254. Številka: Ljabljaaa, v ponedeljek 6. novembra 1905, ХХХУШ. leto. js £4® ruJt dan avaöar, Mail nadtija la praaisik«, tor vatla po pofti рг^ми n Mifco o|iil> UMi u m Mitt^aNUiU^u datrt lata a X tO Ц a м bnn t K M h. Za Ljubljano a раИЦапЈаш aa «aaa aa vae * ad patoraatapna patlt-vrato »a 11 k, «a M aa aananlto tiska «akrat, pa 10 h, «a aa dvakrat, la pa 8 k, ба sa tlaka trikrat ali ndkrat. — Daptel i*} H bm!i frankoma«. — Bakeplsi »a ec vradato. — UradnNHvo Sa upravnlfttvo Ja v JCaaflavft aUaah It. 6, ta >4мг aradaütva a L aadatrapja, apravadtoa pa v pritličja. — Dpramiitoa naj aa к1а«в*аЦ)а paiiljati naročnina, raklamaat)*. aaaaalla, L j. administrativna stvari. „^^ensU Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85. mnogobrojno obiskanem shoda o delovanja, ali bolje rečeno — o nedelovanjn našega dež. zbora, to je o obstrokeiji klerikalne stranke, ki ie vso volilno dobo v največjo škodo vsega prebivalstva, v prvi vrsti pa kmetskega, zavira redno delovanje in poslovanje našega deželnega parlamenta. Kranjska naša dežela je v zadnjem časa zaslovela širom sveta. Klerikalna obstrukcija ia Škof Anton Bonaventura Jeglič, o katerem pa ne maram raziz-kovati, ako sodi na škofovsko stolieo ljubljansko in ako ima potrebne sposobnosti za to odgovorno in vzvišeno dostojanstvo, (klici: Ali je to dober nad-pastir, ki seje razdor med pastiijem in njemu izročeno čredo? ProČ s takim Škotom !) to sta oni dve znamenitosti, zaradi katerih slovi sedaj kranjska dežela preko ožjih meja naše domovine slovenske. Dotakniti se hočem najprvo pro-slule obstrnkcije, ki jo je nvedel v del zbornico pokorni slaga Antona Bona-ventore dr. ŠasterŠiČ, (klici: da, hlapec, škofov saženj je), in razložiti, kaj je obstrukcija. Ako ima kdo delo, ki bi |ga imel izvršiti, a ga odloži in se ga neče dotakniti, je to obstrukcija, kakor je obstrukcija tudi to, da navedem najložje pojmljiv zgled, ako kmet svojemu hlapeu, naj zorje njivo, hlapec pa tega neče storiti. (Viharno pritrjevanje in klici: Tako je!) Klerikalni poslanci so pričeli ob-strukcijo na škofov ukaz, torej v znamenju vere. Narodna napredna stranka pa smatra vero za tako sveto, da bi se je ne smelo izkoriščati v politične namene še manj pa, da bi se z vero delala politika. (Tako je!) Klerikalci pa delajo baš nasprotno in škof sam zapovedije, da naj bo vera dekla politike. (Klici: Lep škof to!) Klerikalna stranka stoji na stališču, da se mora vera mešati v politiko in škof earn je proglasil to načelo za veljavno. i Ker še klerikalci nimajo večine v dež. zbornici, delajo z vsemi silami Da to, da si jo pridobe; to pa mislijo najložje doseči z obstrukcijo to je s tem, da nič ne delajo. (Denar pa le jem ljejo!) in pa tudi drugim ne puste delati. Dei. zbor je pa vendar za to, da dela in vse njegovo delovanje je namenjeno v prvi vrsti za kmeta, saj se pretežna večina tega, o čemer se raz pravlja v zbornici, tiče koristi slovenskega kmeta; in prav je to, saj je kmetski stan temelj in podlaga vsemu socijalnemu reda. (Klici: Tako je! Živio dr. Tavčar!) Narodna napredna stranka je bila pripravljena dovoliti, da se pomnoži število kmetskih poslancev, kakor bo to zahtevali klerikalci. Letos gospodje niso več zadovoljni s tem in nadaljujejo svojo brezvestna obstrukcijo. Posledica tega je, da miruju vse delo v zbornici in da te ne more ničesar ukreniti v perečih gospodarskih vprašanjih, ki se v prvi vrsti tičejo kmeta. Vse to pa zato, ker to zahtevata škof in Susteršič. (Klici: Sramota, lamparija!) V dež. zbornici je med drugim tudi na dnevnem redu uravnava Sore, ki je pereča zlasti za to okolico. Dežela in drŽava sta pripravljeni dati svoje prispevke, da se reka Sora Čim naj-preje regulira. Včeraj je pa dr. ŠusteršiČ izjavil, da bo njegova stranka ob-struirala, ako se njemu ne ugodi, ako treba tudi 20 let in ne bo preje odnehala, dokler se ne bodo razmere v dež. zboru zasukale tako, da bodo po volji klerikalcem. Ako bo pa pri tem brezvestnem početju neizmerno trpela dežela, v prvi vrsti pa kmetski stan, za to se ti ljudje prav Čisto nič ne brigajo. To obstrukcijo bodo torej čutili na svoji koži najbolj kmeti, ki jo bodo plačevali s svojimi Žulji. Ia taki ljudje te potem drznejo naglašati, da so prijatelji naroda, bojevniki za koristi našega kmeta. (Klici: To so lepi naši prijatelji!) Visoko spoštujem duhovnika, ki Sijajna manifestacija slo* venskega ljudstva Eršna Gorenjska je veljala do zadnjega časa kot izključna domena klerikalne stranke, kot pokrajina, kjer ni tal za svobodnejše, naprednejše gibanje. In res je bila zavita v nepredorno meglo in temo in če je vzpriČo požrtvovalnega tnida svobodomiselnih elementov zasinil na temnem svoda svetal žarek in za hip razsvetlil temno obzorje, bil je liki žareč meteor, ki Šine raz nebe3ni obok, razsvetli ozračje s čarobno svojo lučjo cato pa ugasne hipoma brez sledu. Tako je bilo do nedavnega časa! A sedaj je jela pokati zora tudi na Gorenjskem; v okaliei ljubljanski sami, ki najgloblje tiči v klerikalnem jarmu, ge je jelo svitati, se je pričelo živahno gibanje med ljudstvom samim, ki je jelo čutiti na svojem telesa hlapčevske spone, v katere je je uklenila takozvana katoliška stranka, ki ee boČe sedaj otresti teh verig ter se osvoboditi klerikalnega varuštva. Led ljudske nerazsodnosti je prebit, ljudstvu so se odprle oči, spregledovati je jelo in misliti s svojo glavo in pametjo in sicer, naglašamo to s po-lebnim poudarkom, po zaslugi vrhovnega voditelja in neomejenega vladarja bate stranke, ki je imela doslej to ljud-»tvo v popolni svoji oblasti. Po zaslngi dr. Antona Bonaventura Jegliča, ki hoče baje naše ljudstvo pre-poroditi v božjem strahu in ga pripeljati nazaj h Kristusu kralju, a ga i svojo brezmejno nerodnostjo in glupostjo, ki ji je zaman iskati primere, goni in tira iz cerkve, je priredila včeraj popoldne ob treh narodno-napredna stranka v Sori shod, velik in impozanten, ka kršnih je malo zabeleženih v analih narodno-napredne stranke. Dasi je bil shod sklican takorekoČ šele v zadnjem hipu, da ве ni mogel niti primerno javno razglasiti, vendar je prihitelo iz sorske Župnije in okolice, od "blizu iE daleč toliko ljudi, da je bila Starmanova hiša —■ vse eobe in LISTEK. Slovensko - nemška meja na Štajerskem. Eulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. (Dajje.) Najgrše narodno izdajstvo pa je xakrivil za Soboto župnik B., doma od Sv. Jurja v Slov. Goricah, ki je umrl ▼ Soboti leta 1849. Kakor piše Božidar R a i ć v svojem potopisu v „Novicah" leta 1860 („Potnikove misli in opazke hode iz Maribora po ovinkih v Maribor") je bila Sobota nekaj desetletij poprej Ševea slovenska; imenovani Župnik B. je že kot kaplan v Marenbergu največ pripomogel, da se je ta trg ponemčil. Iz lastnega nagiba je začel nekatere tržane učiti nemško brati in pisati ter položil tako podlago nemški šoli. Prišedši za župnika v Soboto, je našel cerkev še napol slovensko, t. j. po dve pridigi v mesecu sta bili slovenski, dve pa nemški, dočim je bil krščanski nauk še večinoma slovenski. Tudi spovedovali bo se skoraj Še inpljani slovensko. Da bi ustregel nemškim glažatarjem, je začel B. samo nemške pridigovati. Raič k temu vz- veža — pretesna in da je ljudstvo stalo še zunaj pred hišo in na dvorišča. Dobrih 500 razsodnih mož in mla-deničev, zavednih žena in deklet — otrok se načelno ni pripuščalo na shod — je bilo zbranih na zborovališča. : Vsa ta množica je bila mirna in dasi se ji je videlo, da jo vzpričo krvavih dogodkov, ki jih je pretekli teden izzval v Sori škof Anton Bonaventura v senci c. kr. bajonetov, navdaja najskrajnejše ogorčenje, vendar je brzdala svoja čustva in ko so korakali orožniki po dva in dva mimo gredoč ščitit — kaplana Brajca, je ljudstvo z dostojanstvenim preziranjem motrilo ta značilni dogodek, le semtertja se je grozeče dvignila pest in slišale ao se pridušene besede: „Ali smo roparji in tolovaji, da se pošilja na nas orožniško silo?! Ker se potegujemo za svojega, po krivici preganjanega župnika, pa pošilja škof na nas bajonete!" Vlado je na shodu zastopal vladni koncipist g. S im a. Shod je otvoril g. dr. Konrad Vodušek, ki je zboroval-cero predstavil vladnega zastopnika in predlagal, da se izvoli za predsednika posestnik g. ŠusteršiČ, Čemur so vsi navzoči navdušeno pritrdili. G. Susteršič je prevzel predsedstvo in se nakratko zahvalil svojim sožupljanom na mnogobrojnem obisku ter v iskrenih besedah pozdravil g. dr. Tavčarja in dr. Voduška, zahvaljuje se jima, da sta ee odzvala vabilu ia došla na shod kot govornika. Ko je g. ŠusteršiČ omenil Tavčarjevo ime, so zagrmeli viharni „Živio"-klici z vseh strani in navdušenje se kar ni hotelo poleči. Dp. Tavčarjev govor. Nato je dal predsednik besedo g. dež. in drž. poslancu dr. Ivanu Tavčarju, ki je znova navdušeno aklami-ran, govoril približno tako-le: Cenjeni možje in mladeniči, spoštovane žene in dekleta! Z veseljem sem se odzval Vašemu vabilu in prevzel nalogo, da govorim na današnjem tako klika: „Jeli se to pravi po načelu Kristusove vere ovčice pasti, za njih dušno srečo skrbeti, ne voijamem." Sicer pa je RaiČ naletel le na dva dečka, ki nista hotela razumeti slovensko, vsi drugi „radi po domače osu-jejo" (osovati = ondotni izraz za pogovarjati se, meniti se). Jaz eem naletel le na nekega starega pastirja, ki je rad slovensko govoril, četudi v grozni mešanici, vendar je še izgovarjal z za g, kakor v Dravberzi za v Dravbergu. Dandanes je slovenščina v Soboti le še čestitljiv pomnik. V dobrih 30 letih se nele ne bo več razumela, temuč tudi ne več slišala slovenska beseda. Po zatrjevanju sedanjega žup-nega upravitelja, g. Jos. K o s t a-njevca, razume še ena tretjina — starejši ljudje — slovensko. Govori pa se menda v nobeni hiši več slovenščina. G. Kostanjevec je navdušen rodoljub, a žal nima v narodnem oziru kaj več reševati. Sicer pa se nekdaj orjaškemu možu tudi pozna, da mu je gorski zrak preoster ali pa ima prehudo domotožje po vinorodni, solčni „Prlekovini". Družba sv. Mohorja ima med ljudstvom Še enega naročnika, kmeta Goloba, po domače Vrhovnika. Sploh ao imena posestnikov lepa slovenska, ki Še edina pričajo, da župnija ni prava nemška, temnč ponemčena. Tako se imenujejo boljši posestniki: Trtinek, Medved, Čuhnik, Pašnik, Pečovnik, Rovnik, Rožič, Bogateč itd. Otroci teh gospodarjev pa že ne znajo več slovenski. Saj je šola Že nad 50 let popolnoma nemška, dasi pripoveduje Raič, da so se leta 1860 še nekateri učenci eloveneki brati in krščanski nauk učili. Sedanji učitelj je, kakor že povedano, Nemec iz Šlezije po imena Amand Nietsch. Ustanovljena je bila šola leta 1844. Takrat je še vsekakor bila večina slovenska, ker je pri otvoritvi imel takratni „vikši šolski ogleda", kanonik Anton Martin Slomšek najprej slovensko in potem Šele nemško pridigo. Dandanes je v žnpni cerkvi slovenska pridiga le na dan Župnega patrona sv. Jakoba, a Se takrat le zaradi tujih romarjev. Tudi pri podružnici Sv. Lenart na Zambihlu je iz istega namena slovenska pridiga velikonočni ponedeljek. Velike zgodovinske važnosti j'e spominska kn j i g a, ki jo je ustanovil pri podružnici Sv. Lenarta bogati fužinar iz Mute, Gustav pi. Jaeger, leta 1843. Sedaj ae hrani knjiga v žnpnišču, a je skoraj popolnoma pozabljena, odkar v ponemčeno Soboto na prihajajo več Slovenci. Knjiga hrani toliko zgodovinskih, proroških beležk slavnih slovenskih mož, da bi bilo Škoda, ako bi se pozabile. Leta 1847. je bil od 1. do 4. septembra v Soboti realčni prefesor iz Oradca dr. Jos. Muršec, ki je zapisal v knjigo: „Sim pohodil svojega dragega prijatelja (Žapnika Fr. Breznika, umrl 1848) in sošolarja, s katerim eva •e ne več videla od njegove s prve maše Boga darovane 22. Augusta 1831 ino sem ga najdel nepremenjenega v njegovem blagem sercu sem se začudil čres velike basnovite premembe in pa-prave, ktere je on k blagostanju svojih vernih farmanov ino duhovnih naslednikov izpelal — ali žalibože, tudi spoznal, da bode vendar črez nekih 10—20 let slovenska Sobota vsa nemška. 20. novembra 1848 je pisal v knjigo vnet llirec, „Johan Ivan Strah" sledeče: „Bivši oskrbitelj župani je (?) Sv. Jakoba na Sobotah. — Dolazio jest na ovo izbrano, n sveh okolnostih glasovi to županijo 1 vaga mesca mlat-nika (?), jest uživao sladkosti kao i britkosti ove okolice do SOtega Ustnika 1848 (Letnice ae ne strinjajo !). Spomin te nekedaj čist« slovenske, aad pako žalibože n avem (?) oznanja vzvišene verske resnice, ki temelje v načelih bratske ljubezni, znos-Ijivosti in medsebojnega mira, prav zbog tega pa moram odkrito izpovedati, da sedanji naš Škof ni na mest«, ker seje mesto bratstva in Ijabezoi med ljudstvo sama seme sovraštva in raz-pora. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Ako bi škof le mignil s svojim prstom, bi se povrnil mir v našo deželo ln dr. Susteršič bi kakor polit, kužek zlezel pod klop, da bi bil takoj konec razporu, ki zavira sedaj plodo-nosno delovanje dež. zbora. Toda škof tega neče, ker mu je sejanje sovraštva in razpora postala življenska njegova naloga. (Burno ploskanje in klici: Tako je!) Zato vtika svoj nos v vse, kar ga ne briga, da, vmešati ee celo hoče v Vaše obč. volitve. Škof hoče, naj vam Župani oče S m o v c. (Klici: Ta krev-ljaČ, ta krompiijevec!) Vprašam Vas sedaj, ali mora biti pri Vas župan oče Smovc, ali se je treba zavzemati za tako osebo škofu? (Klic: Seveda, saj je pri njem jedel pehtranove štruklje!) In da bi tem Iožje obdržal na županskem atolu očeta Smovca, je hotel odstraniti tadi Vašega župnika, ker ee le ta ni podvrgel njegovi volji, da bi agitiral za škofovega kandidata — očeta Smovca. Sedaj Vas pa vprašam, ali je prav, ali je lepo, da se žrtvuje občegpošto-vanega Župnika taki zloglasni osebi, kakor je župan Smovc? (Razburjeni klici: Sramota je to, kakor je ne pozna svet!) Da, STamota je to, ki je še tem večja, ker Župnik ni ničesar storil, da bi zaslužil takšne kazni. (Klici: Nič ni zakrivil; nedolžen je, zato ga preganjajo !) Ali ni oznanjeval med Vami bla-govestja mira ia ljubezni, ali ni izvrševal dela krščanekega usmiljenja? (Vsi zborovalci v koru: Vedno in vselej!) Ali Vas ni ljubil kot svojo v varstvo mu izročeno čredo, ali Vam ni odpuščal kot Vaš duhovni oče grehov? ponemčene Županije mi ostaue duboko u sarce zasadjen. Z Bogom. — Za Sobotom dodje nedela, za svetim Jakopom dodje sveta Ana." (Menda je prišel k Sv. Ani na Krembergu.) 30. avgusta 1856. najdemo zabeleženo : „Jože Š u m a n, od Sv. Ane v slovenskih goricah, modroslovec v filo-logičkem delu obiskaje svojega botra tukej župnika, visoke časti vrednega goap. Jožefa Divjaka. — Trknem jako s čašekom (?) in iskreno kričim (?) Bog vas živi in ohrani vsem dobrem (?) dragi stric." Due 27. novembra 1856. pa beremo: „Davorin K ramb er g er, pod-Župnik na Muti. Težavno prikimal v Soboto, težek dva centa in 26 funtov. (Umevno!) Dne 10. jnlija 1860. najdemo vpisano :Raičev Božidar, duhovnik in učnik v Mariboru — pregleduje mejo slovenskega in nemškega jezika. (S cirilico): Pogrenilo moje lice iže dom i rod zatirat se. (Z latinico): Sobota I Slovenska si bila, pa n e m Č e • vavna skrb sekovske vladiko-vine te je že skoro vso p o-tajila, le napete žilice gorečih slovenskih duhovnikov šče te morejo la strašne rakovo bolezni rešiti." (Dalje prita.)