. ps rt v ; vy V Qorioi,vpetek-i).'julija 1869. vJxk* *..............«.....->■ t ustavi1 d o m o vina. " tečaj iii. v^pv^i-^ list 27. ;.k,fk." Slov6 od Gorice. V arcdo, 7. 't. m. ob 8 lji> nri .lopuUino, »roo lilij ii a Goriškem kolodvoru pri^ jako ginljivcgn iu pomenljivega prizora. Zapustil jo prijazuo našo meatu ■ težkim arcum iu do solz ginjon vodja lukajin. o. k. gimnazija, Karal HoUinger. Vos gimnazi—učiteljstvo in mladina— iu mnogo druge gospode ga je srčno in dostojno pozdravljalo. Blizo polovica mladine je spremila ravna-tol ju od profesorjev obdanega peš od giinnaziiu do Železnice; druga polovioa ga je oakala tuin doli lepo v dve vrsti razpostuvljeua. Sred spoštljivo pozdravljajoč« in, rekel bi, vznašujočo ga muoŽičo dojde v Čakavui eo. V tem ko ju prijatlom iu znuncem Šo v zadnje nemo za slovo v roko segal, oglasi so dijaški jurski zbor pod vodstvom osmošoloa g. KocjanČioa ter zapoje trojo pesem: „Kje dom jo moj", nLa haroamola" in „l). Absohiodsliod." Že v vozu sodočo^a jo pozdravljala mladimi popred po latinski iu grški, potic pa, ko ao jo začel vlak gibati, po noinŠki, italijanski in slovenski vedno živojo iu kropkojo; uleglo so je „živio"-klicanje, ko vodje llolziuger-ja—več ni bilo. t. Zainaknimo se zdaj za en bip doset let nazaj; saj je res, du Hkrujuosti reči se likajo. Tako tb prihod lil odhod II. -rjev. llilo jo o včliki noči 1869, ko je prevzel iz Saloburga došli u;. II. vodstvo tistega cd i noga učilišča v naši deželi, ki jej nureja glavno stebre, na klorih sosebno blagoslunje njouo sloni — duhovne, pravnike, zdravnike. Prvi čas so jo uovi vodju brž vsem prikupil, odlična njegova sposobnost za vodstvo je bila zdajci očitna. Ali prišli so drugi časi.- začelo ae jo po Avstriji narodno gibanje; trkalo je močno mp.. duri pi-sarnic in šol, tolklo tudi na vae troje vrnt- nrflega Wer-dcnbergovega poslopja. Ali za vrati jo našlo zagraje in na njih poveljnika Železne voljo. Poslan iu postavljen tje, da naj varuje in bruni drugooeno hranilo kulture iu 80leluo zročilo nemškega poduka (v Gorici), 8tnl jc II. nepremakljiv, kakor hraber Leonidas v nemških naših Tcrmopilah ob Soči. Ni gn ustrašil ni krik ni vek združono italijansko-slovensko narodnjaške četo. Z uma Bvitlim mečem bo je boril za vsako ped sveta; umaknil se jo še le na više povelje, zadnji — po tem, ko so je morala vladina armada sploh po celi bojni vrBti zu par Btopinj umakniti. Stališče H-r-jevo v večletui gimnazijski borbi, ki je po— menda ue vselei poklicanih—dobrovoljcib večkrat tudi na časniško bojišč? preskočila, bilo je nemško-kul-turno, stališče nasprotnikov njegovih znano narodno. K nI tur ci bo bojč, da hočejo narodnjaki kolo kulturnega napredka ustaviti; ti pa trdijo, da ne le nei ustaviti ga nočejo, murveč še pomazati ga, da ne bo škripalo, aa bo ložo teklo, pa pot ugladiLi omiki: z Vpeljanjem narodnih jezikov v šolo—pravijo—dospemo hitreje in' Vrba žalostinlta. 8p. Jj*. F\urlani. , ' Stoji klM-ffile vrba žalostinka, Vsa razkuStrana v potok solze toči, Z britkostjo lo gomilo to si moči, Ko bila bi zsgrobla tam bi sinka. Oj vrba! mar povej mi brez ovinka: Al' res zagreblabodi si sinoči, Od kogar mati tak težko bo -loči, Binrt, nad kterim ti okO dans kinka? Nikar zagrebla nisem tukaj Bina, Soizč iztiska mi Ie ta dolina, Ker z'Io zaraščena je od žolodn. s; Al' nas ne tlači taka skor osoda ? ter joče tudi naša domovina, »Žalovajc rane Bvoj*ga roda. . iii' m!!", .-JSL-var r' •—do Vain in nam sku pnega cilja. Tod okrog so vrti prepir kulture,ov Jn unrodnjakov do danaftujega dne; tod okrog so Jo Hiiknlo tudi Šolsko vprašanje v Oorici, t ktero jo bil po slnžbi in osebnem preverjonji zapleten Sodja II., čigar ime pomeni za Gorico—uitsm. (iuz S -4 leta so sklenili speliani boiivei primer-d: vlada jo narod lla nekako razmejitev: „Mciiaka Črta" na našem gimnaziji jo ta: Dužclnn jezika ne učita pn vneli razrodih, včrstvo v 4 spodnjih v narodnih jezikih; Neslovemu^ se ponuja prilika, učiti se slovonssi, Noitalijuuii italijanski jezik; vae drugo je ucinško. Med tem je prišla „nova doba". Dokler ho glavni zidovi ^iaše države zidajo ali podzidavajo, ni pruv zu prav primcien Čas, notranjo proBtoro vrejaLi, sobe uialati; vondar pa so se začele doluti priprave zu prozidavanje in likanje ludi notranjih prostorov —začela se Je prenaredba šolskih zadev. Štiri mesece ho se letos na zlati vagi tuhtal« Aolako razmere in osebe Goriške; nasledek je, da, v toiu ko razmejitev Monaka Še zmiraj velja, sedč v deželnem šolskem sveto vavstvu uekteri znani nasprotniki ll-rjevih kulturnih načel— a po nikakem kulture same —on' pu jo povišun ua imenitno in častno mesto, kterega si jo snm žolol. Dana« iius jo zapustil. In kaj so je spodobilo nam v V khiHsični 6di. ki nam jo je zložil in priobčil za alovo *), nahaja so tudi lo-lo vprašanje: Uui<) Iu SUiueno, luqu« llnio patra l'rflgii»la puli«*, amjil« apei «ege»T (J"»id ran tu, (Jermana prolea, Noii dabia oarala mt »prema Itectori Burili f - ........ Naša vrla mladina je „poljubila svojega vodjo" z odkritosrčnimi „živiou-klici danas na postaji, poklonila ho mn jo včoraj dcputacija iz vseh razredov z Ko-cjnnčičcin kot govornikom na čelu, poslavila ga je sinoči s seronado **). V tem ko je tako voditelja svo-t joga častila, častila jo sama sebe, in to tem bolj, ker jo vso iz laBtnega nagiba storila, so v vsakem ozira spodobno in taktno obnašala. So reči, ki so višo, nngo tisto, zarad kterib je bila pri nuB s H-rjem borba: vika jo nčiteljsku veljava (auktoritat), više je znansUo, viša odgoja- Zraven in nad narodskimi zahtevami imata Šola in šolnik še druge namene. Ko bi hotel kdo vodjo Holzinger-ja samo po eni strani soditi, po germanizatorni, sodil bi pristransko in enostransko, torej krivično. G. H- je mož vsestransko, odlično izobražen, znanstveno in drnžbinako, da mu jih je malo enakih. Kot staroklasični jezikoslovec združuje b prednostmi nove šole, vse, ne vselej priznane prednosti staie šole. Nemška njegova pisava je klasična; govornik jo izvrsten, prisrčen; posebno pa gleda iz vsega včdenja njegovega tista patriarhalno peda-gogiČnu dostojnoBt in častitljiva veljava, ki je dandanašnji pri učiteljih mnogokrat progrešamo; H. jo rojen za profesorja iu vodjo. Mladini jo oče in zagovornik; do nčitcljstva dvorljiv iu takten. •) Naalov Inj i volili, iiiislrč, Kfiaji. aaaebiiik. Igrali jo mratfl na Dnn.J.ko cealo, ... g. vodjrv vrU D.j.ki .o iii vrata h pred ..Jo i., aa »Jo ... »m. polno dn.t.h |Jud.. a« pnilrulilo. Igrala Jn godbk mod drogi« tud. „ NaprvJ ^ ris- - klii-i; «U'li po lalinaki in grški". . $ f$L HOitSS ' Glodč um vs« to, ue bo težko misliti Bi, s kakšnim srcem smo se ločili od taccga mola. — V človeškem življenji so trenutki, v kterih zginejo vsakorŠui nasprot-ki, so pozabljene vao navakrižnosti, kakoršnih se alti v-privatnem, niti v javnem življenji nikoli ue manjka; človeka premigajo v časih občutki, v kterih se vtaplja srd in črt iu mrinjn. Je li Še kdo ta čas, da ue bi se bil s II. pobotal? Ima mu mar kdo iz naj novejo dobe kaj cčitati? Gorica nima, ue smo imeti Semej-ev. Naš „7, Bogom" I jo odkritosrčen. Novemu gospodu nadzorniku tako Imenitnih deiel voščimo srečo k vulevaiiio-mu njegovemu delovanju; nad jamo se "pa tudi. da mu bodo desetletno Goriško akulnje zvezda vodnica po slovenskih gimuazijih na Štajarskcm in Kranjskem in da se o priliki ne bo vstavljsl zmernemu narodnemu zahtevanju, kterega pravičuost jo jssua, kakor l>eli dan. Oglod |X> wvotu. Avstrijsks-ogorska država. 7. Dumtfa. Jako osupnil je te dni časnikarje in ohčiuatvo nek aostavek v časniku „ Pester Lloyd", kteri naše cislajtauske politične zadeve prav ojstro presoja. V Cislajtaniji je Ao vse razrušeno — pravi; — sprave a Slovani jo nujno treba .da se Gislsjtanija ukrepi ; čo no, da ui vredno, da bi Ogersko i njo zvezano ostalo. Ako Dunajsko ministerstvo porazunika s Poljaki, Cehi itd. dognati noče ali no zna, ne bo drugače, ko da vzame to reč v roke ogerskega ministerstva predsednik, grof Audranay. Osupnil pa je ta člsuek tem bolj, kor se misli, da je po Aiidrassy ovem navdihnjenji pisan. Čo je to res, bil bi „ Lloydov" sestavek res pomenljiv. Jm Ljubljana (I*roteat Kranjaka duhovUine Konoc.) nMcfiajc politiko v verstvo/ pravi mestni zbor, phega duhovščina zdravega in vernega duha ljudstva in jemlje pod ŠČit duhovske mogočnosti razdraženo pečenju njo njegovo." V ustavno vladani drŽavi že mora tako bili, da se vsak državljan več ali manj zaplete v politično gibanje. Ali hočo edino duhovnu, ki. je tudi avstrijski driavljsn, ki tudi davke plačnje, za bran jen o biti, da bi lastnega političnega mnenja ne gojil? Ali ao bo le duhovna v hudodelstvo štelo to, kar si vsak misleči v pravico lasti? Ali be le njega preganjan jo zadevalo, če hoče postavno vživati ustavno pravice? Kdo ga sreč tožiti, dokler dela med mejami postavo ? Čo je te prestopil, naj se dokaže; če pa mestni zbor nima trduib dokazov v rokah, vtisnjen je neizbrisljiv madež obrekovanja njegovi trditvi, da duhovščina vtikajo politiko med verstvo bega zdravega in vernega duha ljudstva, jcmljo pod ščit duhovske mogočnosti razburjeno počenjanjo njegovo, in da namerja podivjačiti ljudstvo. Ites, veren jednh našega ljudstva; z nerazrešljivo ljubeznijo je vdano krščanstva in cerkvi, nobena stvsr mu ne more iztrgati tega nar dragocenejšega bisera, prepričano je, da sanj v nobeni človeški naredbi ne najde nadomestila. Tako verno prepričanje gojiti in i njim ohraniti nbogemu ljudstvu edino zdatno tolažilo, edino zanesljvo sidro upanja v tem težavnem življenji, šteje si duhovščina v nar svetejšo dolžnost in jo trdno volje njej v vseh okoliščinah, pri vsaki ustavi neomah-Ijivo zvesta ostati. Tudi zdrav je dub našega ljudstva; dobro čuti, česa mu je potreba; prav dob^o zui pre-vdariti, kje so pravi in odkritosrčni njegovi prijatelji, kam se mu je zaupljivo obračati. Duhovščini še treba ni mešati politiko v verstvo; z nar milejšimi dokazi vdanosti oklepa se še zmirsj ljudstvo duhovnih pastirjev, in dokler mn bodemo mi v milih in nemilih dučh z vdano ljubeznijo atali na strani, za njegovo napredovanje in izobraievanje darežljivo skrbeli, bo pri nas sveta in poduka iskalo in vso umetno zapeljivosti ne bodo mogle zbegati njegovega zdravega duha. Čudno, da imajo, kakor se kaže, veljaki konštita-cijonalnega društva še zmiraj toliko groze in strahš pred nmogočno8tjo" duhovnov. Nismo ošabni na to mogočnost, čutimo marveč živo svojo nezmožnost in nam Je le hudo pri srcu, da nimamo bolj zdatnih sredstev, pomagati ljudstvu, da bi hitreje dospelo na ono stopnjo napredka in izobraženosti, ktero doseči je sposobno. "Spomenica mestnega zbora pravi: „duhovska mogočnost" služi le tajim nsmembam in se le prevečkrat od- | teguje očem postavo. Prav res, duhovska mogočnost služi namembam, ki so morebiti tqje srčnemu mnenju mostnega zbora, toda prav lastne, nsj dražim zadevam naiega Ijndstva.- Ona nič druzega ne namerja, razna da si ljudstvo nepokvarjene ohrani poiebnosti, ktere mu je Bog podaril, in da z njihovo pomočjo vzraste dp popolnoma dozorele možatosti Kristusove, da bi ostalo vaano svojemu llogn in avstrijaki vladarski hiii, ne pa, da bi se mu poropale one posebnosti iu ga nasprotniki zavirali ali pa celo ustavili ua potu napredka. (je pa duhovščina tako dola, no boji so očesa postave in se ga tudi nima za kaj bati. Poatavimo pa. da bi tudi hot'* skrivati kako zlobno |>očeujaiijo pred očesom postave, razvidi ae ravno iz one s|>omouico, da bi ga prežečemu očesu mestnega zbora nikakor no inogla skriti. Zakaj se mestni zbor bolj čvrsto na noge ne postavi, sej ima vendsr pri rokah |Milieijsko moč? aakaj se izročnje |>ostavolomne duhovščino sodnijskim razsodbam V Če ima mestni zbor zavidovauja malo vredni pogum, ovajati duhovščino pred visoko vlado-in pred Javnim mnenjem, naj ima tudi srčnost v sodišči dokaze teh dolžertj našteti, ker se drugač ne lo proti vaiin mestom, ktero zastopa, ampak tudi pred vso deželo osramoti, da je joj I in poslednjo trohioo zaupanja zgubi. Čo nadalje sledimo spomcniei, moramo nehote mi-lovati skoraj otročji strah pred dubovššino, kteri je mestni zbor tako daleč gnal, da jc namestniku e. k. vlado, visokorodnOmu gospodu deželnemu predsedniku oči-toval, da »uopogojncuiu gospod o vanju dubovstva v šoli imstavno narejeni jez Še zdaj ui postavljen* Čudno, kaj mesliii zbor ue ve, da nimamo še postave o šolskem nadzorništvu ? Ali mu jo še zdaj neznano, da, ker ni šo take postave, Ima ludi v naši deželi moč razglaa 10. svečuua t. I.? Ali ui nar vi$e vodstvo ljudske šole čisto v rokah vlade? Ali ni kuczoškofijakcmu kouzlstorija . šolsko opravilstvo čisto odvzeto? Ali niso vsi okrsjui dekani brez razločka Čisto odatavljeui od šolskega nadzorovanje? Al« žali mar kako poatavo, Če duhovni nčč krščanski nsuk v šoli, če vodijo duhovni še zdsj kot kutelioti ali vodji glavne šole, ali če ao fajmeštri, dokler ni nove vredbe šolskega nadzorništvu, še aa čelu ljudskih šol? Ktero postavo žali deželni predsednik, če pokliče zarad vredbe ljudske šole ludi dva duhuna v avoje Hvotovavstvo? Kje je postava, ki zahteva tako ločenje šole od cerkve, da bi se njej duhovščina še bližati ne s.nela? V oziru na govor, kterega je Vaša Vzvišenost imela 31. sušca preteklega leta v gosposki zborniei, menimo biti zagotovljeni, da take ločitve ludi visoka vlada nima v mislih. Če pa mestni zbor naravnost pravi, da duhovščina s svojim vplivom šolo kvari, moramo ga zavrniti, da je to v neodpustljivi včtrenosti ubleknjena terditev brez kake veljave, dokler ne razglaai avetu svojo oincujeue skušenosti v tej zadevi. Če je sicer tudi nedokazsno, sumljičljivo in obre-kajoče krivičenje mestnega zbora zoper duhovščino vzbudilo praviČao nejevoljo v srca vseh, kterim je še kaj mar ža pravičnost i n spodobnost, pripoznavamo vendar očitno, da smo zadovoljni, * če se proti duhovščini tako ravni, kakor so priporoča visoki vladi. „Nsd delavnostjo duhovnov na led in v šoli," tako hoče mestni zbor, "mor* se ostro Čuti in vsakemu prestopka nasproti ravnati z vso ostrostjo postave-" Dobro tako; po vseh farnih cerkvah so redno vsako nedeljo in vsak praznik pridige. To je naše poslanje, in gorjč nam, če ga no zvršujemo. Neizrečeno nas bo veselilo, ako se vsi mestni svetovavci določijo poeaaaezno in skupno (in eor-porej toliko pridig hoditi poslušat, kolikor je naj več moč. Nam velji povelje Gospodove: Kar sem vara govoril na uho, oznanujte s strčh. Čem pogostejše in zve-atejše nas bodo poslušali, tem manj se nam je bati, da hi kdo vzrok imel sumničiti naše pošteno mišljenje. Še celo upanja nun bode zasijalo, da. bo beseda Gospodova skoz zunanje uho aegla do notranjega aluha in tako pokazala svojo prestvsrljivo moč, da se v resnici povrne zaželeni mir v mesto in deželo, in se pri nas vseli ona vsem prijetna prostost, v kteri sc godi vsakemu pravica in za vse veljš enaka postavs. V Ljubljani 8. rožnika 1869. (StdM p>4pUi duk«« in VM ikoCj« ) — Dunajskemu časniku *Wanderer" aa Ia Ija- bljanc piše, da so 1A snnje mod »mladoeloveaei* demo- kritično društvo, ki bode v »dražbi a mariborskim slor. političnim društvom pobijalo neliberalno namene Blei-vreis-Costove »n pa klerikalne vpltfve. G f sik a .Tageepo šta" in po njoj „Laihaeberiea" ste brš slavo tapeli ^demokratom ljubljansko mariborskim", rekli, da š njimi # se bode dala painotua beseda govoriti-Pravijo, da je g. Germovnik spustil to časnikarsko raso na bajer „Wan-dewjev", od kodar je brž letela v močvirje pTageap." in nLaib." „Nov." Iz 'JVala. Pritožba IVtalke okolic* zastopnikov, ktera je bila lansko leto podana minisleratvu, rešila se je te dui takole: „At. 692—pr. Po vrača se proaivcem v roko ua prvem meeta podpisanemu gospodu Lovrencu Godtni, ter ao jim na-, znanja, da je gospod minister notranjih opravil s odlo-. kom od 6. aprila L I. it. 1172 izrekel, da ae profuja, ktora namcrjava ločitev okolico i z občinske svose s Tržaškim mestom moro lo po postavodajni poti rešiti, tudi, da so pritožno, na ktore ae opira proŠuja, po ve-čem neopravičeno, ali vsaj pretirano. ltavuo tako jo od voljuoati mestnegasvetovalatva, klora so je v novejšem času pokazala, pričakovati, da se bode opraviČouiiu zahtevam okolico, kolikor inogoČo, zadostovalo, k temu spodbadati bodo naloga zastopnikov okolico v mostnem svetovalstvu. Kar so pa tiče s polno pravico izročono pritožbe zastran zanemarjanja slovenskega jezika v upravi, zaelužujo ou« po izreku gospoda ministra žo zdaj, da ae na njo ozlr joiuljo, zato sc tudi ob enem po dotičucm ukazu gospoda ministra pri občinskem upravništvu Tržaškem na priinoreu način zahteva, naj sc uatanjko izpolnujo načelo enakopravnosti vseli deželnih jezikov ki je izrečeno v JJ. 10 državne oanovue postave o občnih pravieah državljanov. Dcžoluo namcatiiištvo v Trstu, lš<)š' ga nadgledatva avstrijskih žefezuio je naročeno, da mora nar dalje do~koneo septembra t. 1. načrt ooile šf-to od Beljaka na Trbiž Čez Predel in na Gorico Tršt nadrobno toliko izdelati, da vlada lahko načrt poetafj* za zagotovljoujo te železnice državnemu zboru predloži, kakor hitro ae bo jeseni zopet pričel. (Ravnateljstvo Goriškega o k• gimnazija} Jo za-čssuo prevzel g. prot. Franc Bdtaffenhauer-—Konkura za njo je že razpisan ln sicer v 3 jezikih. Zahteva s« med drugim znanje nemščine in obeh deželnih jezikov, ital. in slovenskega. (Vifmarsko taborsko medaljo nositi) Jo ludi pri naa prepovedano. Ta prepoved pa no bo meuda naših ljudi preveč llačila, saj medalje žo tako no nosijo. O- Iil. dožoltio AoIhIio MVC-to vavMtvo. Dno L t. m., ob. 6. u. pp., kakor amo v zadnjem liatu „Doma povedali, jo bila prva soja dcŽeln. aolsk. avetovavatva, s ktero jo ta nova naj viša iolaka oblaat-nija ua Goriškem svojo delavnost pričela.-Pričujočih jo bilo vseli li udov tega avetovavatva, ki ao: predsednik e- k. uamoatiiištvoni avotovaveo in voditelj o. k. okrajnega gla varat va Goriškega, goap. Feliks Imron P ino, kol pooblašČonoo Nj. eknoolcncije goap. voditelja nameat-ništva primorskega, flm. Mtfriug-a; adminiatrativni iq gospodarstvom poročevavec, naiuealiiištveui tajnik Vilk. pl. llakn; deželna odbornika, gg. dr. Deperie in dr. Tonkli, kot zastopnika dežole; gg. duhovna, kate-hota Ijovronc Pertout. in Andrej Marutii, kot zastopnika cerkve; vodja više realke, goap. Ferd. Gaitiia gimua-zialni profesor iu dežolni šolski nadzornik, gosp. Ani. Klodii kot zastopnika šolo in učiteljstva. Gosp. prodsodnik, baron Pino, je pričel sejo a tem-le govorom: „ Gospoda! Ko Vas o svečani tej priliki z ogovo-roui pozdravljam, no mislite, da Vas bodom z dolgim govorom trudil, nagovarjam Vas lo za to, da omenim in pov-darim pomenljivo našo nalogo.— Zbrali smo se tukaj, da bomo branili in varovali sveto pravico napredka Človeškega, ktoremo jo naj mogoČnojŠa podpora poduk. — Pred sabo imamo proatorno polje delavnosti, ki je bilo do-aihuial skoraj čisto zanemarjeno, naša naloga bo, ob-dclavati ga, dovati va-njo rodovitno kal, da vzrase iz uje Hcdunjcmu in prihodnjim rodovom obilna žetev. -Težave, ki nas čakajo, so resno in mnogotere in treba bo krepko določnosti in pretrpljivo stanovitnosti, da se odpravijo znameniti zadržki, ki ao bodo večkrat vpirali našemu delovanju-— Uvčrjen sem, da se boste, gospoda moja, a plemenito gorečnostjo vdajali težavni naši nalogi in 7. mano zdrnženi določno napredovali na poti prostega razvijanja poduka in znanstva. To uverjenje mi daja tudi trdno upanje, da v no predolgem času ugoden vspeh našega delovanja dosežemo. — V tem, ko si resnično čestitam,vda v tako izvoljenem zboru predsedujem, naj izrečem, da je seja pričeta ter budi 8 tem deželno Šolsko so&tovavstvo konstitujenon 1 Na to jo govoril svetovavcc g. dr. Deperie v italijanskem jeziku tako-le: „Kar je rekel gospod predsednik, vem jez dobro cenili iu štejem deželi v čast, daje izročeno prodsednišivo v tom zboru možu, ktcrčga navdaja želja, javni poduk pospšovati, in menim, da smem tndi v imenu deželnega odbora izroči zadovoljnost, da so imenovani udje šol-Bkega avetovavatva tisti moijc^ ktero jo občno mnenje za to častno službo gorečo priporočalo in ki uživajo občno spoštovanje. Nadejam se, da bodo šolsko svetova vstvo a soglasnim dolovanjom pripomag&valo, da 80 doseže viaoki namen, ki ga vsi pred očrni imamo: Zboljšanje javnega, poduka". Svetovavcc dr. Tonkli razloživši v slovenskem joziku narodno razmero naše deželo, vpraša g. predsednika, ktori jezik da ima bili uradni jezik novega avetovavatva. 0 naslednjem prolresenji to zadevo so jo brž pokazalo, da se gledč rabe jezikov misli vseh sve-tovavcev popolnoma vjemajo ter je, enoglasno sklenjeno tako-lo: Pravu uradna joziku ata enakopravno oba deželna jezika, italijanski in slovenski; z ozirom na soda-njo djanske ruzmoro iu iz opportunitotuih razlogov ae bodo rabit nemški jezik kot neutralni, mednarodni ali diplomatični jezik lain«jn takrat, kjer in kedar bi bilo težavno, zamudno ali oelč nemogoče posluževali ae italijanskega ali alovenakega, ali obeh deželnih jezikov b kratu. Po tem načelu je ureiljeno uradovanje šolsk. Svctovavstva tako: I Notranji pismeni uradni jezik bo nemški, to je, po neuiAki so lio pisal sejni zapisnik iu so bodo vpi-savali akti itd. ; govorilo pa se bo v sejali, kakor bo komu drago, po nemlki, slovenski ali italijauski. II. Na »gorej, t. j. ininisterstvu, se bodo polivali dopisi v nemškem jeziku. III Na r dui tj bo veljalo lo pravilo : Tistim učiliAčcm, oziroma, voustvoin njihovim, kjer jo učni in uradni jezik zdaj nemški, se bodo pisulo po nemški- sem spada pa samo troje sedanjih učilišč: ee. kk. glmitazi, viša realka in noriunlka, oziroma, učitelj ako prtpruvnlfltvo v Gorici. Vso drugo od in dopisovanje bo italijansko ab slovensko, po tem ko gre za urad v slov. ali ilal. okraji iu po tem ko ju namenjen dopis luški ali slovenski občini ali atranki itd ; tako n. pr- se bodo dopisovalo okrajnim Aolakim svetovav-alvom v dotičnih dežoliiib jezikih; v istih jezikih bodo" dohajali doioluomu svetovavstvu tudi dopisi od apodoj.-Po tej taki vrodbi je rošen princip^ je priznana in za-golovljnna enakopravnost le deželnima jezikoma, in je poskrbljeno, da se bode ta enakopravnost tudi djanski zvrAevalaj ob enem na se jemlje ozir iih djnuskl stan reči, na domaČe ineoiiarodne razmere, in na lo, da se razpravljanje opravil pospeši in polajŠa. Mod drugimi v prvi seji ohravnanimi ročmi, naj omenimo h koncu še to, da Ne je po dr. Deperis ovnrn nasvetu sklenilo, ininisterstvu razložiti, zakaj je neobhodno potrebno, du se svetovavcc-nadzornik g. Klodič is sedanjo službo na gimnaziji za čas nadzorovanja odpusti. Gozdno stvari.' Z gornjega Krasa ho nišo -Novicam"—9 (Žalostno pogoz-dovanje Krasa.) Vžo lansko loto smo po „Novicah* štev. 62. vprašali: kam da grč ovib 10.000 gold, koji so iz državno kaso v pomoč pogozdovanja Kraaa odmerjeni? Na to vprašanje nismo niti po ^Novicah", niti po drnzih čnKopisib do danes šo odgovora dobili. Čudno 1 — A dau danes imamo drugo, šo bolj važno, pa za nas žalostno vprašanje do našo visoko vlado, oHobito pa do Tržaško deželno vlado in njenega inApcktorja staviti: ali je, namreč, imenovani vladi in g. Scbarnaglnu znano, kaj dela goscnica, ktera ac po našo gčhovnik (Schvramm-spinncr, Lipam dispur) imenuje? Ali jej je znano, kako ta „8pinnortt vžo več let Kraa pogozduje? Ako to gospodom pri zeleni mizi ni šo znano, je naše mnenje že davno opravičeno, da ti goapodje za našo materijalno dobro malo ali colč nič no skrbijo ter da jim za pogozdovanje naših goličav čisto nič mar ni. Zato ae drznemo zahtevati od nafo vlade, da se pošlje inšpekcija, ktera je iz našega plačana, na prepričanje, da je imenovani „Spinncru vac naše hrastovje in ccrovino v zimsko obleko djal, in tudi vže čez sadno drevje planil. Če bi bc pa si. inšpekciji vže ne ljubilo do nas daljnih priti, naj se na svojo proti hribom Tržaške okolice obrnjeno okno z dalnogledom potrudi, a videla bo, da jo jjSchvvammBpinner" ludi tam vže akoraj po vseh drevesih svojo delo dovršil. Da ni inšpekcija za pogozdovanje Kraaa v Trstu do sedaj 6o tega zlega spa-zila, to se nam prav nič čudno*ne zdi, kajti vže pri njenem rojstvu smo večkrat javno izrekli, da se nam ne dopacja in da ni za naš Kraa. Imenovani mrčes vže nekoliko let po doljnem Krasu škodo dela, lansko leto jo tam vse drevje obril, potem so pa meseca kimorea njegovi metulji pri pri lož nem vetru k nam prifrfrali in toliko te gujusobe zaplodili, da ho bojimo, da je ta gnjnsoba, razen lega, da nam sčasoma vse naše drevje Siokončali utegne, tudi v obziru zdravja škodljiva, 'o poti, koder drevje na-nje visi, moro človek cele grcŠte te gnjusobe na levo in desno s palico odbijati in vkljnb temu vendar še polno glavo in polna pleča te grdobe naleze. Ako ao razširjanjo tega mrčeaa kar najbolj mogoče in kmalu ue ustavi, kar se pri dobri Volji postavodajatva lahko zgodi, planejo njogovi metulji od nas na Pivko in v senožeška Brda, kjer je še ne- kaj hrastovja, in potem bode tudi ipavska dolina trpela. Pogozdovanje Krasa ima, kakor vse kaže, čudno osodo: Tržaški deželpi vladi ni zato dosti ali nič mar, ljubljanska vlada pa od druge strani pogubliivo individualno razdeljitvo so-*eskiuih gozdov dovoljuje, kar v popolni pogiu kmetijstva po celem Krasu pelje. Al ni vse to resnega preaodka vredno V listava I