Tečaj XVII. s p o dar sk e, o bertnišk e il a r Iahajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tískarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr za cetert leta 90 kr posilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl kr. nov. dn Ljabljani v sredo 2Ï. julija 1859 Kdaj gré tesarski in raizarski les sekati? Po Harresovi tesarski soli „Schule des Zimmermannsš Vse drugači je pri tistem drevesu, ki je bilo takrat posekáno, ko se po njem že sok prêta kati, mezga Sploh se sliši terditi 9 da tesarski in mizarski les iu les zidarski sploh se ima o zimskih od h Svetih do k m esc ih, in sicer svečana, podirati; al malo kar je je v socnatih cevkah, svoje delà opravljati, in nove , ki se žlahtajo, na-se potegovati in vedno bolj zmeh-čevati. • Te razmehčane reči reči berž ko se di kterih življenje prene h 9 kdo pomisli, da od vseh Svetih do konca so i • • tiri poseká, začnó ti, kakor vsi drugi m in da ne more vse eno biti: ali se ravno tisto drevo poseka kmali po vseh Svetih ali ob novem letu ali o svee- 80ma tako ojstrost, da žilice, v kterih se sok pretaka rastlinski soki, iz vinskega vrenja pridejo v jesihovo vrenje ali kisanje, iz tega pa v gnjilo vrenje in tako dobijo sča- . na- nici ali v se štiri tedne pozneje. Tesarski mojstri pred vec pa(je \u razdene tako, da se drevo sčasoma posuši in v eto leti so les za mnogoverstne stavbě, ktere so še danes prah zdrobi. Tak les se posebno po dežji in vročini, toli terdne, po naslednjem pregovoru poderali delj ' e les podiraš o božicu Ti bo terpel desetkrát Ko Fabijan pride in Boštjan Se po ujem že sok razliva. Po skušnjah teh starih mojstrov je ? tedaj d nj kanj leze pokvari, kolikor bolj udarja od znotraj več ali menj ojstrosti na sok, ki je gnjiti pričel. Ta ojstrina se najbolj množi, če je bilo drevo ta čas posekáno, ko se je smolnata mezga v socnatih žilicah zmehčala, in drevo še in to je mesca ni ozelenelo. da bi po perji moglo dihati krajíc mesca grudna (decembra) najboljši les podi- prosenca in svečana. rati. In da imajo v ti reči prav, nam spricujejo njih zidanja, ki so se do današnjega dné obranile. Kako skerbni so bili te- Ce se di ali m a lit poseka p o z n e j e, in nekoliko dni z narnrec mesca s usca času ze v starih casih naši spredniki, da so o praveni sarski les podirali, se iz tega vidi, da so jih zastran tega pustí perji ej a m vred ležati se veliko v sočnatih žilicah zaderžane tekočine po hlapi, preden sok vreti začne. Ceravno je potem najimenitniši pisatelji v misel jemali manj skode za les, nastopijo vendar le, če se drevesa po Pl praví 9 les se mora takrat sekati. kadar se zneJe secejo, nove neugodnosti. Les zgubi po odteku svo korja ali ljubje od bel ne loči; pozneji pisatelj jega eoka največji del svoje prožljivosti in terdnosti m Veg Renat pa na ravnost terdi da se mora od : i. postane tako puhel, da ni v stanu vode derzati do 23. grud podirati; Konst Kolam pa pr !z nekterih skušinj se to vse bolj natanko zve. poroča les sekati m grud Štii smreke enake starosti, ki so vse blizo skupej in Da je to resnica, ki se na skusnje opira, se da tudi v ravno tisti mlj rastle. so bile v s tir ih po ti d spričati, kar se je tudi po h m esc i h posekane ena konec grudna, drug zimskih konec pro- skušnjah zvedilo, da lés ni nikakor enako terden in tudi senca, tretja konec svečana in ceterta pa konec sušca 9 enako dolg ne terpi, čeravno je enega plemena in je na ravno tistem kraji rastel, ako je bil pa v dobah sploh za drevosek poterjenega casa posekán Natura loči drevesno rast v d pogla vit dob in enako močne in enako dolge kerclje (^bruna ) prežagane in h enako posušene, potem so bile na ravno tisti oder položene in na sredi z enako težo obložene. In lejte! tista smreka 9 ki je bila konec od zimskega do poletuega sončnega obračila, to je, od b grudna posekana^ in pri ali šibenji je bila t « » žica enakim vpognjenji t pri koncu prosenca posekáni do k Ko se perva doba od zimskega proti poletnemu son- začne življenje v drevesu veselo popki se jamejo razraševati, drevo se na vse 9 9 se cncmu obracilu pricne gibati, razširjuje, dobi nov les in novo ijubje. k raj e smreki 12stikrat manja, pri uni konec svečana posekáni pa 20krat manja, pri tisti pa, ki je bila konec sušca poderta celó 38tikrat manja, kakor nosivnost perve, ki je bila konec grudna posekana bila. Iz rečenoga je * « vidno, kdaj je najboljši čas, tesarski V drugi dobi, od poletnega proti zimskemu sonČQemu obracilu, se drevo zraša in zori, da bo moglo v na slednji dobi veselo in z vso močjo rasti. Sok ali mezga 9 ki se je v pervi dobi po socnatih cevicah pretekal in omenjene cevi popolnoma napolni, se v drugi dobi močno spreoberne, zgosti in ostane, potem kakoršnc sorte je drevó, kakor smola ob krajih sočnatih cevk. Ce se tedaj drevó proti koncu druge dobe, preden se še novo živ- ljenje v njem prične, poseče, oklesti, oljupi in sušiti dene 9 tako namrec, da ga suhi zrak dobro prepihuje in les močno skupej stiskuje, se na deblu še smolnata mezga v svojih socnatih cevkah popolnoma sterdi in zagerne druge lesne dele tako, da ji zrak nobene krivice prizadjati ne more. Od znotraj takému lesu ne žuga zdaj nobena škoda već le od zunaj otegne kakošna uima čez-nj priti. 9 les sekati, da dolgo terpi. Lesene rante so bile konec grud in konec sve can a sekane; une so bile čez 16 let še vedno krepke in terdne, te so se pa koj po 3. do 4. leta že prelomile. Dve močne smreki enake lastnosti in dobrote, od kterih je bila ena konec grudna, druga pa konec svečana posekana, ste bile na štiri robove otesane in obedve v vlažno zemljo kopane: una je bila čez 16 let še terdna, ta pa je že čez za 8 let popolnoma sognjila. Od ravno teh smrek so se konjske stanišča napravile, in tramiči so se mogli od tište smreke 9 ki je bila konec mesca svečana posekana, iz hleva pometati, od une pa, ki je bila konec grudna sekana, so celih 6 let terdni ostali. , I ï I \ S I I I Ker se tesarskemu in mizarskemu uiojstru najbolj to šteje v čast, da to , kar naredi, d o 1 g o t e r p i, naj tedaj # # _ 232 gleda skerbno na to, da kupuje le tak les, ki je bil zadnji mesec leta, to je, mesca grudna ali decembra po- sekán. Grud en naj po grudi še le drevo v gojzdu! čeravno je dosti „kaukaškega mer- Gospodarske skušnje. 3 V . o farbi, ki jo ima gov ej a zi v ina, se ravna moč v sebi, pokončati nadležne merčese, so začeli tergovci kmali barantati s tem prahom, kterga drag — pod imenom ,,perziškega" ali česnega prahů" (persisches oder kaukasisches In sectenpulver) povsod veliko spečajo. Da se res veliko tega prahu iz jutrovih dežel prodá v Evropo in tudi drugam, se lahko iz te?a povzame, da na njena moc in terpeznost za vprego). Cerne, ru- Kaukazu v sami okolici Aleksandropoljski je čez 30 vasi y deče in ruj ave goveda so terdnejše kakor bele; tudi kterih prebivavci naberajo to rastlino, iz ktere se napravlja se ne prehlade tako lahko. Bar te Is celó terdi, da bele merčese morivni prah. goveda imajo rnehke noge, manj krepko meso in srednjo mero mleka. Kmetijske novice. Ta rastlina raste v podobi majhnega germička, ima korenine, ktere čez zimo sterpijo in poganja po 12 do 15 pavcov visoke mladike; mraz ji nič ne škoduje. veliko tega prahu po celi Ker se je skozi 10 let že (Pervo letošnje grojzdje). Nemški časnik „Pfálz. gorah že zlo Zeit ar U piše iz Speyer-a 20. rožnika (junija) to-le: 55 Danes zjutraj nam je gospod Peter Hummel iz RiiIzli eima na Rajnu poslal popolnoma zrel grojzd iz svojega verta; ni nam treba praviti, kako smo se začudili nad to novino! Gosp. Hummel nam piše, da na ravno ti terti je leta 1857 najdel 28. rožnika, tedaj 4 dni po krešu, že Evropi zvozilo, je ta rastlina po kaukažkih pošla, posebno pa, ker se ne dá iz semena več pridelovati. Ta prah se tedaj že v svoji domovini s cvetjem neke druge ras ti ine, ki je tej kamilici precej podobna, dostikrat ponareja. Se bolj pa se ponareja v Evropi, kjer ga z navadnim v prah stolčenim kamiličnim cvetjem mešajo. Po ti pomesi dobi še le neki duh, kakoršne^a nima dokler ni ponarejen; pravi perziški prah ne diši skor nič. Ni se tedaj čuditi, da se pogastoma toži. da ta pervi zreli grojzd, leta 1858 že na kresa dan, letos paže 8. rožnika, tedaj 16 dni pred kresom. Ta z god nj a zrelost nam utegne dobro znamenje biti za 1 e t o š n j i vinski pridelk ! 5 je Zdravilska novica prah nic ne pomaga. Gospod profesor Koch, kakor je že gori rečeno pervi seme te rastline na Nemško zanesel. Skušnje, ga tudi tù sejati, so se popolnoma dobro obnesle, gotovo je y da ( Q u a s s i u novo in gotovo zdravilo z o p e r kolero). „Slov. Nov." naznanjajo v 80. listu važno novico, ima iz cvetja pri nas pridelane rastline napravljeni prah popolno moč. Družtvo „Der Verein zur Befôrderung des da je Gartenbaues in den preussischen Staaten" že več let seje ospod dr. Jan. Mart. Honigberger znajdel gotovo perziško kamilico, in prav dobro se mu obnaša; ravno tako zdravilo zoper kolero. Ta dohtar, rojen Sedmogračan je tudi gosp. dr. Ra uch-u na Parskem. V Šlezii ze tedaj več let živel v izhodnji Indii, in sicer ko telesni zdravnik v več krajih perziske kamilice na debelo prideljujejo. vladarja Lahorskega; v teh sila vročih krajih, kjer je kolera okoli leta 1828 najhuje razsajala, je ozdravljal kolero z je Obdelovanje te rastline ni težko; skor vsaki kraj ji všeč; čez zimo ne pozebe. Seje se mesca aprila, na i y največjo sreco s Quassinom, kteri v omenjenih krajih šloví prostém polji; zemlja mora dobro izorana in prerahljana kot posebno zdravilo zoper innoge ostrupnjenja. Quassia pa ne nanovo pognojena biti; lena to mora gospodar paziti beri kvasi a (Quassia a m ara L.) je tudi našim zdrav- da je greda, kjer je ta kamilica vsejana, vedno vlažna. Če nikom dobro znana korenina, ktero zavoljo njene terpkosti so rastlinice nekoliko odrastle, se drugaru presadijo in se pridno plevéjo. Nektere začnó že v jeseni cvesti. Kdor jih že v jeseni presaja, ali zagoltne moči radi robijo pri dolgočasnih driskah itd. ■ ■ mmji § m Iz Quassie napravlja apotekarska umetnost izleček remu se pravi Quassin in y mora to delo, kar se dá, zgodaj kterega gospod dr. Hon i g ber ar er v svoji 90 strani debeli knjižici, ktero je v nem škern jeziku izdal na Dunaji pri Gerold-u, hvali kot špe ciíikum zoper kolero. Po pravici pravijo „Slov. Noviny u y da bi dr. Honigberger ime » dobrotnika človečanstva" opraviti, da se pred zimo in h nj em mrazom dobro ukore-nijo, sicer bi jim mraz škodoval. Cez zimo se pusté odkrite, ali se pa le s smrekovimi vejanii pokrijejo; če bi se bolj močno pokrile, bi utegnile operhniti in gnjiti. Prah se pa tako-le napravlja: Odreže se namreč ka- zasluzil, ako se po terd i Quassin pri koleri, zoper ktero m i lično cvetje, kadar je popolnoma razcvetelo, in ko se zmiraj pogrešamo gotovega zdravila. Perziske kamilice. Gotovo so nasi bravci ze dosti slisali pa tudi brali od nekega perziškegapraha ali per žiške štupe, ktera slovi po svetu, da pokončá môle in muhe, mravlje in ste-nice, uši in bolhe, z eno besedo: vse žívali, ki spadajo v versto insektov ali merčesov. Pa toliko imenitni prah, kteri že več let sluje po svetu in kteri se z veliko hvalo skor v vsaki štacuni dobiva, kaj se je že semenski prah napravil, koj pod semensko kupico, in se, kar je moč, urno v senci posuši. Kadar je cvetje popolnoma suho, se tište prave cvetne peresca, iz kterih semenišče (Fruchtboden) obstoji, populijo in skoz kako sito ali pa kako drugače od drugih peresic, receljnov itd., ki niso za rabo, odlocijo. Tako ocisteno cvetje naj se na kaki, pa ne prehudo vroči peči na papir položeno hitro po- suši, in potem v možnarji v prah stolce. Suši naj se z največjo skerbjo, ker na tem je vse ležeče, da se prav posuši. 10 minut je večidel za sušilo dovelj. Ce se delj časa suši V • je nek boj prašali nekteri naših bi m presusi, zgubi lahko nekoliko svoje moči. Naj jim povemo to tako, kakor nemški gospodarski . F. u. H." pripoveduje ravno to svojim Dr. Rauch v Deb » pri Bamberg u (na Par časnik „Woch. d braveo m. ! skem) je lani od nekega prijatla v Tifl nekoliko pra vega semena dobil, ktero je na gredo pod milim nebom Imenitni perziški prah pravi je posušeni cvet vsejal je prav lepo iz zemlje pribodlo. Kmali po tem je tistih k a m i 1 i c, ki so v P e r z i i (Azii ) domá in se jim pravi perziške kamilice (pyrethrum carneum in pyre-thrum roseum). Domá ji pravijo ,,bolhja trava", tudi „bolhja smert". Pervi, ki je to rastlino prinese] v naš del sveta, bil je slavni profesor Koch v Beroliuu, kteri je obhodil večji del jutrovih dežel. * H« Ker se je kmali pokazalo, da ima ta rastlina res veliko naznanil, da hoče nekoliko rastlin oddati. Za prihodnjo *) Perziški prah je dober zoper merčese raznih plemen ^ * A m # fl it V # i ■# ? # kakor zoper mravlj y muhe, stenice, bolhe, usi; tudi uši na cvet licah pocepajo po njem. Ce ne pomaga, ni p ampak jo Gospod prof. Koch pravi, da pravi in cieti per ponarej ziški prah je tako moćan, da od njega y r \ le nekolik» okoli okin potrese, mahe kmali, kar jih je v hiài, pocepajo 233 jesen inn je bilo ravno od ondot zopet novega semena ob- in plenjenjem so tadi p p r eb Ijubljenega. Kdor ga hoče imeti, naj se tedaj na gospod N dr. Rauch-a oberne. Zgodovinske reči. Je li sv. Jeronim bil Slovenec? (Konec. *) Po smerti Attilovi leta 453, toraj 13 let po Jeronimovi smerti, so iztočni Goti Panonijo podjarmili. Da še so se za časov gotskih v Panonii našli stari prebivavci in Š tir can i ne prebivavci ve živeli Rimljan saj vendar preb , pozneje znani pod imenom: Kranj mi zgubili luč sv. kerščanske vere > lovensk Koro____ akoravno čjih mest in terg ali pa polat kterih Slo\ ». ? so H in A ci planinskega sveta norenskega, in ko te mesta razdjali bili, je padla poslednja bramba keršanstva. Zato so imeli solnogradčki misijo-narji posla zadosti po korotanski vojvodini sv. keršansko pre- se vidi iz pisma kralja Teodorika prebivaj oče Rimljane in Barbare" (glej pismo pri Cassiodoru Var. III, 23), v kterem še govori od pervi h etan vero razširjevati. Korotanski Sl na vse v Panonii bivavci gorenskega Kranjskeg to je dnj m gor nj Staj arskega, ktei > Koroškeg m so pozneje podjarmili Franki in B so tedaj p na prebivavcov ..antiqui Barbari4, kteri so si dekleta 1 e d n i k tarih slovenskih Norencov ill P rimskega pokolenja za žene jemali. Da je narodnost Panonov pod jarmom gotskim dosti Teodo- Znamenita je ta prikazen, da pri teh Slovanih ne najdemo besed slav in slava, dvomim tudi, ako je beseda terpela, se lahko vidi. Iztočni Goti so pod rikom se podali v Ital i jo, in okoli leta 500 po Krist, jo obsedejo Longobardi. Leta 568 so Longobardi odšli v Italijo. Tudi v ti dobi še so mogli gorah in planinah živeti Slovenci > po ker panonskih kakor Paul ? Diákon pise, je usmiljena ženka slovenska otela plemića longobardskega Leupihesa smerti glada (Paul Diak. 38, 4 primeri tudi mojo zgodovinsko drobtinico ..Usmiljena Slovenka" v „Novicah" leta 1857 str. 394). Longobardi so se sl a v o slovenska, ker je Gorenci in Korošci ne poznajo. Iz korenike sru, sl u = sansk. eru, slovenski jezik le pozná besedo : sluh z izpeljanci : slušati, služiti itd. Zato tudi ne nahajamo po celem Gorenskem in Ko rota nskem osebnih imen na slav in nobene vasi ali f J ï|j ^ kraja na s la v ci, slavje; nasproti med Sca vnico in Pesnico, kjer so prebivavci naslednjiki iz severa prišlih Horvatov, je vec občin z imenom : Bodislavci. Radoslavci. Okoslavci itd. i 9 so se samo zderževali 42 let v Panonii, in so, tko bili v Italijo podali, opustošeno zemljo pustili svojim prijateljem Avarom ali Obr om (glej Georg Ravenna 41,14. Gregor Turon. 4, 29. Manuert Germ. 3. Th. fltr. 641). Kar je bilo še rimskega in panons ko-slo vensk eg a življa v Panonii najti, so Obr i do celega pokončati, al tudi njim je ura odbila, in iz zatatranskih krajin pridejo spet nove slovanské plemena, in sicer Horvatov pod 5 knežkimi brati: Klukasom, Lobelom, V nobeni stari listini ni najti, da bi kter star koro-tansk Slovenec imel pritiklino slav. Nahajamo sicer Hotemare, Lu to m are, al nobe-nega Hoteslava in Lu to slav a. Po Gore nskem, Koroškem in gornjem Štajarskem nahajamo vasi in gore: Radmerje, Lutomerje i. t. d. al nikjer Rado-slavje, Lutoslavje itd. Tudi na rimsko-slovenskih kamnih so A tem eri Hotemer, Lutumari, Mogimari, Mac em ari itd. Ateslavov, Mogislavov, Maceslavov. 9 al ne Kosencom, Muhlom in Hervatom, kteri'so leta 634 Mar, mer, mir v imenih Mogimar z=z Mojmar, Lu do 638 vso panonsko pokrajino od Dunaja do jadranskoga morja obsedli. Betve teh novih naselbenikov so se razprosti rale gori po Muri in Dravi do virov recic Šcavnice in Pesnice po haložkih bregovih in horvatskem Z a g o r j i, po bregu S o 11 e in po najskrajnih krajih D o-lenskega. Porinili so jo v Istrijo in Liburnijo, po otocih ilirskega arhipela, in po Dalmacii, Černo gori, Alb anii, Hercegovini in Bosni (glej Safařik „Slaw. Alterth. 11, V. Abschnitt str. 277 itd.). tu mar, Vitomar, Radom er, Hotimer pomenja to kar slav, iz korenike mar lat. mor v reduplikovani me mor, gotski: mer v kompositih: vaila-mers, svytjfiog merjan, verkiindigen, usmer- wohlberufen 9 wohlgepriesen i jan, bekanntmachen, starovisoko-nemški: mari, memora-bilis, illustris, clarus, famosus, conspicuus, slov. marn fama, gloria, fabula. Učeni Miklosic { glej ,,Beitrage zur vergleich. Sprachforschung", III. Heft, 1858, str. 288) je mar Panonija je po takem sopet dobila slovanské prebivavce; ali S lova ni še so tudi obljudili pokrajine, v kterih v starih casih niso Slovenci prebivali, kakor: Japudijo, Istrijo, Liburnijo, Dalmacijo, 9 měr, mir skoz „no men ha ben s" —slav pre-Castiti dopisnik M. V. „Glasnika" od 15. aprila 1. L toraj nima prav, ako terdi, da je slov. marn iz nemške indogermansko, stavil 99 máhre" izposojeno. Ta beseda je obce ali bolje arjansko blago. Na stirskem se mar in mer čuje staro Ilirijo, del Epira, Dardanio, Moesio, zemljo jškordiskov, kamor so leta 620 630 Serbi naselili nikdar pa mir, primeri G o d e m a r i, vas v fari male Ne-dele, Vitomarci, vas v fari sv. Andraša, Vlasto merci, bili (glej En gel „Geschichte von Serbien" 153). vas v negorski fari, Lutmerje, vas v frajhamski fari 9 Da je med tem 400 letnim preseljevanjem keršanska vera, Radmerje, vas v ksaverski fari blizo Gornjega grada itd. ktera je za sv. Jeronima že tako lepo cvetela, se zgubiti Pri polabskih Slovanih se najde: VIadi mar 9 Lu mogla se lahko zapopade. Tako je tudi padlo domaće tumar, Godemar itd. Zato Kranjec in Korosec v starih Slo cerkveno slovstvo in pismenstvo, in ostale še so komaj casih ništa poznala ganetisnega poznamovanja -čerke in sporočilo tega pismenstva. Brez dvombe še so pri venec = distineta loquela preditus, nasproti pozuameno- edini ali drugi cerkvi duhovniki varovali domačo svetinjo, vanji: Nemec. Sklenem ta svoj článek z željo, da bi tukaj sprožene in ko so na novo prišli severni Horvati in se pokristjanili, so te čerke spet oživele. Staroslovenski prebivavci v Panonii, kterih gotovo ni dosti dosti bilo, so se stopili z novoslovanskimi — horvat-skimi, — in ta okoliščina nam razjasnuje prikazen, zakaj v spisih učencov svetega Kirilla nahajamo panonizme, to je, slovenizme, in zakaj vlada v tako imenovanih fri-žinskih spomenicih z m es horvaškega in korotansko-slovenskega jezika. Med tem preseljevanjem narodov, med tem pobojevanjem misli kritični jeziko in zgodovinoslovci dalje izpeljevali. Davorin Terstenjak. Ozir po svetu Lombardija. Po najnovejših štatističnih preiskavah Lombardija 9 ktero je poslednja vojska odcepila od našega cesarstva in Na severni strani Pohorja v posavski fari sem cul sernovati * ) Po neljobi nakljućbi zakasnjeli Vred. v potnenu kremljati, govoriti!! tineko germo? Mislim da! Bi se smelo misliti na la Pis. 234 jo přilepila sardinskému kraljestv (deželo M tej P Lod y Sond B K 9 dežel ali provine Vodnika. Nekako milo mi je bilo pri sercu. ko stopim na o, vert Zibertov ter zagledam leskeče čerke na slavivnem Bergamo, Kom in Mantovo). Vse te kamnu Vodnikovem. Čudne misli prehajajo domoljuba na dežele skupaj merijo 375 kvadrat-milj ; preb pa štejejo 2 milijo ___1 ^ ^ ~ • . II V in 725.740. med ktei je 2 milijona tem mestu; nekak čaroben duh veje povsod; serce bije hi treje y spomin se sbudi na nekdanje čase, duh preleti v in 667,202 katolicanov, 666 protestantov, 2965 pa judov. trenutku sto let! yr k a n û ct 1/ a m 1/roliûCitrn no otûiû r\»*nliît7oirnAir O Pîaf a /Ivnivn beneškem kraljestvu pa se šteje prebivavcov 2 Cisto drugacno lice je imelo moje pervo potovanje r milijona in 300,997. Stevilo prebivavcov lombardo-beneškega Servolo (po domaće Š k e d e n j). V veselem družtvu mladih kraljestva se je od leta do leta množilo. V vsem skupaj je študentov sem jo mahal ob bregu sinje Adrije prepevaje 813 občin ali sosesk. ktere merij 414 strijanskih kva- domaće pesmice. Kar prijahajo za nami Breškice *") na po drat-milj. Po tem takem je nase cesarstvo po odstopu nižnih živalicah. ktere je narava obdarovala s precej dol- nosijo dan na dan vsako Lombardije zgubilo cez polovico dosedanjega lom gimi usesi. Te živalice dolgouhe bardo-beneškega kral jest vitna in posebno Lombardija je rodo- jutro kruh v Terst, nazaj domů pa imajo visoko čast blagoslovlj y pridelki so obilni, njena v • jna dezela ; inoreja napra njeni da kmetijski smejo svoje gospodarice nositi, ktere nekako vitežko sedijo eliko mleka, na zveriženem herbtu oslovském. Ko nas dojdejo ponosne ovega masla in sira; svilarstvo (židna reja) ji naklanja jezdarice, poskačejo urno z oslov, ter nam ponujajo za mali eliko bogastvo Kakor pa je Lombardija bogata v k denar gerbave harbte poterpezljivih zivalic. Brez odloga se tijskih pridelkih, tako revna je, razun židane robe, spravimo vsi na Pegaze, ter jašemo v umem teku proti v bertnijskih izdelkih. Kolikor teh potřebuj pla Servoli. Potrebno se mi zdi omeniti, da v teržaški okolici čuje z m Zato je Lombardija od nekdaj bila av- ni nic posebnega, ako se kdo vsede na osla. Ako hoče strijanskim obertnikom in fabrikantom ljuba dežela, kamor gospod inštruktor svojemu učencu veselje napraviti, ma ki se iz ust najme osla za eno ali dve uri, da vidi mlada kri, kako se nad malim studentom. so veliko blaga prodali, in po pre y mnogih naših fabrikantov vsako leto sliši: „Letos je na raduje pohlevna živalica nad Laškem (to je, Lombardo-Beneškem) kupčija „dobra slaba", je štel mai yy 1 ali Od Servole nič ne vem povedati. Lahko zna biti, da sikter dunajsk in česk fabrikant dobro so jo Rimljani sozidali, pa jaz ne vem. Cerkev je nova, ali slabo kupcijsko leto. Dežele nove italijanske ali laške zveze. Laške dežele, iz kterih ima obstati prihodnja „talijanska zveza4,, se verstijo po velikosti zemlje in po š t e v i I u prebivavcov tako-le : 1. Napolitansko z 2033 geografičnimi kvadrat-mi-lijami in 8 milijoni in 704,472 prebivavci, 2. Sardinija in Lombardija z 1764 milijami in 7 milij. 641,824 prebivavci, 3. Papeževe dežele z 748 milijami in 3 milijoni in 6000 stanovavci brez 10,000 judov, kteri tudi tukaj stanujejo, 4. Beneško z 433 milijami in 2 milijoni in 281,732 stanovavci. 5. T o s k a n a z 397 milijami in 1 milijon 815,686 prebivavci, 6. Parma z 112 milijami in 500,000 prebivavci, 7. Modena z 109 milijami in 600,000 prebivavci. vit >1? Imenitna palača fui lie rij v Parizu, ki imenuje T sarj in v kteri stanujejo francozki kralji in ce y je dobila svoje i m od S Ziegelhiitten), ki so nekdaj na tem mestu stale. Katí leta 1564 zidala to kraljevo poslopj Me d i c i j s k je Čertice iz dnevnika, Spisal A. K. Cestnikov. IL*) V Siska in Servola y Iz Tersta v Servolo do „Beničau je ravno tako delec kakor iz Ljubljane v Šiško do „Žiberta". Korakov sicer nisem meril, minut tudi nisem stel, pa kaj bi imelo vse zmerjeno biti! Jaz pravim, da je tako; kdor ne veruje, naj se prepriča sam ; saj rnu ne branim. Mati Zibert mu kakor vsakemu gostu, dobro postregla, pa tudi pri u mu ne bo treba stradati. Omeniin pa, da oštrige bode, e HH^H servolanske niso tako okusne kakor so klobáse Žibertove Ko sem šel pervokrat v Šišk f me je spremijal iz Ljubljane melanholični prijatelj Groga. Moj temperament se je ravnal po temperamentu mojega tovarša, toraj sva kaj ozbiljno stopala po cesti, ktero so posvetile stopinje oceta V Kdo bo vsemu sveta pogačo namesel?" more paćjrea vsak potopisee reci, topisih.. ergo smo ad acta djali čertice v po Vred, turn pa je ze star; cerkev je žolta, turn je pa čern in stoji od cerkve nekoliko oddaljen čisto sam kakor panj v hosti. Nad cerkvenimi vratami je nekaj zapisano, pa ne * vem kaj ; nisem mogel brati, ker sem bil očala domá pustil hlida je namreč hud veter, pa sem se bal, da bi mi jih ne odnesel v morje. Ribice bi sicer imele veliko veselje nad takim orodjem, vendar bi jim ne pomagalo kaj y ker rajo dosti za učenost. vidijo brez očal bolje kakor marsikdo drugi z očali in cvikerom. Kar se tiče očal, sem zapazil, da Teržačanje ne nosijo tako splošno plužnih koles na nosu, kakor gospodje drugih mest. To je menda znamenje, da Teržačanji ne ma- Po drugih mestih, v kterih učenost kaj več velja kakor prosti materializem, so očala dosti bolj čislane, ker so znak učenosti. Zato jih rad natakne marši kteri ferkolin, ki ima oči zdrave, da ljudje vidijo, kako mu učenost gleda iz očal. Rad bi še pisal naprej. pa ne vidim več. Luč že umira, obervi se mi že stiskajo, vse, vse me že opominja na posteljo. Zunaj tudi nekaj ropoče in straši. Lahko noč tedaj l Slovanski popotnik. Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitenje Teharčanov. Spisal po odni pripovedki iz srede 15. sto letj Fi K Natis K. Albrecht-a u Zagrebu 1859 yy Mlinarjev Janez'' se je v „Novicah^ prikupil svojim * . . » ■■ ■ •• v > • v * » t ze sami kritik Kakor je bii v „Novicah" za pokušino podani odlomek od konca do kraja mičen, tako je tudi cela braveom tako, da so s tem celi knj polno hvale pisali povest, skozi in skozi naudana narodnega duha, ki je rodil pripovedko na Štajarskem v 15. stoletji. Razločuje se Ie pisava v „ knjige Novicah* natisnjenega odlomka od pisave cele v mali pešici tistih lenkost. ki so se m v premembi nekterih besed in oblik potrebne zdele, da se pri vsi svobodi, ki jo v pisanji radi dovoljujemo svojim častitim pisateljem Novicam" navadna vendar v poglavitniših rečéh ohrani n aba k e besede. Tako na priliko y pri vsi svoji iskreni ljubezni do sorodnih južnih bratov in pri vsem hrepenjenji po vzájemnosti slovenski ne Breskice se imenujejo kmetice med Basavico in Koprom, ktere od Mandrijark razlikujejo po opravi. Niso tako Mandri jarke, čeravno so tudi nektere prav snažne in kakor so sale. Nosijo pozimi ćohasto ćisko suknj v hudi burji, poleti pa imajo avitlo-ćern , v ktero se zavijajo janke brez rokavor. Ptaatey. 235 smemo svojega boljega in starejega blaga, ako ga tii in toglavi tiirn « , ki pri morji stoji in ki je poprej cele noći tam imamo, nikoli zamenjati 8 «ía bej im, novejsim; ne tedaj, okol sebe berlel, nedavno na obé očesi popolnoma oslepel, da pa našemu tergovcu ni znano, kdo je kriv tega oslep- Ijenja. — Ta reč je pa taka-le: Na sv. Florijana večer, če da bi pisali: „naše prijatelje smo zgubili" namesto svoje, ne da bi kdaj zanemarjali „genitivum negationist ne da bi kdaj pisali : „vsak clovek poznat (bekannt)" namesto „znan se radi bližamo svojim južnim bratom, posnemajmo jih v pisavi predloga u namesto našega dosti preobilnega v. ki cc v tej okolici mi je se ne motimo, je letos zadnjič svetila luč našega svetilnika, itd. Ker (ne kjer) in to za tega voljo, da ne bi prijadrali sovražniki ponoći v ima le malo pravice ; ce pišemo uze, zakaj pišemo v b o g ? če pišemo uzrok, zakaj ne pišemo unuk? ugasniti, zakaj ne tudi ustanoviti? itd. ce pišemo in kadar hrame naš zaliv in se še naverh norce iz nas delali, da smo ,,ver-toglavca" v pripomoć njih ošabnih namenov prižgali. Saj se tudi mi nadjamo, da v selu, kodar naš tergovec biva, luči gotovo zato ne prižgejo, da bi tatje ponoći ložej v njih smukati mogli, pišemo po njih oblikah, ostanimo do sie dni v tej pisavi; deva besedo y ce ze pišemo n krajih" itd.; jamo, u Ljubljani y pisimo potem tudi „u naših varimo se, ker že svoje germanizme gra ampak le v svojo korist. Kar pa zada je oslepel naš „vertoglavi tiirn" na obé pa očeši, je ta tolikoveč bosa, ker ima ie eno samo oko skorej večje ko so hišne duri y našega tergovca. Tudi verto da ne posnemamo germanizmov drugih. Bližanje glavec ni berlel ponoći, ampak je že več ko leto in dan horvaško-serbskemu narecju je lepa rec; tudi naj nam je prav lepo in kaj čisto svetlobo okolj sebe cedil. Zvečer 15. sveta dolžnost; al kdor to pot nastopi, nastopi tezko pot, dan t. m. smo spet zagledali luč svetilnika, ki smo je pri ker mu je treba spřed in zad ocí imeti, da vsaki hip ne čakovali še bolj željno, kakor pa naši verli sosedje Ljub-zaíde v staro mu navadno pisavo in ne napravi nepri- ljančani v meglenih zimskih časih prijaznega sija ljubega jetnega ričeta. Ne, da bi kdo mislil, da vse te opombe solnca. Bog daj, da bi nam dolgo in dolgo v miru svetila! veljajo našemu „Mlinarjevemu Janezu" ; omenili smo le to Parobrodi švigajo pale urni ko ostrovidi sèm ter tjè in barke in uno pri tej priliki, ker je ravno beseda tako nanesla, se zibljejo polahno kakor modri labuđi proti luki. Na gradu Knjižica „Mlinarjev Janez" ni sicer brez slovniških po- so dali slovo žolto-černkljasti zastavi — gotovo ne k časti greškov in ni brez germanizmov y pa kdo bo v takem nemškemu Mihatu in spet nas pozdravlja navadna do • v micnem delu, v kterem od konca do kraja veje narodni duh, v kterem se bere toliko pravih domaćih izrekov, in maca s svojima dvema rudecima, v sredi pa z belim brunora. Naj Vam še povem, da smo tudi osnovali tukaj bra-v kterem nas razveseljuje toliko lepih prilik in izverstnih tovšino zoper kletvino in rotenje. Da bi le kaj opravila! připodob, da človek mnogokrat v podobi živo pred seboj vidi, kar niu beseda pravi y kdo bo notranji vrednosti celega delà toliki takimi řečmi, v se recemo spodtikoval pri nad Al ce se bo v bratovsini vec takih našlo, kakor smo slisali unidan dva se prepirati: ali je tudi to rotenje, će kdo pravi » Pri moji kokoši!" bo bratovšini še dohtarja treba kterih nobeden ni brez madeža in kritikar in pa posebnega besednika! Da imamo tukaj zmirom spet kritikarja, govor proligovor najde. Natis knjižice novic dovelj, je naš tergovec govoril resnično, pa je tudi je ličen. Dobiva se, kakor smo zvedili, delce sedaj samo res še pri gosp. pisatelju v Zagrebu. v , da Terst brez teržtva je to, kar riba brez vode, tič brez peruti in pa naš tergovec brez suhe robe in brez konja. Z Bogom! Smešnice. Iz velih M un v Cičarii 16. julija. Veseli smo * Nek pijanec za vročnico bolan leži in v eno mer tozi, da ga neprenehoma huda zeja muci. Ko vidi pri po- - - -W- - - V . zejo stelji zdravitelje posvetovati in pričkati se y s čim bi pricakovali obilne žetve od malo polja in se veselili Božjega blagoslova, kar pride včeraj okoli poldné huda ura in taka strašna toča (grad), da že dalj časa ljudje ne pomnijo take pregnati mogli, naš bolnik jezno skrikne: „Gospodje y dajte vse kar je dosegla, je čisto pomlatila; sadje y y kterega se mi raji vročnico pregnati pač malo pri nas najde, razun kakošne slive, je već od po y žejo si znam sam ugasiti". lovice pokončala; zelja, malo poprej presajenega v zelnjake ___1 1 _ • • _ . - « V . , . . - V y * Nekemu novincu je korporal ocital, da je njegova puška zmiraj rijava. „To nič ne dé vana u»/ rudeče lisice najhujše grizejo". Dva revna studenta, spijoča v eni postelji ne bo skoro nič; z eno besedo: slabo leto nam zuga. se novinec izgo- Kako daleč pa je ta nevihta segla, nam ni se znano. Sliši se da po Kastavščini sèm ter tjè pa slišita natihoma okno odpirati in tata v spavnico lešti, ki je v tami okoli sebe tipal. „Mene je sram svojemu tovaršu", da y tudi po drugih y sosednih krajih krompir ze zeló čern prihaja in gnjije; pri a nas pa vendar od te uime še ni nič glasa. Naši ljudje septa en student silno vrejo v Polo z vozmi in konji, kjer neprenehoma T) Zadêri se nad njim!" tat celó nič pri nama najdel ne bo". pri morji terdnjave in druge stavbě delajo za brambo pred je djal drugi straha še kaj spusti, kar je drugod ukradel". » morda nama y Francozom; zasluzil si je res že marsikter kosček kruha in je kraj nevařen nalešti akoravno je ondi vse drago, merzlico kakor si bodi. Dopisi Mir Iz Siska 17. julija. sklenjen, je tudi naše špekulante nekoliko Ni dolgo, kar je razsajala pri nas huda otročja bolezen: gerlo jih je začelo boleti, da niso mogli lahko požerati, in silen ogenj jih je terl; neki je bil tako rekoč čez kterim je tudi vrat celó otekel; malokteri je ostal. Kakošna pnil in menda je tiha 10 zavoljo tega Le kakih 4000 do 2 gold. 20 žitna kupčija pri nas ta teden precej vagánov kor uze se je po 2 gold, kr. nov. dn. spečalo, čeravno je skor bolezen je nek to?*') Sajovec Jakob. pri vsaki robi cena nekoliko odjenjala; p po 4 gold. 50 do 4 gold. 80 kr., oves po š e n i c o deržé 2 gold. 45 do 90 kr., soršico po 3 gold polico po 3 g 14 do 3 gold. 40 kr old. 35 do 3 gold. 75 kr., ječme y tri-po 1 Iz Novoga mesta 21. jul. Danes je na obešalnicah smert storil tisti grozoviti morivec Janez od kterega je marsikteri naših bravcov čudno novico slina I, da je po dopernešenem umoru uinorjen ega prekrižal in nad njim mol i I. 0. k. kresijna sodnija novomeška ga je žuganjem in zavolj raz- y v ze zavolj javne posilnosti z nevarnim bojnega umora v smert obsodila in najvišja sodnija je to osodbo poterdila. Naj povemo našim bravcom to prigodbo, gold. 95 kr. novega dnarja. Ker so vode sila majhne za ladije je delj časa velika težava, in če bo taka suša še kakor jô je sama c. k.~ novomeška sodnija v domaćem je dalje terpeta, tudi čolnov za ljudi ne bo voda več nesla. Iz Tersta 20. julija Ljube yy Novice"! Povedale ziku razglasila: Janez pKHMHfr po domače M., 27 let star y ste nam v svojem zadnjem listu smesnico, da neki tergovec 8 suho robo je po prihodu iz Tersta pripovedoval svojim radovednim sosedom veliko posebnost, da je tisti 9ver- neoženjen, vlastník vinograda, rojen v Derganjem selu, no * Berž ko ne so bile k ali k (Sch lahfieber), ktera je tudi v drugih krajih letos mnogo otrok sada vila. Vrcdo vomeškega okraja, po slovesu zanikern, len, pijanosti in in pondeljek namrec so birmali, v nedeljo, pondeljek in tatvini udan clovek, je bil po novomeske IT. maja lanskega leta zavolj prestopka tat razsodbi c. k. okrajne sodnije torek pa 21 novih gospodov masnikov posvecili; med bir- manci v nedeljo je bil en malo uro poprej od preč. gospod vine obsojen v zapor na en teden; v preiskavi zavolj prošta keršen jud i svecarsk podmojster ).—Ker je za zdravja hudodelstva javne posilnosti z nevarnim žuganjem je bil voljo želeti, da bi v bolnišnicah ne bila prevelika potem pri c. k. kresijni sodnii, pa pred končano preiskavo, bolnih vojakov, razglaša tudi naš magistrat prošnjo y gnjeca naj bi iz zapora izpušen 21. jun. lanskega leta. Tri dni potem radodarni prebivavci Ijubljanskega mesta vzeli po enega y se poda Janez P* v Cermošnice na sejm; tam je z dva, tri ali vec že boljih vojakov k sebi v stanovanje, dokler Matijem Gerdešičem iz Dragomelj metliške okrajne, ki je se popolnoma ne okrevajo; tudi tukajšni zdravniki so bili par volov na sejm prignal, se sozuanil in se mu ponudil, naprošeni, naj bi, kdor more, vzel nekoliko še hirajočih v da mu pri prodaji hoče na roko iti. Matija Gerdešič proda svojo skerb. Da to vabilo ne bo klic upijočega v puščavi y vole nekemu sorodniku Janeza za 56 med pogodbo pride Janez P gold, in ravno zopet zraven. Mat. Gerdešič da mu je Janez P# pripomogel, je gotovo. Silna vročina (27 stopin v senci) nas kuha y 'A vesel kupčije in mislec, ga pelje, kakor mu je bil pred obljubi!, v več kerčem ter trava šumi pod mu plača vina in svinjine. Tukaj zopet prešteje Mat. Ger še v eno mer in v okolici ljubljanski vse zeva po dezji, kterega še zmiraj ne kapljice ni; zemlja poka od suše in nogam ; u sèm ter tjč čepa živina za cermom ali „rumenim ovcicem ». u kakor Gorenci večidel „Milzbrand-u dešič svoje denarje pričo Janeza P"*, kterega je že takrat pravijo. Tako smo zdihovali do nedelje popoldne; v ne-misel obšla se denarjev polastiti. Z zvitim pregovarjanjem deljo popoldne pa je prišlo nekoliko, ponoći pa še več dežja in bahanjem, da je přemožen člověk in da ima par volov v po kterem smo hrepeneli že več tednov. — Hvala Bogu, da y reji, svojega namena, še na tistem si zaupnost Matija Gerdesiča pridobi, tako, da je od menda na Krajnskem ni povsod taka, ker sèm ter tjè sejmu druge vole kupiti, od-vzeti, ki so po besedah slišimo stopil ter sklenil, une vole v Kožni dolini v reji bili. Ko sta zategadelj ob polištirih popoldne iz Cermošuic šla, sta ju da včasih dobro podežoje, al žalibog! da tudi toča je pofolkla že tam pa tam. Al tudi iz druzih dežel bcremo, da je vročina in suša takošna, kakoršne od leta 1834 došla dva druga člověka in 1846 dosedaj ni bilo. Na Francozkem imajo opoldne v senci po 34 do 35 centigradov vročine; v Švajci se taja sneg po snežnikih, da potoki kot hudourniki tekó z njih. in se jima pridružila. AI Janez si vedno prizadeva se nju zuebiti, češ, da s svojim tovaršem zdaj po tej zdaj po uni bližnici v Rožno dolino iti hoče. Še le ko so dalje šli, V Londonu razsaja neznana vročina, vode pomanjkuje in sta jima tovarša pravi pot pokazala in se Iočila. Ko Janez ljudje bolehajo. P'ć in Matija Gerdesic prideta cez goro blizo Brezja pri Rožni dolini, sedeta za germovje nekoliko preč od pota. Tukaj sklene Janez P*" zveršiti svoj naklep, tovarša de narjev oropati in ga umoriti. Se vedno o volih prijazno pogovarjaje vzame Janez P* iz žepa kamen, okoli 3 funte Novičar iz domačih in ptujih dežel. ÎZ Laškega. Kar se iz mnozih laških dežel sliši « ni tako napravljeno, da bi smeli misliti, da je ze vseh homatij težak y ki ga je bil se na poti zunaj Cermošnic skrivaj konec; rnarvec je podoba y spravil, ter udari sedejocega Mat. Gerdešiča z toliko močjo zmesnjava. V Toskani nova začasna da bo „laška zvezau še le prava vlada noče nič od glavi, da mu je čepinjo razsul. Potem, ko je umorjenemu 53 gold. 43 kr. vzel, ga prekriža in nekaj časa y e> P<> premoženje pri njem moli; ko zmoli, se verne nazaj v Čermošnice, kamor je dospěl okoli šestih zvečer; tam si je marsikaj rimi avstrijanska ni najmanja; v nekterih papeževih deželah nakupil z oropanimi cienarmi in zapitnine poravnal. — Pri nočejo nič od novega reda slišati, še huje je til in tam na mirne sprave vediti in tedaj tudi odstavljenega vladarja to-skanskega nikakor noče nazaj; taka je tudi v Mo den i; v Milanu si stojijo mnogoverstne stranke nasproti, med kte- VHWVHVVBBVVHHPPHHHjiH - Pri ■■■■■■■■■■■■■■■■VIHPMBQHi ogledu mertvega se je pokazalo, da mu je čepinja čisto Sardinském, kjer se več zabavljic zoper Francoze sliši razbita in obraz raztolčen bil, kar je po izreku zdravnikov kakor zadovoljnosti; najbolj razsajajo v Livorni in Ge- Matiju Gardešiču naravnost smert nakloniti moralo, in od novi, kjer so na francozkega orla blato metali in ua-nj mnogo silnih udarkov pričalo. Po dolgem taj enj i je obstál pljuvali. V Turin u so skrili podobo Napoleonovo in kažejo Janez P* hudodelstvo. Danes se je spolnila pravica nad njim ! spet podobo Ors i novo. Iz vsega se vidi, da Lahi niso Velika množica ljudi se je bila k žalostni zgodbi zbrala, Napoleona celó nič zahvaiežni in da bo treba s silo kakoršne že blezo 50 let pri nas nismo doživeli; s tihim berzdati „zvezo italijansko". Sliši se tedaj, da bo 50,000 strahom je pričakovala trenutka, ki bo zločesto življenje vojakov francozke-armade posedlo uepokojne laške pregrešnika končalo. Res grozno je bilo viditi viseti mert- dežele. Kakor većina laškega naroda ni zadovoljna z veća med nebom in zemljo! Vendar v veliko odžalo vsem novim strojem, tako tudi ni podoba, da bi se vsi laški je obsojenec. zlo skesan , miren, in v Božjo voljo udan dušo vladarji udali novim uredbam. Pravijo, da se sv. oce Naj bode zlasti mladosti v svariven izgled, kam izdihnil. neubogljivost in razujzdanost človcka že v mladih letih pri- vzet i, papež branijo, častno predsedništvo „laške zveze pre- tudi kralja na po l i lan skega ni volja na vrat pelje. Nobeno opominjevanje ni pomagalo; tako hudoben je na nos stopiti v oktroirano zvezo. Če se vsemu temu v se bil, da so mu oče na smertni postelji ti boš res še na vislicah visel, ako se ne poboljšaš". rekli : „Janez, Janez, ln dostavi, da tudi Angleži mermrajo čez novi stan laških V se zadev, in ž njimi Prusi, je očitno, koliko dela Napoleona, da bode ukrotil nepokoj, ki gaje s prena žalibog! prenatanko so se spolnile očetove besede! Iz 8melednika 26. julija. A. B. V nedeljo popoldne petimi obljubami pred 3 mesci sam krepčal na Laškem. Sliši nain je huda ura strašno nesrećo napravila. Toča nam je se, da že konec tega mesca se bo snidel v Zurich u zbor na polji in v kozolcih veliko potolkla, ker je bila do sred- avstrija uskih, francozkih in sardinskih poob- njega krompirja debela; al silni vihar je še več škode na- lastencov, da bojo izdelali izpeljavo mirne sprave, pravil; več kozolcov s snopjem naloženih je ali čisto poderl kakor je bila v Villafranki osnovana, in potem se le ali jim strehe vzel in žito pometal ; grušte je z poslopij bo, • v kakor „Nord4í pise, veliki zbor (kongres) šesterih snemal, sadne drevesa poderal, smreke iz zemlje ruval, velikih vJad, med kterimi bo tudi sardinska. Tudi Fraa 1 I 1 ti t « 1 «a «a. « __« A â m m m m V . • A.« A • % hraste lomil, in razsajal kot da bi bil sodni dan. Stari co z i sami niso zadovoljni s pocetjem Napolconovim; prica mozje pravijo, da le enkrat, nekteri pa, da še nobenikiat tega so g o vor i njegovi v mnogih prilikah, v kterih se cesar ne pomnijo take hude ure v okolici naši. skerbno za g o var ja, zakaj da je tako hitro mir sklenil. Iz Ljubljane. Od sabote bivajo svetli knez in veliki Dnaruičarji francozki pravijo, da samo to, da je Lom škof goriški, gg. Andrej Gollmayer, v našem mestu, bardija gospodarja premenila, ni vredno 500 milijonov kodar bojo v mnozih opravilih do petka ostali; v nedeljo frankov, za ktere je francozki deržavni dolg sedaj 23? V • CJ In pri vsem tem se sliši iz Franeozk da se d j a 1 a divjaščina. Kdor se ima tedaj v tej zadevi pri pripravljanje za vojsko edaj po ostavilo; zato pa tudi Aug vojski noć in da se celo nic ni toziti, naj svojo tožbo podá svoji okrajni ali kantonski delajo J ladij e. ker pri vsi prijaznosti francozke in anglezke vlade zdaj utegnil planili Kakošen kruh bo iz vse te moke, kteremu je Napoleon kvas postavil, bo tedaj še le prihodnjost učila. sum leti na Napoleona, da bi zdaj in nad Angl go8poski. Po ministerskern ukazu 24. junija t. 1. št. 123 derž. zakonika se bodo postavile vkupne dnarnice (kase) za si- Pa obernimo se za danes od te kar le sam Bog ve, sirot, kar ga je rote pri davkarskih uredih, ki se bodo zavolj tega tudi sirotinski uredi" imenovali. V te kase bodo jemali premoženje v gotovem dnarji ali v dolžnih pismih ali in ozrimo se raji še enkrat v Villafranko, kjer je bil obligacionih; iz tega vkupnega premoženja se bojo dajale a* . è a 1 • V • 1 • m m m « ~ __ ^ . A* - _ nesrečni vojski konec storjen, in oglej tisto hisico 9 kjer posojila na zemlje ali hiše po 5 od sto interesa, toda le sta se snidla cesar naš iu cesar Napoleon 11. dan t. m. kamor bo popolnoma varno in gotovo; dnarnice pa bodo Poslopje, v kteri je bil shod cesarski, je dosti preprosta vsaki siroti od njenega premoženja interes ali obresti od- hišica, pa se mosfočno imenuje „Casa Carlo-Gandini-Morelli- rajtovale, tudi po 5 od sto, pa od manjših kapitalov, ko Bougnia". Cesar Napoleon je že zjutraj ukazal, naj se jima 20 goldinarjev ne. Vsaka sirota bo dobila svoje bukvice. napravi zajterk Ce hišo stopi > iz veže pa na levo v sobo di pride najpred v vezo, Varstvena sodnija bo imela skerb za premoženje sirot, ki * » • ' • I 1 J ____1 il ■ V • . * « __ v . . -- __ • f je iu od tod v bo tako zloženo, in nji bodo podložni sirotinski uredi. majhno dvoranico (salon). V pervi sobi stoji nekoliko slamnatih stolov in pa okrogla, bela lesena miza, kjer sta imela cesarja zajterkovati. Dvornica je bolj olišpana; na sredi derž. Ukaz ministerstva pravosodja 18. julija t. 1. št. 230 zak. ukazuje berzo izterjevanje nekterih dolgov. Kakor je bilo že s cesarskim ukazom 21. maja 1855 upe-stoji miza z rudečim pertom pregernjena, na mizi pa je ljano, da se zna dolg, ki izvira iz pisma, pri c. k. notarju stala višnjeva porcelanasta posodica s cvetlicami. V pervem narejenega, hitrejše iztožiti, tako je zdaj ravnati tudi z nadstropji je spavnica; tii je spal cesar Franc Jožef pred dolgmi, ki se vperajo na sledeče pisma: a) na očitne ali vojsko v Solferinu. V kamrici na levo visite podobi obeh javne pisma, ki so v našem cesarstvù in po postavi nare cesarjev sarjev v svojih hišah Skor vsi Lombardčani imajo podobi obeh ce jene i tedaj na pr. sodnijske pisma, postavile bukve očitnih kakor tudi band avstrijanske in sensalov ali mešetarjev, proteste, ki so od notarjev zastran na druge osebne ali pa francozko-sardinske. da imajo berž to ali uno pri rokah, menjic ali bekselnov narejeni itd., kakor potreba nanese. Ko sta se cesarja že od deleč za- privatne pisma, ki so od cesarke sodnije ali od notarja le gledala, sta se pozdravila prijazno: cesar naš, da je roko galizirane, to se pravi, na kterih je od sodnije ali od no položil do kapice, cesar Napoleon pa po francozki segi ? da tarja poterjeno, da so resničuo podpisaue ali podkrižane od je odkril. Ko sta si že blizo, si sežeta v roko. V hišo tistih, kterih imena so podpisaue; c) na intabulirane pisma, gredé ni hotel naš cesar drugač, da je mogel cesar Na- namreč take pisma, ki so zapisane v zemeljsko knjigo ali gruntne bukve, ako ni zastran tega nobene pritožbe. Kdor poleon pervi iti. V sobo pridši ponudi Napoleon našemu cesarju zajterk, ta pa se zahvali rekši, da je še doma zaj- ima tako pismo, in ga k tožbi priloži, pridobi v kratkem od terkoval. Potem se vsedeta za mizo, na ktero cesar Napo- sodnije plačilni ukaz, to je, povelje, da mu mora dolžnik v leon položi nekoliko listkov papirja in pa cigar; tudi za štir naj stih dnevih dolg plačati. Pred ni treba nobe- ponujeno cigaro se zahvali cesar Franc Jožef. Sedaj podá nega dneva, nobene sodne obravnave. Samo, ako bi bil Napoleon našemu cesarju roko tako prijazno, kakor da bi dolg že zastaran (čez 30 let, ali nekteri čez 3 leta itd.) hotel reči: In zdaj se pogovoriva odkritoserčno! Pogovarjala bi se moralo že v tožbi z enakimi pismi skazati, da je za- sta se dobro uro v nemškem, francozkem in laškem jeziku, staranje ustavljeno ali zaderžano. Preci, ko 14 dni po unem y Zapisal si nihče ni besede. Ob pogovoru je cesar Napoleon ukazu mine, zna tožnik prositi za doveršenje ali izpeljavo neprenehomapulil cvetlice in razpulil celi šopek, ki je na ukaza, to je za eksekucijo, in vse bo sodnija po berzem mizi stal. Čez eno uro in 10 minut sta se cesarja spet in kratkem ravnanju dognala. Ako bi toženi dolžnik mislil, da se mu ni imel poslati plačilni ukaz. se zna pri sodnii v 8 dnevih pritožiti. Ako pa toženi dolžnik želi proti ločila in si prijazno v roko segla. je bil Napoleon že spet v Val leg Cetertinko cez 11 uro Iz Dunaja. St d krajcarji, kteri imajo veljavo tozbi 3 novih, ostanejo povsod velj še d k teg ničen itd. ugovarjati, na pr. da je dolg že plačan, da ni res leta. Tako veleva ukaz c. k. dnarstvenega ministerstva — Vládni časnik rOesterr. Corr." piše, vseh deželah našega cesarstva kmali pričakovati nove se mora v 15 dnevih po prejetem ukazu s svojim ugovorom pri sodnii ali sam oglasiti, ali ga pisanega da smemo po podati; na to se bo za malo časa dan pri sodnii odločil in Med post y po kteri se bo v vsaki ob ali k dnija (Friedensgericht), to je, se bodeta berzo in kratko oba nasprotnika zaslišala. tem je tozniku privoljeno za dolg se z eksekucijo zava-rovati tako dolgo, da bo reč po sodbi sklenjena. Za tako ustanovila m i r i v n a so možje bojo po kratki poti razsojevali njim izročene raz- zavarovanje zna tožnik dolžnikovo premoženje zarubiti, tudi pore in pravde; ravno taka kratka sodba po m se bo prositi za cenitev ali za sekvestra. Sploh je ravnati po po ustanovila za razsodbo čez maj h ne pravde iu njih eksekucije. stavi za kratko in berzo pravdo. Presvitli cesar so fzm. barona H a povzdignili Za gotovo se sliši, da vsled najvišjega ukaza bojo za m in mu s tem, da ostane v sedanji službi iz ročili višje poveljstvo čez 1. in 2. armado, čez 6. armadno kerdelo in čez vso armado in vojaške naprave na Laškem, reservi, ki so tudi bili na Laško v vojsko poklicani y in vsi tisti, kteri že blizo 8 let cesarja služijo, kmali domu s puše ni. Pač vesela novica mnogim družinám! r Primorskem, Krajnskem, Koroškem in Tiroljskem za adj Sliši se, da zdaj, ko je vojska minula, vojaških tanta so mu pridružili fml. barona Schlitt Po cesarskem ukazu je vprihodnj m J b l degradacij kih d n i k vprežnih kónj, kterih se je zadnji čas za armado v vsaki deželi veliko nakupilo, vendar ne bojo prodali, proti ee kake preklicana. Kdor ampak kmetovavcom in obertnikom se bojo postenega prestopka krivienega stori se ima naravnost i z b v • temu izrocili, da ji bojo, ako bi utegnila armada spet vec pustiti; kdor so pa sicer kónj potrebovati, ravno toliko in takih kónj povernili. pregresi, naj se v kazen prestavi v kako drugo deželo V vseh tistih deželah leta 1786 post Kdor bo želei enega ali več konj, jih bo dobil, se vé da kterih je bila 28. februarja proti temu, da se njih posojilo bode v gruntne bukve za- za lov (jago) oklicana, imajo po novem cesarskem ukazu mo polit • V k ë pisalo. Nek tukajšen časnik pravi, da po tej poti cesarski armadi nikoli konj manjkalo ne bode, kmetijam in mnogim sposke preiskovati in razsojevati tište tožbe, po kterih kdo obertnijam, postavimo, najemnim voznikom (Lohnkutscher) terja, da se mo škoda poverne, ktero mu je prixa- pa bo dohajal po tem posojilu velik dobiček. 238 Iz poslednjega izkazka dunajské narodne bank živimo pod obsedo. Vse govori in se pomerikova o pogodbah se kaže, da je od tistih 200 milijonov vsled cesarskega ukaza od 29. apr gold ktere je i m miru, pa se vé da vsak po svoje 1. 1. d P diti, ji je dosihmal odrajtala že skor pol ji na loženega posojila, namreč 88 milij gold Iz Verone 11. julija. Razglas fml. Urban-a okli- da postave za varnost terdnjave se zmiraj veljavne ostanejo; izhod ali vhod v terdnjavo se sicer uobenemu ne čuje do Ker so presvitli cesar obljubili v svojem 7,razglasu bo branil, vendar mora vsak spodoben odgovor dati, ako mu trijanskih odov" mnogo pop i n bolj straža pri mestnih vratah veli n stoj u in ur v postavah in podarstvu, kakor jih novi cas terja a za kaj popraša; se mnogoteri casniki pogovarjajo o tem in vsak po svoje raz odeva svoje mnenja in želje, vsi pa hitro skozi mestne vrata iti je prepovedano zdaj kakor pred. Novi bankovci po 10 gld. napravljajo tukaj mnogo prepira; in sicer po pravici menjavci jih jemljejo le po 6 in 7 gold., kerčmarji in ter- k mnogih mislijo naj bi se es sarstva dovolilo lojalno tega, kar se kaže, da prenaredb potřebuje pa d k r i t dežel našega ce- govci celó ne marajo za-nje in jih le tadaj vzeti morajo, no pretresovanje ako jim ima kdo ravno 10 gold, plačati. Iz Turína. Da je minister Cavour iz ministerstva Dunajski cerkveni list dr. Boštjana firuner-a se je stopil je osupnilo vse tukajšne prebivavce, ki vedó, da je ustavil zoper tište nasvete, kteri se dan današnji pogostoma bil posebno on i ki je kakor Prusi pravijo bandero razglašaj vstrijanskih in ptujih časnikih : „naj bi škotj svobodě in samostojnosti italijanske visoko nosil. Grof A rese kloštri in cerkve svoje zaklade darovali deržavi, ktera je v na kterega sum leti, da pleše kakor cesar Napoleon toliki dnami stiski. Kar se tiče p o s o d • v zvizga t tih in cerkveni h ni bil v stanu novega ministerstva vkup spraviti, kakor pravi omenjeni časnik — jih je francozka vojska je po ukazu Napoleonovemu kralj sardinski želel. Ker je perve leta tekocega stoletja toliko cerkvam pobrala, da en tedaj grofu Arezu naloga spodletela, je demokrata Ratazzi-a m ban kir (d barantač) ima desetkrát vec premo- kralj poklical in mu naročil, naj on napravi novo ministerstvo. Ratazzi je v svoji italijanski politiki še h u i kakor Cavour. Ratazzi-u je obveljalo novo ministerstvo zenja kakor so vse dragotine vredne, ki jih imajo se ostale romarske cerkve. Zemljiša, ki jih imajo kloštri — pravi dalj so je ravno tako pravična lastnina teh družb, kakor vkupaj spraviti; le-ti so: La mar mora je predsednik mini zemljiš drugih Ijud in družin ; če d klošterske posestva v ob p r i d i kar to pravico pustimo to h koncu koristi dale? Koliko far kloštri! prodati bankirom in grajšakom a il es prodaste sterstva in minister vejaštva, Dabormida minister unanjih morete jutri z ravno oprav, Ratazzi minister notranjih oprav, A y ta na minister njih posestva. Pa dnarstva, Miglietti minister pravosodja, Mon ti zel li mi- P zahteva — pravi omenjeni časnik nister javnih del. in pomislimo le: ali bi bilo tudi dob i n Garibaldi je nehal biti general sardinski. K o š u t y i ako bi se kloštrom njih posestva vzele in pro- Klapka in Teleki, ki so v Turinu osnovali ogersk zbor (comité), so po zvezdbi, da je mir sklenjcn berž in šol, učnikov in revnih ljudi oskerbujejo Vzemite jim jih in glejte potem, kdo jih bo v svojo razpustili ta zbor in ustavili svojo politično početje. skerb vzel I Ali ne plačujejo tudi kloštri davk Vzemite Iz Napolitanskega 12. julija. Cez 3000 švajcar jim njih posestva, bomo že vidili, kako redno bojo potem s kih vojakov je terjalo odpust iz armade. Ko so se v žava ne zna go- ladije podajali, so kričali „Živila neodvisnost!" Vse priča- še davki stékali v deržavno kaso. Da der podariti s takimi posestvi, je v začetku našega stoletj kuje svobodnejsega vladařstva; poslednje 3 dni je bila tu r ---- - - " v^........ ' i j jv • —--- o ------J- ---J —---------J c--- ---------7 i---------j ~ bilo jasno kot beli dan pri tako imenovanih grajšinah cer- kajšna posadka za 20,000 mož pomnožeua kvenega zaloga tako oskerbo (Religionsfond) ski oskerbniki so jih nič. > da so nesli le oskerbnikom, derzavi pa Iz Francozkega. Napoleon je ukazal, naj se v spo- dve nove mesti zidate: eno miiiek slavnih zmag v A 1 g e r i i 55 Kupi dnarj kteri deržavi celó nobenega dobička po imenu Magenta, drugo So I ferino. Časnik „Kcono ne donasa sklene cidel le v rokah ban pravico, s ktero nekter kveni dunajski časnik so ve- miste" pravi o tem: Res! lepa misel, vredna starega Rima y kirjev in dnarnicarjev. in z ravno tisto bi se smelo reči P'JeJ° 55 cerkve 5 kve naj dajo u y ko so cesarji slavne spomine ohranjevali z zidanjem novih mest. Al naši časi, pa tadanji — kakošen razloček! V pro- bankirji in drugi bogatim naj daj a zaičnem našem veku ni zadost cesarsk ukaz Iz Gradca 16. julija V tukajš deželni pog » Gratzer Zeitg.u naznanjuje grof Strasoldo prebivavcom po- mesta zid aj o, , naj se nove dan današnji je treba ljudi kteri glavnega mesta in vsem Stajarcom, da so mu cesar uka stanujejo v mestih, in pa po m očko v, da imajo s čim živeti. Al kakor se v Alger i i gospoduje, javalne da bo zali, naj zvestemu gradskemu mestu in celi ljubi tajarski kdo veselja imel, ondi se uselili. S pomoèjo tisočernih dezeli zagotovi njih milost in blagovoljnost ; cesar z gin jenim sei v poslednjei in domovini com spoznavajo darove, ki jih je štajarska dežela tezavnem času poklonila skemu prestolu krepkih mož, ki so na lornbarški zemlji padli, in s pomočjo tistih milijonov, ki so jih med .Minčiom in Tessinom postřelili, bi se pač dala v Afriki přemožná Magenta in pa in sercno zahvalujejo verle Staj za tolike delavni Solferin zidati y al po tisti naselbinski postavi, ki 7. dan t. m. je koroška gospôda dokaze verne udanost Iz Koroškega. (žlahniki) in matrikulirana duhovšina tistih 43,290 gld., ki so jih za vojskine potrebe nabrali v obligacijah, in 3681 gold, v gotovem dnarji, izročila deželnemu poglavarju in vladuje v Algerii bote nove mesti v 20 letih ravno tako razvaline, kakur ko bi bile kanone iz * Magcnte in Verone ondi razsajale. Iz Serbije. Iz Belega grada 15. jul. 10. dan mu pisala, da „si žlahnija in visoka duhovšina v dolžnost in cast steje, tudi v djanji spolniti, kar je z besedo v pismu od 25. aprila 1. 1. cesarju obljubila". Kako naj se ta dnar oberne, naj določi cesarjeva volja sama. Iz Benetk 16. julija. Danes ponoči so francozke vojne ladije zapustile Benetke; ena za drugo so se napravile na pot, in sedaj ni duha ne sluha več od mogočnega brodovja, ki je več tednov ležalo pred našim mestom. Benetke so že skor kakor so pred vojsko bile, in ker strune obscdnega stanu niso preostro napete t. m. je v Sa bac u bil kaj vesel dan. Mladi knez Mihael je obiskal to mestice, kamor je přivřelo čez 40,000 ljudi iz 3 okrájev, ki so napravili ljubljenemu knezu po narodni veselic; pod milim nebom je bila miza za 600 , kjer je obědoval tudi knez; okoli mizo šegi mnogo gostov pogernjena pa je velika versta plesala kolo prepevaje serbske narodne pesmi. S knezom je bil tudi slavni starček Vuk Stefa-novic, ki je vès židane volje poslušal narodne speve io si marsiktero pesemeo za pisal v svojo zberko. Glasovitega 5 je le malo sledii, da Vučića Per i čiča, ki je v jeci umerl, so 14. dan t. m. zvečer pokopali. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in záložník : JoŽef BlaZUik