega na sebi, marveč služijo le ljudstvu v iz- obrazbo, pouk in zabavo. Naši mladini pa polagamo na sice: le .vztrajno in z veseljem se oklenite društva in naj Vas ne motijo razno- vrstne hujskarije, četudi izhajajo te iz krogov domačih nezadovoljnežev. Rajši iščite razvedrila v društvn, kot pa pri gostilniški mizi! Tolmin. V našem kraju se večkrat pripeti kaj takega, kar dokazuje, kako malenkostne so nekatere osebe. Polumeščanski duh nekaterim Ijudem kar ne pusti spati. To se je pokazalo zopet te dni, ko so se nekatere osebe, med njimi tudi g. bivši župan in sedanji inženir, znosile nad spomenikom padlih vojakov fara- nov. S tern so mislile, da bodo zadele v živo g. dekana. Žalostno, da se mo- raj o pri tern poslu posluževati še sno- pov, je pač res: Tolmin je bil vedno posebne sorte kraj. Trnovo pri Kobaridu. (Občinske volitve.) Hvala Bogu, smo rekli na belo ne- deljo zvečer ob sedmi uri, ko so bile volitve končane. ü. Cavalotti iz Ko- barida je eel teden prej hodil k nam in vsiljeval svojo kramo. Možu se je tudi zdelo prav in v skladu s svobodo volitev, če pritiska na nas, da moramo voliti njegovc podrepnike. Tudi se mu je zdelo pravilno, če obljublja, da bo že poslal na dan vo- litev v vas svoje može. Da, še celo na dan volitev je dvakrat pridrvel z mo- torjem v Trnovo in dal zadnja navodila, kako naj bi se morda število glasovnic „zacopralo"... No pa so se g. komisar in različni drugi možaki to pot pošteno vrezali, Izid volitev je naravnost sijajen. Od 105 volileev jih je prišlo na vo- lišče 64. Snop je popolnoma segnil. izvoljeni so samo uaši pošteni in za- vedni možje in fantje, ki jim je res pri sreu dobro občine in našega ljud- stva. Razveseljivo je tudi, da se je tern potom jasno pokazalo, da čim bolj se žiri prosveta v naših krajih, tern samo- stojnejše in politieno zrelejše postaja ljudstvo. lzvoljena je lista, kjer so ime- na najbolj delavnih društvenih članov in odbornikov. Upamo, da bodo tudi v naši občini od zdaj naprej začeli boljši časi. Idrijske novice. Elekthčni tok narn poiiuja družba, ki je zgrad.ila ve- liko električno centralo v Poljanski doliiii. Naša mestna občina. ruduiško ravnateljstvo in spodrijcidriiska obči- na, so dohile tozadevne ponudbe. Ob- čina Sp. Idrija je že sklcnila, d'asbi ra- bila 400 žaniic za javno in privatno vporabo. Rudniku tudi primanjkuje clcktrične sile. Rabil bi uuino še 300 konjskih sil. Siccr misli rudnik sain začeti z zgradbo nove lastne centrale na Marofu, vend'ar pa zabteva do- vršitev takega načrta časa. Medtem pa bi bilo zelo potrebno, da bi ravna- teljstvo obrat bolj elektrificiralo, ker se v zadnjem času po našem mestu vali dima kot po dimniku. Nasa me- stna občina je tudi že izdelala» načrt za lastuo električno centralo, ker se- danja privatna centrala kriic saiino del nasili potreb. Tudi je slednja od- po'vcdala naši občini pogodbo za ce- stno raizsvetljavo. Zato smo zelo ra- doveclni, kakšen skliep bo napravil mestni komisar. Ootovo je, da bi bilo nadvse koristno, a'ko prid'e ponudeni nam tok v naše mesto. Brez velikih stroškov bi sc lahko izpopolnila tako pomamjkliiva cestna razsvetljava, da bi tudi našii Oraparji, Rižarji, Zagra- dar ji in drugi imeli vsaj nekaj od cestne razsvetliave. Dalje bi bilo toka- dovolj, da bi dobili električno luč v vsako liiso. In koiično, kar največ velja, ccna električne razsvetljave bl se znizahi. Vsi načrti za zgradix) lastnib cen- tral bi s tern ne bili nič ogroženi, ker je žirovska družba zadovolina skle- paiti oddajno pogodibo od leta do leta. $lo bi v glavnem le za dovoljenje uvoza toka iz Jugoslavije v na5o dr- žavo, kar je pa po medsebojni trgov- ski pogodbi mendia z'e dovoliieno. Nesreča. Pri pokladanju krme živini se je poncsrečil uslužbenec Oantar Fr. pri gospei Ani Gruden v Jel. Vrliu. Pa- del ie v lijak za krnio; po dveh urah so ga nasli v istcm mrtvega. YAtstrupiti se ie hotel neki Velikajne; popil je četrt litra kisove kislinc. Domači zdravnik mil je izpral žellodec in .era pustii nekaj dni v domači bolnici. Kozc se pojavljajo v našom inestu. Sicer so le lahki slučaji, vendar je potreba, da so vsi meščani zelo previdni. da se ta nevarna in tako lahko nalezljiva bo- lezeu ne razpase. Vclikonočna procesija se je vršila na vel. soboto kakor obi- čajno ob pol 8 uri zvečer. Dasiravno je čez da.n deževalo, se je za čas pro- cesijc ublažilo vreme v toliko. da se je istd višila nemoteno. Omenil bi samo še nekaj o godbi. Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi se pri procesijah igrale bolj nabo/ne i)esmi, kakor pa posvetne koracnice. Daiws že imamo nekaj takih kosov od domačega skla- datelja V. Vod'opivca, drugače se pa nliko se naroeijo taki komadi iz Ber- gama. MLADA VDOVA, trgovinsko naobra- žena ter pridna gospodinja išče mesta. Eventuelno tudi kompanjona (ko) za otvoritev trgovine. Naslov pri upravi. PRODAM IZ PROSTE ROKE vse svoje posestvo z vsem inventarjein ali tudi brez njega. Cena nizka. Natancne infonnaeije daie lastnik Jurij Torkar, vas Zcüa 3 (S. H. S.) Glasbeniki! Prodam 1 B Euphoničem in violo. Natančna poiasnila daje Pavel Kamer, Rake 244 Idrija. IŠCr; SE VKSTriN DELAVEN MOZ, ki se razume na vrtnarstvo. | Naslov pri uredništvu. I Tržne cene v Gorici. Cesnik 12 do 15 L kg; špargeljni 3 do 4 L kg; zelje kislo 1.40 do 1.60 L kg; čebula 1.40 do 1.60 L kg; fižol 1.80 do 2.40 L kg; koks 2.80 do 3 L kg; salata 1 do 1.10 L kg; krompir 70 do 80 vin. kg; grah svež 2 dio 2.80 I. kg; repa kisla 1 do 1.20 L kg; redič z-elcn 60 vin. do 1.60 L kg; špinača 30 do 40 vin. kg; vrzote 1 do 1.60 L kg. Širlte ,Goriško Stražo(! Primarij kirurg Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseuči- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 ure popoldne Corso Verdi 21-11, teles on štev. 196. Po duitfi in liiuCni !x)lcizni je sinoči umrl v cvetu let FRANC ŽIGON trgovec s čevlji. Žalosti potrti starši, žcna Marija, sinova Danko in Marijo, brat Ivan, in sostra Etnilija sporočajo tužnovest vsem sorodnikom prijateljem inznancem. Pogreb dragega ranjkega sc je vrSil v torek 21. t. m. ob 2. pop. iz hi- šc žalosti Via Rastello St. N v cerkev sv. Igr.aeija ter nadaljeval na pokopali^če v ürehovlje. Gorica, due 20. aprila 1925. Teod* Hribar (nasE.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Cent*-. Posoj.) Vellha zaloga češkega plafna iz znatic touarnc Hegenchart l üaymann, vsako- vrstno blago za poroCence hahop tudi veliha Izbira mosheya in ženshega suftna. Blago solidno! Cene zmerne! L n i ozdravljena z najnovejšim pasom BROOCK Mirodiliiica in diSavnica E.Grapulin-Gorica naspr. Ijudskemu vrtu, Corso Verdi 11, P O D RfU Z N I C Ai Ljuhljanshe hreditne hanfce v Gorici Corso Verdi „TrgovskI Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- lzvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.