ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 Ш Glede na to, da je o »Crkvi bosanski« bilo precej napisanega in je bilo izobli­ kovanih več teorij, od katerih sta prevladovale dve (da je »Crkva bosanska« bila duSičil inTato v povezavi z bSgomilstvom in pa, da je bila v bistvu pravo­ slavna cerkev, ki je imela lastno hierarhijo), nam avtor podaja razvoj ^ proble­ matike Vendar pa, kot pravi, se poizkuša v svoji studiji razlikovati od drugih r^cèv DO tem da različnim pogledom na ta problem ne daje nobene prednosti in ^rp^vitenm's?aaiiIče!1Cda jeVeba uporabljati le.vi£ И« ^ ^-e saj ne smemo Dozabiti da je bila Bosna zaostala in neizobražena (backward ana une dSedcountry) ki ni mogla uporabljati ali prenašati katerokoli religiozno smer na domača üa^ 'drugVdežel Tako naj bi uporabljali pri proučevanju tega pro- UenSte domače Sta?ali pa tuje, ki so specifični «^^J^^JS^L se nobeno' religiozno gibanje ne more razvijati iz vakuuma, avtor seveaa upošteva obsÄÄ'taprlvosllvne cerkve duhovništva ter sameМР^асце na ozem­ lju »Crkve bosanske«, vendar pa poudarja, da vsa verska zgodovina v Bosni za vzema prostor v kmečkem okolju, ki pa razlikuje bosansko herezi o od ostalih Lko npr. v južni Franciji in severni Italiji po tem, da so tu heretična^gibanja bistveno »urbana« gibanja. Posvečena je precejšnja pozornost virom, njihovi vse bnlin njihovi vrednosti ki je odvisna od njihove avtentičnosti oziroma iz kakšne sredine prihajajo ali pa tudi kako sodo sedaj interpretirani. _ Do sedaj napisano nteratoota seveda tudi vire avtor analizira v svojem lahko bi rekli drugem delu knjige, kjer nam poda razvoj zgodovine »Crkve bosanske«. , . . , . Ob tem pa bi želeli opozoriti še na delo zagrebškega zgodovinarja profesorja Jàroslava Šidaka, Studije o »Crkvi bosanskoj« i bogumilstvu (Sveučilišna naklada LÌter Zagrebа1975), kjer avtor, ki že preko štirideset let posveča emu problemu pozornostf ponovno objavlja petnajst razprav, ki so п?***еj£ *rt*gS° £А 1969 Razprave so, kot piše avtor, vse razen ene ohranile prvotno obliko, majhne spremembe v vsebini pa so vse objašnjene s kritičnimi pripombami ki tudi be­ ležilo vso novo literaturo. Posebno pomemben pa je historiografski pregled lite­ rature ki je širši kot je izražen v naslovu Problem »Crkve bosanske« u poratnoj tS^S&lSä!^ daje tako celoten Рн^^^^^^Д^ЗЈ^Ж bosanske« Ker pričujoči zapis noče in ne more biti ocena doktorske disertacije ameriškega zgodovinarja Johna V. A. Finea, mlajšega, delo pa bi oceno zasluzilo žf zaradi tega, ker obravnava jugoslovansko problematiko o katen»istice da m u jednom problemu u. jugoslovenskoj historiograf «i n«^ tako izvanredno tesko dobiti pouzdano historijsko svjedočanstvo kao u slučaju heretičke »Crkve bosan ske« (Petar Korunić, Prinosi Jaroslava sidaka problemu heretičke »Crkve bosan­ ske« i bogumilstva, Dometi 10, 1977; str. 49), in ker tudi delo nosi smeh naslov Bo­ sanska cerkev: Nwœ interpretacija (podčrtal V S) smo opozorili tudi м delo Jaroslava Šidaka, ki je,izdano v istem letu kot delo Johna V. A. Finea in v katerem »pažljivi čitalac'hiože'sintezu onđe naći« (ibid., str. 70). , . , Vaško Simoniti Leopold Steurer, Südtirol 1919-1939; Karl Stuhlpfarrer Süd­ tirol und der zweite Weltkrieg; Tagung für Zeitgeschichte, 27. Mai 1977; Sudtiroler Hochschülerschaft, Bozen 1977, 47 str. V pričujoči knjigi sta objavljena dvà referata z zborovanja o sodobni zgodo­ vini, ki je bilo v Boznu (Bolzano) 27. maja 1977. Leopold Steurer je v svojem referatu »Južna Tirolska 1919-1939« obravnaval zgodovino te dežele s štirih, v dosedanji historični literaturi o razvoju^Južnotirol­ skega vprašanja med obema svetovnima vojnama manj obravnavanih aspektov. političnega razvoja v okviru južnotirolske narodnostne skupine! v ^ajsetih iri tri­ desetih litih (oblikovanje dveh političnih taborov Deutscher Verband Sudtirol na eni п£Völkischer Kampfring Südtirol na drugi strani); južnotirolskega problema v zunanji in narodnostni politiki Weimarske republike in Tretjega^rajha; odnosa Južnih Tirolcev oziroma njihovega političnega vodstva do fas zrna in naciona soci alizma; vloge južnotirolskega vprašanja v-celotnem kompleksu "emsko-itahjan- skih odnosov kot tudi v okviru mednarodne evropske politike med obema sve­ tovnima vojnama. , . ... „ . • Nemške južnotirolske stranke (liberalna in ljudska) so v demokratičnemi ob­ dobju Italije po prvi svetovni vojni ustanovile Nemško zvezo (Deutscher Verband), ?užnotirolski socialisti pa so v tem obdobju delovali skupaj z itahjanskirn^ k, so glasovali v italijanskem parlamentu kot edina stranka proti zakonu o priključitvi Južne Tirolske k Italiji. Predstavniki Nemške zveze so, kar je zelo zanimivo, po- 192 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 zdravili zmago fašizma v Italiji leta 1922. Proti politiki Nemške zveze, zlasti proti politiki njenih voditeljev iz vrst velike buržoazije, ki niso bili pripravljeni pod­ rediti svojih gospodarskih koristi nacionalnim interesom Južnih Tirolcev, so na­ stopili kritiki iz vrst študentov, politiziranih skupin mladih ljudi in »ljudi iz vrst navadnega ljudstva«, kot se izraža avtor. Le-ti so se leta 1928 združili v organi­ zaciji »Gau-Jugend-Ring«, iz katere je leta 1933 nastala Völkischer Kampfring Südtirol, nacionalno-socialistična organizacija, ki je do leta 1939 popolnoma pre­ vzela vodstvo podtalne dejavnosti v deželi. - . Weimarska republika je z vsemi silami tako moralno kot materialno pomagala južno-tirolskim Nemcem v njihovem boju za narodnostne manjšinske pravice, podpirala pa je tudi njihove zahteve po samoodločbi. Južnotirolsko vprašanje je v okviru italijansko-nemških odnosov postalo ponovno aktualno po Anschlussu Avstrije leta 1938, ko je nemško-italijanska meja dosegla Brenner. Temu je kmalu sledilo »Berlinsko soglasje«, ki je predvidelo izselitev južno-tirolskih Nemcev na področje Reicha. Leopold Steurer je govoril tudi o ekonomskih posledicah, ki bi jih prinesla izselitev Južnih Tirolcev. Gre za problematiko ponovne poselitve iz­ praznjenega, zlasti planinskega prostora in povrnitve vrednosti premoženja (ne­ premičnin). .- • s • i Hitler je že v Mein Kampfu, kot tudi>v svoji brošuri »Die Südtirolfrage und das deutsche Bundnisproblem« (1930) ugotovil, da ne bi nemška vlada, če bi bila pod vodstvom NSDAP, nikoli postavila zahteve Italiji po reviziji državne meje na Brennerju zaradi potrebe po sodelovanju in prijateljstvu s fašistično Italijo. To je bilo potrjeno tudi leta 1931, ko so črtali iz uradnega programa NSDAP zahtevo pò reviziji te meje. Karl Stuhlpfarrer je v svojem prispevku »Južna Tirolska in druga 'svetovna vojna« obravnaval vprašanje opcij, glasovanja, o državljanstvu Južnih Tirolcev! Le-tem so z Berlinskim soglasjem med nemškimi nacisti in italijanskimi fašisti dali dve možnosti za rešitev njihovega manjšinskega vprašanja. Glasovali so lahko za italijansko ali nemško državljanstvo. Z glasovanjem za italijansko državljanstvo so se odločili, da bodo ostali v Italiji, s tem so se odrekli manjšinski zaščiti; z gla­ sovanjem za nemško državljanstvo pa so pristali na izselitev na ozemlje Reicha? Ugotovil je, da je bil rezultat glasovanja'o državljanstvu (84% za Nemčijo, 14% za Italijo) tudi rezultat dejstva, da je tistim Južnim Tirolcem, ki bi ostali v Italiji, grozila izselitev v južnejše predele Italije. V svojem prispevku se je ukvarjal tudi' z vprašanjem zapletenega postopka izselitve, zlasti tistih, ki so imeli nepremičnine. Zelo zanimivi so podatki o tem, kam naj bi izselili Južne Tirolče. Kari Stuhl- pfarrer je ugotovil kot prvo možnost izselitev Južnih Tirolcev V Etiopijo, ki jo je predvidel- Mussolini po napadu na to državo. Hitler je po Berlinskem soglasju predlagal najprej izselitev Južnih Tirolcev ria Poljsko, nato v Alzaci j o^Lorèno, nato v Burgundijo in kot zadnjo možnost, tik pred zlomom Italije, na Krini. Preseljevanje Južnih Tirolcev je bilo po zlomu Italije, septembra 1943, kon­ čano in je zajelo eno tretjino populacije, ki se je ob opcijah odločila za Nemčijo. Za slovenske zgodovinarje je zanimivo dejstvo, da so opcije in nato izselitve zajele tudi prebivalstvo Kanalske doline, ki je bilo povečini slovenskega izvora in ki so ga izselili na Koroško. . . Po zlomu Italije so Nemci ob pomoči nemškega prebivalstva Južne Tirolske uspeli razorožiti italijanske divizije. Južna Tirolska je sicer formalno ostala del Mussolinijeve socialne republike,1 vendar je bila podrejena »gauléiterju« Petru Ho- ferju, ki je bil direktno podrejen Hitlerju. Italijani niso imeli nobene vloge na tem področju, tako da bi si Nemci lahko v primeru zmage v drugi svetovni vojni takoj priključili Južno Tirolsko. ' • (Matjaž,Klemenčič Janez Stergar, Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije. Ljubljana 1978, strani 62. . . »Povod za snovanje revolucionarnih organizacij med bosanskimi, srednješolci (je) dal Ivan Endlicher iz Ljubljane,- gimnazijski eksternist in predsednik tako imenovane Jugoslovanske počitniške zveze.« Odlomek iz poročila avstrijskih pre­ iskovalcev v zvezi s sarajevskim atentatom o vodji ene izmed organizacij, ki so predmet avtorjevih raziskovanj, je najboljši odgovor na vprašanje o smotrnosti in potrebi tovrstnega dela. Sam naslov in tudi dejstvo, da je bila knjižica izdana ob_85-letnici organizacije, bi. lahko marsikoga hitro zavedla. Upoštevati pa je treba društveni zakon iz leta 1867, ki je prepovedoval dejavnost mladinskih političnih