KRANJ - Atletska sezona je uradno odprta. V Novi Gorici je bil mednarodni atletski miting, ki je postregel že z dobrimi atletskimi izidi. Povsod v Sloveniji se vrste tudi občinski pomladanski krosi. V Kranju je na krosu nastopilo nad dvesto tekačic in tekačev. Med njimi so bili tudi vojaki garnizije Staneta Žagarja. V soboto, 25. aprila, bodo Tržičani pod pokroviteljstvom našega uredništva organizirali medobčinski pomladanski kros. — Foto: D. Humer leto XXXIV. Številka 30 •lUnovitelji: občinska konferenca SZDL Wn»ee, Kranj, Radovljica, Skorja Loka '» Trti* - Izdaja Časopisno podjetje Mai Kranj - Glavni urednik Igor Slavec NOdgovorni urednik Andrej 2alar Kranj, torek, 21. 4. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poitednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poitednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sposobni varovati in braniti Kranj - Zamisel, da bi tekmo-^ja učencev osnovnih in srednjih ^ « področja splošnega ljudskega V»ra in družbene samozaščite ''•aJa vsakoletna akcija, se je pobila pred dvemi leti, ko so se v naši Porini zvrstile številne prireditve * tekmovanja v počastitev 30. %tokt vzgoje mladih za splošni 'fcdaki odpor. Tekmovanje, ki je tedaj doseglo Sj vrhunec na legendarni Sutjeski L zvezna bodo poslej vsako peto V sicer pa se bodo sklepala na Wih nivojih — tako postaja *tiz spretnosti in znanja mladih v %ti in obrambi, ki si jih prek leta dobivajo v okviru rednega pouka Soma interesnih dejavnosti. Tudi petkovo regijsko tekmovanje v Kranju, ki se ga je udeležilo petnajst osnovnošolskih in kar devetnajst ekip iz gorenjskih srednjih šol, najuspešnejših na predhodnih šolskih in občinskih preizkusih, je pokazalo, da so mladi sposobni varovati in braniti velike pridobitve naše revolucije, da so vredni nasledniki tistih, ki so se pred štiridesetimi leti sklenili upreti okupatorju. Tekmovanje, katerega glavni nosilec je bila kranjska enota republiškega zavoda za šolstvo, se staplja z letošnjo akcijo delovnih ljudi in občanov »nič nas ne sme presenetiti«. Obsegalo je teoretični preizkus znanja učencev iz tem o splošnem ljudskem odporu in družbeni samo- Gallusova plaketa za oktet ilovica in bodo v petek, 24. aprila, **ik slovesnost, brez dvoma naj-Sjembnejšo v teh predprazničnih Vb na Gorenjskem, saj ji bo z ne-bednim radijskim prenosom lah-Hprialuhnila vsa Slovenija. Oktet Jelovica iz Škofje Loke bo s anjem krajevne skupnosti zveze kulturnih organizacij Loka priredil IX. srečanje ok-lesarjev Slovenije. Tradicio-srečanje sedmih oktetov iz Ljubljane, Javor iz Pivke, iz Škofje Loke, KLI iz Lo-feea Lesna iz Slovenj Gradca, W iz Maribora, TRO iz Preval j) Sila namreč obogatila dva velika V" Prvič bodo javno izvedene pesmi z Mike plošče »Na svoji zemlji«, ki bo [jdni izšla pri Založbi kaset in plošč JTV Ljubljana, posnela pa sta jih Motki pevski zbor lesarjev Slovenije bi vodstvom dirigenta Tomaža Maona in Vojaški orkester Ijubljan-Vga armadnega območja pod vod- stvom dirigenta Ladislava Leska. Gre za deset pesmi z borbeno vsebino, za katere je dirigent in kompo-nast Ladislav Lesko napisal nove priredbe, izid plošče pa je posvečen 40-letnici OF slovenskega naroda in 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. Poleg Tomaža Tozona in Ladislava Leska bosta na prireditvi v Žireh, zboru in orkestru dirigirala še Bojan Adamič, ki bo prvič dirigiral svojo skladbo »Četrti julij« in Radovan Gobec, ki bo dirigiral svojo pesem »Naprej ponosno«. Zirovcem se torej obeta izjemno mikaven koncertni večer. Na prireditvi pa bomo lahko prisostvovali še enemu velikemu dogodku. Radovan Gobec bo kot predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelil Gallusovi plaketi oktetu Jelovica ter dirigentu in komponistu Bojanu Adamiču. Da je Gall usova plaketa resnično izjemno priznanje, pove že podatek, da jo je doslej izmed oktetov prejel le Koroški oktet. III. Kongres samoupravljavcev Ni dovolj samo sklep Treba ga je tudi uresničiti. Saj oe sklicujemo sej samo zato, da * pač zberemo, pogovorimo in nekaj sklenemo, pa je vse narejeno. Letošnje volilne seje, ki potekajo te dni po vsej Gorenjski, bodo poleg tega, da so namenjene pregledu izvajanja programa dela m usmeritev za v bodoče, v drugem delu kritično pregledale organiziranost in delo organov v organizacijah zveze sindikatov v občinah. Prva konferenca Zveze sindikatov Slovenije ie opredelila načela kolektivnega dela in odgovornosti tor demokratizacije odnosov v zvezi sindikatov. Te volilne seje, ki te odvijajo zdaj, preverjajo tudi uresničevanje sprejetih skle- pov in stališč s te konference. Poleg tega pa konference pomenijo tudi preverjanje uresničevanja ostalih sprejetih sklepov v zvezi sindikatov, predvsem kongresnih dokumentov in sklepe in stališča druge konference Zveze sindikatov Slovenije, od novembra lani. Tam, kjer bodo ugotovili slabosti, bodo seveda morali načrtovati spremembe. Gre za to, da ob izvajanju temeljnih nalog s področja družbenoekonomskih odnosov, gospodarjenja in položaja delavcev, zagotovimo tudi aktivnost čim večjega števila članstva zveze sindikatov v osnovnih organizacijah, sindikalnih skupinah in drugih organih. Reševanje ranjenca je uspelo -Foto: H. J. Suii!' strelJanie z zračno oziroma 22? puško' na, orientacijskem E°r^ ♦•pa SO m,adi dokazovali spretnost« v topografiji, protizračni obrambi, dajanju prve pomoči in podobnih veščinah. Med osnovnošolskimi ekipami so zbrali največ točk učenci iz osnovne sole Gorenjski odred Jesenice, Peter Kavčič Skofja Loka in France Prešeren Kranj, med srednješolskimi pa so bile najuspešnejše ekipe Šolskega centra Iskra Kranj, Gimnazije Kranj in Ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj. H. Jelovčan V. Izvoz na dnevni red Kranj — Vsaka osnovna organizacija ZK in sindikata mora pregledati izvozne dosežke svoje temeljne in delovne organizacije ter oceniti, zakaj niso prodali na tuje več. Zlasti je pomembno, da se o izvoznih možnostih pogovorijo v tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer še vedno računajo le na domači trg, je na četrtkovi seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, poudanl sekretar Zdravko Krvina. . Lanski izvozni dosežki gorenjskega gospodarstva, iztržek je znatel 285 milijonov dolarjev in je bil za 34 odstotkov višji kot leta 1979, dokazujejo, da so se delovni kolektivi resno lotih izvoznih nalog. Pomembno je tudi to, da je bilo kar 60 odstotkov izvoznega izkupička ustvarjenega na konvertibilnem trgu. Plan izvoza je bil prekoračen za 12 odstotkov, uvoz pa je bil za 19 odstotkov manjši, kot so za lani planirali. , . .... • „„ Vendar pa izvoz še vedno preveč sloni na »starin« izvoznilun in na večjih delovnih organizacijah, čeprav je na Gorenjskem to^™"",8"1 tovarn, ki imajo vse možnosti, da bi se vključde v mednarodno menjavo in bi tako lahko veliko pripomogle k ugodnejši zunanjetrgovinski menjavi. Na seji so poudarili, da je v mnogih od oinenjeniii organizacij pripravljenost za izvoz, saj jih k temu sili poslovanje vendar jim primanjkuje sposobnih delavcev. Zato bi se morala v w prizadevanja v večji meri vključiti gorenjska Ko^araka zbornica. Izvoz je neposredno odvisen od redne proizvodnje, ta pa odrmoe preskrbe s surovinami. Ker preskrba marsikje šepa in to ne le P" " čini, temveč še bolj pogosto po kakovosti, to ne bi smela biti le> stvar delovnih organizacij, temveč širše družbenopolit^ skupnosUj^l pa ti problemi le redko zaidejo na dnevne rede izvršnih svetov skupščin, še bolj poredko pa na zbore združenega dela, ki nefcaKo nimajo tiste vloge, ki bi jo morali imeti. Na seji so ugodno ocenili samoupravno urejanje zunanjetrgovinske menjave in poudarili, da je združeno delo vedno bolj Utpoa^ljaoo, da samo ureja devizno poslovanje in zato nikakor ne kaže posegati na to področje z administrativnimi ukrepi. ^ Bogataj Ugotovitve glavnega republiškega tržnega inšpektorja Mirnejši cenovni ples Marca je republiški tržni inšpektorat opravil 779 kontrolnih pregledov in ugotovil, da se število kršiteljev zmanjšuje — Še vedno iščemo najrazličnejše vzroke za poviševanje cen, ki imajo večkrat tudi priokus izsiljevanja — Kazni večkrat ne dosegajo učinka LJUBLJANA - Republiški tržni inšpektorat je eden od členov verige družbenih prizadevanj za umiritev cen, ki so še posebno konec lanskega leta in v začetku letošnjega pretirano naraščale. Vršilec dolžnosti glavnega republiškega tržnega inšpektorja Janez Kregar je pretekli petek na novinarski konferenci povedal, da velja sedaj glavna pozornost republiškega tržnega inšpektorata cenam v proizvajalnih delovnih organizacijah, na to področje pa se vedno bolj vključujejo tudi občinske in medobčinske inšpekcijske službe. Inšpektorji so opravili marca 779 pregledov. Enega kršitelja so predlagali v obravnavo kot kaznivo dejanje, 12 primerov so okvalificirali kot gospodarski prestopek, 72 predlogov so posredovali sodnikom za prekrške, izdali so 136 odločb s takojšnjo veljavnostjo za odstranitev pomanjkljivosti, 60 po- sameznikov pa so mandatno kaznovali v skupni višini 25.760 dinarjev. Ob tem tržni inšpektorji ugotavljajo, da nov sistem družbenega določanja in kontrole cen še ni povsem zaživel, da so v celotnem sistemu še vrzeli in da kazni večkrat ne dosežejo učinka. Marsikdo raje plača mandatno kazen, ki ni pretirano visoka, potem pa dela naprej po starem. Vendar se število kršitev po ugotovitvah tržnih inšpektorjev zmanjšuje, kar je pozitivna plat novega družbenega nadzora nad cenami. Marsikaj starega, nepravilnega, na področju cen še ostaja. Strokovni organi ali komisije večkrat ne preverijo, ali gre resnično za nov, ponavadi dražji proizvod, ali le za star izdelek z novim videzom. Trenutno najostreje pritiskajo na višje cene proizvajalci gradbenega materiala. V najrazličnejših strokovnih združenjih se še vedno monopolno in v ozkih krogih dogovarjajo o višjih cenah, srečamo pa tudi primere, da , -oizvajalci prodajajo po višjih cenah, čeprav nimajo ustreznih soglasij. Kupce pa »tolažijo«, da jim bodo povrnili razlike v cenah, če višje ne bodo odobrene. Tržni inšpektorji tudi opozarjajo na že znane primere zahtevkov proizvajalcev po plačilu celotnega ali delnega avansa, po plačilu precej visokih obresti, plačilu v devizah in po plačilu raznih prispevkov od že dobavljenega blaga. Tako prihajamo do cen, ki so višje od svetovnih. To je trenutno še posebej izrazito v metalurgiji. Družbeno obvladovanje cen je torej Se vedno eno od področij, kjer akcija še ne sme opešati, saj so cene važen element v prizadevanjih za gospodarsko ustalitev in za smelejšo ter uspešnejšo vključitev v mednarodno delitev dela. J. Košnjek 85 •i MERKUR KRANJ OBIŠČITE PRODAJALNE V • LJUBLJANI • RADOVLJICI • ŠKOFJI LOKI • LESCAH • GORENJI VASI • NA BLEDU • NAKLEM • IN JESENICAH G LAS 2.STRAN TOREK, 21. APRILA 1SI PO JUGOSLAVIJI Mraz nevaren za cvetje Muhasto aprilsko vreme, ki je konec tedna prineslo celo snežne padavine, je močno ohladilo ozračje in so marsikje temperature padle pod ničlo. Zaradi zgodnje pomladi je drevje že marsikje vzcvetelo in je nevarnost, da bi slana obrala pridelek že kar na začetku. Iz Primor ske poročajo, da zaenkrat še ni večje škode, prav tako tudi na Kočevskem ne. Na Primorskem je drevje že skoraj odcvetelo, na Kočevskem pa zaradi nižjih temperatur še ni v cvetju, zato slana ni tako nevarna. Več škode pa napovedujejo na Štajerskem in tudi ponekod po Gorenjskem. S pravo zimo pa so se spoprijeli v južnejših predelih Jugoslavije. Ponekod v Bosni in Hercegovini je zapadlo kar po 40 cm snega. Sneg je povzročil prometne težave tudi v čtni gori in na nekaterih višjih predelih v Makedoniji. 30-let taborniške organizacije Zveza tabornikov Jugoslavije, ki letos praznuje 30-let-nico organizacije, vključuje že 230.000 članov. V nasled njih letih bodo skušali taborniki svojo organizacijo še razširiti in ustanoviti enote tudi v občinah, kjer jih še ni. To so poudarili na seji predsedstva konference Zveze tabornikov Jugoslavije, ki je bila konec tedna v Ljubljani. Na njej so spregovorili o pripravah na sedmo programsko-volilno konferenco zveze tabornikov. Srečanje počitničarjev V Osijeku se je na dvodnevnem zborovanju počitniške zveze Jugoslavije zbra lo trideset delegacij počitni ških zvez iz raznih jugoslovanskih krajev, da bi z izmenjavo izkušenj utrdili in raz vih mladinski turizem. Samo na Hrvatskem je v počitniško zvezo, ki ima geslo »Spozna vaj domovino, da jo boš še bolj ljubil« vključenih več kot 40.000 članov. V Titovem V žicu pa se je v soboto začelo tradicionalno srečanje pionirjev-počitničarjev »Titovo U žice 81«. Na tej manifestaciji v počastitev 40-letnice vstaje Jugoslovan skih narodov in narodnosti je zbralo ivč kot 200 40 Jugoslovan JESENICE se pionirjev iz skih mest. Akcija »Očistimo^ okolje« V soboto so v Celju organizirali akcijo »Očistimo o-kolje«, v kateri so sodelovali lovci, ribiči, taborniki in člani drugih društev. Že dan poprej so v delovnih organizacijah počistili tovarniška dvorišča in okolico obratov. V krajevnih skupnostih so začeli urejati zelenice in čistiti okolje. V veliko pomoč so p gatov, o slabih povratnih infon* cijah in drugem. Tako so ugotoii da delavci še vedno prepogosto šajo reševati težave prek upravii namesto skupščinskih organov. fw darili so tudi, da bo moralo zdrvi** delo nameniti v bodoče več po«* nosti izobraževanju delegatov. Odkrita in kritična razprav* * torej pokazala vrzeli v delov** delegatskega sistema. Obdobje p«< 3. kongresom samoupravljalcev ^ goslavije je gotovo najprimerne^ trenutek za odpravljanje vseh v, bosti. J Rato Kranjčani v Titogradu KRANJ - Predsednik kitajske občinske skupščine in m* sednik organizacijskega o&n za bližnji kranjski sejem civila, zaščite in opreme Stane Bohe ii direktor Poslovnoprireditveat« centra Gorenjski sejem is Kniji Franci Ekar sta pretekli tedn obiskala Crno goro, kjer sta « seznanila med drugim s prakhs no uporabo in učinkovitosti sredstev in opreme za civihv zaščito v primeru zadnjeg* katastrofalnega potresa. Med dn> gim ju ie sprejel tudi predseduk Kredsedstva Crne gore Vetyk« [ilatovič in sprejel vabilo, h odpre letošnji sejem civila« zaščite, ki bo junija v Kranju Sejem bo tudi priložnost aa ta vezavo tesnejših gospodarskih u drugih stikov s Crno goro in a* izmenjavo izkušenj o sejemski dejavnosti. Črna gora ima nwd drugim budvanski sejem, kat^ rega prostori so nudili strta* številnim ljudem, ki so »radt pptresa ost 1 i brez strehe._____ TO«, 21 APRILA 1981 Uveljavljanje I kolektivnega dela Zveza rezervnih vojaških starešin v kranjski občini je lani izpolnjevala svoje naloge po načrtu dela - Članstvo aktivno na vseh področjih — Pozornost kolektivnem delu ter nadaljnjem po-družbljanju splošne ljudske obrambe in družbene nmozaščite — Tudi letos vrsta dejavnosti w__: f--- m«-i«-k| v Iskrinih delovnih organizaci-4 na področju varstva pn delu in kMsaizacije dela, ugotovljeni pro-V» in pomanjkljivosti narekujejo tod* po nadaljnji bolj sistematič ^^PojpNobljeni aktivnosti. Potreb-k» tudi osveftčanje delavcev in strokovnih struktur v delovnih Zmiacijah o položaju strokovnih t3»2* vsrstvo pri delu v OZD, o ^organiziranosti varstva pri delu * problemih funkcionalnega izobra VPaMlia kJ-kza varstvo pn delu, o zapo- t XZ\sM.±±a t-oiu invalidnih oseb in reševa-»I^roblematike delavcev z zoženo C„o sposobnostjo ter drugih po-tjofoih vprašanjih s tega področ- Prav letošnja prva strokovna kon-Ssnnca o varstvu pri delu naj bi 4ak strokovno usmeritev za bodoče U, odbora v sestavljeni organizaci-i Iskra Nanjo so vabljeni vsi delav-^rokovnih služb za varstvo pri * v DO SOZD Iskra, pooblaščen, Vkvci za varstvo pn delu iz 1 V£U i« in drugi, ki se ukvarjajo sto inblematiko ter seveda tudi pred Uvniki družbenopolitičnih organ i-Vii in vodstev delovnih organizacij *80ZD Iskra, kakor tudi predstav tii sredstev javnega obveščanja. A. Boc pripomoček pri izobraževanju starešin revija Naša obramba, odločilnega pomena pa je prav tako povezovanje z nosilci obrambnih nalog. Člani organizacije rezervnih starešin so pri izpolnjevanju načrtovanih nalog sodelovali z našo armado, teritorialno obrambo ter organi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Uspešno so se povezovali z združenim delom in krajevnimi skupnostmi, predvsem pa z družbenopolitičnimi organizacijami. Število rezervnih starešin v Zvezi komunistov se je nekoliko povečalo. Obsežno je tudi delovanje starešin v družbenih dejavnostih, kjer so aktivno sodelovali pri reševanju družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanj. Ob tem so se zlasti zavzemali za nadaljnje podružblja-nje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Korak naprej v samoupravnem sporazumevanju so storili s pripravo programa izobraževanja in dela za sedanje srednjeročno obdobje. Z njim so opredelili področje delovanja tako občinske konference kot krajevnih organizacij rezervnih vojaških starešin. Med letošnjo aktivnostjo starešin ie v ospredju njihovo usposabljanje. Doslej so že opravili prvo strokovno predavanje, maja pa bo na sporedu preverjanje znanja. Precej pozornosti posvečajo sodelovanju v akciji Nič nas ne sme presenetiti, predvsem v končni vaji. Skrbe tudi za nadaljevanje borbenih tradicij in stalno utrjevanje umsko-telesne pripravljenosti članstva. Med drugim bodo 17. maja pripravili tradicionalno tekmovanje patrol v orientaciji, s katerim bodo starešine in mladinci počastili letošnje obletnice in dan mladosti. Se pred poletjem se bodo sestali na letni konferenci, kjer bodo pregledali dosedanje delo in se dogovorili za bodoče naloge. S. Saje Jezikovno razsodišče (19) Zakaj ne domače ime V Delu, z dne 11. decembra 1980 je bila objavljena Tanjugova vest Nahajališče plina pod Jadranom. V tem članku so zapisali krajevno me Pila. Zanima me, ali se zavestno odrekamo obliki Pulj ali pa je šlo k ta spodrsljaj pri prevodu. To vprašujemo zato, ker nisem zasledil le tega primera, temveč že dalj časa opažam, da imajo tisk, radio in televiziji kar najraje oblik o Pola. Tu gre za naša domača imena krajev, rek, vod ipd. zunaj našega narodnostnega področja. Taka imena so še Reka, Benetke, Rim, Oglej, Videm, Domj, Gradec, Pariz, Varšava, Praga (od rek npr. Donava) ipd. Pridružimo jim lahko še imena na našem narodnost -nem območju zunaj Jugoslavije, npr. Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Vas ta imena imajo tudi drugojezične podobe: Pula, Rijeka, Venezia, Bosta, Aouileia, Udine, Wien, Grma, Pariš (izgovori pari), Warsza-vs, Praha ipd., pa Trieste, Gorizia, Klagenfurt, Villach ipd. Do podornačenih imen je prišlo zato, ker so kraji, ki jih nosijo, bili sprejeti v slovenski predstavni svet, in je bilo naravno, da so dobili domača obliko, primerno dobi, ko so prišli v naš jezik. Ta imena so torej del naše kulturne in politične zgodovine in so nam kot vse kulturno izročilo dragocena sama na sebi; zato jih tudi ohranjamo, tj. ne spodri-fsjno z vzporednicami, ki jih imajo v drugih jezikih. Enako in še bolj so asm pri srcu slovenska imena prvotno (ali še zdaj) slovenskih naselbin, kot so Gorica, Gradec, Celovec, Beljak, Trbiž. In kar žali nas (in bob), če kdo — dostikrat tudi v nevednosti - reče, da je bil v Villachu ali v Gorizii, namesto v Beljaku ali Gorici. Upajmo, da je oblika Pula namesto Pulj le prevajalski spodrsljaj. V Polja je bila svojčas vojaška mornariška postojanka, v kateri je bilo tudi veliko Slovencev, zato je ta beseda podomačena. Tudi Ivan Cankar je pisal svoja pisma iz Pulja, ne iz Pule. Ostanimo torej pri tem imenu in pri vseh takih, kot smo jih omenjali zgoraj. Navsezadnje je tudi pri vseh drugih narodih tako! Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovesnje, 61000 Ljubljana, Koanenskega 7. ~ i jezik naj bo naša skupna skrb! Kritično in ustvarjalno V radovljiški občini se temeljito pripravljajo na III. kongres samoupravljavcev — Oceniti razmere v vseh okoljih — V Verigi že tematska razprava Radovljica — V radovljiški občini se intenzivno pripravljajo na III. kongres samoupravlja v -Fredsednik koordinacijskega pripravo je Bojan V. cev. odbora za Trseglav. ki takole ocenjuje priprave v občini in v leski Verigi: »Ko je predsedstvo SZDL oziroma koordinacijsko-kadrovska komisija imenovala koordinacijski odbor, so se priprave začele. Do zdaj smo se trikrat sestali, tesno pa sodelujemo s koordinacijskim odborom v regiji. Priprave so se začele s sporočilom, ki ga je pripravila v naši občini Murka, trenutno pa potekajo tematske razprave po delovnih organizacijah z nosilci Verigo, Murko in GLG. III. kongres samoupravljavcev ni le kongres sindikata, temveč vseh organiziranih samoupravnih in političnih sil, zato se aktivno vključujejo vse družbenopolitične organizacije v občini. Informacije so na dveh občinskih posvetovanjih dobili vsi, skupaj z INDOK centrom pa smo ustanovili skupino za informiranje. V naši občini smo predlagali tri delegate: Albina Mraka iz Sukna, Milico Kunstelj iz Murke in Marjana Bogovčiča iz gostinstva. O teh delegatih bodo obveščeni vsi v združenem delu, prav v teh dneh pa bomo spregovorili še o pripravah osnovnih organizacij sindikata na oceno gospodarjenja lani. Vse osnovne organizacije bodo obravnavale tudi kongresno resolucijo, ki pa bo izšla z enomesečno zamudo sredi maja. Obenem z resolucijo pa bodo v vseh okoljih pripravili oceno odločanja delavcev in njihovem vplivu pri samoupravnih odločitvah. Pomembno je, da se vključijo vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v združenem delu, ne le v materialni proizvodnji in temeljito razpravljajo. Vsi morajo izdelati oceno in realno oceniti razmere — ocene pa naj ne bodo kritizerske ali preveč ohlapne, morajo biti kritično ustvarjalne. Se kako pomembno vlogo imajo tudi komunisti, osnovne organizacije ZK, ki bodo pripravile izhodišča za pripravo ocene. V Verigi so bile vse osnovne organizacije sindikata obveščene in o pripravah so se pogovorili na letni programski konferenci. Veriga naj bi pripravila razpravo iz prvega tematskega področja, problematika pa zajema stanje in rešitve pri svobodni menjavi dela med TOZD in skupnimi službami. Posebna skupina pripravlja material, sama razprava pa poteka v dveh smereh. Pripravili smo že razpravo na nivoju strokovnih služb, na kateri so sodelovale delovne organizacije Gorenjske in naši vodje TOZD in delovne organizacije, občinski sindikat, družbeni pravobranilec. Podani so bili predlogi, ki bodo dopolnilo k materialu, ki ga bodo obravnavali na seji družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Verige. Pn vseh teh razpravah pa se je treba zavedati, da ne gre le za kongres, temveč za temeljito oceno dela v vseh okoljih, oceno, ki bo osnova za boljše delo in dosledno samoupravljanje v prihodnje.« I) Sedej Priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Vse več aktivnosti za samoprispevek Zgornja Bela - Krajani Zgornje. Srednje, Spodnje Bele, Bašlja in Hraš so minulo nedeljo ponovno izkazali pripravljenost, da samostojno urejajo probleme svojega življenjskega okolja. Z veliko večino so se odločili za enoletni samoprispevek, s katerim bodo delno financirali razširitev pokopališča v Preddvoru. Referenduma se ie na štirih glasovalnih mestih udeležilo 541 od 548 upravičencev, »za« pa se je odločilo 79,6 odstotka vseh polnoletnih krajanov. V primerjavi z referendumom za prvi samoprispevek leta 1976 so bili sedanji rezultati glasovanja mnogo ugodnejši. CZ. Jesenice — V jeseniški občini vodi vse priprave na 3. kongres samoupravljalcev občinski sindikalni svet, v akcije pa so se vključile tudi druge družbenopolitične organizacije. V osnovnih organizacijah sindikata so evidentirali 16 kandidatov, izmed katerih bodo 4 izbrali za zastopanje občine na kongresu. O kandidatih sta najprej razpravljala koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Socialistični zvezi in odbor za pripravo kongresa, odločitev o udeležbi pa bodo sprejeli delegati zbora združenega dela občinske skupščine 23. aprila. Poročilo o pomenu kongresa in uresničevanju zakona o združenem delu v občini bosta 28. aprila obravnavala tudi druga dva zbora skupščine. Zaradi obsežnosti teme Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj so jo razdelili na posamezna tematska področja in določili nosilce razprav. V jeseniški občini sta to nalogo prevzela kolektiva hidroelektrarne iz Most in železarne z Jesenic. Prvi nosilec razprave je tako 13. aprila pripravil posvet o delovanju delegatskega sistema, drugi pa je dan pozneje obravnaval temo Spodbujanje inventivnega dela, ustvarjalnosti in iznajditeljstva ter oblikovanje ustreznih osnov in meril za posebna nadomestila v zvezi s to dejavnostjo. V jeseniški občini so se dogovorili, da bodo razen pri teh aktivnostih osnovne organizacije sindikata aktivno sodelovale v oblikah dela kluba samoupravljalcev in delavske univerze. Tako je klub samoupravljalcev pripravil razpravo na temo Samoupravni sporazum o temeljih plana kluba v tem srednjeročnem obdobju. Sporazum, ki ga je skupščina kluba sprejela 9. aprila, namreč predvideva financiranje klubske dejavnosti na osnovi svobodne menjave dela. Pri uresničevanju tega sporazuma pa čaka teko klub kot njegove ustanovitelje in uporabnike še več nalog. , Rina Klinar Pot v razvoju osnovnega šolstva Celodnevno osnovno šolo, ki je najboljša pot k napredku celotnega osnovnega šolstva pri nas, bo 1985. leta obiskovalo predvidoma 30 odstotkov gorenjskih otrok — Nujnost tesnejšega povezovanja z okoljem V Sloveniji obiskuje celodnevno osnovno šolo letos 25.092 učencev oziroma 11,28 odstotka vseh šoloobveznih otrok. Za našo pokrajino so podatki nekoliko ugodnejši; v celodnevni pouk je vključenih 3933 učencev ali 17,54 odstotka. Najdlje je jeseniška občina, ki ima v celodnevni šoli 1879 učencev ali 57,87 odstotka, najniže na lestvici pa škofjeloška z niti poldrugim odstotkom šolarjev. Hitrejše uveljavljanje celodnevne osnovne šole v posameznih občinah Gorenjske ovirajo predvsem prostorske, kadrovske in denarne težave. Pa vendar je celodnevna šola po organizacijski in pedagoški plati že dokazala vrsto prednosti v primerjavi s poldnevno obliko dela! Kažejo se zlasti v usmerjanju učencev k samostojnemu učenju, učinkovitosti in kakovosti interesnih dejavnosti, v individualnem delu z učenci, načrtovanju vzgojnih dejavnosti in podobno. Kljub številnim prednostim, ki jih ponuja celodnevno šolanje, pa njegovo delo spremljajo tudi nekatere slabosti. Celodnevna osnovna šola zahteva tesno povezanost z okoljem, ki mora sprejemati del obveznosti pri vzgoji mladine. Težave nastajajo, ker šole za vodenje interesnih dejavnosti nimajo dovolj primerno usposobljenih mentorjev, zunanji sodelavci pa se v vzgojno delo ne vključujejo preveč uspešno. Ce hočemo šolo podružbljati, mora prerasti iz tradicionalnih okvirov v družbeno središče in središče krajevne skupnosti. To pomeni odpiranje navzven, spejemanje pobud okolja, večji vpliv na spremembo življenja v šoli in zunaj nje, zahteva pa tudi večjo zavzetost staršev, občanov in družbenopolitičnih organizacij. Leta 1985 bo na Gorenjskem v celodnevno osnovno šolo vključenih predvidoma 30 odstotkov vseh učen- cev. V kranjski občini si prizadevajo, da bi čimprej prešla na novo obliko dela osnovna šola Stane Žagar na Planini, predvidena je razširitev ah gradnja podružnične šole na Kokrici in šole v okolišu Olševek-Visoko. Nova poslopja bodo prilagojena zahtevam celodnevne osnovne šole. V jeseniški občini načrtujejo nadaljnje uvajanje celodnevne oblike v Mojstrani, na Jesenicah in Koroški Beli v tržiški v Križah, medtem ko v radovljiški občini zaradi prostorske stiske prehod v krajšem času še ne bo mogoč. Najdaljši korak v razvoju celodnevne osnovne šole bodo v naslednjih petih letih napravili Ločani. Sprejeli so program za gradnjo in obnovo osnovnih šol s samoprispevkom ter v njem predvideli 36 oddelkov celodnevne šole z 885 učenci ali 17 odstotkov vseh. Celodnevno življenje in delo se torej na Gorenjskem uspešno uveljavlja, zaradi omejenih prostorskih, kadrovskih in denarnih možnosti pa je vendarle dokaj počasno. Zato bo potrebno še naprej uveljavljati tudi prehodne oblike celodnevne dejavnosti v poldnevnih šolah. H. Jelovčan III. Kongres samoupravljavcev Plodna tematska razprava TRŽIČ - Tovarna obutve Peko iz Tržiča je v okviru priprav na tretji kongres samoupravljalcev prevzela zahtevno nalogo, da izdela strokovno podlago in vodi razpravo o oblikah pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka in skupnega dohodka ter oblikovanju meril za delitev osebnih dohodkov v sestavljenih oziroma delovnih organizacijah. Tematska razprava, v kateri so kot udeleženci sodelovali še delavci Gozdnega gospodarstva iz Kranja, Železarne Jesenice, Planike, HTP Bled, Alpetoura, Iskre in Visoke šole za organizacijo dela, je bila v sredo v Tržiču. Uvodno besedo so imeli nosilci razprave, ki so menili, da so načela zakona o združenem delu, ki govorijo o pridobivanju in delitvi dohodka, v delovni organizaciji dokaj uspešno uveljavili. Na začetku poti pa so še pri uresničevanju dohodkovnih odnosov s poslovnimi partnerji* čeprav so počasi tudi na tem področju že kažejo rezultati. V razpravi, ki je bila izredno vsebinska, so sodšlovsli ša pred stavaiki Alpa U ai a, Iskre - to Že- lezarne. Nanizali so svoje uspehe pa tudi težave, s katerimi se srečujejo pri uresničevanju načel o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka ter pri oblikovanju meril za delitev osebnih dohodkov. Vsi so še posebej izpostavili zadrega pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, ki so prisotne, kot so ugotovili v Peku, predvsem zato, ker večji del poslovnih partnerjev v svojem notranjem razvoju še niso prišli tako daleč in so zato širša sporazumevanja v tem pogledu zelo težavna. Iz izkušenj, predvsem pa pro- j blemov, s katerimi se gorenjske delovne organizacije spopadajo • na tem zahtevnem področju' uresničevanja zakona o združenem delu, bo posebna delovna 1 skupina strnila zaključke. Ti. bodo vsekakor dobra usmeritev za delo tretjega kongresa samoupravljalcev. Po tematski razpravi so se sestali še člani volilnega telesa za volitve delegata na tretjem kongresu. Tržiske samouprav-Ijalce bo na njem zastopala Lidija Fomasarič is Bombažne predilnice in tkalauce. H J Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič Proizvaja - »MUvne dele obutve (notranjike) in - modno usnjeno konfekcijo ter - prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu - prodaja sredstev za civilno zaščito Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita k prazniku dela - 1. maju ELIM JESENICE testita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela 1. maj. SGf> GRAOBIN& n.soi.o.KRANj nazorjeva' V. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj a. sol. o. - TOZD Komunala, Kranj - b. o. - TOZD Obrt, Kranj - b. o. TOZD Opekarne, Kranj - b. o. m Samoupravna delovna skupnost skupne službe Kranj Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1- rnaj ENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija n. sol. o. Kranj TOZD GOSTINSTVO, n. sub. o. TOZD VINO, n. sub. o. TOZD DELIKATESA, n. sub. o. TOZD PLANINKA Kamnik, n. sub. o. TOZD GOSTINSTVO ZELENICA Tržič, n. sub. o. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik 9%". ~ A-™V> tridesetletnico dneva OF in štinaesetletnico vstaje Priporočamo se s hotelskimi, gostinskimi in trgovskimi uslugami! TOKOS Tržič p. O. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Proizvaja: kose, srpe, mačete, grabi je, pleskarske lopatice, zidarske °5?** *1*d*me ometa če, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avtokamp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kom-P «?e ** kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zeljarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. OBIŠČITE NASO PRODAJALNO V TRŽIČU (v po-slovni stavbi), KJER LAHKO DOBITE NAVEDENE IZDELKE. Odprt* Jf v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 13. ure, v sredo in petek pa od 7. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za praznik dela — 2. maj Jj^vska univerza T™*o Brejc F v Kranju 3 Zavod za Vto0{ . . odraslih JO ™ izobraževanje čestita sluSateijeni nim ljudem za~ZZ'n' s°delavcem in d*W upr<*nikdela- L maj KOVINSKO PODJETJA K R A N j 0b< čestita vsem r in poslovnim prijatel)e1tt paznik dela - l.maj za P' kovinski elenw »notorni no^!'11« >. e"i« in transporta* ° naprave • kJ**^ Kolektiv A Cestne*' podje«f čestita ob l.^." prijateljem ^ J* B«e« poslovnim ter jim želi t£?abnikom cest klovnih uspel*" S ploščami in pohištvom na tuje Največji izvoznik v delovni organizaciji LIP Bled H temeljna organizacija Tomaž Godec, ki je dosegla lani za 83 odstotkov celotnega izvoza — Kalorije iz odpadkov — Utemeljena skrb, da bo itdno težje z uvozom moderne tehnologije in s km se bo zmanjšala možnost večjega izvoza Bled - Delovna organizacija LIP kti le nekaj let sodi med najbolj tpeftm- - lani najuspešnejša — delim organizacije v radovljiški ob-'mi V LIP ocenjujejo, da so dobri lanski rezultati posledica večje proizvodnje končnih izdelkov, večje produktivnosti dela, manjšega zaposlovanja, majhne rasti osebnih dohodkov in posebej se manjše rasti V Zavodu za hladilno tehniko pri LTH so že pred leti razvili in iqfouuli toplotno črpalko. Vse dosedanje, Čeprav sorazmerno mjhne serije, so bile takoj razprodane. Sedaj sestavljajo doslej ujvefjo industrijsko toplotno črpalko v LTH. Njena grelna moč bo miegala 300 kW. Že sam podatek, da je grelnik vode dolg štiri wtre in ima premer 550 mm, kaže njeno velikost. Naprava bo ^mtirana v novi sisarni v Kranju. takaj dvojne zmogljivosti MENICI JUDilCE - Delavci temeljne rije združenega dela jeseniške Železarne so Iaenaio presenečeni, ko so m tiska in televizije zvedeli, J torama Gorenje — Var-Vgradi v Platinah v Crni fori S tovarno elektrod aa varie-\%t letno zmogljivostjo S.tOO m prvi pogled je gradnja zelo \niva, saj je to naložba v I >*' razvitem področju in tako (avestitorii tudi utemeljujejo. Jfc, če naložbo pogledamo iz Nstsssko razvojnega vidika, %a brez težav lahko ugoto-\o, da gre za nenačrtno Vtisaje zmogljivosti za iade-NsMeirod za varjeni« in da ni . siada niti z razvojnim pro-*kajsi Jugoslavije. , Vtrrtroj je najprej hotel tako Wao graditi v Lendavi, ven-•t tan gradnja ni bila odobrena prrj omenjenih razlogov, ki Sat veljajo tudi za tovarno v fcktsk Podatki namreč kaže-J>aa so zmogljivosti tovarn za %u?o elektrod v Jugoslaviji I jjsisj tako velike, da polovico Nekaik elektrod izvažajo ob Ni tržni konkurenci in to v Snm aa kliriniko področje. LlrtN je začela obratovati V« tovarna elektrod aa varje-> t Mestarju, kot tovarna za fcefclae eisktrode, ki naj bi se Naj avazale. Toda tudi ta ute-Npsv al točna, ker imajo Ssjssaji izdelovalci elektrod v Jugoslaviji v svojih proizvodnih programih že taksne vrste elektrod in je torej Že pri tej tovarni šlo za podvojene zmogljivosti. Delavci v jeseniški Železarni navajajo, da je naložba v izgradnjo tovarne elektrod neupravičena, čeprav podpirajo naložbe v manj razvito Crno goro, vendar v dejavnosti, ki jih nimamo dovolj, že sedanje zmogljiosti nam-t reč pokrivajo vse potrebe jugoslovanskega trga. Izreden razvoj so namreč dosegli ie dosedanji izdelovalci, med katerimi jeseniška temeljna organizacija Elektrode predstavlja polovico jugoslovanskih zmogljivosti in to c dolgoletno tradicijo in tudi s sodelovanjem z znanimi tujimi proizvajalci. Razen tega se že sedanji izdelovalci ubadajo s pomanjkanjem žice in ostalih surovin in nove ZUa oglji vosti bodo le ie bolj obremenile devizno bilanco države. V Plužinah tudi pravijo, da bodo pri izdelavi 5.ŠS0 ton elektrod zaposlovali 1M ljudi, kar je po merilih jeseniške Železarne enkrat preveč in tako nastaja vprašanje cene. Nova tovarna pa bo potrebovala devize tudi za nakup opreme v tujini. Vsekakor so naložbe najbolj učinkovita pomoč manj razvitim Kdročjem, vendar v jeseniški lezarni menijo, da se je treba dobro odločiti, katere proizvodne programe naj tja preselimo. jo stroškov. Poslovni rezultat je bil tako precej boljši kot leto prej, vendar če primerjajo rezultate s 40 odstotno inflacijsko stopnjo, potem so dosegli le malo boljši rezultat. LIP je dosegel tako dobre rezultate tudi zaradi naporov delavcev v minulih letih, zaradi ustreznih proizvodnih programov in ustrezne delitve dela v delovni organizaciji. Celotni prihodek je porasel za 47 odstotkov ali za 13 odstotkov nad planom, porabljena sredstva pa so za 5 odstotkov naraščala, kar pomeni, da so cene njihovih izdelkov naraščale počasneje kot nabavne cene repromatriala. Dohodek je bil večji za 39 odstotkov ali za 15 odstotkov nad planom, sredstva za akumulacijo pa so povečali za 97 odstotkov ali za 56 odstotkov več kot so načrtovali. Osebni dohodki so porasli za 26 odstotkov v primerjavi z letom prej in povprečni znašajo 9.341 dinarjev. Izvozili so za 7 milijonov in pol ameriških dolarjev, kar je le nekaj več kot leto prej ali manj kot so planirali. Največji izvoznik je temeljna organizacija Tomaž Godec, ki je dosegla za 83 odstotkov celotnega izvoza — izvaža opazne plošče in pohištvo, največ v Švico, Italijo. Zahodno Nemčijo in ZDA in na Švedsko. Uvažali so v okviru plana in predstavlja manj kot tretjino izvoza. V LIP pravijo, da rezultati prav gotovo ne bi bili tako spodbudni, če ne bi delavci Gozdnega gospodarstva vso minulo zimo v težkih pogojih trdno delali in jih oskrbovali s surovino. Prav njim se imajo zahvaliti, da proizvodnja ni zastala — kot je zastala v številnih drugih slovenskih lesnih delovnih organizacijah. Letos pričakujejo težke pogoje gospodarjenja in veliko težje bodo izvažali ter tudi uvažali. Vendar si bodo prizadevali, da bi dosegli planirano proizvodnjo in izvoz, saj jim pomeni nadaljnjo uspešno rast, posodobitev industrije. Bojijo se cenovnih nesorazmerij domačega tržišča in izvoza in visokega skoka cen repromateriala. Samo v letošnjih prvih mesecih so nekatere cene repromateriala porasle za več kot lani vse leto. Rasti cen so torej nad vsemi pričakovanji in že kažejo, da so upoštevali prenizek cenovni skok surovin. Naložbena dejavnost je bila lani umirjena, ker so se pripravljali na nove programe. Začelo se je delo v mehaniziranem skladišču na Rečici, v končni fazi pa je izgradnja nove kotlovnice v Bohinjski Bistrici, kjer bodo zamenjali uporabo kurilnega olja z lubjem, s katerim so prej onesnaževali okolico. Tako bodo Pridobili nove kalorije iz odpadkov, ripravljajo pa se tudi na rekonstrukcijo vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani. Tudi pri LIP že čutijo, da je možnost nabave modeme tehnologije vse manjša in da obstaja nevarnost, da bodo zaostali v tehnologiji in tako postali na zunanjem tržišču nekonkurenčni. Prav tako pa jih Radovljica - V Cankarjevem naselju v Radovljici gradi Gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice nove stanovanjske bloke in do zdaj so se stanovalci že vselili v dva nova stanovanjska bloka. Ker gradnja ostalih blokov intenzivno poteka, okolica .ie ni urejena. — Foto: D. Se-dej Za Vezenine le kvalitetno blago Bled — Po zaključnem računu so lani v blejskih Vezeninah dosegli za 33 odstotkov večji celotni prihodek ali 8 odstotkov nad planom; dohodek se je povečal za 55 odstotkov ali 15 odstotkov nad planom; čisti dohodek pa za 57 odstotkov ali 11 odstotkov nad planom. V poslovni sklad so tako namenili kar za 360 odstotkov več sredstev, v rezervni sklad 57 odstotkov, za stanovanjsko gradnjo pa nemenili za 39 odstotkov več sredstev kot leto prej. Primerjava dohodka in porabljenih sredstev kaže, da pride na dinar porabljenih sredstev 0,65 dinarjev dohodka, kar je za 27 odstotkov več kot leto prej, prav tako je bila znatno boljša rentabilnost in produktivnost. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal 7.300 dinarjev, medtem ko je bil leto prej okoli 5.000 dinarjev. Leta 1980 so izvozili za skoraj 2 milijona dolarjev, lani pa kar za 39 odstotkov več. Večinoma izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo, Švico, Švedsko, Dansko in v Sovjetsko zvezo. Izvoz predstavlja 11 odstotkov v celotnem prihodku. V Vezeninah menijo, da bi bila za trajen izvoz potrebna večja stimulacija, ki bi dala večji ekonomski donos kot na domačem tržišču. Tekstilno industrijo, ki pošilja na tržišče končne proizvode tare neredna preskrba z repromaterialom, kar je največja ovira k uspešnejšemu poslovanju. Medtem ko imajo metražerji neprimerno lažji položaj, saj ne nazadnje lahko blago potiskajo in skrijejo večino napak, a kljub temu prodajajo za prvo kvaliteto, je za izdelke Vezenin potrebno izključno le gladko in kvalitetno blago. Skrbi jih. ker nimajo dovolj deviznih sredstev za nabavo nujne opreme, to pa pomeni zaostajanje v tehnologiji, zaostajanje, ki se lahko v naslednjih letih še Lako maščuje. Za letos so si zagotovili repro-material na osnovi podpisanih samoupravnih sporazumov z dobavitelji. Ne bo šlo brez težav, vendar devizna sredstva nujno potrebujejo. Nameravajo se tudi vključiti v avtomatsko obdelavo podatkov in s tem modernizirati reprodukcijski proces. V prihodnjem srednjeročnem obdobju so se odločili, da bodo investirali za okoli 70 milijonov dinarjev. Denar bodo namenili za gradnjo novega obrata Vezenin in za posodobitev konfekcijskih obratov. Zmogljivosti ne nameravajo bistveno povečati, domenili so se, da bodo izključno le modernizirali in posodobili sedanjo proizvodnjo. Le pri vezenih izdelkih gre za delno povečanje zmogljivosti, s tem pa se zaposlenost ne bo povečala. Delavce, ki so zdaj zaposleni v Vezeninah, bodo usposobili za delo v novih, modernejših obratih. V Vezeninah so torej po letih precejšnjih težav lansko leto zelo dobro zaključili, povečali izvoz, s katerim pokrivajo uvoz, kljub težavam, ki jih imajo z repromaterialom kot vse druge delovne organizacije. Vendar pa uspehi niso nastali čez noč in sami od sebe: delavci Vezenin so se zavestno odrekali višjim osebnim dohodkom, poskrbeli za kvaliteten Eroizvodni program in kljub veliki onkurenci v svoji tekstilna panogi prodrli na zunanje in domače tržišče. Ponovno so dokazali, da je doma in v svetu visoko cenjena in upoštevana le kvaliteta izdelkov. D. Sedej ho^nj^ Razvoina prelomnica pripravljajo na delno preusmeritev *r -* proizvodnje. D. Sedej SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Osnovnošolci pred poklicem (2) ; Na skladno rast duševne in telesne rasti mladega Aneks vpliva naključno in sistematsko mnogo dejav-aaov — družina, vrtec, šola, grupa, širša družba s svoju vpbvanjem; med drugim tudi proces poklicnega autrjanja, ki je kontinuirana, sistematična in načrt-at organizirana dejavnost nuđenja pomoči pri pripravljanju za izbiro poklica, pri svetovanju pred auončno kandidatovo odločitvijo za poklic, pri smnljanju uspeha in prilagajanju kandidata v sve-tevaaem poklicu, kakor tudi morebitnih sprememb v poklicu. Poklicno usmerjanje se odvija na osnovi SMaavanja kandidata, poznavanja različnih poklicev ' a poznavanja kadrovskih potreb družbene skupnosti, šs bi as glede na to vsak posameznik napotil na tisto področje dela, na katerem ima največ možnosti za •apen. To se skuša uresničiti z zavzemanjem in koordiniranjem vseh strokovnih, proizvodnih, vzgojnih, kulturnih, družbenopolitičnih in drugih dejav-Bsov, ki pri tem lahko pomagajo. (F. Jakelič) Med ostalimi sredstvi spoznavanja mladega človeka uporabljamo v procesu poklicnega usmerjanja že vrsto let teste duševnih sposobnosti, s katerimi skušamo spoznati del mladostnikove osebnosti, njegove duševne zmožnosti, s katerimi bo ob svojih ostalih osebnostnih pogojih predvidoma zmogel poklicno izobraževanje in zahteve bodočega poklica. V letu 1974/75 smo kot že od šolskega leta 1968/69 dalje vse škofjeloške osmošolce testirali s testi DAT serije in to s testom presojanja abstraktnih odnosov. Testi naj bi bili primerni za uporabo in obenem napoved uspeha pri delu ali pn izobraževanju za poklic. Podtest presojanja abstraktnih odnosov meri učenčeve sposobnosti nebesednega presojanja. Test dopolnjuje vidike splošne inteligentnosti. Vsebuje sposobnost zapažanja odnosov v abstraktnih likovnih vzorcih ter posploševanje in spoznavanje principov ne-besednih vtisov. Podtest presojanja besednih odnosov ugotavlja učenčeve sposobnosti razumevanja pojmov izraženih z besedami. Na rezultat vpliva izobrazbeni nivo, širina besednega zaklada in kulturno okolje učenca. Podtest presojanja prostorninskih odnosov zahteva predstavljanje predmetov v trodimenzional-nem prostoru. Meri sposobnost ravnanja z določenim materialom v zvezi s predstavljanjem. Ta sposobnost je potrebna pri tehničnem risanju, modnem risanju, konstrukcijskem načrtovanju, arhitektonskih načrtih ... Naša študija je temeljila na procesu poklicnega usmerjanja 8. razreda osnovne šole. Zanimali so nas testni dosežki učencev na vseh osnovnih šolah v Skofji Loki, zanimalo nas je, kakšne so razlike med posameznimi testi med šolami, kakšna je razpršenost rezultatov in kakšna je zveza med šolskim uspehom in rezultati na testih. Kot smo že v prvem nadaljevanju Eovedali, je v škofjeloški občini vsaka osnovna šola onglomerat vseh mogočih socialnih, kulturnih in materialnih izhodišč učencev. (se nadaljuje) A. Habjan Križaj Predvsem nizke cene na domačem trgu so lani delavcem tržiškega Tokosa krepko znižale že tako skromen dohodek — Za letos predvidevajo hitrejšo rast na vseh področjih Tržič — V Tovarni kos in srpov lani niso imeli posebnih težav z osnovnimi materiali, ki so bile sicer bolj ali manj prisotne v vsej tržiški predelovalni industriji. Spopadali pa so se z drugačnimi. Število delavcev, na primer, se je zmanjšalo skoraj za petdeset, in to ne le v proizvodnji, ampak tudi na odgovornih strokovnih mestih. Slaba kadrovska struktura je sploh že dolgo njihova šibka točka, ki ji v prihodnje nameravajo posvetiti več pozornosti. Kljub temu so delavci proizvodnjo, obdržali na predlanski ravni' oziroma jo celo presegli. Odločili so se namreč za izbor izdelkov, ki prinašajo več dohodka, vpeljali so boljšo organizacijo dela, izboljšali izrabo delovnega časa ter zmanjšali izmet. Lepe uspehe so dosegli tudi na področju lastnega tehnološkega razvoja. Tako so produktivnost na zaposlenega glede na obseg proizvodnje povečali skoraj za. 14 odstotkov. Čeprav iz Tovarne kos in srpov prihajajo tudi izdelki, za katere so edini proizvajalci v državi, so imeli lani velike težave z oblikovanjem cen, ki niso pokrile rastočih stroškov. Sele konec oktobra so dosegli 18-odstotno povečanje, kar se jim bo v glavnem odrazilo šele v letošnjem dohodku. Nerazumljivo je, da so na zunanjem trgu dosegli neprimerno ugodnejše cene kot na domačem, in to kljub ostri konkurenici in dokaj zastareli tehnologiji. Nizke cene so močno vplivale na lanski poslovni rezultat. Ustvarili so dobrih 93 milijonov dinarjev celotnega prihodka, medtem ko je dohodek na delavca dosegel le 205.344 dinarjev. Tudi delež za akumulacijo, ki je v dohodku znašal 11 odstotkov, je v primerjavi s prejšnjim letom padel. Morali so namreč povečati zelo skromne osebne dohodke, če so hoteli ustvariti zadovoljstvo med delavci in večji delovni zanos. Izvozili so za 529.778 dolarjev izdelkov, od tega 75 odstotkov na zahodni trg, kar ie za skoraj 48 odstotkov več kot leta 1979. Rezultat bi bil lahko še ugodnejši, če bi zmogli narediti več in če jih konec leta ne bi pustil na cedilu predviden izvoz v Italijo. Tržno oblikovanje cen zdaj daje tržiškim kosarjem nove možnosti za doseganje višjega dohodka. Letos načrtujejo, da bodo celotni prihodek povečali za 46 odstotkov, da bo dohodek na zaposlenega prestopil mejo 320.000 dinarjev, da bodo namenili več za osebne dohodke in tudi za akumulacijo. To bodo še krepko potrebovali za gradnjo novih prostorov na industrijski coni in nakup sodobnejše opreme, kar načrtujejo že v tem srednjeročnem obdobju, saj na sedanjih omejenih površinah nimajo možnosti za razvoj in širjenje zanimivih proizvodnih programov. H. Jelovčan OD SALON CDeleljica Združena lesna industrija Tržič OPREMLJATE NOVE STANOVANJSKE PROSTORE. POČITNIŠKO HIŠICO. NAMERAVATE ZAMENJATI STARO POHIŠTVO Z NOVIM? V SALONU POHIŠTVA trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču vam nudimo Btod" pf09ram ce,oten Program ALPLESA, del programa LIP • dnevne sobe • spalnice • jedilnice • pravokotne in raztegljive mize • opremo za vikende • mladinske sobe • vrtne garniture • oblazinjeno pohištvo • stenske obloge • talne obloge • zavese* svetila POTROŠNIŠKI KREDIT — do 100.000 din DOSTAVA NA DOM DELOVNI ČAS: od 8.30 do 19. ure sobota in dan pred prazniki od 8. do 13. ure r^pustkatere Sedežne e,«mente nudimo ugoden tovarniški toMMinnttfc 1 maiu kitamo vsem delovnim ljudem, Kupcem m poslovnim prijateljem m lesnina TOZD TAPETNIŠTVO RADOVUICA Izdelujemo in montiramo po naročilu: zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce oblazin* no pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6 do 16 ure Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in štiridesetletnico O F TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1 mat — praznik dela in dan OF KLADIVAR 64226 2IRI YUGOSLAVIA TOVARNA ELFMENTOV ZA AVTOMA ti7aci in Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela l maj in štiridesetletnico of NEOPTANia Industrija mesa, mesnih preradževina in u Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in tv* praznik delo - l.maj. J ln ^'to «$^0^^ 51, ; Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobaaifc.^ proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve kvalitete.86 priporočamo za tr»jne izdelke vi** ILitMlal ef al MlMaF Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan of in praznik dela in vas vabimo v naši trgovini v Kamniku na Bledu KARTONAŽNA TOVARNA UUBUakia h TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik delati 40 letnico of kjer vam po ugodnih cenah nudimo modno usnjeno konfekcijo. Trgovini sta dobro založeni tudi z modnimi torbicami in pasovi ter drugo usnjeno galanterijo KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI; v Kranju, TVžiču, Radovljici, Žirovnici, Kranji gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in dr-lovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO! WBL 21. APRILA 1981 260-letnica škofjeloškega pasijona 7.STRAN G LAS škofja Loka - 11. aprila letos je toiio 2W) let. odkar je bil prvič fnz'irjen znameniti Škofjeloški pa I i prvo ohranjeno slovensko PBJlHkfl l>esedilo. Ob tej prilož-■. -.redo. 1"). aprila, v škofje ->Ai knjižnici Ivan Tavčar po t»nJi Janka Kreka pripravili lite-■ »»to*, ki se ga je udeležil tudi Hy Kalan-Kumbatovir. avtor dela dniališko izrodilo«, v katerem .pisal škofjeloški pasijon in n uprizoritve, (iost literarne a. ki je povsem napolnil kjdnirno dvorano, je bil tudi Tone /al se je morala opravičiti mt Golob, ki pa je za razgovor / NgMn Kalanom — vodil ga je wkn i'rtalič — pripravila ver rovih vprašanj. IV uvodni predstavitvi škofjelo-pasijona. ki jo je Marko povzel po Kalanovi knjigi, so Loškega odra v recitalu pred-ili nekaj odlomkov iz pasijona. iljali so ga diapozitivi in glasba. Originalno besedilo narečno ni enotno in igralci so izbrali odlomke v loški govorici. Škofjeloški pasijon ali besedilo spokorne procesije velikega |>etka izvira i/, leta 1721, torej časa množičnih verskih manifestacij. Nenavadna izjema v gledališki zgodovini srednje Evrope pa je, da se je najobsežnejša manifestacija teh sprevodov ohranila v celoti /. besedilom in podrobnimi navodili v rokopisu i/ Škofje I.oke (leta 1 **T:J so ob tisočlet-nici škofjeloškega mesta izdali laksiinilirano izdajo škofjeloškega pasijona s spremno besedo dr Franceta Koblarja). Izjemen je tudi zavoljo tro jezičnega besedila: naslovi prizorov in imena igralcev so zapisana v latinskem, navodila v nemškem, besedila igralcev - tega je okrog tisoč verzov — pa v slovenskem jeziku. Škofjeloški pa-sijon je bila mogočna manifestacija baročne domiselnosti, uprizorjena v slovenskem jeziku. Šlo je za simulta- ne prve uprizoritve znamnitega škofjeloškega pasijona so se spomnili Vlfahiki knjižnici in po zamisli Janka Kreka priredili literarni večer, ki |%*Jo udeležila tudi Filip Kalan-Kumbatovič m Tone Pavček. _________________—-—— -«« Vetja razstava 'likovnih skupin Gorenjske Po orvi razstavi likovnih skupin Gorenjske v kranjski Iskri ii drogi v organizaciji ZKO Radovljica, je tretjo skupno raz-aaro orfanizirala ZKO Škofja Loka v sodelovanju z Loškim mu-fciem V galeriji na loikem gradu se predstavljajo likovniki titerji iz sedmih likovnih skupin, delujočih na Gorenjskem: iz bldtal (lani likovne skupine Peter Loboda, z Jesenic člani MUKA, dve skupini sta iz ISKRE - iz Kranja in iz Železnikov, d Radovljice skupina LIKOR in likovna skupina iz Tržiča. Ena-hnetdeset razstavvljalcev je razstavilo 54 slik, dve plastiki in en itHefv bakru. Brez dvoma zelo obsežna razstava prikazuje jfcoraj celovito likovno dogajanje na področju ljubiteljskega suvanja na Gorenjakem. Predvsem, in to moramo poudariti, or-psizi ranega amaterizma v likovnih skupinah, ki imajo svoje ■estorje akademske slikarje ali pa se nekatere že opirajo na Ictsie v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Ob razstavi je treba se posebej poudariti, da je bila in je raaltat dela žirije, ki je izbirala slike pri posameznih likovnih kupi na h, kar je opazno tudi pri kvalitetnem nivoju, nihajočem U ikupine do skupine. Zato tudi celotna razstava nima notnega kvalitetnega kriterija, ki bi ga bilo mogoče doseči amo tako, da bi vsa predložena dela za razstavo izbirali v sami pjeriji in to ne oziraje se na število članov v posamezni likovni aapiai. Le na tak način izbrana dela bi dala razstavi res kvaliteten presek likovnega dogajanja na Gorenjakem. Vsakoletno razstavljanje zgolj zaradi prirejanja pregledne razstave, ki naj bi pokazala, kaj se je v preteklem letu novega ubralo pri posameznih skupinah, je prenaporno, saj smo imali, da nekateri likovniki amaterji pošiljajo na razstave »karaj vedno ena in ista dela; res pa je tudi, da so drugi izredno plodovi ti. Razmisliti bo torej treba za prhodnjič: ali bi ne bilo bolje organizirati takšno pregledno razstavo na dve ali tri leta, iti bi morda ne bilo smotrneje razpisati določeno temo, se mejiti na primer na krajino, drugič zopet na tihožitja in ali se m bi omejili na slikarsko tehniko, na primer oljno slikarstvo, ikvarel in podobno. Andrej Pavlovec frefenie glasbenih šol Gorenjake - V osnovni šoli heroja Bračiča strici pn Tržiču je bilo v petek popoldne tradicionalno srečanje tXmh hol Gorenjske, pester prikaz e 'nega nap redka oziroma „wt»kih dosežkov mladih glasbenik, tržiške. škofjeloške, kam Z radovljiške, jeseniške in kranjske občine. Na posnetku je orke *, eUiHbene šole iz Kranja, ki je izvajal Haydnov Menuet in hnn&rlovo Serenadu za klarinet m godalni orkester. - toto: H'leliućan no prizorišče, saj prizore igrali peš'al odrih, ki so jih nosili konjski tprevoau je so posamezne li na pomičnih so jih nosili ali vozili s vprego; torej za pomično gledališče. V sprevodu je sodelovalo čez .{00 igralcev, poleg so bili vsi loški cehi. sodelovalo je 20 vasi. vsaka je pripravila en prizor. Kot gledališko dejanje je bilo to precejšnje dejanje, je dejal Filip Kalan, saj je vsaka vas posebej vadila prizor, ki so se v sprevodu zlili. Na vprašanje, kaj ga je navedlo, da je napisal knjigo o škofjeloškem pasijonu, je Filip Kalan dejal, da ga je presenetila gledališka izvirnost, pa tudi to. da so skoraj vsi mislili, da je to le neka posebna kopija ljubljanske procesije, ki pa je bila bolj »turistična« zanimivost. Ce pogledamo sinopsise je toliko bistvenih razlik, da lahko Romualdu (škofjeloški pasijon je napisal kapucin oče Komnald — Lovrenc Maru-šič) priznamo izvirnost, predvsem v uprizoritvenem domisleku. Res, nekaj je prizorov, ki jih poznajo tudi druge gledališke manifestacije, tudi figure so znane, vendar imajo često drugačen pomen. Mik je predvsem v vmesnih prizorih, ki razlagajo »zakaj je duša grešna«. Ce bi to postavili na oder, tega učinka ne bi bilo, je dejal Filip Kalan ob vprašanju, če bi bilo moč škofjeloški pasijon danes j)ostaviti na oder. Dalo bi se ga uprizoriti, je dejal, to niti ne bi bila tako verska igra, toda sprašujem se, kdo bi prevzel takšno opravilo, to je vendar 300 igralcev in vse kar sodi poleg. Tu so liki kot cesar, papež, vojščaki. Kostumi bi bili zelo dragi. V se življenje pa me je mikalo, da bi koga nagovoril, da bi posnel film, saj bi bil nedvomno cenejši kot postavitev na oder. Dalo bi se ga vstaviti med Visoško kroniko, ki kot vemo, je razpadla na dva dela. Zelo ljudski, zelo slikovit teater bi bil to. M. Volčjak Prijave za »Glas mladih« ŠKOFJA LOKA - Koordinacijski svet ZSMS Gorenjska predilnica Škofja Loka bo v počastitev dneva mladosti tudi letos priredil zabavno glasbeno prireditev Glas mladih, ki bo 18. maja v kinodvorani Sora v Škofu r0.,1- V8i mla«W pevci, ki se želijo predstaviti širši javnosti, se lahko do vključno 24. aprila prijavijo na naslov: Koordinacijski svet ZSMS Gorenjska predilnica Skorja Loka ali po telefonu številka: 60-631, interna 402 ali 326. Avdicija bo 28. aprila ob 17. uri v prostorih Glasbene šole v Skofji Loki. Pevci naj na avdicijo prinesejo ploščo, kaseto ali note pesmi, ki jo bodo zapeli na prireditvi. Gimnazijski likovni krožek Na kranjski gimnaziji se je že dalj časa čutila potreba po ustanovitvi likovnega krožka. To leto se je tako zbrala skupina dijakov pod vodstvom tov. Marjana Kukca, ki honorarno dela na Pedagoški gimnaziji v Kranju, sicer pa poučuje likovni pouk na Osnovni šoli »Helena Puhar«. Enkrat na teden se zbirajo v likovni delavnici te šole, ker na gimnaziji pač ni ustreznih pogojev. Obiskovanje krožka je povsem svobodno. V. njem se udejstvujejo tisti, ki jih veseli likovno ustvarjanje in ki drugače nimajo priložnosti, da bi se spoznavali s tehnikami, kot sta na primer jedkanica in sitotisk. Namen tega krožka ni poučevanje. Dijaki se za tehniko in motive odločajo povsem sami, tov. Kukec pa s svojim znanjem pomaga in usmerja njihovo delo. Vzdušje v krožku je zares prijetno. Nikjer ni začutiti tiste prisile, ki marsikoga odvrne od dela. Ta gnete v rokah glino, oni praska po kovini, beseda pa še tu in tam nanese na slavne slikarje in njihove umetnine. Rezultati takega dela so se prav kmalu pokazali. Prav te dni namreč razstavljajo svoja dela v Galeriji 13 v kranjski gimnaziji. Otvoritev razstave je bila že v začetku aprila in so jo organizirali v sklopu kulturnega dne. Na panojih so obešene jedka niče in sitotiski, ki nam prikazujejo najrazličnejše motive in se od avtorja do avtorja močno razlikujejo. Razstava nam je ponovno potrdila, da na gimnaziji ne manjka dijakov, ki z nekaj nadarjenosti, pred vsem pa /. veliko veselja, lahko ustvarijo likovno dobro oblikovanji dela. Polona Sosič Cveto Sever gostuje po Bosni in Hercegovini — Kranjski lutkar Cveto Sever bo v dneh od 19. aprila do 1. maja Z lutkovno igrico »Cesarjeva nova oblačila« gostovat po Bosni in Hercegovini. Cesarje va oblačila so bila prva Severjeva samostojna predstavitev in doslej je imel z njimi že 137 predstav. V času Severjeve odsotnosti bo spored v lutkovnem gledališču GLG v gradu Kiselštajn nemoteno tekel, za kar bodtt skrbeli prijatelji lutkovnega gledališča. Cveto Sever je namreč v začetku letošnjega leta usposobil prostor za lutkovne predstave v gradu in doslej organiziral vrsto gostovanj lutkovnih gledališč. Kranjska mladež njegovo delo navdušeno sprejema in lutkovne igrice, ki so na sporedu vsak četrtek, so dobro obiskane. Še vedno pa je nerešeno finančno vprašanje te dejavnosti, kljub nedavni burni seji skupščine kranjske kulturne skupnosti, ko so delegati zahtevali, da se problem razreši. Cveto Sever z izmenjavo gostovanj sam denarno pokriva predstave. Na drugi strani pa odklanja vključitev r Prešernovo gledališče ali i Gledališki center. Problem torej, ki mu m videti konca. M. V, Vin Garbutt in Stu Lucklev v Kranju Kranj - V četrtek, 23. aprila, ob 20. uri bosta v kinu Storžič nastopila angleška folk glasbenika Vin Garbutt in Stu Lucklev. Po zelo uspelem koncertu škotske skupine Tan-nahill VVeavers tokrat prihajata v Kranj še dva angleška godca. Vin Garbutt je eden najpomembnejših britanskih folk glasbenikov zadnjih let, igra akustično kitaro, poje in piska na kositrno piščal. V pesmih je zelo družbeno angažiran, saj se loteva mnogih problemov sodobnega sveta. Poleg lastnih pesmi njegov spored sestavljajo tudi priredbe angleških, irskih in škotskih narodnih pesmi. Na koncertu bo tako zanimiva primerjava s Tan-nahill VVeaversi, saj bomo nedvomno prisluhnili tudi kaki skladbi, ki jo že poznamo z njihovega nastopa. Garbutt pa je znan tudi kot zabavnik in humorist, česa seveda pri angleških narodnih glasbenikih ne smemo pogrešati. S koncertom v Kranju bo nastopil v okviru slovenske turneje, nato bo odšel v Indijo. Avstralijo in Združene države Amerike. Doslej je izdal že pet velikih plošč. Na koncertu se bo predstavil ob spremljavi Stu Luckleva, ki obvlada akustično bas kitaro, kitaro in seveda tudi poje. Lucklev je dolgo časa nastopal s kitaristom Bobom Foxom. Oba sta bila deležna zelo ugodne glasbene kritike poznavalcev angleške ljudske glasbe. Še lani sta bila na festivalu folk glasbe v nizozemskem Rotterdamu ena glavnih privlačnosti. Po njunem razidu pa občasno nastopa z Garbuttom. Četrtkov koncert, ki ga kot zadnjega v tej sezoni organizira Klub ljubiteljev glasbe, bo še ena priložnost, da v Kranju prisluhnemo angleški narodni glasbi. Doslej so jo že predstavili VVizz Jones, Jennv Beeching in The Tannahill VVeavers. Vsi so's svojimi nastopi opravičili svoje delo. Vstopnice za koncert lahko dobite V prostorih Kluba ljubiteljev glasbe na Koroški 2. Marko Jenšterle Obvestilo Pionirske knjižnice Obveščamo starše in otroke, da bo v tem šolskem letu URA PRAVLJIC samo še v četrtek. 23. aprila, ob 17. uri. Otroci bodo poslušali pravljično razlago ZAKAJ RASTE SOLATA in sanjsko zgodbo K J h ŽIVIJO DIVJAKI. Vabljeni! Razstava del Borisa Kobeta Radovljica - V galerijskih prostorih Sivčeve hiše bodo v petek, 24. aprila, ob 17. uri v počastitev 40-letnice OF in vstaje jugoslovanskih narodov odprli razstavo del znanega partizanskega umetnika, arhitetka in slikarja Borisa Kobeta. Svečana otvoritev bo obogatena s priložnostnim recitalom. Muzeji radovljiške občine so za razstavo pripravili 18 oljnih upodobitev krajev revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem. Celotno zbirko Kobetovih slik je za razstavo odstopil Komunist iz Ljubljane. Razstavo bodo odprli uro poprej kot običajno, zaradi osrednje proslave OF, ki bo ob 19.30 v festivalni dvorani na Bledu. V Kranju, Cerkljah, Velesovem, Predosljah, Trbojah, na Kokrici in na Visokem je pretekli četrtek, petek in soboto potekalo letošnje območno srečanje Naša beseda, ki ga je tokrat organizirala Zveza kulturnih društev Kranj. Predstavilo se je 17 skupin, najmočneje so bila zastopana šolska kulturna društva. Letošnja prireditev je bila temat sko zelo pisana, vse od klasičnih gledaliških predstav do nastopov kantavtorjev. Na sliki: Osnovna šola in Linhartov oder iz Radovljice sta pripravila recital Snojevih ftesmi: Stop za pesmico, ki je bil pod režijskim vodstvom Alenke Bole Vrabec pravzaprav gledališka stro riter. C LAS 8.STRAN TOREK. 21 APRILA 1» Tomo Križnar 25 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Teden dni po postavitvi spomenika so se trije oddelki pragozdnega bataljona federalne brazilske vojske opremili z brzostrelkami, bombami in ognjeme-talci in na eaterpilarjih zapeljali čez gosto grmovje v indijansko vas. Pleme VVaimiri je drgetalo v skupnem smrtnem krču. Ko so njihova gola telesa pokončali svinčeni sunki iz avtomatov, so se jih lotili z noži (do kumentarec: Poslednji kriki iz savane). Pomendrali so polje manioke in na maloke spustili snope ognja. Prgišče diamantov, ki so jih po več mesecih izpiranja v reki hranili vaški očetje v usnjenih mošnjičkih, spravljenih v ostrešju koč, so si porazdelili v žepe. Nad prapragozd se je spustil pepel. V krčmi ob cesti so se heroji napili, nato so se lotili deklet, ki so jih pripeljali s seboj. Drugo jutro so jih zrezane pometali v jamo nedaleč proč, kjer so kopali pesek za cesto in nametali nanje nasekane veje. Nekaj sto Indijancem, ki so jih pokončali v imenu kulturnega napredka, ki ga bo v te kraje prinesla cesta, niso postavili spomenika. Tudi duhovnik jih ni blagoslovil. Seveda novica tudi ni prišla v svetovno časopisje. Zato so poskrbeli ljudje pri FUNAI, organizaciji za zaščito v naravi še živečih Indijancev. Pa tudi sicer - kdo bi se pri nas v Evropi pri obloženi mizi, lepo na varnem, zmenil za nagce iz džungle, ki niti brati in pisati ne znajo in kavbojk ne nosijo. Da ne omenim da tudi TV nimajo, kaj šele ploščic v kopalnicah in nove stoen-ke... To ni bil edini javni pokol v zgodovini brazilskih Indijancev. Pobijajo jih tudi bolj prekanjeno. V lažnem prijateljstvu so jim razdeljevali zastrupljeno hrano, okuženo obleko, netili vojne med plemeni... Beli človek poskuša v svoji superiornosti najti opravičilo za pravico močnejšega tudi s pretvezo, da so Indijanci podijudje in zaradi svojih domnevnih krutosti izobčenci. Poklicni lovci na Indijance še danes služijo bolje kot policaji in vojaki, čeprav ubijanje ni več potrebno, ampak šport. Ostanki tistih, ki so pobegnili živi iz kraja omenjene monje, se jih je večina umaknila globlje v pragozdove, kjer so se baje z ostalimi nedotaknjenimi plemeni povezali v nove bratske zveze. Bogatejše za novo izkušnjo v stikih s civilizacijo belega človeka ki je rojen v novem svetu še bolj zahrbten in podel kot kner^°KnkTt,a?^ki,oee' ki S* > 8P°čel v Prejšnjih kurbirskih stoletjih kulturnoabortiranih pankrtov iT2u*e-lklČa8te pravice in žganih resnic. Nekaj so jih stlačili v rezervate, tisti poslednji pa se baje zadr- ESrT traM|>0rtne iuinoameriikih pra- žujejo ob cesti in z dreves s puščicami v sarbacanah preže na možnost maščevanja. Zato so vsi tovornjaki ki drve skozi rezervat VVaimiri in Otroari, oboroženi in opremljeni z radiom in se podajo na pot le v konvojih. Na rampi kraj utaborjenega bataljona mi povedo, da je prepovedano vsako ustavljanje, da se mora odpotovati pred deveto uro zjutraj, da se pride do druge rampe na drugi strani 250 km široke rezervate pred sončnim zahodom. Z motorjem ne smem čez, naložiti da ga bom moral na kamion. Zjutraj, še preden se je zbudil vojak v baraki ob ograji, sem se zmuznil iz taborišča, tiščal motor dovolj daleč, da se vžig ni slišal in se sredi utrujenih krikov nočnih živali in veselih melodij ptičev vzhajajočega sonca pognal po pragozdu. Cesta je bila mastna, zvo-žena od težkih tovorov. Jame so bile polne vroče vode. Ko sem zamenjal preluknjano zračnico, me je kjub besedam farmarjev pred rezervatom, da Indijanci, če se ne napijejo, sploh niso nevarni in da vojska pretirava, tiščala tesnoba. Potem sta dva zrasla iz tal. Kar tako, nenadoma. Najprej je iz blata pogledala ena glava, potem druga. Nato sem registriral lok in puščico in nož za pasom. Istočasno tudi grmovje na obeh straneh ceste, kamor naj bi skočila med begom. Pa nista! Torej moram bežati jaz. V grmovje? Z motorjem? Nazaj? Bilo je prepozno. Pomahal sem z rokami, da bi opazila, da ustavljam sam od sebe, ne iz strahu pred njima. Naredil sem dolgo elegantno salto, kot včasih s kolesom pred domačo trgovino, ko sem prišel na kokto. »Buenosdias, amigos! Ke pasa ...?« Obraza sta bila široka, oči rahlo otečene ali poševni lasje so trdo padali na gladko prepoteno čelo, ramena široka, žilavih kit. Bronasta koža je od pasu navzdol tičala v strganih dolgih hlačah, iz katerih so visele kratke bose noge. Jate orjaških arar so se klepetavo zmerjale med letom domov, tudi tukani so iskali zavetja. Potem se je vlilo. V vas, za katero sta mi povedala lovca, sem padel že v mraku, ravno pravi čas, da se nisem zgubil. Vse naokrog po nesimetričnih poljih manioke in k°ru-ze je škropila voda, kaplje so pele na lončenih posodah za vodo ... Prve ure srečanj s preprostimi ljudmi so na vseh celinah podobne. Nerodni nasmehi, skrivni pogledi bojazni, radovednosti, potem se krč v obrambnih mehanizmih zavesti počasi sprosti. Otroci so povsod prijazni, stari ljudje, tisti res stari, tudi. Prek teh se naveže stik z vplivnimi srednjih let. - Govoril sem o svoji deželi. O pločevini, ki te zbije, ko greš nič hudega sluteč v gostilno. O betonskih naseljih, kjer skoraj ni več trave in se ljudje med seboj ne poznajo več, kjer dirka vsak po svojih sitnostih, meneč se le za sebe. O vstajanju sredi noči in hladnih poteh na avtobus, ki vozi ljudi v zbite, brezosebne tovarne, kjer ropotajo tekoči trakovi, medtem ko po pisarnah srebajo kavo in se menijo o nogometu in zidanju vikendov. Oči so bile široko odprte. Opičje bedro, ki ga je stara žena pekla za moj želodec, se je zažgalo. »Udobje, ki si ga mi lahko privoščimo, TV, kftvč, avto, plačamo z vloženim neudobjem, kot je garaško delo, onesnaženo okolje, hrup, odtujenost, pomanjkanje topline in duhovna ozkost, pohabljenost .. . Vi ste tukaj kot v raju. Kar pri vas bi ostal. Samo nekaj ur dela na dan, ki ga opravljate počasi z ljubeznijo, skupaj, brez zahrbtnih ambicij. Potem veliko otrok, ta narava zvečer posedanje in prisrčnost ob ognju. Tihe, mirne noči brez alarmov. Vse življenje ste na počitnicah.« Mirko Hrovat: GOST IN POTNIK SUZSSSZ" Vidiki v "**«— So,tin- O vinu bi lahko dejali isto kot o vsakem zdravilu, ob zmernem uživanju zdravilo, ob nezmernem strup, bele novejše raziskave so ugotovile, da vsebuje vino poleg doslej znanih sestavin, kot so etilni alkohol, organske kisline, eterična olja, tanin, glicerin, dušikove snovi, sladkor, tudi 400 mineralnih snovi. V enem samem kozarcu jih je menda toliko kot V eni multivitaminski tableti. O vinu je pisal Valvazor z velikim znanjem, simpatijami, obenem pa tudi z dvignjenim vzgojiteljskim prstom. »Kjer ni vina, ni veselja. Vino razveseljuje bogove in ljudi, le da kupice ali vrča ne smeš previsoko dvigniti in ne pregloboko vanj pokukati, kajti iz nerednega in nezmernega veselja nastane naposled žalost in velika škoda za dušo in za telo, pa naj si ■bo vino še tako slastno in zdravo. Ce nastopi Bakhus s kar preveč rdečimi lici, pride lahko z Ariadno v prenatančno dotiko, in kjer zdravo vino preveč razgreje glavo, tu se lahko ohladi razum, sramežljivost in poštenost. Najslastnejše trte so circejske čarovne šibe. ki spremene ljudi v zverine, če jih zlorabijo. Ob Bakhovem vozu stopajo risi in tigri, kajti požrešnosti kar rada slede grozovita in jeznorita dejanja.« (po Ruplovem prevodu). Prav prisrčno je tudi Valvazorjevo pripovedovanje o vipavcu in nevarnostih, ki jih vino skriva. »Vipavsko dolino odlikuje izredno dobro rdeče in belo vino, in sicer v veliki množini. Ta vina gredo zaradi svoje slave daleč v tuje kraje. Belemu vinu pravijo pisatelji »kinder-maher«. V nekem pogledu se to ime po pravici daje vsakemu dobremu vinu, kajti če se nezmerno in na merice pije, napravi često i/, mož otroke," celo iz modrijanov norce. Neredko se pa vendar ta razlaga spremeni, tako namreč, da se pri marsikateri vino ljubeči osebi s predobrim požirkom vpelje ot ročnost ne le v pamet, ampak tudi v telo. Zategadelj se zlasti dekleta, ki nočejo prezgodaj postati »otročja«, ne smejo spuščati v preveliko zaupljivost niti Z dobrim vinom, niti s tistimi, ki radi pijejo. Naj bo vino še tako slastno in dobro, je vendar dekletom zelo nevarno in, kakor pravijo, prav rado trebuh napne.« O vinu in pijači so povedali pametni ljudje že mnoge pohvalne in svarilne besede. Naj začnemo kar pri učenem baronu Valvazorju: — Poštenju, sramežjivosti res slabšega varuha ni ko požrešnost, močno vino. grešen poljub, ples in noči. Pri vseh narodih, ki poznajo sladkosti in nevarnosti vinske omame, najdemo globoke modrosti. Samo nekaj primerov! - Vino ima dve napaki: če ga me šaš z vodo, ga pokvariš, če ga ne mešaš, pohabiš sebe (španski pregovor). — Vino dela iz človeka edino žival, ki pije tedaj, kadar ni žejna (latinski pregovor, vendar so pozabili dostaviti, da tudi človek ne pije vode. če ni žejen in da tudi žival ne neha piti, če dobi vino). — Kosilo brez vina je kot dan brez sonca (provansalski pregovor). — Ob prvem kozarcu človek pije vino, ob drugem pije vino vino, ob tretjem pa že vino pije človeka (japonski pregovor). — Vino noter, pamet ven (hebrejski pregovor). — Odkar svetita Sonce in Mesečna nebu, ni bilo boljše stvari, kot je vino (perzijski pregovor). — Ce piješ, umrješ, če ne piješ, umrješ, kaj je bolje? (napis v nekih starih gostilnah). Žlahtna kapljica je tudi naše neznane avtorje ljudskih pesmi tako pogosto navdihovala, da se pivske pesmi po številu uvrščajo takoj za ljubezenskimi ali z drugo * besedo: ljubezen je najmočnejša vzmet, prinaša največ sreče in razočaranja, na drugem mestu pa je že omama v vinu. Zanimivo je tudi ,da vse te pesmi pojejo le o vinu, ne o žganju. Vino naj bi imelo vsakovrstne ugodne učinke, pomaga k zdravju (še danes napijamo s klicem »na zdravje«), mu daje moč, ga naredi pogumnega, prinaša veselje, daje zdravo barvo, poplakne suho grlo in še celo takrat, ko ljubezen umira, jo vince podpira. Zelo znani sta tudi novejši pesmi: Na svetu lepše rož'ce ni, kot je ta vinska trta ... ali Slomškova: En V petek popoldne je obiskala Kranj delegacija Zveze beneških aj vencev in Filef - levičarske organizacije slovenskih in drugih itak janskih delavcev na delu v tujini. Na sprejemu so jih predstainik skupščine občine Kranj seznanili z mestom in občino Kranj m jm predstavili sodelovanje Kranja in SKUD Triglav iz Stuttgarta. G.*^, so obiskali v Ljubljani republiško konferenco SZDL. ogledali pa aa a tudi spomenik na Vrhu in bolnico Franjo. Polnokrvnost — Vsi naši časopisi so se te dni razpi-sali, da bosta dva naša tekača pretekla v desetih dneh tisoč kilometrov. Da bosta vsak dan začela teči zjutraj ob petih izpred hotela Bor v Preddvoru pa potem skozi Visoko, Cerklje, Brnik, Vodice, Utik, Mengeš, Kamnik, Moste in Komendo spet na Brnik, v Šenčur, Britof, Kokrico do Golnika pa skozi Križe, Naklo in Kokrico spet nazaj do Preddvora do hotela Bor, kjer jima bodo nudili vso potrebno oskrbo. Poiskali smo ta dva junaka v petek, tretji dan njunega podviga. Dan krize je bil to in mlajši udeleženec, Dušan Mravlje iz Save, je za ta dan že odnehal. Bolečine v gležnju so bile prehude, pa so ga na progi zamenjali tovariši, ki spremljajo oba tekača. Dr. Srečo Bergant, ki je pravzaprav pobudnik te tekaške akcije, pa je kljub nekaterim težavam, ki jih je povzročila prehuda utrujenost, še vedno vztrajal. 105 kilometrov sta naredila dnevno, 210 torej v dveh dneh, ko pa smo jih za trenutek ustavili, v Šenčurju sta jih imela za sabo že 270. Torej več, kot je pretekel katerikoli Jugoslovan v treh dneh. Noben športnik ne bi zmogel tega, poudarja dr. Bergant, ki se že dalj časa ukvarja s pojmom »preudarnega prehranjevanja«. Zase pravi, da se razen rekreacijskega teka ni ukvarjal z nobenim športom. Toda zaupa v svoj način prehranjevanja in tako se je tudi lotil tega napornega podviga. Ker ni upal, da bi to preskušal kdo drug na svoji koži, je sebe žrtvoval za poskusnega zajčka. Vesel je, da se mu je pridružil mladi Mravlje in drugi tekači, da bo lažje podvig izpeljal, pa seveda, dobil tudi ustrezne rezulta- nov pojem 1 "55R>—> far Dr. Srečo Bergant iz Ljub Dušan Mravlje iz kranjske I glavna tekača poskusnega t tisoč kilometrov. — Foto: D. Dalj časa se dr. Bergant u 1 ljane že ukvarja s proučevi zdrave prehrane in je svoja sp nja že obdelal v knjigi »PoIikE nost - nov pojem« (samo prt «r* se dobi, v Zg. Gameljnah 44c,$ no pod .Šmarno goro, 61211 zai narjev), zdaj pa pripravlja dnu te knjige o pametni prehrani, potrebujejo športniki ob maks nih naporih, kaj za normalno« življenje. Ugotovitve so nam< vsakomur, ne le športnikom. »Norost je,« pravi dr. SreV gant. »teči takole «na tistf metrov. Težaško delo je to »polnokrvnostjo«, kot jaz p temu, je to izvedljivo. Vsa spoa ob tem preskusu, bom zapisal vi novi knjigi. Ta drugi del bo i bolj konkreten kor prvi, bolj i raben.« Tekača sta se spustila n kajti ustavljajo se le za po minut. Spremljevalec Stane Fi iz Kranja, ki ima pri tej akcij tehnično pomoč in prehrano čev, pa je povedal, da se pr njujejo predvsem z vitaminsko no, čaji, sokovi, sadjem, vW skimi napitki, cvetnim prahor../ bami v konzervah. Akcijo dr. Berganta je podp slovenskih delovnih organizaci njimi Sava, Donit, Rašica in Upajmo le. da bodo fantje v do konca in da bodo ti napot tudi pričakovane sadove, rv, Ko je kritičnega tretjega dne Dušan po šestdesetih kihtmetnh a*k dvestosedemdesetih skupno pretečenih kilometrih zaradi bolečeea počival, so ga nadomestili drugi tekači iz spremstva, dr. Bergant m i vedno vztrajal. hribček bom kupil. KONEC Opažanja NLP Spoštovani bralci, najstarejša in naj resnejša ufološka orra za proučevanje NLP v Jugoslaviji, ki ima ugled tudi v tujini^1 na vas. Zanimajo nas opažanja neznanih letečih pred meto UFO-OVNI), katerim ste lahko bili vi priča. Opažanja starejšega datuma, od preloma stoletja dalje, pa do letos Zani° i nas predvsem tile osnovni podatki: 1. Datum opažanja (ura, dan, mesec in leto). 2. Čimbolj podroben opis dogodkov, skupno z natančno predmeta ali predmetov. 3. Natančen naslov očividcev. Podatke pošljite na naslov UFO-NLP društvo ZVEZA SOLT W dentsko naselje blok VII 61000 Ljubljana. Društvo očividcem uit tavlja anonimnost, če je taka njihova želja! Posebno nas zanimajo opažanja sledečih kategorij: — primerov, ko je več očividcev hkrati opazovalo nenavadni po»\ — primerov, ko je predmet pristal — primerov, ko so bili vidni potniki NLP — primerov, fotografij (te morajo biti avtentične) — ostalih primerov, ki so vezani na opažanja NLP Vemo, da je še vedno precej primerov neprijavljenih, zato v*$ prosimo, da nam o njih javite! 17.STRAN O LAS vanje za srebrna Vegova priznanja - V soboto dopoldne so ivodpo Sloveniji občinska tekmovanja mladih matematikov za Hrna Vegova priznanja. Kranjskega, s katerega je posnetek, se je **eležilo okrog 180 učencev iz šestih, sedmih in osmih razredov, ki so ^ najboljši na predhodnih šolskih prvenstvih. Pokroviteljica tekmo *toa je bila tudi letos tovarna Sava. Najuspešnejši matematiki se ''"'{'i nato na republiškem tekmovanju potegovali za zlata Vegom pri-^iya. - Foto: H. Jelorčan 106 n.... 12. Sf7: Sd5.! Skok na polje f7, po vsem videzu odličen, saj 12.. . . Kf7: 13. Dd5: + pelje v hitro zmago belega. Toda črni je pripravil presenetljiv odgovor. 12... . O-O!! 13.Sd8: Lf2 + (Na 13. Dd5: odloči Tf7:, npr. 14. e6 Ld6+! 15. Dd6: Dg5+! 16. Kh 3de6:! itn.) 14. Kh3 d6 + 15. e6 Sf4 + 16. Kg4 Se6: 17. g3 Na 17. Dd5 bi sledilo Tf4 + in nato Th4 mat. 1. Td6:! Td6: 2. Le5: Tdl!? Zanimiv nasprotni udar, ki ga tudi omogoči matni položaj na osnovni vrsti. Vendar pa bi si lahko črni več obetal od 2.... Da5! 3. Lc3 Lc3: 4. bc3: Tg6 5. Se7 + Kh8 6. Sg6: + hg6: itn. 3. Tdl: Le5: 4. Sh6+ Kh8 5. De5:!! De5: 6. Sf7: + Črni se je vdal. Skakača ne sme vzeti zaradi Td8+, po 6____Kg8 7. Se5: pa ima beli odločilno materialno prednost. 17... . 18. Kg5 19. Kg4 20. Kh4 21. Kg5 22. Kh5 23. Kh6 24. gh4: Sd8: + T¥5 + TfB-f Tf4 + Se6 + g€ + Th4 + ! Le3 mat Polje (2 oziroma f7 pa je občutljiva točka tudi po rokadi, predvsem zaradi možnih diagonalnih napadov in napada skakačev. Rešitev primerna na diagramu 188 (CAPA-BLANCA-TANAROFF; New York, 1918), temelji ravno na občutljivosti točk d8 in f7 ter na matni pretnji s trdnjavo na osnovnici. Svojevrsten pa tudi značilen primer občutljivosti polj f7 in d8 vidimo v naslednji rešitvi. V položaju na diagramu 189 (MAR0VIĆ - DUCKSTEIN; Virovitica, 1978), ki je nastal po potezah 1. d4 d5 2. c4 dc4. 3. Sf3 Sf6 4. Sc3 a6 5. e4 c5(?) 6. d5 e6 7. a4 ed5:? 8. e5! d4, je na prvi pogled videti, kot da črni osvaja središče. V resnici pa ima beli možnost za učinkovit sklep igre, ki temelji na slabosti polja f7. m ie A L A A A Jn r\ & & ' M rt* h 1 4)i.W+H I i 14 4 i 'P. ■ a ■ A i 4 1 B 1 |A A U £ Diagram 188 8<- Diagram 189 VASA PISMA OBSOJANJA VREDNO POČETJE Naša naročnica -/. M. iz Luž nam je pisala o obsojanja vrednem dogodku. Sla je mimo smetiščne jame ob cesti med Ve-lesovini in Šenčurjem, kjer se i jami in poleg nje zbira najrazličnejša navlaka. Na vrhu kupa smeti je opazila mrtvega velikega črnega psa. Ko sem prizor pobli že pogledala, piše, sem se zgrozi /a. Brezvestnež je moral žival pred poginom mučiti in celo Zgati' kar se je na živali videlo. Ce je že počenjal to, bi moral najti vsaj toliko časa in vesti, da bi žival zakopal. Ob živali so se že zbirale muhe, vedno ostrejši pa je bil tudi smrad. Takšno početje je treba obsojati. Ce Že nekdo ubije žival, naj jo vsaj pokoplje. Sicer pa imamo lovce, da to opraviji). Povrhu vsega pa primer, o katerem pisem, ni prvi! TEŽAVE Z GOLOBI V našem naselju je zelo veliko golobov, ki so prepuščeni sami sebi. Ko so se pozimi potikali okoli vsi prezebli in lačni, so se mi smilili, zato sem jim vsak dan pokrmila dva kilograma kruha. Sosedje pa golobov ne marajo, ker jim ponesnažijo balkone in okenske police in zato mene sovražijo in prezirajo. To je zame ,zelo težko. Mislim, da bi moral za golobe nekdo skrbeti in jih tudi hraniti ali pa naj bi jih na nek način spravili proč.' Jožefa Polenšek, Kranj, Šorlijeva 6 Obisk Baze 20 PD Kranj organizira 26. aprila v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda in narodov Jugoslavije obisk Baze 20. Če bo lepo vreme, se bodo povzpeli tudi na vrhova Rog in Mirno goro. Pot bo vodila po trasi Trdinove poti, tako da bi si udeleženci obogatili svoje dnevnike za tri žige. Odhod bo s posebnim avtobusom ob 6. uri izpred hotela Creina. Če se želite z njimi sprehoditi in naužiti svežega pomladanskega zraka v raških gozdovih, se pozanimajte v pisarni društva, če je za prevoz se kaj prostora. P. Leban ALPINISTIČNE NOVICE Zimska sezona se pri nas izteka tudi «e po Basih najvišjih vrhovih. Vedno vet je plezalnih vzponov, ljubitelji lepiti turnih smukov pa morajo svoje želje uresničevati v višjih, tujih gorah. ^°,Be Je nek*i *lanov AO Kranj v nedeljo 12. 4., udeležilo turnega smuka z Sonnblicka, Klemen K obal in Matjaž Uolenc sta opravila turni smuk z Uohannesberga, Štefan Gartner in Matej Kranjc pa sta opravila ekstremen 8Pust 8- ■mu*n« po smeri imenovani »Viseči ledenik« v steni Groasglockner-ja, katerega soseda sta tudi prej omenjena vrhova. Kot zanimivost naj zapitem, da so vse smeri v S steni Grossglocknerja skrajno poledenele kar kaže na to, da letošnja sezona ne bo naklonjena ljubiteljem lednih strmin. Pa ie ena informacija — cesta pod Grossglockner ie ni splužena. Se ena novica ■ iz domačih hribov: 12. 4. so Franci Markič, Janez Triler in Andrej Zidar preplezali Virensovo smer v J steni Kogla (ocena IV). Matjaž Dolenc V 4 Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU ob njegovi 750-letnici (85. zapis) Čeprav se /namenita protestantska knjiga. Dalmatinov prevod Mojzesovih prvih petih knjig (»pen tatevh«) sedaj nahaja v lastništvu Kamniškega muzeja, vendarle velja povedati, na kako zanimiv način je pri romala ta redka knjiga, tiskana leta 1")7K. v Kamnik Pokojni zbiratelj Josip Nikola i Sad nikar je celo menil, da ima v. rokah edini še ohranjeni izvod te knjige na svetu. Saj je bilo splošno znano s kakšno ihto je katoliška prolirefonnacija -posebno škof Tomaž Hren — seži-gala slovenske protest a nske knjige Z DJEKŠ NA ŠUTNO Ali s koroške S vinske planine V naš Kamnik —* taka je bila pot starosvetne slovenske knjige. Pa še ta le povsem zaradi srečnih naključij. Veterinar Sadnikar je imel \ Celovcu brata Franceta, trgovca /. Železnimi. Večkrat mu je naročal, naj zanj zbira in odkupuje zanimive starinske predmete za njegovo zbirko muzealij. In res: leta 1904 je Franc sporočil bratu Josipu v Kamnik, da je zvedel za staro slovensko protestansko knjigo, ki so jo našli skrito v ogrodju starega lesenega oltarja. Našel jo je pravzaprav obrtnik-pozlatar. ki je obnavljal že precej črviv oltar in ga pripravljal za novo pozlato. Strastni zbiratelj Josip Sadnikar je kar poskočil ob tej novici, se brž odpeljal v Celovec h bratu Francetu in skupaj z njim odhitel na Svinško planino, na Djekše. ki leže kar 1152 m visoko. (Stara vasica je bila še do nedavna popolnoma slovenska, zdaj nam jo trga že nemštvo iz rok.) Zaradi uvidevnosti takratnega župnika na Djekšah, Karla H rabe. (po rodu. Čeha) ni bilo težav z odkupom te redke knjižne posebnosti. Očitno je stari župnik menil, da knjiga pač sodi na Kranjsko, torej v deželo, kjer je bila tiskana. Seveda je bil Sadnikar na svojo najdbo zelo ponosen in jo je hranil vsa leta kot največji zaklad v svoji »Marmontovi vitrini«. — Knjiga ni tako majhna, saj meri v dolžino 29 cm. v višino 20 cm. debela pa je 5 cm. Ima 181 listov, torej 362 strani. Njen naslov v izvirniku slove: Biblie, tu ie vsiga svetiga pisma pervi del, v kterem so te pet Mosessove buque. Tudi o dodatku govori naslovna stran: Na koncu je tudi en register, v katerim so. za Haruaton inu drugih Slovenov volo nekatere Kranske inu druge besede v nih jesik stolmazhe-ne, de bodo le te inu druge naše .Slovenske Buque bule zastopili. IN ŠE PRESENEČENJE Ko je po osvoboditvi knjigo prevzel v konservacijo rokopisni oddelek (prof. Alfonz Gspan) ljubljanske univerzitetne knjižnice, so na splošno začudenje (bolje: na srečno presenečenje) odkrili v platnicah zlepljene kar polovico še starejše slovenske protestantske knjige - Trubarjev Tak je bil nekoč »turški« tabor ali cerkvena utrdba na Djekšah (v 16. in 17. stol.) Slika (risba) kaže pogled od vnanje strani. »Katekizem z dvema izlagama«. ki je bil tiskan leta l.r)7.r). Torej tri leta preje kot »Pentatevh«! Zdaj je znanih na svetu le pet izvodov Dalmatinovega prevoda »Pentatevha« in le sedem izvodov Trubarjevega »Katekizma«. — S pomočjo sodobne grafične tehnike je bilo mogoče Sadnikarjevemu izvodu »Katekizma« dodati manjkajoče strani (preslikane i/, enega od obranjenih izvodov i. ŠE DRUGI »KAMNIŠKI PENTATEVH« No. omenil sem že. da je bil Josip Nikolaj Sadnikar prepričan da ima v lasti edini izvod Dalmatinovega prevoda pen-tatevha — a vendar je bila resnica drugačna: le nekaj 100 m daleč, v knjižnici kamniškega frančiškanskega samostana, so hranili tudi svoj izvod slovenske protestantske knjige - Dalmatinov Pentatevh. Celo bolje ohranjenega. Ie naslovne strani ni bilo več. To pa so pred leti nadomestili s fotokopijo, povzeto po Sadnikarjevemu izvodu. In tako imamo sedaj v Kamniku kar dva izvoda dragocene slovenske protestantske knjige! FRANČIŠKANSKA KNJIŽNICA Oni dan sem pogodrnjal. kako je narobe, če se prostori V že itak utesnjenih prostorih kamniških frančiškanskih bratov, uporabljajo za neko manj važno priročno skladišče trgovskega prijetja »Kočne«. - Dragocene stare knjige, menda jih je blizu 10000. pa so zložene slabše kot drva. tako na tesnem je sedaj nekoč tako znamenita kamniška frančiškanska knjižnica! - Bral sem odlok izvršnega sveta kamniške občine, ki zahteva, da trgovina izprazni zasedeni prostor. Odlok je tu - a ga nihče ne upošteva. Dobra volja je - a izvršbe pa le ni. Mar »Kočna« ne spoštuje odločb izvršnega sveta svoje občini" — Odlok je bil napisan 30. septem bra lani. Zdaj. po šestih mesecih (ogledal sem si stanje 16. t. m.) se št ni nič zganilo ! . . Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: Hl. Zrinski ia i« torej seznanil Kozjaka in druge s skrivnim Dvoaaili vanj niso ve«, ker bi prav tako lahko, kotel, pripeljal tudi Turke s seboj. In preden je i are, je bilo vee pokonci in se je pripravljalo za i lasaaf innm samostanu pa so nalašč prižgali vse Železničarjem. V drugi zvezni ženski ligi je enaka usoda kot fante zadela tudi dekleta Bleda. Tokrat jih je premagalo mottvo Merkurja. Edino zmago so dosegle od boj -karice Gori j v igri s Partizanom Tabor. Izidi — Bled : Željezničar 0:3, ženske -Bled : Merkur 2:3, Gorje : Partizan Tabor 3:1. ROKOMET - Rokometatice Alplesa so bile na domačem igrišču uspetne v igri z Dl Trokutom, Preddvorčanke pa so v slovenski ligi v dvorani na Planini premagale mariborski Branik. V molki slovenski ligi je tržilki Peko spet moral priznati poraz. Tokrat je bila Lipa boljši nasprotnik. Boljto igro so pokazali na Podnu rokome-taii Jelovice. Brez težav so premagali Partizan TUS. Izidi - ženske - Alples : Dl Trokut 26:18 (15:8), Preddvor : Branik 17:12 (6:6). molki - Jelovica : Partizan TUS 35:25 (14:11), Peko : Lipa 20:29(10:15). KEGLJANJE - Kegljači kranjskega I riglava .v slovenski kegljaški ligi igrajo kot v dobrih »zlatih« časih kranjskega Triglava. Tokrat so v gosteh z dobro igro Premagali Testil. Pri tem je Triglavan larinsek z 974 keglji postavil nov rekord kegljišča Maksa Perca. Izid - Tekstil : Triglav 5263:5433 (Triglav: Potočnik 863. Urbane 899, ZvrAen 913. 1'urk 91 I. Marinšek 974. Jereb 873 ,11, Izidi - A skupina - Trifto 11:2, Koper : Kamnik 6:li.Trid* nik 18:7. Koper : Delfin 8». K»at* fin 9:6. Triglav : Koper 25:1. Lestvica: Triglav 3 3 0 1^ Kamnik 3 2 115 Koper 3 1 • 1 f Delfin 3 0 11 Skupina B — Vodovodni Sol* B 10:15. Zu s ter na : TrigUv B dovodni stolp : Zustern« 17:12. Lestvica: Triglav B 2 2 • • * Vodovodni stolp 2 111 Zusterna 2 0 11. Skupina C - VP Kranj : Tre)/* Triglav D : VP Ptuj 17.7, VP M.1 Ptuj 15:4. VP Kranj : TrigUv D I* glsv C : VP Ptuj 9:13. TrigUv D 7:4. Lestvica: VP Kranj 3 3 11 TrigUv Č 3 2 11 Triglav D 3 10 1 VPPtuj 3 0 0 S Izidi za uvrstitev od petem 4» ga mesta — sa peto - V P Kruj 15:10, za sedmo — Vodov, ' glav C IS: 11. za deveto - Za glsv D 17:4, za enajsto mesto Triglav E 11:9. Vrstni red — i. Triglav, 1 Koper, 4. Delfin, 5. VP Kranj, 7. Vodovodni stolp. 8. TrigUv C » na. 10. Triglav D. 11. VP Ptni.it E. Sporočili ste nam PLES KOŠARKARJEV- 1 sarkarski delavci vabijo vse aarke na III. tradicionalni si ;ev, ki bo v petek, 24. aprila, v _ ns. Plo* 8e °° **čel ob osmih n« bodo ns voljo v predprodsji. I* \, bo do dveh zjutraj igral aasaaadl USPEH GOSTOV _ k^A tekmovanje so r* ni. iT v N*W>»*M rekreativni liETri^J^I detov so zmagovali J^L4*' brez večjih tejkav* no, Britof je n^JET*"* ' ' pa tudi Bohinj T%g±**** točki. Zanimivo i- i!^***-« članov. BlediTo^^«*-Le«c, v Bohinju iedl2?\* b, ar;*. Trtic : Boni«? fi£ $3fc-M fom, ki imata po 19 u*k "S 8 točkami. Čluni-Bktd i^Mfc Bled^T^* Jf^1 Trti* < "Mi Bled Trtic pionirji, Boaiai I član. in pionirji, Lesce B^rI članskih p« ob uiiT £ ^Alpins: TVtil7m\2Lft ob lU6riurT.km" —» BrtS^ SPOMLADANSKI KROS V «1 - Trim klub Ssv.UlŽSaUiTm nedelo 2. »pomladanski k^LaT trim atezi ^mmri^Z t£! l2 zmagal Marko azedvssesaCMB F Prešeren), med mlajšimi si-S nirkami člana Partizan* $tnM»,r, Omsn in Darja Subic med*ZZl*i nirji Matia* Zukevič (SsD FrmsT ren), med mladinci Iger SIUmSo med člani Mnrko JuvsTfTrin 5nh med mlajlimi veterani Borit H*h / starejšimi veterani Zvone MmOmI člana Trim kluba Sava. st ŠOFERJI NA SMUCKH- Oh* /,\ ženja šoferjev in svtomehaatko* IV% senice so pripravili as Potrat f»\ smučarski tek. Tekmovalna p--Y dolga, vendar je moral vsak aoiga, vendar je moral rmk IšVi opraviti tudi preizkus manj* v «nk< Med molki mi so bili najboljši kUtoJS/O Jože Hegier in Jote Mnusm mti "t skami Jerica Peterman, Nsša Pi*trn/ Alenks Hauaman. msd veterani > Jakopič. Jože Kuralt st in AkstJtn. pionirji pa Roman Peternss, D: Mengel in Boštjan Mengeš. Taktot rekreacije je za poklicne voiaike. ti ure presedijo za volanom. «n| ktt t na. ma Kemična tovarna Podnart ana tovarna kemikalij za galvanotehniko, _ije in barvanje kovin. V tovarni prejmete «ae nasvete in navodila. Servisna služba pa je - voljo. tkuv tovarne čestita vsem delovnim em za praznik dela in dan O F Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski, črkoslikarski stroki, poleganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita za dan OF in praznik dela Škofja Loka n. sol. o, Kidričeva cesta 75 PROIZVAJA IN PRIPOROČA TEKSTILNI INDUSTRIJI: — volnene, sintetične in mešane preje, visokokvalitetno OE bombažno prejo ter preje, prirejene za pletilnice, — jersev pletenine za konfekcije. vezenine bled Za praznik dela in dan OF čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem TRGOVINI IN POTROŠNIKOM: - modne pletenine »LOKA JERSEY« iz sintetike in mešanic za vse letne čase in prilike, - prejo za ročno pletenje »LOKA« v modnih barvah, izdelano iz čiste volne ah preizkušenih mešanic, v sodelovanju s svetovno znano firmo BA YER. KUPUJTE KVALITETNE IZDELKE GORENJSKE PREDILNICE Vsem delovnim ljudem in sodelavcem čestitamo za praznik dela 1. maj in štiridesetletnico OF U praznik dela L maj in dan OF kstitamo UMETNO KOVINSKA OBRT KROPA - SLOVENIJA Vtem delovnim ljudem in jim želimo obilo uspehov, cenjenim kupcem pa >oročamo obisk in nakup naših tlkov. iviercator SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ Ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju, mednarodnem prazniku dela vsem občanom in zvestim potrošnikom iskreno C ^stita Priporočamo se za obisk in nakup v naših dobro založenih prodajalnah! Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj, Savska cesta 46 Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela — L maj izdduie kvalitetne lepljive medvloge CENTELIN za konfekcijsko industrijo, industrijo Ikožne konfekcije in obutveno industrijo. SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov amen kropa Za praznik dela in štirideset letnico OF čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa piccadilh — piccadilh: — piccadih* — piccUdUlv — piccadilh — piccadith Tovarna klobukov Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita zapraznik dela 1. maj in dan OF Škofja Loka piccadilh — piecadUlv — pičcadiltv — piccariillv — piccadilh —piccadilh za praznik dela 1. maj in 40-letnico dneva OF ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM Delovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela V- Dimnikarsko podjetje Kranj Zupančičeva 4, tel. 21,45* z DE Kranj. Škofja Loka, Tržič čestita vsem delovnim ljudem in obcu** za praznik dela - L maj in jim žetimfl jetno praznovanje *** Gostilna LOVEC Gorice telefon 97-033 Čfstitamo ob Prazniku dl l maju kovin kovinsko podjetje J 64270 Jesenice Ul. H. Verdnika 22 p. o. ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA alpina* ™ ŽIRI mffilSši^i^^'TEKAŠKE vsem ljudem in poslovnim prijateljem čestita zapraznik dela 1. maj, tridesetletnico OF, ter jim želi v naprej veliko delovnih uspehov Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. KRANJ Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega del« ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo delovnim ljudem in občanot Gorenjske za praznik dela — L moj. Osnovno zdravstvo Gorenjske s temeljnimi organizacijami: Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Rna) Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovat* Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higieaaGr renjske. Zobna poliklinika Kranj čestitajo občanom za praznik dela — /. maj 21 UMU 1981 .21. STRAN.C L. A jub problemom vidni uspehi —■'■■rodnem letu invali-OZN objavila podatke, ki da je vaak deseti na _______ invalid, torej jih je \mm ailiionov. Vse već je iavlidnoati. Sodobno aadirina in znanost 90 drugače gledajo kot i teater pričajo letošnje akcije za preprečevanje Kako se s tem pro-areesjemo v praksi, v Uriaču? V Bombažni is tkalnici Trtic ae organizirano bojevati i tartlidnoeti, ki so ji delavci zaradi specifičnosti procesa. Pri tem uspehe, ki so plod nadela, seveda pa je vmes !*tita problemov. 1 nas »o delovni invalidi skoraj > na vprašanje o Številu inva-" ui njihovih specifičnih obole-odfovorila njihova socialna ■k Nevenka Ropret. »Poki nastanejo med delovno >*j predvsem poškodbe ožilja in *Ve. deloma so okvare sluha. **• dela je taka, da so delavci favjjeni poškodbam, proti če-* borimo z organizirano preli ■ pregledi. S tem že odkri-izlttne znake obolenja in delavce že pred izbruhom | premestimo na lažja delovna JiaA kolektiv je pretežno star, delavcem manjka le še nekaj • inokojitve. V opredelitvi del j imamo opredeljena težja mesta, kjer delavci glede na dobijo finančno stimu-Invalidov od zunaj večinoma ujemo, kajti že sami imamo delavcev, ki iščejo lažja de-meeta. Vedno poskušamo m ustreznejše rešitve za da na lažjem delovnem ivljajo ustrezna dela. dohodek in niso mate-eti, zlasti za delavce kojitvijo je to zelo polj jim to zagotavlja ne-i povprečje.« itive, ki odkriva in zgodnje znake delovne invalidnosti, je pomembna tudi rehabilitacija že invalidnega delavca. »Naše delavce smo nekaj časa pošiljali v zdravilišča preko sindikata, kar pa ni bilo zadovoljivo strokovno organizirano,« meni Ropreto-va. »V pripravi je predlog, ki sicer še ni finančno potrjen, načrtujemo pa strokovno sodelovanje z zdraviliščem Laško, kamor naj bi pošiljali zlasti obolele na hrbtenici.« Kako pa je z varstvom pri delu? Ali delovni invalidi po delovnem učinku dosegajo mlajše, zdrave delavce? »Včasih je slišati, da so nase norme visoke, da jih starejše delavke težko dosegajo. Vsako delo je normirano, norm ne moremo prilagajati posamezniku, ker pač tehnološki proces zahteva svoje. Marsikatera delavka, ki jo na primer premestimo i/, kake druge temeljne organizacije v Konfekcijo, kjer ženske razbremenjujemo na lažjih delovnih mestih, ne more dosegati norme, zato ji odobrimo režijsko plačevanje. To pomeni, da ji je zagotovljeno minimalno povprečje temeljne organizacije. Kar se tiče varstva pri delu. pa se marsikaj lahko doseže s pomočjo sodelavcev, ki invalidu olajšujejo delo. Sicer pa vsako leto opravljamo ekološka merjenja hrupa, kar se nanaša posebej na tkalnico. Glede na opravila del in nalog morajo biti delavci zaščiteni z varnostno vato — navadna vata ne pomaga — vendar naša domača ne ustreza najbolj, ker se drobi in ostaja v ušesih, zato jo bomo morali uvoziti, kar pa v zdajšnjih zaostre- dan invalidov anes in jutri še kot včeraj « u pokrovitelja prireditve, ga sindikalnega sveta, je ^Sujo ob mednarodnem dnevu ^ malida pozdravil predsed *i$ Vinko Sarabon. - V soboto, 4. aprila, je Pbrutvo invalidov Kranj poča-tlftatoj* leto in svetovni dan i PN*. Slovesne akademije, ki je ! Laborah, v delavski restav-y Inkre, so se mednarodnemu Nu na čast poleg številnih J* društva udeležili tudi gostje [Vnep društva civilnih inva-? iz Beljaka s predsednikom Nm Hofferjem, predstavniki J*t«iep društva iz Maribora, J. gorenjskih društev, predsed / J*wt društev invalidov Slove-!](onrad Pavli ter člani družbe-y*inih organizacij občine Rj. Pokroviteljstvo nad prire-5»je prevzel občinski sindikalni Ndsednik Društva invalidov Jj, Mirko GaliČiČ, je pozdravil I ZSe in jih seznanil s smotri ■ pS*a leta invalidov ter cilji, ki , l*4Cdu z njimi zasleduje kranj-{ J>»kvo. V letošnjem letu, je f*»nl Mirko Galičič, je potrebno Hfcimo obeležje trajnosti kon-akcij, saj naj bi prav letos ■Sli uresničevanje socialne mvalida delavca in občana. Ii se bodo tudi za stabilen konomski položaj invali-fc&dvitem pa za pravi socialistično« neprizadetega občana do W Težišče uresničevanja teh Soni na organizacijah združe-fcia, krajevni skupnosti, občini M strokovnih organizacijah, povezovalno vlogo med nosilci akcije mednarodnega leta invalidov pa igra Koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri občinski konferenci SZDL. Akademijo je pozdravil tudi Vinko Šarabon, predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki je med drugim dejal: ... »V težnji k ohranjanju položaja in vloge delavca v združenem delu moramo imeti pred očmi tudi izboljšanje položaja prizadetega delavca. V sicer humanih zakonih obstaja še cela vrsta praznin, ki jih je treba zapolniti predvsem z okrepitvijo zavesti, da je v splošnem družbenem interesu enakopravna vključenost invalida v delo in življenje. Tehnološke razmere v naših delovnih organizacijah še vedno porajajo invalidnost, zato je treba dati prizadevanjem za položaj invalidov dvojno obeležje: okrepiti skupne akcije sindikata in socialistične zveze na področju varstva pri delu ter večji poudarek usposabljanju invalidov za samostojno delo. Naloga aktivnih humanitarnih organizacij v občini je konkretna, vsakodnevna pomoč invalidom; ustavna in moralna obveza celotne družbe pa je dolgoročno uveljaviti v zakonih začrtane pravice invalidov tudi v praksi.« Gostje akademije so za konec prisluhnili tudi kulturnemu programu, v katerem so se predstavili recitatorji osnovne šole Helene Puhar, harmonikarji in oktet Glasbene šole iz Kranja, dramski igralec, član Prešernovega gledališča. Jože Vunšek ter ansambel Oglarji. D. Žlebi* nih pogojih gospodarjenja ni ravno lahko .. .« Za delavca s takim obolenjem pomeni obisk pri zdravniku, mnogi pregledi in zdravila veliko finančno obremenitev, vemo pa, da procentualno ne dosežejo oprostitve participacije. Po besedah naše sogovornice bi tu morale biti olajšave in BPT se bori zanje. Uspeh so dosegli s tem, da so skupaj s Pekom izglasovali oprostitev participacije za upokojence. Hazim Omerovič, kadrovnik v BPT, meni, da so šele na začetku svoje poti, na kateri ne manjka problemov. Obratna ambulanta, v ka- , teri so delavci sistematsko pregledani vsake dve leti, sicer ima svojega zdravnika, vendar leti pogosto odhajajo na druga delovna mesta in vpeljevanje novih zahteva določen čas. Nekaj časa so imeli zaposleno psihologinjo in specialista za medicino dela. Trudijo se, da bi za vsako delovno mesto določili stopnjo obremenitve. Na koncu pa še nekaj podatkov: 1218-članski kolektiv ima 25 invalidov druge stopnje, 74 tretje, lani pa se je invalidsko upokojilo 14 delavcev, zdravstveno pa so jih premestili 30. Jasno je, da je težko najti srednjo pot med interesi delavcev, hotenji in željami, ki so včasih malo prevelike, in med zahtevami in potrebami proizvodnje. Ob tem ne smemo pozabiti, da je v ospredju vendarle človek. M. Fornazarič Občni zbor v znamenju pobratenja Jesenice - V začetku marca so se na rednem letnem občnem zboru Društva invalidov Jesenice zbrali delegati društva iz vseh krajevnih skupnosti, sodelovali pa so tudi gostje drugih društev in organizacij jeseniške občine. Zbora pa so se udeležili tudi predstavniki drugih gorenjskih društev invalidov ter gostje z Raven na Koroškem in Murske Sobote navzoč pa je bil tudi predsednik Zveze društev invalidov Sloveniie Konrad Pavli. V delovnem preteklem letu je društvo izvedlo 28 akcij z več kot tisoč udeleženci. Med drugim so v počastitev mednarodnega dneva invalidov pripravili slavnostno akademijo, ustanovili so poverje-niške odbore po krajevnih skupnostih in večjih naseljih, na domu so obiskali težje invalide, popisali so vse zaposlene invalide, skrbno pa so se posvečali tudi izletništvu, športu in rekreaciji. Razprava je večkrat poudarila tesno sodelovanje invalidov s sindikatom, predvsem v Železarni, kjer je organiziran tudi aktiv invalidov. Zaposleni invalidi so prizadevni in vestni delavci, ki kljub invalidnosti veliko pripomorejo k dobremu rezultatu gospodarjenja in s tem dajejo svoj dolžni delež stabilizaciji. V programu dela društva so invalidi posebej izpostavili letošnje jubileje - 40-letnice vstaje in osvobodilne fronte — ter istočasno mednarodno leto invalida. Občni zbor pa je bil tudi slovesen. Ob tej priložnosti je bila podpisana listina o pobratenju z društvom invalidov Ravne na Koroškem, že dolgoletnim sodelavcem jeseniških invalidov; listina o pobratenju pa bo še okrepila in zredila prijateljske vezi. V nadaljevanju je Društvo invalidov Jesenice izročilo prijateljskemu društvu iz Murske Sobote spominski praporski trak za petletno uspešno sodelovanje. Podelili pa so še tri priznanja, ki so jih za petletno prizadevno, požrtvovalno in dejavno vključenost v Društvo invalidov Jesenice dobili: Silva Potočnik iz Mojstrane, Jože Mrovlje iz krajevne skupnosti Jesenice Sava ' in Vinko Oman iz Podkorena. J. Rabič Iz športne aktivnosti Zimsko športna sezona se sicer zaključuje, a domača in tuja tekmovanja so še v polnem zamahu. Prejšnjo nedeljo so se v Nasfeldu, znanem zimsko športnem središču na avstrijskem Koroškem, pomerili invalidi na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu v vseh invalidnostnih športnih kategorijah. Med nastopajočimi so bili tudi člani Invalidskega športnega društva »Borec« iz Kranja ter Športnega združenja »5. avgust« iz Tržiča. Na tekmovanju na znani FIS progi v Nasfeldu je nastopilo skupno 126 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije, med njimi 9 članov IŠD »Borec« ter dva tekmovalca ŠZ »5. avgust« iz Tržiča. Vele- leslalomsko progo s .'34 vratci so kranjski in tržiški invalidi kjub močni mednarodni konkurenci odlično obvladali. V prvi kategoriji je bil Kranjčan Drago Kobler peti, v tretji invalid-nostni športni kategoriji Je bil tretji Franc Komar, Tržičana Štefan Aha-čič ter Drago Koder sta zasedla četrto in peto mesto, Emil Miklošič je bil sedmi, Niko Tonejc — oba Kranjčana — pa deveti. Dobro so se odrezali tudi Janez Furlan, Franc Furlan in Miloš Jocif, vsi trije so namreč zmagali v svoji kategoriji. Dvema Kranjčanoma pa tekmovalna sreča ni bila naklonjena in sta morala na težki veleslalomski oroei odstopiti. -m v Knjižica pravnih nasvetov Društva invalidov s pomočjo strokovnjakov ali posebnih služb mnogokrat pomorejo invalidu tudi s pravnim nasvetom, saj mu s tem neprecenljivo olajšajo pot do uveljavitve posebnih, iz statusa invalidnosti izhajajočih pravic. S tem se izognejo prenekateri neugodnosti, čeprav seveda tudi reševanja osnovnih pravic pred sodišči niso nobena redkost. Ni pa ravno lahko slehernega posameznega invalida, ki so mu bile kratene pravice, podučevati o njih in mu kazati pot, čeprav je to vsekakor dolžnost določenih strokovnih organov. Največkrat pa v pravicah ogroženi invalid niti ne ve, kam naj se obnv , nepoučen pa se bo težko vlekel za svojo po ustavi zajamčeno pravico. Določeno razbremenitev društev in pravi smernik vsakemu invalidu na poti k spoznanju olajšav, bonitet in pravic, ki jih ima v vsakdanjem življenju, bo prav gotovo knjižica Zveze skupnosti za zaposlovanje »Priročnik o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih ose b Slovenije«. Knjižica, ki je izšla decembra lani v Ljubljani, prinaša izčrpen pregled zakonodaje o varstvu invalidov na Slovenskem. Ce na kratko preletimo najvažnejša poglavja v brošuri: obširen razdelek govori o invalidskem zavarovanju, opredeljuje pogoje za pridobitev pravic, govori o invalidski pokojnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in po strežbo, oskrbnini, raznih nadomestilih, o rehabilitaciji . . . Drugo po glavje razlaga zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseh. tretje nam nudi zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, knjiga objavlja tudi predpise o vojaških invalidih, prinaša pa tudi vrsto podatkov p zakonih kot so: zakon o socialnem skrbstvu, zakon o civilnih invalidih vojne, zakon o zaposlovanju slepih invalidov ter zakon o zdravstver *m varstvu. Sledi poglavje o olajšavah in oprostitvah, za katere se invalidi najpogosteje zanimajo. Naj omenimo le nekatere olajšave — podrobneje bomo o njih spregovorili v enem prihodnjih člankov -torej: oprostitev plačila prometnega davka pri nakupu osebnega avtomobila, olajšave pri uvozu osebnega avtomobila, posebna pravica za parkiranje osebnega avtomobila, oprostitev plačila pristojbin za cestna motorna vozila, oprostitev radijske in televizijske naročnine, ugodnosti pri telefonski naročnini in napeljavi telefonskega priključka, oprostitev plačila davka na promet z nepremičninami. Zadnje poglavje obljavlja pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Knjižica bo prav gotovo dobrodošlo pomagalo, da se bo invalid laže znašel med številnimi predpisi in zakoni, ki mu nalagajo dolžnosti in prinašajo pravice. Kot že obljubljeno, se bomo v eni prihodnjih invalidskih rubrik natančneje posvetili poglavjem iz tega izčrpnega priročnika, čakamo pa seveda tudi na pripombe, pobude in pravna vprašanja bralcev. Mednarodni dan invalida Geslo: Popolna enakost in sodelovanje invalidov Škofja Loka - Zadnjo'soboto v marcu, 28. marca, je škofjeloško društvo invalidov ob mednarodnem dnevu in letu invalida - tako je letošnje leto poimenovala generalna skupščina mednarodne organizacije — priredilo slavnostno akademijo za svoje člane. Prireditev je potekala pod geslom »Popolno sodelovanje in enakost invalidov«. Zbrane je pozdravila Tončka Kukič, predsednica društva in ob tem dejala, da namen akademije ni bučno proslavljanje praznika, pač pa opozorilo družbi, naj posveti še več skrbi invalidu, njegovi vsestranski usposobitvi za normalno, enakopravno vključitev v življenje in delo. Kljub temu, da se v naši družbi odnos do invalidov izboljšuje, je treba dati še večji prispevek preprečevanju invalidnosti, ki v današnjem času vse bolj narašča. »Mednarodno leto invalidov naj ne bo leto manifestacij in proslav, ampak naj ob tem sprožimo vrsto, ukrepov, s katerimi bomo prizadetemu omogočili vrnitev v življenjsko aktivnost in mu zagotovili socialno, fizično in ekonomsko samostojnost. Vse to pa ni domena le socialne službe, zdravstva, pač pa celotne družbe. V ta proces se morajo vključiti tudi krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, saj lahko le z njihovo pomočjo in sodelovanjem zagotovimo uspešno izvajanje te naloge,« je v slavnostnem govoru poudarila sekretarka skupnosti socialnega skrbstva Nada Rebolj. Dejala je tudi, da je prizadetemu občanu potrebno čimbolj približati dejavnost društva, zato mora delovati v njegovi sredini, ker le tako lahko doseže določene rezultate in uspehe. Na prireditvi je škofjeloško društvo podelilo tudi priznanje in darilo bivši predsednici Poldki Blažič za njeno dolgoletno, vztrajno in prizadevno in požrtvovalno delo na področju družbenega varstva invalidov. Proslava je bila popestrena tudi s kulturnim programom. Prostovoljno so nastopili tamburaši kluba Bisernica iz Reteč, učenci glasbene šole iz Škofje Loke, vokalni kvartet Spev. za zabavo pa sta poskrbela ansambel Ivana Ruparja in ansambel Jurček, ki so tako prijetno dopolnili srečanje škofjeloških invalidov. Nuša Vrbinc Na slovesni počastitvi letošnjega mednarodnega dneva invalidov v Škof/i Loki je nova predsednica Tončka Kukič izročUa priznanje dolgoletni predsednici in pobudnici ustanovitve škofjeloškega društva Poldki Blažič. Foto: Jocif K vedremu razpoloženju je pripomogel tamburaški ansambel Bisernica iz Reteč. Foto: Jocif TOVARNA OBUTVE TRŽIČ flNEX i INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA, Titova 48 Komisija za delovna razmerja objavja naslednja prosta dela oziroma naloge I. v prometnem sektorju: OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL V LETALSKI OPERATIVI Zaposliti želimo enega delavca za določen čas (nadomeščanje delavke med porodiš* i dopustom) s polnim delovnim časom. Delavec bo delo opravljal na Brniku. Pogoji: — srednješolska izobrazba administrativne smeri — pasivno znanje angleškega jezika — znanje teleksiranja — 1 leto delovnih izkušenj na področju administracije, sestavljanja različnih in vodenja dokumentacije — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem prostom — poskusno delo 3 mesece II. v sektorju vzdrževanja letal: 1. EVIDENTIRANJE IN SPREMLJANJE NALETA LETAL IN MOTOBJTV Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom DtkwrA opravljal delo na Brniku. 1 Pogoji: — srednješolska izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri — pasivno znanje angleškega jezika — eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja evidence — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem oodW — poskusno delo 3 mesece t*«"*)« 2. ADMINISTRATIVNO DELO V ZVEZI Z RAZVOJEM SISTEMA VZDRŽEVANJA 7^ Zaposliti želimo enega delavca za določen čas (nadomeščanje delavca med vojaškega roka) s polnim delovnim časom. Delavec bo opravljal delo na Bniiku Pogoji: — srednješolska izobrazba administrativne ali druge ustrezne smeri — pasivno znanje angleškega jezika — 1 leto delovnih izkušenj — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem nmt -■■ poskusno delo 3 mesece prosu« III. v sektorju skupnih služb: 1. ČIŠČENJE IN UREJANJE DVORIŠČ IN OKOLICE >*n časom. D«**1 Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovn delo opravljal na Brniku. Pogoji: _ popolna ali nepopolna osnovna šola — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem — poskusno delo 3 mesece 2. ARHIVIRANJE DOKUMENTACIJE DELOVNE ORGANIZACIJE — VAROVANJE PREMOŽENJA, KLICANJE IN VZPOSTAVI Jak™ PREKO HIŠNE CENTRALE A*LJANj» I* j Za obe nalogi želimo zaposliti enega delvca za nedoločen čas s polnim cfelm Delavec bo opravljal delo na Brniku. ""ovnu Pogoji: — srednješolska izobrazba ustrezne smeri — pasivno znanje angleškega jezika _ dve leti delovnih izkušenj na področju urejanja in vodenja arhivi k . J nih organizacijah J «"vs*in shiib,/| — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obim.,nu _ poskusno delo 3 mesece ""mejnem podr*, Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljein n Adria Aviopromet, Ljubljana, Titova 48, v 15 dneh po objavi. n*ti«' Vlog brez priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali ŽK »ŽITO« Ljubljana TOZD »TRIGLAV-GORENJKA« LESCE Po sklepu komisije za razpis individualnega poslovodne« | razpisujemo prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Za individualnega poslovodnega organa TOZD je lahko ime poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o zdru*pn*-.njV.*n kaas*» naslednje pogoje: —"«nem delu, upoa*r 1. da ima višjo izobrazbo živilske, ekonomske, organizacijska vodilnih delovnih mestih, J men' 8 3-let»o , 2. da ima srednješolsko izobrazbo s 5- letno prakso na vodilnih delovn "h 3. da je moralno primeren in družbenopolitično aktiven mestih 4. da pozna živilsko dejavnost 5. da ima organizacijske sposobnosti vodenja in koordiniranja dela v j-i— cijah. deJovnia i Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim m opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovoini\H 15 dneh po objavi razpisa na naslov: žito Ljubljana, TOZD ts^-i? Lesce«, Rožna dolina 8, za razpisno komisijo. ' »»ngh Kandidate bomo o izbiri obvestili v tridesetih dneh po spreiem vanju. ^ u e KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 oglasa na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE S PARNIM KOTLOM IN VODNO ČRPALKO Posebni pogoji: — ključavničar, izpit za upravljanje parnega kotla z mehaničnim kurjenj 2 meseca delovnih izkušenj pri upravljanju kotlov Kandidati naj pošljejo prijave s dokazili o iraidsnk lasjs paW fttt Kranj, C. JLA xTVlSs**aps$? w 21 APRILA 1981 telefon 23-341 )AM litoželezno kopalno HA to). Zibelnik Lojze. Dež-hca - Kranj .3484 dve KRAVI po izbiri s te-?ik pred telitvijo. Selo 32. 8802 ■ družin ČEBEL AZ. 9 cd vsak dan od 15. ure da 6. Žabnk-a .3607 diatonično. tri vrstno IKO. Naslov v oglasnem 3627 fmobel TELEVIZOR in 400-litrski hrastov »jtftf Milutin, Kranj. Pla-24-168 .3679 . 140 kv. m »POBIJONA« L'SCA- Svoljšak. Binkelj 5. 3680 KAMP PRIKOLICO Informacije: tel. 064-61-809 Prodam KRAVO, dobro mlekarno, ki bo junija teletila. Šenturska gora 8, Cerklje 3682 Prodam smrekova PLOH K. La-hovče 14, Cerklje 3683 Prodam semenski KROMPIR igor. Šenčur. Štefetova 18 3684 Prodam semenski KROMPIR igor. Strahinj 7, Naklo 3685 Prodam novo OKNO z roleto 140 X 140. KIJ Logatec. Prebačevo 41. Kranj 3686 Prodam nekaj ton CEMENTA Naslov v oglasnem oddelku. .'{687 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Zefran Francka. Bistrica 11 pri Naklem 3688 Prodam krmilni in semenski KROMPIR igor. Zapoge 33. Vodice Poceni prodam 3 mesece star barvni TELEVIZOR ambasador. Telefon 50*175 ,3690 Prodam zelen gorenjski KAMEN. I nformacije po tel1. 23-519 3691 Prodam SENO. Krnica 37/a. Zg. Gorje 3692 Prodam novo plastično BANJO, rumene barve, dolžine 170 cm. Fer-jan, Ribno 131, Bled 3693 Prodam KRAVO s teletom. Britof 42. Kranj .^94 Prodani dolgo vijoličasto OBLE KO, za 11 do 13 Um. Naslov \ oglasnem oddelku. 3395 Prodam čistokrvnega KONJA Ogled v nedeljo. Kavčič Albin. Žeje I.Komenda 3696 Ugodno prodam DIRKALNO KOLO. Informacije po tel. 47-149 3726 Prodam rabljen KAVC. Kranj -Stražišče. Kocjanova 22 3727 Prodam SADIKE pelargonij in FUKSIJ po 30 din. Jože Konc. Mošnje 37, Radovljica 3728 Prodam 5 let starega KONJA, težkega .500 kg. Luže 19, Šenčur 3730 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete IVANE KOLNICAR Vrbanove mame bakreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem vseh kolektivov ter gospodu župniku za opravljeni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI! Spodnja Lipnica, 15. aprila 1981 )ročamo žalostno vest, da je v 59. letu starosti po hudi bolezni umrl naš ljubljeni mož, oče, brat in stnc JOŽE DORNIG Do pogreba leži v mrliški vežici na tržiškem pokopališču. Pogreb bo v torek, 21. aprila 1981, ob 16.30 na tržiško pokopališče. VSI NJEGOVI! Tržič, Kranj, Ljubljana, 20. aprila 1981 V SPOMIN 4. aprila je minilo leto dni neizmerne žalosti in bolečine, odkar nam je kruta usoda iztrgala najdražjega sina, brata in strica STANKA BAJŽLJA V moremo razumeti, da te ni več med nami, tvoje korake še slišimo, tvoj lik še živi, le tvoj v<*> priča, da si nas zapustil. Dom brez tebe je prazen, imeli smo te radi, a usoda je iznenada tako hotela. NIKOLI TE NE BOMO POZABILI! Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI: mama, brat Andrej, sestra Marica /. možem Žarkom. Mila z možem Tončkom, nečakinji Tatjana in Simona Prodam SENO. Tenet iše 33. Gol nik KUPIM Kupim 135-litrski HLADILNIK Telefon 60-801 .3697 Kupim 500 rdečlih STRESNI KOV novotex s posipom. Cemažar. Davča 49. Železniki 3698 Kupim rabljeno KOSILNICO BCS in 60-basno HARMONIKO Telefon 064-28-967 3729 VOZILA Ugodno prodam DIANO 6. Telefon 26-098 3513 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen AUDI 60. letnik 1971 Kranj. Kocjanova 6. tel. 21-012 od 15. ure dalje .'15.34 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Olševek 8. Preddvor .3545 Ugodno prodam osebni avto PEUGEOT 204. letnik 1972. in rotacijsko KOSILNICO SIP 135. Kunčič Janez, Slatna 16. Begunje .3548 Prodam 7 mesecev star 126-P. Bertoncljeva 26. Kranj. tel. 22-298 3860 Prodam avto V/ARTBURG. star 6 let, zelo dobro ohranjen. Kličite po tel. 28-704 v petek dopoldan in soboto. .3699 Poceni prodam AMI 6, 602 ccm, celega ali po delih, registriran do oktobra 1981. Luže 33, Šenčur 3700 Prodam GOLFA - JGL, starega .3 mesece, rumene barve. Kuralt Venč-ka, Zg. Sen« a 4/a, Medvode 3701 r MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Čestita občanom Gorenjske za /. maj — praznik dela Prodam štiri leta star R 4. Informacije tel.: 57-033 Prodam ZASTAVO 101. registri rano do 11. 4. 1982. možnost prodaje na kredit. Oglasite se od 14. ure dalje. Štupnikar. Šutna 4, Zabnica Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. registrirano do marca 1982. Plazarič Dragan. Frankovo neselje 74, Škofja Loka 3703 Po solidni ceni prodani avto ZASTAVO 750, letnik 1969, neregistriran. Ogled popoldan. Vidic Drago, Dvorje 26, Cerklje 3704 TOVORNO PRIKOLICO, oprem Ijeno s cerado, primemo tudi za prevoz kamp opreme, prodam. Kozina, Gorenjskega odreda 18, Kranj 3705 Prodam ZASTAVO 750. neregi-, strirano, karambolirano, letnik 1972. Telefon 40-614 3706 Prodam starejšega »FICOTA«, registriranega za celo leto. Peklenik Bogdan. Mlaka 43 3707 Ugodno prodam ZASTAVO 101 v nevoznem stanju. Drstvensek. Finž-garjeva 4, Lesce 3708 Prodam nove GUME sava radia I vet (zelo poceni) za Z-750. Jane, telefon 064-28-086 3709 Prodam ZASTAVO 750 Lux. letnik 1976. ohranjeno. Kavčič Vili, Zg. Resnica 64. tel. 40-626 od 15. ure dalje 3710 Prodani ZASTAVO 750. Muhi Marjan. Zg. Senica 28/a. Medvode Prodam ZASTAVO 101 M. letnik 1980. Telefon 62-128 od 15. ure dalje Prodam ZAPOROZCA. po delih. Posavec 10, Podnart 3713 Prodam FORD ESCORD, letnik 1970. v zelo dobrem stanju, registriran do novembra 1981. Telefon (064) 61-622 od 14. ure dalje 3714 Prodam MOPED tomos APN-4. dobro ohranjen. K ran je, Ljubno 60, Podnart 3715 Prodam AMI 8. po delih, brez motorja. Koširjeva 9. Škofja Loka. tel.62-168 3716 Ugodno prodam novega GOLFA. Jože Stare. Bled, Rečiška 63 3731 Prodam FIAT 850 SPECI AL, let nik 71, celega ali po delih. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure. Bohinjska Bela St. 149 Ugodno prodam R 4, letnik 74. Tel.. (064) 62-628. popoldne .23. STRAN G L A ZAPOSLITVE 1 Zaposlim NK delavca v SLIKO PLESKARSKI stroki. OD od 8.000 do 10.000 din Ponudbe peni: Vesten 3721 Redno zaposlitev dobi NATAKARICA V gostilni pri »VIKTORJU« - Partizanska 17. Kranj. tel. (064) 23-484 3688 Zaposlim žensko za 1 ure dnevno. Čiščenje prostorov in ostala pomožna dela. Informacije po tel. 23-519 3720 Gostilna pri FRAN JOTU Kutnar Viki Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo) Cenjenim gostom in ostalim občanom čestita za I. maj — praznik dela in se pri poroča za obisk. STANOVANJA Kupim eno ali dvosobno STANOVANJE, do 50 kv. m, v Kranju. Ponudbe po tel. 064-26-998 od 19. do 20. ure 3651 Mlada mamica z osnovnošolskim otrokom išče v Kranju SOBO s ko- galnico ali vzame v najem enosobno TANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 3717 V maju oddam SOBO blizu Bleda dvema poštenima dekletoma. Možnost kuhanja. Zaželeno predplačilo za 1 leto ali vsaj 6 mesecev. Dogovor in predplačilo takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 3718 1 POSESTI V najem vzamem PROSTOR za trgovski lokal (kvadratura 10—15 kv. m) v centru Kranja. Ponudbe pod šifro: Loka 3654 Zamenjam dvostanovanjsko ATRIJSKO HIŠO. zgrajeno do III. gradbene faze, ob gozdu v Kamnik, za manjšo vrstno, montažno, delom dvojčka i.p. v Kranju in okolici. Hiša stoji na 2.000 kv. m zemlje. Možnost tudi prodaje. Šifra: Ostalo po dogovoru .'J656 Prodam gradbeno PARCELO (za stanovanjsko hišo) z vso urejeno dokumentacijo, v okolici Kopra. Aleksander Viler, Gregorčičeva 28. Izola. tel.066-61-948 3719 □ °0| IhmmI Bled ^ OBVESTILA! SERVIS: za čiščenje »tepihov«. ta-pisoma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 2224 Solidno in po zmernih cenah vam PREPLESKAM stanovanje. Ponudbe pod šifro: Pleskanje 3671 PRALNE STROJE popravljam v Škofji Loki in okolici. Naročila po tel. 064-62-848 3722 Izdelujem ODPRTE KAMINE in dajem oblikovne nasvete. Šifra: Toplina 3723 PRIREDITVE Vabimo vas na PREDPRAZNIC-NI MLADINSKI PLES, ki bo v soboto, 25. 4., ob 19. uri v Zadružnem domu PRIMSKOVO. Zabaval vas bo popularni ansambel SIBILA 3724 DOM NA ŠMARJETNI GORI Djuričič Dejan vabi vsak dan, razen ponedeljka na zabavne večere. Igra srbski ansambel s pevko in pevcem. Postreženi boste s speciali-tetami z žara in najbolj priznanimi vini iz cele Jugoslavije. OSTALO Bili smo skupaj v Vil. artilerijskem polku v Sinju. Želel bi se srečati v Kranju s tovariši: Jernejem Drakslerjem, Matevžem Koširjem in Mihom Ahačičem ter skupaj obuditi spomine. Lojze Marolt. Ravne 7, 61366 Nova vas 3725 NAJDENO; Motorist, ki je izgubil torbo med Kranjem in Radovljico, naj pokliče tel. .50-150. Verko Izdaja C T Glas, Kranj, Stavek TK Go-renjnki tisk Kranj, tisk: Zl' ljudska pravica, Ljubljana. Naiilov uredniAtva in uprave lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: Ate-vilka 51500-603-3199» - Telefoni: n. o. 23-341. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-8(10, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno h poAtnino. OproAčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Termalna voda na Bledu Gostinske delovne organizacije na Bledu naj bi združile 2 milijona in 250.000 dinarjev za nadalj raziskave termalne vode ob Toplicah 1 NESREČE Prodajalke Merkurja v Globusu so vedno bolj usposobljene za pomoč kupcem, ki bi bili v primeru požara v prodajalni. Treba je pomagati ranjenim, ljudem brez panike zago toviti varen izhod, razen tega pa varovati blago Če v trgovini izbruhne požar Vaja dela mojstra M^V£niMerrYTVe Prodart»£ v kranjski vele-kninT,!h^ir 80 ie "takrat preizkusih, trenutkth^l11 ° Požara> ki vsak Ttok%lt™zk%V^ " * Podnje sta bili zaključeni z analizo, kjer so predvsem zaposleni povedali, kaj po njihovi sodbi še manjka, da bi bili pripravljenejši in bolj organizirani za primer požara. Marsikatere pomanjkljivosti so bile odstranjene, dopolnjena je bila oprema, bogatejše, in to je najvažnejše, pa je bilo znanje zaposlenih za posredovanje v takšnih razmerah. V petek zvečer je v Merkurjevi prodajalni v Globusu ponovno »zagorelo«. Zaposleni so bili le obveščeni, da bo do požara prišlo, niso pa vedeli, v katerem delu prodajalne. Izjemno dobro so se znašli prodajalci. Predstavnikom delovne organizacije, postaje milice, gasilcem in občinskega štaba za civilno zaščito so pokazali, kako bi ravnali, če bi šlo zares. Za hip so ugasnile luči, ki jih je nadomestila energija iz agregata, oglasila se je razglasna postaja z navodili o ponašanju in ravnanju v takšnih razmerah, preverjene pa so bile tudi možnosti, kako umiriti paniko med kupci, ki bi v primeru požara zanesljivo nastala, kako jih usmerjati k varnim izhodom in kako varovati blago. Vse sicer še ni šlo po maslu, so ugotovili po vaji, vendar pravijo, da vaja dela mojstra. To so praktično že spoznali. Prav tako pa so menili, da bi kazalo v prihodnje pripraviti vajo za celotno veleblagovnico. Izkušenj in vaj na tem področju nam manjka. Predvsem pa gre pri primeru Globusa oziroma Merkurja pohvaliti prizadevnost vseh delavcev, od prodajalcev za pultom do poslovodij in drugih vodilnih. Besedilo in slike: nje Kazini Bled — Pred dvema letoma je Geološki zavod Ljubljana začel z geološkimi raziskavami toplih vrelcev na Bledu. Raziskave termalne vode na Bledu so se do leta 1979 1 opravljale na območju južno od Park hotela in na tem območju so izvrtali 13 raziskovalnih vrtin. V sedmih vrtinah so ugotovili termalno vodo s temperaturo od 16 stopinj Celzija do 19 stopinj Celzija in zajeli termalno vodo za potrebe Golf hotela. Na osnovi rezultatov teh raziskav so zaključili, da se termalna voda pretaka iz karbonatnih kamenin v peščenoprodni morenski zasip na območju severno od primarnega vrelca v hotelu Toplice. Predvsem si prizadevajo, da bi natančneje ugotovili ožje območje ter količino termalne vode, ki bi jo lahko črpali. Zato so zavrtali tri in raziskovalne vrtine do globine od 45 metrov do 6() metrov. Rezultati so bili ugodni, saj so našli termalno vodo s temperaturo 20 do 22 stopinj Celzija. Ugotovili so tudi, da se pri črpanju večjih količin voda ohlaja, kar kaže na mešanje s hladno vodo. Zato bodo zavrtali .100 metrov globoko in tako odstranili vpliv hladne vode. In ker so rezultati ugodni, v Radovljici želijo, da z deli nadaljujejo. Prav tako kažejo precejšen interes gostinske delovne organizacije na Bledu in so zato pripravljene združiti sredstva v višini 2 milijona in 250.000 dinarjev za nadaljnje raziskave v globini 300 metrov. Pripravili bodo dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih ter poiskali možnosti kreditiranja za nadaljnja raziskovalna dela. O. Sedej V prodajalni je dimna bomba naznanila ogenj. Prodajalci so ukrepali izredno hitro KRANJ - Delavci Merkurjeve Erodajalne v Globusu so že nekaj-rat premišljevali, kako ukrepati, če bi v veleblagovnici izbruhnil požar, bodisi zaradi samovžiga, odvrženega ogorka, namernega vžiga.ali diverzije. Če bi se razplamteli ognjeni zublji, v veleblagovnici ne bi bilo lahko ukrepati. Treba bi se bilo spopasti z ognjem, treba bi bilo umiriti in varovati ljudi in jim najti varen izhod, treba bi bilo pomagati ranjenim in ogroženim, razen tega pa je treba v takšnih primerih zavarovati imetje, ki ga v takšni veleblagovnici, kakršna je kranjski Globus, ni malo. Izkušnje kažejo, da nepridipravi izkoriščajo izredne razmere in paniko ljudi za svoje koristoljubne namene ... Dvakrat so doslej v Merkurjevi prodajalni Globusa že preizkusili svojo pripravljenost za primer požara. Obakrat so sodelovali zaposleni, ne glede, kakšen ie njihov razpored v izrednih in vojnih razmerah, kakšno je njihovo poklicno znanje in za kaj so usposobljeni. Obe dosedanji vaji V Naklem pohod od spomenika do spomenika NAKLO - V počastitev 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije prireja TVD Partizan Naklo v soboto, 25. aprila, pohod od spomenika do spomenika. Start pohoda bo na nogometnem igrišču pri novi šoli, vsak pohodnik pa dobi poseben kartonček. Pohod se bo začel ob pol štirih popoldne. Udeleženci bodo lahko startali do pete ure. Pohod ni časovno omejen. Ima predvsem po-litičnomanifestativni značaj, ima pa tudi pomen rekreativnega pohoda, koristnega za vsakogar. Na Pohod so zato vabljeni vsi občani, roga pohoda poteka od nogometnega igrišča mimo Cegelnice, Stra-hinia in Okroglega. Cilj pohoda bo v Naklem, kjer bo vsak udeleženec prejel jubilejno značko organizatorja pohoda. Bistrica - Na magistralni cesti med Bistrico in Podtaborom se je v petek, 17. aprila, nekaj pred deveto uro dopoldne pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik zastave 125p je vozil proti Podtaboru po klancu navzgor in v blagem ovinku prehiteval tovornjak, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avto mobilajord granada nemške registracije Rudi Akvuz iz Ankare v trčenju se je avtomobil turškega državljana prevrnil, voznik in trite sopotniki so bili na srečo le lažje ranjeni in so jih ie odpustili iz bil nišnice. Lažje ranjena sta bila tudi voznik Oman in njegov sopotnik Sbnde na avtomobilih pa je za 250.000 din. - Foto: L. M. Škode na J.Košnjek Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (8) Cerklje - Več kot 120 pionirjev prometnikov iz vseh kranjskih osnovnih §ol se je v soboto, 18. aprila, udeležilo trinajstega občinskega prvenstva pionirjev prometnikov, da bi se pomerili v poznavanju cestno prometnih predpisov, orientacijskem pohodu, o poznavanju zgodovine Cerkeli tudi v NOB, prvi pomoči) streljanju z zračno puško in drugem. Na tekmovanju, ki ga je organizirale občinska zveza prijateljev mladine in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj ob pomoči mentorjev prometne vzgoje in ZSMS Cerklje je bila najboljša ekipa šole Simona Jenka med mlajšimi pionirji, med starejšimi pa osnovna šola Franceta Prešerna. — Foto: L. M. VOZILA S SPREMSTVOM Nekaj sprememb je tudi v poglavju, ki govori o vozilih s spremstvom in vozilih s prednostjo. Po novem ne velja več, da imajo za vozila vselej prednost le na enakovrednih križiščih cest, ko so na nujni vožnji, pač pa je ta prednostna pravica razširjena. Prednost vožnje imajo vozila s spremstvom vselej, vendar pa ne v križiščih, ki so urejena s semaforji ali znaki, ki jih daje pooblaščena oseba. Sprememba velja tudi za vozila s prednostjo: »Ta vozila imajo prednost pred vsemi drugimi vozili, razen pred vozili s spremstvom in vozili, ki vozijo v križišču, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali znaki, ki jih daje pooblaščena oseba.« Novost je tudi določilo, ki govori o vozilu organa za notranje zadeve in JLA, opremljenim z dvema modrima lučema, ki zagotavljajo prosto pot kakšnemu drugemu vozilu ali koloni vozil, ki vozijo za njim. Vozniki v prometu morajo posvetiti pozornost tudi vozilom, katerim se zagotavlja prosta pot. Voznike in pešce, ki kršijo določila, ki zadevajo vožnjo vozil s spremstvom ali vozil s prednostjo, doleti denarna kazen od 500 do 3000 din ali zaporna kazen do 30 dni. Če pa je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za druge udeležence v prometu ali prometna nezgoda, je denarna kazen višja in sicer od 800 do 4000 din ali pa zaporna kazen do 60 dni. Vozniku motornega vozila se lahko izreče tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila od 30 dni do šest mesecev. VARNOSTNI TRIKOTNIK Novi zakon določa, da mora imeti varnostni trikotnik odslej tudi traktor. Medtem ko je prej zakon omenjal le dve mesti, kjer mora stati varnostni trikotnik, če stoji vozilo zaradi okvare na cesti, pa novi zakon določa, da je treba postaviti varnostni trikotnik: če okvarjeno vozilo stoji na krajih, kjer je sicer po 74. členu zakona prepovedano ustavljati (prehodi za pešce ali v bližini — do 5 metrov, ob železniških prehodih, v predorih, mostovih itd.) Seveda pa je treba trikotnik postaviti na vozišču vselej, kadar vozilo stoji na kraju, da ga vozniki, ki vozijo v isti smeri, ne morejo pravočasno opaziti. Varnostni trikotnik mora stati za vozilom na cesti izven naselja v razdalji najmanj 50 m. Varnostni trikotnik uporabimo tudi za označevanje vleke vozil in sicer obe vozili — vlečno vozilo na prednji strani, vlečeno vozilo pa seveda zadaj. Mandatna kazen za kršitev določila o označevanju stoječega vozila je 300 din. Če pa je zaradi prekrška nastala neposredna nevarnost za druge udeležence v prometu, je denarna kazen od 400 do 2000 din ali pa zapor do 40 dni. Sodnik lahko izreče tudi ukrep odvzema vozniškega dovoljenja od 30 do treh mesecev. Neoznačena vleka poškodovanega vozila pa predvideva mandatno kazen 200 din. Če pa je s tem prekrškom bila povzročena neposredna nevarnost za druge, pa je denarna kazen od 300 do 1500 din ali zapor do 15 dni. Sodnik lahko izreče tudi ukrep prepovedi vožnje od 30 dni do dveh mesecev. UTRUJEN VOZNIK Kranj - V četrtek. 16.1 6. uri zjutraj se je na cesti Krah j — Podtabor metna nezgoda vozni! avtomobila nemške regjgtoajjt' teju Zanku iz Sinja. Vomi ju utrujenosti med vožnjo a'< zadremal, v bližini Nak v levo s ceste in se Voznik je bil v trčenju laijt i njegova žena pa je bila huje i in so jo prepeljali v KlinMt Škode na avtomobilu je a din. OBA AVTOMOBILA S CBB j Kranj - Na Ljubljanski« je v četrtek, 16. aprila. 22. uri pripetila prometa« Voznik osebnega avtomobil« ske registracije Viktor zil proti Ljubljani v kokau se je kolona bližala 0 nik Brčina zaradi nep peljal preveč v desno, začelo zanašati. Za njim mobil, vozil ga je Ismet Cazina, je odvil v levo, izognil Brčinovemu avt pa je sunkovito zavil v Begičev avtomobil, tako (k t! odbilo s ceste. V nesreči sta kal sopotnika v Begičevem *\% lažje ranjena, škode na za 160.000 din. AVTO NA STREHI Kranj - V četrtek. 8.30 se je na Kranj —Jeprca med Mejo pripetila prometna Voznik osebnega avte ške registracije Himio . Ključa je med vožnjo tav desno, da ga je zaneslo damsko cesto, od tam pa; spet nazaj na magistralna! avtomobil prevrnil na nesreči je bil voznik ranjen, škode na avte 80.000 din. ZADEL PEŠCA Kranj — V križišču .. Poštne ulice se je v petek. lM nekaj po 7. uri dopokatl prometna nezgoda. V oma i avtomobila Nikolaj VaL 1953) iz Kranja je pripeljali šernovi in zavijal v levo al ulico, na prehodu u kljub zaviranju trčil v viška (roj. 1913), ki je tđ| cesto. Vizovišek si je v m doval hrbtenico in so (ta jeseniško bolnišnico. NEPREVIDNO Pl Kranj - V petek. 17. 5.25 se je na Kranj — Podtabor med ^ Kranjem pripetila protneUij da zaradi prehitevanja. V« nega avtomobila Šefu; Kladnja je v koloni Kranju. Ko je v blagea1 ovinku prehiteval, je it smeri pripeljal voznik -avtomobila Marjan Krvili je opazil Mazalovičevo l vendar sta avtomobila U-nju v desno trčila. V trieajV • voznik Mazalovič in njep*J ranjena, škode na volilih P 70.000 din. TRČIL V AVTO Boh. Bela - V soboto, ob 16. uri se je na Bled — Bohinj pripetila nezgoda. Voznik osebnea bila Vincencij Brk (roj. Bele je pri hiši št. 117 v trenutek ustavil na sk nem robu ceste. Za njim voznik ponv ekspressa L konja (roj. 1966) in trčil v ustavljenega avtomobila, no nogo in pretresom prepeljali v jeseniško NEPREVIDNO NA CRSTO ulBled, - Na Prešerno« bližini hotela Svoboda a m to, 18. aprila, ob 13. un rometna nezgoda, v E uje ranjen 8-letni Bo*Uu< z Bleda. Boštjan je prM| t ah od avtobusne postaje | šernovi cesti in stopil na F ne da bi se prepričal, če j tem se je zaletel v «_ vrata osebnega avtomobila. I prav tedaj mimo vozila nja z Ribnega. Boštjana: pretresom možgan prepeljal' nični center. NESREČA Z MOPEDOM Kranj — V nedeljo, 1 14. uri se je na Pšenični i tila prometna nezgoda.. na (roj. 1967) s Klanca di je peljala od Ce Pšenični polici, ko pa je zaviti v levo, je pri t« osebni avtomobil Muza iz ViSevce, ki je pripehal u j ne smeri pravilno po desni trčenju sta Koritnikova a i padli; Irena si je pri tea roko in so jo prepeljali v center.