življenje
5
I
t
'e/o 7
glasilo tovarne alpina Uri
delo
* ' v 'L
USPEHI UVEDBE NOVEGA TRAKU V 52/0
Po štirih mesecih obratovanja novega Rogovega tekočega trans porterja lahko damo že precej
realne ocene.
i
Glavni namen tekočih trakov je ^povečati delitev dela in s tem povečati storilnost,zmanjšati polizdelke ter ustvariti večji ^ed pri oddajanju planov v mon taže. Na kratko rečeno, prcizva jati zgorjjje dele na sodobnejši in ekonomičnejši industrijski način.
Prva dva meseca obratovanja sta bila zelo dobra. Veseli smo bili uspehov,saj je storilnost po rastla v primerjavi z mesecem decembrom 1967 skoraj za 15$ . Res je imela pri tem nekaj vpliva menjava^ iz zimske v pomla-
v.
dansko sezonb>-ZAia?»ka sezona je za našo šivalnico namreč neko -liko slabša, ker smo bolj vajeni salcnk kakor pa škornjev, boljše rezultate pa je vsekakor pripisati novemu traku. Prejš -nji 7 trak šivalnice, ki se je z montiranjem traku združil s 6 trakcm, je imel storilnost vedno le.„okreg-J_Ao$j. velikokrat pa — še manj. Sedanje povprečje-ši-valnice pa je okrog 115$, Novi način dela je omogočil povečano clelit^v dela, ker se zabojčki "liitro vračajo se je skrajšal tu ci ciklus proizvodnje. Polizdelki so se zmanjšali v sami šivalnici (brez prikrojevalnice ) skopaj za polovico. Prej je bilo
v delu vedno 5 dnevnih planov, sedaj pa kvečjemu trije. Nekatere delovnd operacije so sedaj združene, tem se je pove-■čaX. izkoristek posameznih strojev. Z večjo delitvijo dela pa se je pojavilo na slabše ocenjenih delovnih mestih precejšnje nezadovoljstvo. Prej so opravlja le delavke več delovnih faz hkra ti z razlipnimi kategorijami.Po sedanjem načinu dela pa so neka-teredelavke avtomatično prišle v nižje kategorije, n.pr. sedaj delajo samo na prvi ali drugi gru pi. S tem se jifa je znižal OD, druge pa so prišle v višje skupine. Nakazani problem bo treba reševati po drugi poti, če hočemo obdržati delitev dela, ali pa sprejeti NK delavke,katere bodo pripravljene delati za nižje OD. Sedanja prva in druga grupa sta pri realnih normah res prenizki za današnje življenske pogoje.
V	zadnjih dveh mesecih smo iz -delovali zgornje dele iz zelo zahtevnih materialov v raznih novih modnih barvah in s tem dosegli občuten padec storilnosti. Zaradi preliva barv pri mateli-ziranih lakih, antik barvah in velurjih, je bilo treba rezati vse parno, kar pa je močno vplivalo na znižanje storilnosti in povečanje defektov v šivalnici.
V	aprilu smo začeli proizvaja -ti same odprte sandale, kar je povzročilo-''veliko premestitev na pripravo. Te momente ni pripisovati slabi organizaciji in novemu traku, temveč zahtevnosti in raznovrstnosti proizvodnje. Pri zastojih v proizvodnji je prišlo tudi do pomanjkanja zgor
njih. -delov in ker- delamo _za-več montažnih trakov in več izmen, je bilo treba nekatere modele pospešeno izdelovati , drugi pa so izostajali. To nam je močno rušilo delitev dela in vplivalo na slabo ste rilnost. Velikokrat izračuni delovno sile, katere delata vodja trakov, prav nič ne koristijo.
Naš tekoči trak bo prišel do izraza tedaj, ko bo v naprej res vse dobro pripravljeno in predvideno in bomo delali toč no po planih. Takrat se bo proizvodnja povečala.
Trak je primeren predvsem za večjo serijsko proizvodnjo.Dob re uspehe bi dosegli tudi z malo večjim številom modelov, vendar brez prekinitev in prehitevanj. Vedno se od nas zahteva enaka količina zgornjih ddov, ne glede na potrebno delovno silo. Pri izd&lavi zgodnjih delov se zaradi spre membe modela mnogo hitreje menja potreba po delovni sili kot v montažnih oddelkih. Vse to pri nas premalo upoštevamo.
Lojze KOLENO
ZAKAJ SO PORASTLE ZALOGE MATE -RIALOV
Zakaj so v prvih treh mesecih letošnjega leta porastle zaloge nekaterih materialov smo pojasneva-li že večkrat in to na raznih mestih. Da bi bil o tem vpšrašanju seznanjen še širši krog bravcev, pojasnjujemo še enkrat v tovarni -škemu glasilu, kje so glavni vzroki , da naša nabavna služba ne more voditi nabavno politiko siste -matično, najsmotrneje in najbolj ekonomično.
Že dalj časa vemo, da je celotno naše poslovanje podjetja neplan -sko. Toda tako skrajnost kot smo jo dosegli v zadnjih treh mesecih ne pomnimo. Materialne potrebe za težak trak smo dobivali brez vsakih dobavnih rokov. Vedeli smo,da borno materiale potrebovali, toda nihče ni vedel povedati»kdaj. Če smo hoteli, da je porizvednja tek la, smo morali imeti povečane zaloge. Dobavni roki za lahke tra -kove so bili zelo kratki.Velike količine materialov smo morali preskrbovati na domačem in zuna -njem tržišču, lahko bi rekli, kar čez noč. Le del materialov pa je
Ameriška firma Du Pont je po izgradnji svojega obrata v Old Hickory v državi Tennessee povečala proizvodnjo umetnega usnja Oofram. čevljarski industriji je sedaj na razpolago v petih različnih izvedbah več kot 750 različnih kombinacij barv in "lica" ?a moške, ženske in otroške čevlje.
Trenutno uporablja v Ameriki umetno usnje Cofram 150 do 200 to -varn čevljev; medtem se ocenjuje, da je v Evropi število tovarn, ki proizvajajo gornje dele iz Coframa 80 do 100, točni podatki pa trenutno Še niso znani.
bil takoj uporabljen, ker je bilo v.naročilih in planiranju pol no sprememb.
Poleg navedenih vzrokov povečajo težave smotrne nabave še: l/ še vedno neure jenedomače tržne razmere v prometu z us -njem in drugimi materiali 2/ nestalna kvaliteta proizvodov
3/ pcvečan uvoz, ki zahteva pre skrbo na daljšo dobo.
Da bi odpravili notranje pomanj kljivosti, ki otežkočajo ekonomično nabavo, dajemo nekaj pred logov za iz oljšanje. Naši pred logi so:
l/ uvesti planiranje proizvodnje na daljšo dobo 2/ izpopolniti in izboljšati
poskusno proizvodnjo 3/ odpraviti vsa storna, že danih materialnih potreb.
Dokler razmere na tržišču ne bodo urejene in dokler naše raz mere v podjetju ne dobo izboljšano , se od nabavne službe ne more zahtevati, da bo vodila op tipalne zaloge materialov.
Kaj je treba ukreniti, da bo planski oddelek lahko planiral proizvodnjo dolgoročno in da bo Razvojni sektor imel več časa za poskusno proizvodnjo, nam ni ireba povdarjati, ker nam je to že vsem dobro znano. 0 teh prob ^iemih podjetja se je že mnogo razpravljalo.
Lojze KOPAČ
f MESECU MAJU BO PROSTA TRETJA J3OBCTA, t. j. 18/5 1968.
VOLILI SMC
Dne 19/4 1968 so bile v našem podjetju volitve za polovico članov delavskega sveta in sve^fe tov delovnih enot. Rezultati volitev so naslednji:
Novoizvoljeni člani DELAVSKEGA SVETA podjetja:
1.	Cokan Bogomir
2.	Čeferin Anton
3.Erznožnik	Pavla
4.Ferlan	Slavko
5.	Gor^up Anton
6.	Justin Vida
7.	Kavčič Bernard
8.	Komac Kario
9.	Mrlak Stanko
10.	Naglič Marija
11.	Oblak Franc
12.	Oblak Janez
13.	Oblak Tone
14.	Pavček Ana
15.	Pivk Karel
16.	Pivk Vladimir
17.	Poljanšek A-,ojz 16.	Poljan5^ek Ivi
19.	Prosen Hilda
20.	Pustovrh Gregor
21.	Reven Marija
22.	Rupnik Janko
23.	Serdinšek A^ojz
24.	Šink Anton
25.	Špik Janez
26.	Ušeničnik Helena.
Novoizvoljeni člani SVETOV DE 52-0
1.	Žakelj Viktor
2.	čelik Pranja
3.	Plesec Maks
4.	Pečelin Silva
SEM V SAMOUPRAVNEM ORGANU
5.	Justin Marija
6.	Jesenic o- Franc
7.	Albreht Marija
52-1
1.	Kolenc Zdena
2.	Trček Silvo
3.	Končan Marta
52-5,8
1.	Praprt^tjxiJcJIar-jaii.
2.	Slabe Janko
3.	Erznožnik Metod
4.	Mlakar Anton
1.	Kopač Štefan
2.	Primožič Rafael }. Bogataj Jakob
Bogataj Stanko
5.	Pivk Aleksander
:.>-6,7
1. Poljanšek Jože i. Istenič Ludvik '. Mlakar Ernest •. Jereb Prane 1. Oblak Prane
^2- 3f^
.. Cadež Magda . liemaar^*^Valerrrtijia^ .. Z-ar.-ar Ivana
Kitlvačič Pavel ; . Poiobnik Lovro
: P f
llipič A^ojz L. erdinšek A-^ojz j. ielihar Peri loklič Beatrika vul jak Koviljka . lomac Kari o Jtričevič Miloš.
V samoupravnem sistemu marsikje ne znamo pravilno razumeti pravic in dolžnosti. Prav zaradi tega lahko stalno beremo o velikih pesvetovanjih in simpozijih; kakšne so pravice samoupravnih organov, kakšna je njihova medse bojna razmejitev del, kdo odgova rja in zakaj je teorija še ved -no precej stran od prakse. Mi naj brž ne bomo sedaj razglabljali o" tem, kaj strokovnjaki ugotavljajo in kaj so ugotovili pa še niso rešili.
Pred kratkim smo izvolili nove predstavnike v samoupravne organe. Na zborih delovnih enot smo govorili, da je treba izbrati res najboljše, to je take, ki ve do, kaj je dolžnost člana delavskega sveta in upravnega odbora. Upam, da je izbor predstavnikov uspel.•
Jasno mora biti vsem članom kole ktiva, da je uspeh podjetja odvie sen od prizadevnosti vsakega po-
_same-znika. Tisti član kolektiva,
ki je v najvišjih samoupravnih or ganih mora vedeti, da bo razvoj-" na pot podjetja odvisna od dobrega medsebojnega razumevanja in skladnega dela delavskega sveta in upravnega odbora.
Zahteve, ki so pred nami, se ne dajo povedati v nekaj .besedah. Stalno spreminjanje pogojev gospodarjenja, predvsem pa vse tež ja prodaja in izvoz je tako veli ko opozorilo, da smo dolžni je-~ mati vsako sejo ali.-sestanek nad-_ vse resno. VažetT je čas, važne
bodo hitre odločitve in pravil no zastopanje sprejetih skle -pov.
Naša konkurenca je zelo močna.-Dnevno se srečujemo s težavami in stalno borbo kdo od velike množice bo uspel.
Tako, kot se po eni strani trd-dimo, da bi imeli čimboljši strokovni kader v podjetju, tako je tudi važno, da je delo najvišjih samoupravnin organov kvalitetno in razumno.
v
Želim vsem članom delavskega sveta in upravnega odbora ter ostalim organom samoupravlja -nja, da z največjo mero odgovor nosti sodelujejo in pripomorejo, da bomo zmogli čimbolj uspešno reševati številne težke naloge.
Izidor REJC
poslenih še vedno 111.
Prodajna mreža je povečala šte -vilo zaposlenih za 6 delavcev. V Koprivnici je v aprilu začela s poslovanjem nova prodajalna, ki je ob začetku zaposlila 2 delavca. 4 delavce pa so sprejele druge prodajalne, predvsem iz razloga ker je nastopil pomladanski čas in je prodaja obutve v tem letnem času vedno precejšnja.
Angelca FILIPIČ
POROČILI SO SE:
Matija Bogataj, Pavla Burjak, Franc Jesenko, Stanislava Košir, Milan Močnik, Franc Poljanšek in Majda Trček.
Vsem iskreno čestitamo!
KADROVSKE NOVICE
April nam je prinesel nekaj vec sorumemb v skupnem številu vseh zaposlenih delavcev v ALPINI. Koncem aprila znaša šte "vilo vseh zaposlenih delavcev 1088, ki se deli po posameznih oorotih tako-le: sipine Žiri 825, Alpina v Go -renji vasi 111 in prodajne mre ža 152.
V obratu ALPINA v Žireh so se zaposlile Silva Poljanšek in Milena Mazzini v sekalnici ter Robana Nikoletti v šivalnici laike obutve.
T obratu Alpina v Gorenji vasi ai sprememb in je število za-
LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU V UMAGU IN REGRESI ZA LETOVANJE
Po sklepu počitniške skupnosti ZIAT0R0G se bo v letošnjem letu pričela sezona letovanj v počitniškem domu v Zlatorogu - Umag 10. junija in bo trajala:
predsezona od lo. - 3o.6.1968 sezona od 1.7. - 31.8. 1968 posezona od 1.- lo.9.1968
Za naše podjetje se prične sezona letovanj v nedeljo 9. junija. Izmene bodo tako kot v preteklih letih na 7 ali 14 dni in to ob nedeljah.
Cena oskrbnega dne v letu 1968 bo znašala:
a) v pred in po-sezoni:
za odrasle	19,oo ND
za otroke do lo let 11,oo ND
b) v sezoni
za odrasle	22,oo ND
za otroke do 10flet 14,oo ND
Tuje osebe, to so tisti,ki niso svojci članov kolektiva (žena, mož, otroci, ki jih član kolektiva vzdržuje) plačajo viš jo ceno za oskrbni dan in wicer:
v sezoni
-	za odraslo osebo	24,oo ND
-	za otroka	15,oo ND
v pred in po glavni sezoni
-	za odraslo osebo	21,oo ND
-	za otroka	12,oo ND
Delavski svet je na svoji seji dne 2o/3 1968 določil, da bo regres za letovanje v letu 1968 za člane kolektiva znašal 110.-N din, kdor pa bo letoval v Zla torogu, bo za 7-dnevno letova -nje dobil še dodatek v višini 35.- N din. Odobren je tudi regres za otroke članov kolekti -va, ki bodo letovali v Zlatorogu in sicer 2o,oo N din za 7 dni. Za člane prodajnih kolektivov v republikak izven Slovenije je tudi za ostale domove isti do -datek kot za Zlatorog, ki se bo izplačal po predložitvi potrdila oz. računa o letovanju.
Čl anom kolektiva, ki bodo letov vali v Zlatorogu regres ne bo osebno izplačan, pač pa bo obračunan pri vplačilu oskrbnine za to letovanje, ker je podjetje s tem oproščeno plačila prispevka.
Vsem članom kolektiva želimo na letovanju mnogo zadovoljstva in sončnih dni.
Majda Jesenko
NEKAJ MISLI OB LETOŠNJEM PRAZNIKU DELA
Bravcem našega glasila posredujemo govor tov. Petra NAGLIČ, predsednikaSZDL Žiri na proslavi ob prazniku dela:
Letošnji praznik dela - 1 maj -ni bil samo praznik vseh delovnih ljudi naše dežele, temveč je bil resnično praznik proleta-riata vsega sveta, s katerim se je ponovno manifestirala prole -tarska enotnost in internaciona-lizem v boju za mir. Spet je od zadnjega praznika dela minilo eno leto, v katerem je bilo polno političnih in ekonomskih pretresov. Zasejana vojna psihoza še ni popustila, preživljamo pač viharno obdobje,ki nam prinaša različna mednarodna presenečenja. Glede na to tudi mi živimo v resnih časih, ko se ekonomski odnosi med državami vse bolj zaostrujejo, kar vnaša v naše narodno gospodarstvo mnoge nove nepredvidene težave in pretrese. Resnično, gospodarska reforma v kateri živimo, dobiva s tem nove razsežnosti in terja od nas vseh, da razumemo v celoti ta ekonomski proces, ki se go di v celem svetu ter damo od sebe vse umske, organizacijske in fizične sposobnosti v izpolnitev naših ekonomskih, tehnoloških in investicijskih elementov, ki že, ali bodo jijtri bistveno vplivali na poslovni uspeh vsake delovne organizacije posebej. Živimo v času, ko bijemo boj za premagova nje ekonomskih težav in zakonito sti, ki nam jih prinaša čas. V
Vvsem tem resnem ekonomskem procesu sveta, v katerem živi9 mo, smo znotrbaj tega prostora tudi mi. Naša država bije v tem procaeu naprej bitko za socializem in socialistične družbene odnose. Živimo v resnih časih in je prav, da se jih zavedamo in resno rešujemo tekoče in nastopajoče težave. Prav je, da se spomnimo be -sed pesnika Simona Gregorčiča, ki-je eni izmed svojih pesmi posvetil naslov; "Življenje ni praznik."
Če se tega zavedamo, se sproti pripravljamo in usposabljamo za njihove tekoče in prihajajoče težave in smo vsakok -rat pripravljeni se z njimi trdo spoprijeti in jih premaga i . Tudi v preteklem obdobju ni bilo drugače. Vprašaj -mo se, kdaj je življenje z lahkote teklo samo od sebe? Nikdar in tudi nikeli ne bo. Vendar ob vseh težavah, ki so sopotnik našega ekonomskega in polj. t,ienega razvoja v državi in kraju, pa smo dosegli tak no -tranji ekonomski razvoj, da nam ga mnogi zavidajo in ka -Žejo velike ekonomske, politič ne, integralne apeti te po naši teritorialni suverenosti, la nam v kraju ni slabo, dokaj zgovorno kaže skoraj 14oo stal no zaposlenih. Če primerjamo predvojne življenske razmere pasih delavcev, kmetov in inteligence, potem se nam godi \e kar dobro. Primerjajmo preteklo, predvojno ekonomsko in politično podobo Žirov s seda-t.jim življenjem in podobo kra
3 svojim Samoupravnim življenjem in mehanizmom, potem
šele občutimo, predvsem starejsa gcneracija, da se je premaknilo nekaj velikega.
Naše življenje postaja vsak dan bolj bogate, vsak dan znova in znova nastaja nekaj novega, nove potrešne dobrine. Znotraj tega prostora in dogajanja se spreminjamo tudi mi sami z vsemi svoji mi zahtevami. Ob tem hitrem razvoju dostikrat radi pozabljamo kako je bilo in premalo skrbimo kot celota, da ne bomo ob teto doseženih živi jonskih dobrinah postali kritizerji ne samo slabega,
ampak včasih že več ne ločimo slabo od dobrega in ob tem že zaostajamo .
Kaj pa se godi z nami, z našim bodočim zaslužkom ter življenje in potrebnim razvojem, pa ob tem premislimo? V teh majskih praznikih se v miru poglobimo v vsa naša no tranja dogajanja proizvodnega živ ljenja in sedanjega njenega tempa. V duhu premotrimo, če je vse prav, ali res ne bo treba v nas samih nekaj spremeniti in pospešiti naš delovni tempo in ustvarjalnost. Zavedajmo se, da bc le iz več dela več dobrin in zaslužka.
Te misli vam v imenu socialistične zveze delovnega ljudstva kraja Žirov polagamo na srce, kot delovno voščilo, če hočemo, da nam bo jut "i še bolje, da bo nastalo več zaželjenih dobrin. Glede na naše preteklo bogato razvojno obdobje in delo v kraju vemo, da se vse to samo od sebe ni premaknilo naprej, da je znotraj tega delovala neka subjektivna sila, ki je dajala ton temu razvoju in dogajanju . Zveza komunistov kraja je preko soc. zveze in ostalih družbeno po litičnih organizacij in delovnih
kolektivov ter njih subjektivnih sil mobilizirala vse na -predne ljudi kraja, ki so tvorili in tvorijo ogromen ekonom ski in politični kapital v kra ju. Zaradi tega je v njem mog~ čen,deloven, političen in kul -turno ustvarjalen utrip. Zahvaliti se moramo v imenu socialistična zveze del. ljudstva kraja za veliko izkazano delovno vnemo, potrebno enostnost in podporo vseh d&lovnih ljudi kra ja, kajti le po taki poti smo lahico dosegli tako velike delov ne uspehe in je kraj napravil svojstven razvoj. Mlado in staro generacijo pozivam, da na -daljujemc to shojeno pot, pa nam tudi v prihodnje uspeh ne bo izostal.
Ob teh doseženih delovnih uspe hih pa imajo posamezni člani na ših družbeno političnih organi«? zacij in društev posebne zaslu ge v družbeno politični mobilizaciji vseh delovnih ljudi kraja. Glede na to je bil sprejet sklep KO SZDL Žiri z dne 14.mar ca 1968, da se tem tovarišem in tovarišicam za praznik dela izda posebno pismeno priznanje za požrtvovalno družbeno organizacijsko delo, na osnovi katerega je nastajal delovni utrip kraja, ki so dajali ton temu utripu, i z katerega je nastala nova pcdoba Sirov. Ta nova podoba Ži-rov, je dragi tovariši, notra -nja podoba vas samih, vsepovsod je v "jej vtkana vaša prisotnost
Za večletno plodno delo v raznih organizacijah in društvih pode -1 jujem priznanja. Javno se zahva> ljij-jem tudi tistim mladim javnim družbenim delavcem, ki so se v zadnjem letu še posebej izkazali
na kulturnem, športnem in političnem področju ter v društvih in za njih pledno delo zaslužijo vse priznanje.
Zahvaljujem se tudi vsem tihim, pridnim delovnim ljudem, ki so dosledno izvršili vrsto drobnih na -log v preteklem, ter na kakršen ko li način pripomogli k ekonome. :emu7 političnemu in kulturno Športnemu razcvetu v kraju.
Vsem, ki so prejeli priznanja in vsem delovnim ljudem kraja ob prazniku dela iskreno čestitam v imenu krajevnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Žiri in v svojem imenu.
Priznanja za zasluženo družbeno delo so prejeli:
1.	L i k a r S tanko, Dobračeva
za dolgoletno in uspešno delo v socialnem varstvu,
2.	Ra-vnihar Janez,Selo
za požrtvovalne delo pri SZDL in gasilskem društvu
3.	Jesenovec Ludvik,Dobračev za aktivno delo v SZDL
4.	Pečelin Matevž, Ledinica za aktivno delo v SZDL
5.	G u z e 1 j Vinko, Račeva za aktivno delo v SZDL
6.	K a v č i č Milan, Račeva
za aktivno delo v SZDL in PGD
7.	J e r e b Janez, Račeva
za dolgoletno in aktivno delo v SZDL
.8. Erznožnik Metod, Nova vas
za požrtyovalno delo v SZDL in Smučarskem klubu Alpina
- 9.M a r k e 1 j Vinko, Stara vas za dolgoletno in uspešno organizacij sko-ekon omsko-poli ti čno delo
10.	J p. r e b Franc, Nova vas za aktivno delo v SZDL
11.	K a ve i č. Franc, Žiri 74 za dolgoletno in uspešno delo pri Krajevni skupnosti
12.	Dolenc Stane, Žiri
j	'
za aktivno delo v SZDL in ZROP-u
13.	Bogataj Vinko,Brekovice "za dolgoletno delo pri SZDL
'in gasilskem društvu
14.	J u r c a Rado, Brekovice za uspešno delo pri SZDL in izgradnji ljudske colasti
15-Giegorač Mara, Žiri za dolgoletno aktivno delo med ženami in DP1V
16.	D i k 1 i č Jelica, Stara vas za dolgoletno aktivno delo v SZDL
17.	čeplak Franc, Stara vas za dolgoletno požrtvovalno delo na kulturno-prosvetnem polju
18.	G a n t a r Anton, Stara vas zaddolgoletno požrtvovalno de lo pri Krajevni skupnosti in" Planinskem društvu
19.	F i 1 i p i č Alojz,Stara vas za dolgoletno plodno delo v oblikovanju ljudske oblasti in krajevne samouprave
20.	L a p a j ne Mili, Žiri
za dolgoletno in požrtvovalno delo pri Rdečem križu
21.	Maček Marjan, Žiri
za dolgoletno aktivno delo v gasilskem društvu
22.	C b 1 a k Maks, Dobračeva sa dolgoletno aktivno delo v gasilskem društvu
(
23.	Poljanšek Franc, Žiri za dolgoletno aktivno delo pri gasilskem društvu
24.	N a g 1 i č Mirko, Žiri
za dolgoletno in aktivno članstvo v gasilskem društvu Žiri
25.	Stanovnik Ivan,Žiri za dolgoletno in aktivno delo pri gasilskem društvu Žiri
26.	M ore Stanko, Dobračeva
za vestno in požrtvovalno delo pri vzgoji podmladka pri GD
27.	Kri s tan Milan, Dobračeva za dolgoletno in aktivno delo pri gasilskem društvu
28.	Z a j c Matija, Dobračeva
za vestno in požrtvovalno delo pri vzgoji podmladka pri gasilskem društvu
29.	M 1 a k a r Stane, SJara vas za aktivno in požrtvovalno delo na kulturno-prosvotnem področju,
30.Peternelj	Jože,Dcbračeva za dolgoletno delo v razvijanju in organizaciji likovne umetnos ati
31.	Ž a k e 1 j Viki, Stara vas
za aktivno in požrtvovalno delo na glasbenem področju
32.	Loštrek Franc, Žiri
za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo na glasbenem področju
33.	Grošelj Franc, Stara vas za dolgoletno požrtvovalno d.-lo na kulturno-pr os ve tnem področju, kraja
34.	Kanduč Drago, Idrija
za večletno požrtvovalno in aktivno delo pri strokovni vzgoji godbe na pihala Žirov
35- rr. B e r n i k Iferel, Žiri za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo na področju zdravstvene vzgoje v Žireh
36.	P r i m o ž i č Lidija, Žiri za dolgoletno požrtvovalno de-' lo pri podmladku PD in RK
37.	Erznožnik Darij, Žiri za dolgoletno uspešno delo v ŠoDT in DPM Žiri
38.	B a č n a r Franc, Stara vas za dolgoletno požrtvovalno delo na organizacijskem področju SZDL in aktivno delo v TD
39.	Kosmač Zdravko,Stara vas za dolgoletno aktivno delo pri Planinskem društvu
40.	Oblak Tone, Stara vas
za večletno Požrtvovalno delo med smučarji Alpine
41.	Žakomeli Franc, Stara vas
za večletno požrtvovalno delo med smučarji Alpine
42.	K o š i r Jože, Stara vas
sa dolgoletno požrtvovalno politično delo v organizaciji ' ZB NOV
43.	K a v č i č Jože, Stara vas za dolgoletno požrtvovalno politično delo v organizaciji
ZB NOV
44.	G ovekar Vinko,Stara vas za bogati kronični opis Žirov iz časgt NOB
45.	Zabukovec Janko,Žiri za dolgoletno požrtvovalno kulturno prosvetno delo
PRED DNEVOM MLADOSTI
Tovariš Tito je mladim poklo -nil svoj praznik. Vsako leto se mladi rod veseli z njim svoje mladosti, svojih uspehov mu obljublja pogumno stopati po poti, ki jo je začrtala njegova osebnost v najtežjih in najodlo-čilnejŠih dneh nase preteklosti.
Najlepše bomo proslavili svoj dan, povezani v skupni misli, da moramo izpolniti dane naloge na svojem delovnem mestu, v svojem kraju in vse jugoslovanski skupnosti, ker le za trud in delo mo remo zahtevati plačilo. Od starejših pa pričakujemo, ne samoti da nam bodo pomagali izpolnjevati naše dolžnosti, ampak tudi, da bodo imeli čas prisluha niti našim željam in verjeti v dobro v človeku.
S. 7'I.
ŽIROVSKI SVET nadaljevanje
Votline in podzemeljske jame so tudi v Versniškem griču. Na izhodni strani Versnika že blizo Verha je nad Mariinim potokom majhna, tesna in nekoliko vikšej nad Makcom zopet druga večja in globoka, v kateri se najde do-velj persti, ilovice, umazanih kapnikov in železne rude v ska -lovju; toda po njej je treba o-pazno stopati, ker je blizo vho-
da ljuknja, ki naravnost v brezen prepada^ Lahko bi človeku spolzelo in hipoma bi šel globoko v neznani svet - morebiti ne več na beli dan. Na Dragah se gre po prek v votlino, ki je do 15 sežnjev dolga, suha , tesna, kriva in vedno tesne ja postaja, tako da posljednjič vse nadaljevanje ovre.- Na Dragah in na Versniku je še več druguh votlinskih prostorov in jam, kterih pa, ker so ozke ka ker lesičje luknje, ni bilo mogoč \preizkavati. Vender se pa
votline spodnjega Versnika precej globoko pride. Blizo Štefka namreč se pride v podzemeljsko štirinajst sežnjev dol^o, do deset sežnjev širc-lo, primerno visoko skalnato čvo?ano in iz te skozi ozko špranjo zopet v drugo, potem v tretjo, in nadalje v četrto canjši skalnato izbano. V teh •^oto-inah je suho, nekako vroče, ie prijetno in zavolj zgornih ?kal, ki semtertje razpasti :ugajo, nevarno. Sapniki so jiajhn.i, drobni in slamnati bil-^ii podobni. V pervi večji vot-'.ini so vhodi tudi v druge ni-/>eje in globoke je votlinske / irostore, ali skalovje jih je ?e tolikanj zasulo, da ni mo -:oče dalje priti. Na Versniku se najde tudi ognjeni kamen in - globoki zemlji železna ruda iarušnica. Prostorne votline so ni. severo-zahodnji strani Vers-n:. ' v podnožju obširnega, ap-n«'. ...o,';a Versniškega griča. V os:;niški dolini je vhod in sicer visoka obširna skalnata in ncvi/no obokana predveža, ki je nekdaj kot skrito zavetje v voj sk; prezidana in z vratmi pri-~
perta bila. Temu vhodu pravijo Csojniški grad in zadnji ostanki nekdanjega prezidja se še opazijo. Vhodišče v te podzemeljske prostore kmalo tesneje, nizko in ne -redno prihaja, tako da mora čllvek precej stisnjen in le pretežno dalje stopati, da pride do neke - v ozkem in polževem pasu tekoče - vode in kmalo potem kakih enajst sežnj ngev dalječ od dnevne svetlobe do ne preglobokega bajerčka. Položili smo lestvo z deskami čez vode in ker je skalnata stena ravno nad herbtonv, smo le z veliko pretež -nostjo čez bajerček dospeli. Zopet se začne dalja bolj ali manj ozka, kriva, semtertje zelo nevarna votlina in po nekoliko potovanju se iz dalje sem sliši precej močno šum ljanje in bcbnerjje padajoče vode.Do" šest in trideset sežnjev dlje pridemo do druge večje stoječe vode, do petnajst sežnjev dolzega pod -zemeljskega jezerčka. Tu je voda čista, merzla, tiha, mirno stoječa in le težke se zapazi njen dd-tok na severno stran. Nad jezerčkom se vzdiguje od stene do stene kam-niten, od narave vstvarjen, terden most in sicer tako visoko, da bi čolnič pod njim lahko plaval, nad njim pa je temna višina. Od tega jezerčka se zopet prestopi v suhe in više je votline še do kakih trideset sežnjev deleč, pa ne brez nevarnosti; kažejo se vedno večji in višji votlinski prostori in narber-žeje bi se s potrebno pripravo amo-raj više in više nazadnje morde v Dragah ali kje druge j na Versniku na beli dan priti zmoglo. V teh prostorih je že veliko zemlje, ki posebno o deževju skozi Versniške tc-mune v votline dohaja, zato je tu ■stopinja spolzka, nevarna in sploh je neprijetno del j časa se ondi mu-
diti. Ti prostori so razne podobe, polni razpok in tudi drugih stranskih votliv, ki morebi ti še v večje in daljniše pro -store segajo. Tu se ne dobi mno go kapnikov in viditi je, da z zemljo in s peskom namešana splav o deževju silno tukaj div ja in večji del prostora do ver ha napolni. Razun šumenja vode poleg majhnega prepada je tukaj vse tiho, hladno, ter mertvo in ni čuda, da je človek vesel, ko po nevarnem in dolgem potovanju po podzemiljskih temnicah zopet pride na prijazni beli dan. Radno tako se najdejo še ne pre izkovane votline v Zirskem griču, ped Breznico in Merzlim ver hom, v kterih krajih se tudi že lezna ruda nahaja. Enak votlinsk prostor je v skal natc-m berdu pod cerkvijo svete Ane na Ledinici, v kterem je nek daj v spominu tukaj ohranjena divja in kervoželjna ženska "Maršota" bivala in v tisti, kakor pravijo "Maršotni jami" svoje zaklade varovala. Ko so pred leti že lakomniki in radovedneži hotli v ti jami Maršotnih zakladov poizkati in vzdigniti, so namesto njih železno skrinjo in zelenega psa ugledali. Se ve, da tako ljudska govorica sporočuje. V ti jami se' je pa v poslednjih letih toliko zasulo, da je ni lahko preizkavati. Na dalje imamo veliko vzrokov terditi, da so tudi pod Sernaškimi in Goveš-kimi berdi votline (eno manjšo smo ogledovali), in ravno tako bodo tudi pod prijaznim Ledins-kim svetom veliki in obširni podzemeljski prostori. Najdejo se pa še dalje po Tominskem,na Poljanskem in Loškem svetu manjše in večje votline, in vse ka-
/
že, da posebno lastnost Notranjske zemlje, ki je polna tolmunov, žirkov, votlin, podzemeljskih pre štorov, potokov, vod, - noter do Žirovskega in še dalje tje proti severo-zahodu sega.
Dczdaj preizkovane votline Žirov-skiga sveta nimajo posebnih lepot dokazovati, tudi kapniki niso lepi, večdel sc zelo z zemljo zamazani, in se skoraj bolj obilo v manjših kakor v obširnih jamah dobivajo. Za znamenitost Žirovskega sveta utegne tudi to veljati, da se v njegovem naročju zunaj železne rude tudi druge mnogover-stne rude sledijo in čislana kam-nja nahajajo. Med drugim smo našli priLedinici ne globoko v zem -lji lepo, bledo-rumeno žveplo pravega žveplenega duha", kakor se tu9 di pol ure od tod poleg Račeve naj de jc v skalovju ljuknice in jamice lepega žvepla in sicer po skalah, ki pri obsekovanju in obrezovanju smodnikov duh krog sebe razširjajo. Ali je v nižavi in glcbo-čini Žirovske zemlje velika žvep-lena lega, bo prihodnost dokazo -vala;doslej vemo za dva izvira tople vode na straneh visoke je Žirovske ravnote. Pervi studenec jo na severni strani v Kopačnici in je tukaj že močno znan po imenu Toplice. Erugi studenec je na izhodno-južni strani Žirovske vi šave in sicer v Podlipški nižavi. Morebiti je, ker se v Žirovski ravnoti semtertje žveplo nahaja, ravno tu v glcbočihi ognjišče in kotel onojnih toplih žveplenih studencov.
/Konec/
20 LET DELOVNE DCBE - JUBILEJ
V soboto, 11. maja 1968 ob 11 uri je bila v jedilnici podjetja skromna svečanost in podelitev spominskih daril 53 članom kolektiva, ki so s 3o. aprilom letos dopolnili 20 let delovne dobe v našem podjetju.
Vsem jubilantom in slavljencem iskreno čestitamo in jim želimo obilo sreče in zadovoljstva v nadaljnjem delu.
Jubilanti:
1.	Albreht Rudolf,	313	28. Mlinar Anton	162
2.	Anzelm Vera	425	29. Mlinar Marija	468
3.	čeferin Anton	417	3o. Možina Franc	133
4.	Diklič Jelica	41o	31. Mrlak Stanislav	134
5.	Eniko Cilka	544-	32. Oblak Štefka	516
6.	Filipič Alojz	.193	33.Oblak Viktorija	317
7.	Gantar Franc	319	34. Pečelin Ivan lo&3
8.	Gašperin Danica	377	35.- Pečelin Silva	299
9.	Grcgorač Štefanija 48o	36.-Pečelin Tončka	398
10.	Grošelj Julij	46o	37. Peternelj Ljudmila 1681
11.	Grošelj Justina 456	38. Pisanec Frančiška 479
12.	Gruden Viktor	362	39. Pišek Deša	433
13.	Herovec Erna	32o	4o. Pivk Karel	; 968
14.	Jereb Franc	237	41. Pivk Stanislav	179
15.	Jereb Franc	37o	42. Planine Anton	5o5
16.	Kavčič Leander	342	43. Poljanšek Janez	524
17.	Kopač Franc	528	44. Primožič Vera	464
18.	Kralj Slavka	312	45. oantej Berta	461
19.	Krviiii Leopold 513	46. Štajer Zorka
20.	Kune Jožefa	558	47. Tušek Janez	, 943
21.	Lazar Janez	522	48. Zaje Vida	463
22.	Lazar Marija	462	49. Žakelj Janko	938
23.	Maček Marjan	534	5o. Žakelj Janez	873
24.	Mazzini Bruno	lo91	51. Žakelj Maks	129
25.	Mazzini Julij	426	52. Žakelj Veronika	469
26.	Mlakar Ana	449	53- Žakelj Vida	496
27. Žust Alojz
VIR. LANJA -PRIPOMBE- PREDLOGI
KULTUHA IN KULTURNC3T
Nekaj dni pred prvomajskimi prazniki sem pri Gcstišu prilepil plakat za Dolenjski kal turni festival, ki se je za -čel z otvoritvijo slikarskih del pod imenom "Svet naivnih". Ta razstava bo odprta dva meseca, zate sem plakat prile -pil tudi bolj vstran, da bi imeli še dovolj prostora žirov ski plakati, ki so vabili na praznične prireditve. Toda žal, po nekaj dneh je bilo to vabi-*lo prekrito z vabilom za zabave mladinskega aktiva Alpine.
Če povem, da so Žiri dobile vidno mesto na tem festivalu prav po naših slikarjih, se res ne morem sprijazniti z dej stvom, da je prav naša mladina take ne obzirna do drugih. Zato javno protestiram proti takemu ravnanju.
Član kolektiva
MCTORIZACIJA ŽIROV
AVTO MOTO društvo Žiri odgovarja na vprašanje člana kolektiva, ki se je zanimal koliko je mopedov v Žireh.
Podatke, ki jih navajamo smo dobili od Tajništva za notra -njo aadeve ObS Logatec šele po obvezni registraciji vozil.
Na žirevskem območju je :
43o kopedov 51 motornih koles
136 osebnih avtomobilov .. 8-kiombijev in 9 tovornjakov.
Poleg teh je v Žireh še nekaj vozil, ki so registrirana v Ljublja ni in Gorici. Pripominjamo pa, da število mopedov in osebnih avtomo bilov nagle narašča, posebno v zadnjem času.
Ti podatki nas resno presenečajo v primerjavi s številom našega članstva. Mar.ni to organizacija motoriziranih. Mišljenja smo, da brez članov tudi društvo ne more obstoj jati. Vprašujemo se, zakaj pri takem številu motorizacije komaj 100 članov, pa čeprav jih je že pre -cej obiskovalo našo šolo, vendar včlaniti se ne želijo.
AMD ŽIRI
ODGOVOR NA MATEVŽEV IN TOMAŽEV KO; MENTAR GL"DE DEJAVNOSTI JUDA
Kot je"iz njihovega kementarja v prejšnji številki razvidno, sta zelo seznanjena z delom in uspe -hom Judo kluba Alpine. Toda mojo mišljenje je, da sta se zgoraj one njena moža začela zanimati šele p±i številki 600.000.- S din, kar je DS namenil za to dejavnost. Prepričan sem, da se delo judo klu ba in smučarskega kluba ne da primerjati po številu opravljenih u-darniških ur. Če sta pa možaka lah ko nekaj kritizirala, bi pa morala biti pri kritiki objektivna, če sta res tako športno razgledana, se sigurno zanimata tudi za drage športne dejavnosti, zato bi lahko v časopisu (Delo ali Rotofoto) prebrala, kakšne uspehe dosegajo fantje, ki branijo barve Judo kluba Alpine. Nimam namena naštevati rezultatov, ki so jih dosegli fantje, samo želel bi, da bi Matevž
in Tomaž del svojega prostega časa posvetila judu in ga us -pesno brez denarnih sredstev vodila naprej. Če pa sta v dvomih glede metanja, pa naj se javita, pa bosta lahko tudi to preizkusila.
Sicer je pa Cof že od rane mla dosti utrjen, tako da ga tudi to ne bo spametovalo, da bi seznanjal kolektiv o realni de -javnosti Judo kluba.
Pof
Uredništvo: Pripombo smo pokazali priadetemu in že dobili odgovor. S tem pa tudi zaključujemo polemiko v zvezi z omenjenim člankom,
CI CVOR ČOF-a
Ne mislim kaj več polemizirati c navedeni pripombi. Moj odgovor je kratek: Smatram, da je pogovor Tomaž - Matevž že dosegel svoj vsestranski namen. Tistemu , ki se je pripravljen pomeriti z menoj, pa na tihem svetujem, da je boljše, da svojo moč prihrani za drugje. Sicer bi jo zame potreboval malo. Teda že sam namig na to ne zve ni preveč športno. Zato moj nasvet mogoče le ni odveč.
Cof
MALO ZA ŠALO - MALO ZA RES
KiiKC SO ČEVLJARILI NAŠI DEDJE IN PRADEDJE
Še po prvi svet ;*ni vojni je bila navada, da so nekateri čevljarski mojstri hodili po
hribovskih kmetijah in popravljali ter delali nove čevlje: Tako se je tudi pri nas vsako leto oglasil mojster "šuštar".
Čeprav mi je takrat bilo šele šest let, ko mi je pomeril prve čevlje, mi je prav dobro ostal v spominu. Bil je majhne postave, zvitih oči in črvstih gibov, čeprav je bil že v letih. Bila je nedelja,ko je mojster "šuštar" prišel naokrog. V velikem košu je prinesel vse potrebno za samostojno čevljargenje. Z mojim očetom sta se b^ž dogovorila, keliko bo za popraviti in napraviti novih čevljev. Gornje usnje in podplate smo običajno ime li doma. To je bila že navada po hribovskih kmetijah. Tako je stari mojster lahko že v ponedeljek začel z delom.
Prve čevlje je pomeril meni, ker sem se to leto pripravljal za šolo. Vzel mi je obris noge; oče pa je prinesel iz stare kašče nekaj kravine in domače vstrojenih debelih podplatov.
Mojster je brž pazljivo ugotav -ljal trdnost materiala in s pog -ledi premeril mene od nog do glave in modroval: "Pant se bo hitre zredil, material za čevlje pa je močan. Naredil mu bom malo večje čevlje, da jih bo lahko trgal vsaj pet let."
Možato je pokašljal in že se je prav strokevnjaško lostil dela. Mi otroci smo videli v njem čudo znanja.
Mojster pa je še enkrat ogledal obris moje nofee, potem pa s silno učenimi pogledi sledil svoji veliki roki, ki jo je položil na j kos časopisnega papirja, nekoliko skrčil prste in že zarisal model za gornje dele mojih čevljev.Na -
/
'"pravil je še nekaj manjših, p'.- -pravkov in že so bili modeli gotovi ."^Tlaradll je še dreto in še tisti dar, začel šivati zgornje dele skupaj, V torek so bili gorn4_L_deli go tovi in mojster je že lahJca^jjZ-. gotovil kako velika kopita bo treba stesati, ker tako majh -rili ni imel na.zalogi. Stopil
v drvarnico, zbral primerno ■poleno, 'ga začel obdelovati ier primerjati z mojo nogo in Se gotovimi del; čevljev.. s\r< 3 0 bila kepi ta. gotova se jo mojster lotil izdelave "cvekov" Čudi r. za te je dobil surovine ■j drvarnici. Vsa ta njegova de
ep bila-za-p.as otroke res nejstrovina in tudi—oče—mu^je 3 razumevanjem oaobraval nje^ , jcVo znan je. Sredi tedna se je mojster lo-'"il dela za gotr;/c ir dobro je . -aftalo, da bode čevlji, do so-. ^o^e gotovi, če ne bo kovač _/ku:il z izdelavo podkovi za '"pe'.e, Tudi za te je napravil monter mero kaj enostavno.Od— tr.al je kos papirja, ga še-ne kriiko obre.zal in mera za podkvi je bila gotova,. !,Če bode :& prevelike, se. pa napravi ma ,o večje pete,"1 je modroval. * soboto zvečer so bili 'noji ;rvi čevlji gotovi. Prvi si je <7,1 e dal njih izdelavo in trd --iv t moj oče. Mojster ga je j. :ičje preletel ;; pogledi,to-.'/. oče se ni dal. Pc^edal je,
.- je ugotovil na novih ec ,;ih.
'Scjster! Te čevlje ste naredili brez"šparnka"." ^koliko v:zadregi si je moj-
pot i sin .i 1—s— cj-o.. zvirtcL.
vo med ramena in se že znašel: "Hejmbrej, saj bi res ne bilo sla bo, če bi še "šparnke" dala noter. Sicer pa bodo čevlji dovolj trdni. Drugič bova pa Š6 malo "šparnčka" vtaknila.-noter, u se je zgovoril
-.stari mojster.
Tako nekako je takrat delal moj -ster "šuštar" in kljub vsem težavam ter z delom na eno izmeno, nekako le dosegel naš sodobni tempo izdelave nujnihv vzorcev in priznati moram, da je naredil dobre čevl lje, saj smo na njih ugotovili le eno napako.
*
Ccf
FILMSKI SPORED ZA CAS OD 15. MAJA
do 15. JUNIJA V KINU "SVOBODA"ŽIRI
15-5. KRUTC- MORJE .
italijanski pustolovski
18.-19.INVAZIJA VIKINGA
5.	italijanski zgovodovinski
22.5. RONDO
jugoslovanski - ljub.drama
■ 25.-26.REVOLVERAŠI RANČA CASA GRANDE
5,	ameriški western
29,5. KONJUH PLANINOM
jugoslovanski vojni
6.	DŽERONIMA ameriški vesterm
5.6.- POLKCVNIKOVS AVANTURE španski spektatel
8,9.
6.	HEROJI TELEMARKA
ameriški vojni
"12^6.^ ODMOR VOJAKA
francoski ljubavni
Ivan Andrejevič Krilov
LABOD, RAK IN ŠČUKA
Kadar tovarišem ni sloge mar, jim ne uspe nobena stvar,
zaman je ves napor - njih delež je le muka.
Da voz prepeljejo, so se ondan
zmenili rak, labod in ščuka.
Vsi trije so lepo se vpregli vanj:
napenjajo moči, a voz nikamor noče!
Saj breme ne bilo bi zanje pretežko,
a kaj: labod se vzpenja pod nebo,
rak vleče pač nazaj, a ščuka v vodo hoče.
Kdo kriv je, kdo nekriv - kaj bi sodili mi;
a voz še danes tam stoji.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarne čevljev ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor:
lonrad Peternelj, Jože Peternelj, Silva Burnik, Ernest Mla-/.ar, Magda Čadež, Alfonz Zajec - odgovorni urednik, Majda Jesenko - glavni urednik.
_zhaja mesečno. Naklada 950 izvodov.
!iri, 15. maja 1968
KRIŽANKA št. 19
-1 O-		2	3	4	5	f 0	7
•v>		8					
9	lo		11				
12		13		14			
} :>			16	'M	17		
L8				19	<' 0	2o	
21			} i 1	T i		%	
Sestavila:
Vladimir Pj^vk Ivan Gluhodedov
VODORAVNO: 1. pokrajina na vzhodni strani afriške celino, 8. ime gumi odlitkov tovarne RIS, ki smo jih tudi pri nas pred leti masovno uporabljali, 9- kratica za smu -:arski klub, 11. napala v ko -ži, 12. ime tovarne obutve v Cetinju, 14. stara anglosaška površinska mera, 15. prečni arcg, 17. predplačilo, l&.pra voslavna sveta podoba, 2o. srabski žrebec, 21. gora v Dal-naciji (visoka 1831 m).
NAVPIČNO: 2. dva soglasnika, 31 umetnost (latinsko), 4. pokrajina ob vod?, 5. Odisejev otok, 6. vodne površine obdane od suhe zem 1 je, 7. gora v Turčiji, 9-ime industrije obutve in plastike v 3u-botici, lc. žabje okončine, 13. ime slovenskega pesnika, ki je bil rojen v Vinici v Beli krajiniv16. ime plesalke Pavlove, 19. kemični znak za arg on.
RE..ITEV KRIŽANKE št. 18
VODORAVNO: 1. MURILLO, 6. ALOA, 7. DO, 9. OLJE, 11. ABA, 13- AKT, 14. GIPS, 16. AN, 17. ARENA, 19. LENA, 21. KP, 23. G0-MA, 25 ALK, 27. M/.K, 26. ROLA, 30. NA, 31. ROVA, 33. PARAZIT.