Georg DANEK TROJA IN KOSOVO Zgodovinska predaja v mitološki junaški pesnitvi 1 Izvleček Abstract Analiza kosovske legende - njen nastanek, razvoj in predaja - kaže, da nam tudi mit o Troji ne more dati nobenih zanesljivih informacij o zgodovinskih dogodkih v mi- kenski dobi. Analysis ofthe legend ofKosovo-its crea- tion, development, and transmission - shows that the Trojan myth, as well, can- not give us any reliable information con- cerning historical events in Mycenean ti- mes. Po umoru srbskega predsednika vlada Zorana Dindičaje avtorica in nek- danja disidentinja Biljana Srbljanovic v časopisnem članku od svojega ljuds- tva brez posebne utemeljitve zahtevala, naj se »reši bremena nacionalne mitomanije«2 Dodatno razlago k temu miselnemu preskoku je dal še en komentar v istem časopisu3 : Dindic je 2001 izročil svojega predhodnika Miloševifa sodišču v Den Haagu ravno na obletnico bitke na Kosovem po- lju (28.junij 1389) - tistega Miloševifa, kije prav na ta dan leta 1989 na Kosovem polju pred milijonom Srbov javno začel razpad Jugoslavije in 1993 na isti dan otvoril vojno proti Bosni. Kaj ima vse to opraviti z mitom o trojanski vojni? Učinkovitost kosov- skega črpa moč iz kolektivnega prepričanja, da sporočilo, ki ga ta mit pre- naša, temelji na zgodovinskem dogodku, porazu Srbov proti Turkom na Kosovem polju, izgubi samostojnosti, ki je zaradi tega sledila, in več kot štiristoletni podjarmljenosti v osmanskem kraljestvu. Mit o trojanski vojni namje dosegljiv od 8. stoletja naprej in se ga danes znova močneje (kakor so si Grki sploh predstavljali zgodovinskost mitov) razlaga z zgodovinskim dogodkom, namreč s pohodom mikenskih Grkov nad mesto ob Heles- pontu, ki ga je izkopal Schliemann. S tem se bo morda dalo z nepričakova­ ne strani osvetliti vprašanje, o katerem klasični filologi dandanes živahno razpravljajo: ali (in kako) se lahko zgodovinski dogodek spremeni v mit in kako se tak mit nato predaja naprej skozi stoletja?. 1 Podlaga za ta prispevek je predavanje, ki sem ga imel v različnih oblikah na Dunaju, v Trierju in Budimpešti. Zahvaljujem se vsem, ki so me izzvali s kritiko in diskusijo, nenazadnje MatthiasuJ. Pernerstorferju. 2 B. Srbljanovic, Djindjic' Tod und die Last der »nationalen Mythomanie«, v dunaj- skem dnevniku Der Standard vom 15./16. 3. 2003 3 Paul Lendvai, Serbisches Schicksal, v: Der Standard, 13. 3. 2003, S. 31. 38 Keria V - 2 • 2003 A začnimo v tem kontekstu pri klasični filologiji. »Novi boj za Trojo«, kije izbruhnil poleti 2001 najprej med arheologi in antičnimi zgodovinar- ji, je pripeljal tudi pri filologih, kakor je in Homericis navada, do hitre in temeljite polarizacije. Potem ko seje za začetek iztekla kontroverza, ki seje nenavadno ostro odvijala vse do nemških feljtonov, je moč nasprotna sta- lišča definirati takole: »Iliada poroča o zgodovinskem dogodku v ustni pre- daji na podlagi neprekinjenega posredovanja informacij.« »Iliada odslika- va zaradi pomanjkanja avtentičnih informacij podobo vojne v namišljeni preteklosti, ki temelji na tedanji sodobni stvarnosti.« Ker se zdi, da trenut- no niti arheološki niti filološki dokazi ne dajejo na razpolago novih argu- mentov,4 bi bil čas, da vnesemo aspekt, kije v dosedanji razpravi igral zgolj podrejeno vlogo: vprašanje o specifičnih možnostih zgodovinske predaje v ustno tradirani mitološki junaški pesmi. Perspektiva primerjalne raziskave epov naj pri tem služi za to, da bomo z njim precizirali stališča ter pogleda- li v ozadje gesel ,oral history' in ,oral poetry'. Naše izhodišče je »novi boj za Trojo«. Tu gre predvsem za razpravo med antičnimi zgodovinarji in arheologi, ki se vrti okrog vpraša:aj, kot sta velikost in pomen mesta , Troia VI/VIIA', izkopanega na griču Hisarlik, o njegovem razmerju do hetitske države, njegovem pomenu kot trgovsko središče in o vprašanju, ali lahko temu mestu pripišemo ime Wiluša, izpri- čano v hetitskih dokumentih. Vse to bi v javnosti težko vzbudilo zanima- nje, ko ne bi bilo zraven tudi velikega vprašaaja, ali je ,Troja' - že zgodba o tem, kako jo je odkril Schliemann,je sama po sebi svojevrsten mitologem - istovetna s , Trojo', ki jo poznamo od Homerja naprej, torej s Trojo iz mita o trojanski vojni. V vprašanju se skrivata dva aspekta: z arheološkega gledišča bij o lah- ko zvedli na to, ali je moč enačenje Troje VI/VIIA s Trojo iz grškega mita prepričljivo dokazati, t.j. ali se da dokazati, daje to mesto istovetno s tistim Wiluša, ki ga imenujejo hetitski viri, in ali se da dokazati, da so to mesto porušili mikenski Grki. 5 Za filologe je vprašanje relevantno po drugi strani: ali je podlaga za mit o trojanski vojni avtentičen spomin na zgodovinsko vojno, v kateri so se združene mikenske sile bojevale proti zgodovinski Troji VI/VIIA? In prav ta aspekt vprašanja je mogel ohraniti zanimanje javnosti za sedanjo razpravo o trojanski vojni. Gre za vprašanje: »Ali vsebuje mit o trojanski vojni zgodovinsko resnico?«, kije osrednja tema najnovejše knjigeJoachi- ma Latacza in ki razburja nemško govorečo javnost. 6 4 Prim. tudi zbornik, ki povzema razpravo: C. Ulf (ed.), Der neue Streit um Troia. Eine Bilanz, Miinchen 2003. 5 Arheološki vidiki bodo ostali ob strani, ker ne vplivajo na obravnavana vprašanja. 6 Latacz, Troia und Homer. Der Weg zur Losung eines alten Ratsels, Munch en - Ber- lin 2001. Georg Danek: Troja in Kosovo. Zgodovinska predaja v mitološki junaški pesnitvi 39 V filološki razpravi se kažeta dve skrajni, nasprotni stališči. Tisto, ki ga forsira Latacz, - zelo skrajšano - pravi, daje trojanska vojna v resnici bila in da Homerjeva Iliada sicer ne podaja natančnega poteka vojne, a vendar daje veliko zgodovinskih podrobnosti z deloma osupljivo natančnostjo. La- tacz pri tem izpostavlja imeni Hios in Troja ter oznaki za Grke Akhaioi in Danaoi, katalog ladij, seznam vseh grških kontingentov, kjer je imenova- nih nič več in nič manj kot 178 zemljepisnih imen, pa zvaja na ustrezen mikenski seznam. 7 Zvesto predajo skozi časovno obdobje 500 let, v kate- rem niso imeli Grki na voljo nobene pisave, naj bi omogočil medij epske predaje v verzni obliki heksametra. 8 Nasprotno stališče, ki ga zastopa predvsem Wolfgang Kullman, pravi, da natančna ustna fredaja brez opore v pismenih virih skozi tako dolgo obdobje ni možna. Kullman poudarja v tej zvezi zlasti načelo ,homeosta- ze', po katerem lahko ustna predaja ohrani natančen spomin o poteku zgodovinskih dogodkov kvečjemu skozi časovno obdobje približno dveh generacij, za daljše časovno obdobje pa teži k temu, da bi spomin na prete- klost prilagodila predstavam in družbenim zahtevam svoje lastne sedanjo- 10 sti. Spričo tega naj bi zgodovina trojanske vojne nastala šele v 8. stoletju, po koncu ,dark ages': na grškega pevca ali pevce bi takrat še dobro vidne ruševine Troje naredile tako močan vtis, da bi sklenil (i) v mitološki pripo- vedi razložiti, kako so njihovi grški predniki porušili to mogočno mesto. Približno tako se da torej orisati razprava, ki poteka. V zvezi s tem bi bilo sicer treba izčrpno prediskutirati metodične probleme, ki so povezani z njo, a to je bilo v preteklih raziskavah že zdavnaj narejeno. 11 Tukaj bomo izpostavili bolj aspekt, ki ga sedanja razprava skorajda ni upoštevala. Opa- ziti je, da se dandanes veliko govori o osebnih in krajevnih imenih ter o političnih in družbenih realijah, da pa ostaja skoraj docela ob strani po- dročje, kije po mojem osrednjega pomena za vprašanje o predaji mita. S 7 O problemih kataloga ladij v zvezi s to razpravo prim. zdaj B. Eder, B. Eder, Noch einmal: der homerische Schiffskatalog, v: Ulf (zg. op. Op. 4), 287-308. Tudi pri tem vprašanju, namreč o predaji geografsko-političnega znanja v ustni junaški pe- smi, prinaša primerjava z južnoslovansko tradicijo dragocena spoznanja. 8 Latacz (o. Op. 6), passim. 9 Prim. nazadnje W. Kullmann, Homer und das Troia der spaten Bronzezeit, v: Rea- litat, Imagination und Theorie. Kleine Schriften zu Epos und Tragodie in der Anti- ke (ed. A. Rengakos), Stuttgart 2002, 97-138, s podatki o prejšnjih delih (prav tam). 1° Kullmann za to metodično načelo, za katerega se zdi, da je danes med zgodovinarji široko sprejeto kot dogma, opozarja na J. Vansina, Oral Tradition as History, Madi- son 1985, l 14ss. Prim. tudi W. Ong, Orality and Literacy, London- NewYork2 1988; l. Morris, The Use andAbuse ofHomer, CA 5 (1986), 81-136 (aktualizirana verzija v: D. L. Cairns [ed.], Oxford Readings in Homer's Iliad, Oxford 2001, 117-146). 11 Za kritčno stališče prim. nazadnje C. Ulf, Herkunft und Charakter der grundlegen- den Pramissen fiir die Debatte liber die historische Auswertung der homerischen Epen, Klio 84 (2002), 319-354. 40 Keria V - 2 • 2003 tem mislim pripovedovano zgodbo, fabulo, vsebino mita, na katero misli- mo vsi, če govorimo o Troji: Parisovo sodbo, ugrabitev Helene, desetletno vojno in zvijačo z lesenim konjem. Če naj na to vprašanje odgovorimo trezno, je nujno za trenutek izsto- piti iz sedanje razprave in narediti poskus: recimo, daje trojanska vojna ok. 1200 pr. Kr. res bila. Kako si lahko torej predstavljamo, daje to zgodo- vinsko dejstvo postalo tista vsem znana zgodba, ki paje izpričana šele od ok. 700 pr. Kr? Kolikšne so možnosti, da se v tej zgodbi še najde kaj točnih ostankov tiste zgodovinske resničnosti? Pa tudi - in to je nekaj drugega -: kolikšna je možnost, da se da te ostanke dovolj zanesljivo in jasno ločiti od mitskega prirastka? Formulacija ,mitski prirastek' naj nas spomni na to, daje zgodba o trojanski vojni mitologem, čigar konstitutivne sestavine - vsaj z moderne- ga, prosvetljenega stališča - pač ne morejo terjati, da bijih imeli za odsev zgodovinskih dejstev. Zgodba se začne s poroko boginje Tetide s človekom Pelejem. Nadaljuje se s Parisovo sodbo, torej z razsodbo kraljeviča o treh boginjah, ki je predpostavka za ugrabitev Helene. Sledi desetletno neuspe- šno obleganje mesta, kar je posledica tega, da sta obzidje Troje zgradila boga Pozejdon in Apolon in ju zato človeška roka ni mogla porušiti. Zgod- ba se konča z zvijačo o lesenem konju, kiji zgodovinskosti sicer ni moča priori odrekati, a vendarle precej spominja na kakšen pravljični motiv. Mit o trojanski vojni se da torej v celoti opisati kot gost splet pravljič­ nih motivov. V tem smislu je Detlev Fehling dokazoval, da se v tej zgodbi en motiv popolnoma prepleta z drugim in da ~e bila lahko zgodba v nam dosegljivi obliki zasnovana edinole kot celota. 2 Kaj namreč ostane od te zgodbe, če ji odvzamemo vse pravljične motive in skušamo priti do ,zgodo- vinskega jedra'? »Kraljevič ugrabi nekemu drugemu kralju ženo. Kralj, ki muje bila ugrabljena žena, zbere vojsko in zavzame mesto svojega tekmeca.« S tem pa so »trda« dejstva v tem mitu tudi že izčrpana. Že dolgotraj- nost obleganja in vprašanje, ali dobi kralj po zavzetju mesta svojo ženo nazaj oz. ali jo sploh hoče imeti nazaj, spadata pač spet bolj v mitološko motiviko. Izhajamo torej lahko iz predpostavke, da ta banalna zgodba o zavzetju mesta iz maščevanja za ugrabitev neke ženske pač ne bi imela možnosti, da bi jo izročilo ustne pripovedi predajalo neokrnjeno skozi časovno obdobje nad 500 let. Ne: če je kaj preživelo stoletja,je bila to mitska zgodba. Tu se lahko vprašamo: kako lahko iz zgodovinskega dejstva nastane mit? In kako se taka mitska zgodba predaja od enega rodu pevcev do drugega? Za razmerja med Trojo in Homerjem se glede tega vprašanja skoraj 12 D. Fehling, Die urspriingliche Geschichte vom Fali Trojas, oder: Interpretationen zur Troja-Geschichte, Innsbruck 1991. Georg Danek: Troja in Kosovo. Zgodovinska predaja v mitološki junaški pesnitvi 41 ne da priti bliže odgovoru, saj imamo o predhomerskem izročilu samo zelo skope podatke. Raziskave pripovedništva so se na tem tem področju zelo domiselno osredotočile na stopnjo neposredno pred Homerjem, se pravi na tiste spremembe mita, kijim še lahko sledimo v samem besedilu 13 Iliade in Odiseje. Po drugi strani ni za čas pred tem, torej med 1200 in 800, na voljo nobenih virov. Doba med propadom mikenskih palač in vzpo- nom v 8. stol. sicer ni tako , temna', kot se je dolgo domnevalo, vendar ne daje nobenih pismenih virov, zato nimamo nobene podlage, na kateri bi lahko kaj povedali o razvoju trojanskega mita. Spričo tega se zdi smiselno ozreti se na drugo ustno izročilo junaške pesmi, kjer so pogoji za diahrono preučevanje ugodnejši, namreč na juž- noslovansko epiko. 4 Taje obstajala v docela ustnih pogojih od srednjega veka še daleč v 20 stoletje. Na razpolago imamo korpus zapisanih ali v zvočni obliki posnetih besedil, katerih obsegje, kot lahko zgolj grobo oce- nimo, do dva milijona verzov. Pevci tega izročila so bili praviloma nepi- smeni; na vseh področjih slovanskih ljudstev je sicer obstajala pismena kul- tura, vendar ta ni na pevce vplivala popolnoma nič. To velja predvsem za islamsko kulturno območje, kjer se je stoletja dolgo uporabljala skoraj iz- ključno arabska pisava in cele plasti prebivalstva niso znale brati in pisati. Prav dejstvo, da imamo opraviti z ,dvojno kulturo', pa nam daje na razpo- lago kontrolni mehanizem. Prav s pismenimi viri, ki so nam danes dostop- ni, lahko preverimo vprašanje, kako je z zgodovinskostjo pesmi. Tako lah- ko veliko junakov nedvomno označimo kot zgodovinske figure, preverimo zgodovinskost zemljepisnih navedb, tu in tam lahko zgodbo, ki se pripove- duje, celo primerjamo z zgodovinskimi dejstvi. V nadaljevanju izpostavljamo kot edini primer najprominentnejšo pri- povedno snov srbskega območja, namreč kosovski mit, torej mit o bitki na Kosovem polju. Ta mit nedvomno temelji na zgodovinski bitki, ki se je odvijala leta 1389 med osmansko vojsko na eni strani in srbsko vojsko z zavezniki na drugi strani. Na razpolago so nam zgodovinski viri iz časa neposredno pred bitko in po njej, tako s turške kakor s krščanske strani; poznamo tudi izid, tisto zgodbo, ki postane oprijemljiva v epskih pesmih 13 S tem naj bodo označene raziskave ,neoanalize' Prim. W. Kullmann, Ergebnisse der motivgeschichtlichen Forschung zu Homer (Neoanalyse), v: Homerische Moti- ve. Beitrage zur Entstehung, Eigenart und Wirkung von llias und Odyssee (ed. RJ. Muller), Stuttgart 1992, 100-134; M. Willcock, Neoanalysis, v: I. Morris - B. Powell (ed.), A New Companion to Homer, Leiden 1997, 174-189. 14 Temeljno za primerjavo med Homerjem in južnoslovansko epiko: A.B. Lord, The Singer ofTales, Cambridge Mass. 1960 (22000);].M. Foley, Traditional Oral Epic: The Odyssey, Beowulf, and the Serbo-Croatian Return Song, Berkeley- Los Ange- les 1990; H. Schwabl, Was lehrt mundliche Epik fur Homer?, v: W. Kullmann - M. Reiche! ( ed.), Der Ubergang von der Mundlichkeit zur Literatur bei den Griechen, Tubingen 1990, 65-109. 42 Keria V - 2 • 2003 od 18. stoletja naprej in kije tako usodna za srbsko predstavo o sebi. Naj- prej mitska verzija: 15 Turški sultan Murat z vojsko že koraka proti Kosovemu polju. Srbski knez Lazar, ki zbira zaveznike, ima med drugim dve hčeri, katerih moža sta junaka Miloš Obilic in Vuk Brankovic. Hčeri se spreta, katera ima za moža večjega junaka. Iz tega se razvije tekmovanje med svakoma, Vuk očr­ ni Miloša pri knezu Lazarju, češ da hoče izdati srbsko vojsko Turkom. V noči pred bitko se Lazarju sanja, da mora izbirati med zmago v bitki in večnim nebeškim kraljestvom za srbsko ljudstvo; odloči se za večnost. Med bitko prodre Miloš, ki se izdaja za prebežnika, do sultanovega šotora in zabode sultana, da bi ovrgel očitek o izdajstvu, nato pa sam podleže sovraž- nikom. Vuk s svojimi možmi prestopi k Turkom, ti nato uničijo srbsko vojsko. Knaz Lazar v bitki pade, poraz pomeni konec srbske srednjeveške države. Srbi tako padejo pod turško oblast, ki traja nepretrgoma do 1804, leta prve srbske vstaje. Kaj nam o tem povedo najzgodnejša pismena poročila? Najbolj bode v oči naslednje: kar se v poznejši srbski legendi kaže kot popoln propad srb- ske države, opisujejo sočasni viri kot neodločen izid, deloma celo kot zma- go združenih kristjanov nad Turki. Kaj nam o tem povedo najzgodnejša pismena poročila? 16 Najbolj bode v oči naslednje: kar se v poznejši srbski legendi prikazuje kot popoln poraz srbske vojske, ki povzroči dokončen propad srbske države, se v sočasnih virih opisuje kot neodločen izid, deloma celo kot zmaga združenih kristja- nov nad Turki. Kakor koli že, bitka gotovo ni bila tisti odločilni dogodek, v katerega je bila stilizirana pozneje. Očitno je bilo edino pomembno to, da sta padli obe vojskovodji, tako sultan Murat kot knez Lazar. Po drugi strani vemo, da je srbska država vsekakor obstajala še nekaj desetletij po kosovski bitki in da so Turki svojo oblast na območju Srbije, Bosne, sčasoma tudi v delih Hrvaške in Madžarske, utrdili šele z vrsto manjših, zaporednih uspe- hov. Turški viri nadalje poročajo, daje sultana sicer ubil neki srbski vojak, a ne navajajo nobenega imena in govorijo o tem, da je Murata ubil na bojišču nekdo, kije že ležal med ranjenci. 17 15 Prim. besedilo junaške pesmi v dodatku. 16 Tukaj samo skop povzetek relevantnih raziskav. Prim. M. Braun, »Kosovo«. Die Schlacht auf dem Amselfelde in geschichtlicher und epischer Uberlieferung, Leip- zig 1937;]. Redep, Priča o boju kosovskom, Zrenjanin 1976;]. Redep, The Legend of Kosovo, Oral Tradition 6 (1991), 253-265; T. A. Emmert, Serbian Golgotha. Kosovo, 1389, New York 1990; S. Koljevič, The Epic in the Making, Oxford 1980. 17 Za nadaljnje oblikovanje tega motiva v 19. st. (in prilagoditvi aktualnim političnim interesom) prim. G. Danek, Mythologische Exempla bei Homer und im siidsla- wischen Heldenlied, v: I. Tar (ed.), Epik durch diejahrhunderte. Acta Antiqua et Archaeologica 27 (1998), 82-91 (87-90); G. Dane k, Traditional Referentiality and Georg Danek: Troja in Kosovo. Zgodovinska predaja v mitološki junaški pesnitvi 43 Nadalje turški in srbski viri soglašajo, daje bil knez Lazar med bitko ujet in da gaje še na bojišču usmrtil sultanov sin in naslednik Bajazit. Ta podrobnost se ne pojavi v nobeni poznejši epski verziji kosovskega mita - ni1č čudnega, saj gre za nadvse nejunaško smrt. Za junaško pesem je La- zar seveda padel v herojskem boju, a njegova smrt ni nikjer izrecno opi- sana. Kako se je ta zgodovinski dogodek spremenil v tisti mit, ki ga pozna- mo iz junaških pesmi od 18. stoletja naprej? Temu razvoju lahko sledimo zato, ker imamo od 14. do 18. stoletja na voljo veliko srbskih dokumenotv različnih književnih zvrsti, v katerih se bitka na Kosovem polju bolj ali manj izčrpno omenja. Iz njih lahko spoznamo, da se je pripoved skozi čas čeda­ lje bolj izoblikovala in da je iz nje vedno jasneje nastajala zgodba z vedno močnejšim narativnim sporočilom, ki se jo da pripovedovati. Nekatere izmed teh sprememb spadajo brez dvoma v ,pismeno' oko- lje. Tu velja predvsem za krščansko obarvanost in (pre-)interpretacijo do- gajanja, zlasti Lazarjevo smrt kot žrtev, s katero si pridobi nebeško kraljes- tvo kot podlago za nebeško kraljestvo za vse Srbe. Ta motiv je treba izpelja- ti iz klerikalnega pravoslavnega pismenstva. Za večino sprememb v pripovedni strukturi pa so dosedanje analize prišle do nasprotnega sklepa. Motivi, ki so bili drug za drugim dodani pr- votnemu zgodovinskemu sporočilu, so značilni za ustno izročilo. Zato si lahko njihovo navzočnost v naših pismenih virih najlaže razložimo s tem, da so avtorji kronik, življenjepisov itd. vsakič uporabili tisto verzijo junaške pesmi, kije bila ravno takrat razširjena v ustnem izročilu. Če domnevamo, daje bilo tako, potem lahko neposredno sledimo postopnemu spreminja- nju pripovedne strukture. Epsko pripovedno izročilo je poročilo o kosov- ski bitki spreminjalo, dokler ni iz njega nastala zgodba, ki se jo da pripove- dovati. Ta prvi proces - in to je presenetljivo -je potekal razmeroma hitro. Že na podlagi virov, ki so nam na voljo samo sporadično, lahko dokažemo, da v manj kot sto letih iz anonimnega srbskega vojaka, ki ubije sultana sredi bojišča, najprej nastane junak imenovani Miloš, ki hoče s svojim dejanjem ovreči očitek izdajstva, nato pa junak, ki v ta namen celo prodre v sultanov šotor. Šele potem, ko je ta razvojna stopnja mita končana, se pojavi lik izdajalca Vuka, na katerem spet sloni cela družinska spletka. Šele to ima za 18 posledico, da tudi Miloš najde pot v družino kneza Lazarja. Homeric lntertextuality, v: F. Montanari - P. Ascheri (edd.), Omero tremila anni