&L.
OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Leto III.
TRBOVLJE, 29. novembra 1950.
Slev 48.
Živel 20. november
Slavna obletnica Federativne
Lfudske republike Jugoslavije
i
Maršal Tito podpisuj e deklaracijo o FLRJ
množic vseh narodov. To je naš mo- , naša država priznanje s tem, da je ralni kapital, ki postaja kljub terort- | bila izvoljena v Varnostni svet.
Mednarodni pomen nove Jugoslavije ‘ni v tem da uživa ugled v vrstah imperialističnih držav. Pomen
stičnim metodam revizionistov iz dneva v dan večja.
V borbi za mir, demokracijo in enakopravnost med narodi in državami, je Jugoslavija, dosledno podpirala uradno zunanjo politiko SSSR, dokler ni odkrila dokumentov njene tajne diplomacije in zaradi česar je SZ nasilno razbila to sodelovanje. Kljub temu pa sc naša država nikakor ni odpovedala nadaljnjemu konstruktivnemu delu, tako glede mednarodnega gospodarskega sodelovanja kakor nadaljnje utrditve miru in enakopravnih odnosov med narodi in državami ter za utrditev lastne neodvisnosti.
Za dosledno demokratično delovanje v mednarodnem okviru je dobila
naše države je predvsem v tem. ko doprinosa dnevno dokaze, da tudi majhni narodi postanejo lahko neodvisni in samostojni, če sta ljudstvo in vodstvo tako enotna, kakor je to pri nas. Vztrajati na tem stališču in ga z dokazi krepiti, je zgodovinska naloga naše države. Uspehi, ki jih dnevno dosegamo kljub nikdar pričakovanim oviram od strani onih držav, ki bi nam bile prve dolžne pomagati, so močan dokaz za pravilno linijo našega partijskega vodstva, s katerim so naše delovne množice neločljivo povezane.
Za dosego p'ana
6150 ton premoga
Ob navalu fašističnih držav na Jugoslavijo so njeni narodi pod vodstvom svoje Partije zagrabili za orožje s trdnim sklepnim, da se staro ne' sme nikdar več vrniti. Izvedli so revolucijo z lastnimi silami in šli po poti za dokončno likvidacijo izkoriščevalskega razreda. Državna oblast je prešla v r,oke delavskega razreda, ki praznuje 29. november 1943, kot rojstni dan nove demokratične države. Dve leti kasneje je naša ljudska demokracija dobila tudi ustrezajočo obliko vladavina.
Partija je znala pravilno izkoristiti revolucionarno situacijo, izkušnje Velike Oktobrske revoluciji ter vodilno vlogo SZ v drugi svetovni vojni. S seboj je povedla vse zdrave sile jugoslovanskih narodov, ki so v okviru #OB izvodili socialistično revolucijo.
Danes nam vodstva SZ in držav ljudske demokracije odrekajo zasluge, ki so jih svoječasno priznavali. Predvsem hočejo zreducirati.vodilno vlogo naše Partije v ljudski revoluciji na ničlo. Po njihovem mnenju se moramo za zmago zahvaliti le svojemu zemljepisnemu položaju in pomoči RA. Trdijo, da pri nas sploh ni bilo revolucije, dokler ni RA prestopila naših meja. Ta tolmačenja so posebno dobrodošla vodstvom držav ostalih ljudskih demokracij, ker skušajo postaviti zaslugo in borbo jugoslovanskih narodov v isto vrsto s svojimi narodi in tako opravičiti oportunistično stališče v času druge svetovne vojne. Obenem pomeni to ponarejanje zgodovinskih dejstev negiranje revolucionarne vloge delavskega razreda, kar nujno vodi v hromitev revolucionarnosti svetovnega proletariata, kar jih razgadjuje kot očitne revizioniste marksizma.
Vrav tako lažno in krivično tolmačijo našo sedanjo družbeno stvarnost Ra eni strani trdijo, da smo kapitalistična to fašistična država, na drugi strani pa, da jugoslovanski narodi grade socializem, toda proti volji svojega partijskega in državnega vodstva. Večjega neismisla si menda ne more-■no misliti. Namen vsega tega je zanikati tudi v dobi gradnje socializma vodilno vlogo Partije in delavskega razueda. kompromitirati v očeh ljudskih množic naše vodstvo in ga zamenjati s takim vodstvom, ki bi bilo pokoren izvrševalec direktiv VKPtbt, k<*l je to v ostalih državah ljudskil demokracij.
Osnovni namen take politike vodstva SZ je njegova želja uvesti med socialističnimi državami neenakopravne kapitalistične odnose. Naši narodi so dovolj časa igrali podrejeno vlogo in predstavljali drobiž, s katerim so imperialistične države plačevale svoje račune. Toda naši narodi so izšli iz NOB prekaljeni s trdno hrbtenico In jekleno voljo ohraniti si svojo s krvavimi žrtvami pridobljeno svobodo in neodvisnost. Borba, ki jo vodijo pod vodstvom svoje Partije danes proti vsem sovražnikom socializma v Jugoslaviji, jih bo le še bolj utrdila v sklepu po ohranitvi državne in gospodarske suverenosti. Ta borba jugoslovanskih narodov za čistost marksizma in za resnico je vzbudila občudovanje in simpatije demokratičnih
V petek so 9e zbrali člani Partije rudnika Trbovlje, da pregledajo svoje dosedanje delo. Konferenca, ki se je vršila v rudniški restavraciji, je bila številno obiskana. Po referatu člana okrajnega komiteja KPS Trbovlje, tovariša ing. Pintariča, je sledila obširna diskusija; predvsem so mnogo diskutirali, kako pomagati rudarjem, da dosežejo proizvodni plan letošnjega leta. V ta namen so člani Partije obratov rudnika Trbovlje prevzeli obveze kot celota v okviru osnovne partijske organizacije. Člani Partije zahodnega obrata so se obvezali, da bodo za izpolnitev letnega plana nakopali v prostem času 450 ton premoga, Osnovna partijska organizacija vzhodnega obrata 350 ton, Dobrna— Neža 100 ton, zunanji obrat 180 ton premoga in poleg tega opravili še 12 delavnikov. Partijska organizacija uprave rudnika bo nakopala 400 ton, opekarna 280 ton. IZNM 190 ton, Teh-nikum 700 ton, rudarska šola 100 ton, člani rudniškega komiteja 400 ton. Partijska organizacija separacije pa se je obvezala za izbiro .3000 ton premoga na separaciji. Člani Partije
rudniškega konsuma bodo napravili 40 delavnikov pri premogu.
Ob zaključku sprejemanja obvez, so sklenili, da bodo na dan 29. no. vembra tekmovali med seboj v počastitev tega spominskega dne, dne 10. decembra pa v počastitev volitev v okrajni ljudski odbor, pri čemer se bodo udeležili ta dan dela množično, in sicer s pritegnitvijo še ostalih nečlanov Partije. Konferenca je sprejela še nadaljnji važen sklep, du bo sleherni' član Partije v okviru rudnik. Trbovlje daroval enodnevni zaslužek za izgradnjo Doma Partije v Trbovljah. Posamezne osnovne partijske organizacije bodo med seboj tekmovale za čimprejšnjo izvršitev ter pre-sego obvez-
Zagitrski rudarji tekmujejo
V zagorskem premogovniku se je tekmovanje za čim večjo proizvodnjo v zvezi z doseganjem letnega plana zelo razgibalo. Mod proizvodnimi brigadami so najboljše številke 20 in 40 v Kisovcu s 119 V# in 109 V«, nadalje št. 225 in 224 v Podat rani ■ 113 in
110-odstotno izpolnitvijo operativnega proizvodnega plana
Razen rudarskih brigad sprejemajo društva in posamezniki individualne obveze. Tako se je n. pr. vseh 20 članov boksarske sekcije športnega društva »Proletarec« obvezalo, da bodo v okviru šestmesečnega tekmovanja OF nakopali 200 ton premoga. Tehnični in administrativni uslužbenci rudnika so sklenili, da bodo izven rednegd delovnega časa nakopali 810 trm premoga. Med njimi sta najboljša obratni asistent inž. Kohne Emil, ki bo dal 45 ton, in poslovodja Štern Edi, ki bo nakopal 40 ton premoga. Podpisovanje individualnih obvez med delovnim kolektivom se nadaljuje.
Varčujmo
tudi z jamskim lesom!
Ma zadnjem zasedanju delavskega sveta rudnika Trbovlje—Hrastnik je bil stavljen zelo umesten predlog, in sicer varčevanje z že rabljenim jamskim lesom na vseh delovdščnih rudniških jamskih obratov.
Tako je uprava rudnika na temelju tega predloga in možnosti pridobivanja lesa pri zasipanju jamskih praznin dala vsem svojim jamskim obratom nalog, da seznanijo svoje zali-valce, da se les, ki ga je mogoče pridobiti brez škode in nevarnosti za nadaljnjo vzdržbo jamskih delovišč, ugrabi in shrani na dlgoviščih.
Prav tako je varčevati tudi z zlomljenim jamskim lesom, ki ga je mogoče še razžagati za krajnike in prage za tire, če ima dolžino vsaj 1.2 m. Tudi les te dolžine je pošljati v rudniško delavnico v predelavo ozir. razžaganje.
Za tak ugrabljen les plača rudnik pri dolžinah nad 2 m. ki je uporaben še za ponovno tesarenje, za 30 kosov 1 dnino; za zlomljen les, uporaben za žaganje krajnikov in pragov pri dolžini vsaj 1.2 metra pa plača rudnik 1 dnino za 45 kosov.
Tj j udski in sp cktorji so pričeli z delom
V mesecu oktobru in novembru so bili izvoljeni po vsem trboveljskem okraju ljudski inšpektorji in to po frontnih in sindikalnih odborih. V Trbovljah so se sestali na skupen posvet po sindikalnih podružnicah izvoljeni inšpektorji, da se seznanijo z delom; sprejeli pa so tudi legitimacije ljudskih inšpektorjev.
Predsednik kontrolne komisije OLO Trbovlje, tovariš Narad Janez, je obrazložil naloge in delo Inšpektorjev, nakar so bile razdeljene legitimacije. V diskusiji so bili izneseni razni dobri predlogi; tako je tovariš Knez predlagal, da bi se pri razdeljevanju blaga po ’ trgovinah žigosali družinski listi zaradi točne kontrole, da bi tako prišli vsi potrošniki na vrsto, - pa vedno eni in isti. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da se bodo v kratkem izvolili sveti potrošnikov, nakar se bodo izdale legitimacije, da bo lahko posamezen potrošnik nakupoval samo v en: trgovini, ne pa, kot dosedaj: če je nekje zmanjkalo blaga ali kaj drugega. je šel v drugo trgovino in s tem napravljal zmedo in nepotrebne vrste.
Vsi navzoči ljudski inšpektorji, 35 po številu, so na podlagi referata in diskusije prevzeli svoje bodoče naloge. Povezali se bodo takoj s tajnikom in predsednikom sindikalne podružnice ali pa odbora in si naredili plan dela. Do vsakega 5. v mesecu bodo pošiljali mesečna poročita okrajni komisiji ljudske inšpekcije o izvršenem delu. Prav tako se bodo posamezne grupe ljudskih inšpektorjev redno sestajale vsake tri mesece In sl izmenjale izkušnje v delu.
*
M okrajni zbor Osvobodilne fronte v Trbovljah
Udeležila se sa je tudi tovarišica Lidija Šentjurčeva
V nedeljo 28. nov. 1950 se je zbralo’ v Trbovljah na zasedanju prvega okrajnega zbora OF 130 Izvoljenih delegatov. O delu Ob okraja Trbovlje sla govorila predsednik OF okraja Trbovlje, tovariš Kovat' Viktor in sekretar Tojjlikar Alojz. V diskusiji so delegati obravnavali dosedanje delo fronte in kritično presojati napake dosedanjega dela ter predlagali vrsto skleju >v j« nalog, ki stoje pred nftviml odbori in okrajnim odborom OF.
Tovariš predsednik Kovač Viktor je v svojem govoru podčrtal pomanjkljivosti v ideološkem delu, zlasti v industrijskih centrih, še slabše pa je v tem pogledu na vasi. Pri zadnjih volitvah v osnovne organizacije OF so sc pokazale slabosti prejšnjega dela, kar se je zlasti občutilo v Podkumu, Razborju, Bregu, Dobovcu, kjer se je delo z vaško frontno organizacijo preveč zanemarjalo. Na volitvah v osnovne frontne organizacije, ki pa so vkljub pomanjkljivostim v celoti dobro izpadle, je bilo izvoljenih 678 odbornikov, med katerimi je polovica žena in mladine.
Sproženo je bilo vprašanje članarine, ki sc je obravnavalo že na zadnjih plenumih ler v planu okrajnega odbora za leto 1950, kjer je bilo sklenjeno, da se članarina dvigne od D na ti dinarjev. Pri tem pa so se ugotovili nedostatki in nepravilno pojmovanje plačevanja članarine; tako so nekateri odbori poravnali članarino že do koricxa leta, nekaj jih je ostalo v zaostanku, so pa tudi vaški odbori OF, ki za leto 1950 sploh še niso nakazali nobene članarine m sicer vaški odbor Podlipovica, Jesenovo in Vrhovo.
Novoizvoljene grupe ljudskih inšpekcij so že pričele z delom, toda delo grup ljudskih inšpekcij je v preteklosti bolehalo na lem, rta so številne pritožbe in ugotovitve ljudskih in-»pekelj, ki so bile ugotovljene na terenu, ležale po predalih v pisarni okrajne kontrolne komisijo. Pri zadnjih volitvah v grupe ljudske inšpekcije so se pokazale slabosti, in to na radeškem sektorju, kjer so nekateri skušali zavirati delovanje ljudske inšpekcije na ta način, da še do danes niso javiti imen tovarišev, ki so bili izvoljeni v grupe ljudeke inšpekcije.
Glede ljudskoprosvelnega dela je bilo ugotovljeno, da se je to delo razvijalo izven OF in da fronta ni znala •lati razmaha kulturnemu delu. Pohvalno pa je v tem pogledu delo OF v Radečah, kjer je kulturnoprosvetno del«) ha zadovoljivi višini, medlem ko je v ostalih centrih, z izjemo Trbovelj, kjer se do neke mere zaznamuje razmah. vendar ne p«) zaslugi frontne organizacije. Na vasi p« se je kulturno delo razvijalo mimo frontne organizacije.
Ideološko delo ni doseglo potrebne višine; bilo je 8 frontnih tečajev s 120 tečajniki ter 20 izobraževalnih tečajev z udeležbo preko 400 tečajnikov. Premalo se je polagalo pažnje no politično delo v društvih. Tudi frontne organizacije, kakor na primer v Tr-1m.vMah, so si zadale v plan za leto 1960, da bodo na vseh terenih ustanavljale študijske in bralne krožke, vendar je vse ostalo le na papirju. Velik del krivde na nedelovanju študijskih in bralnih krožkov v okraju gre na račun pomanjkanja čuta odgovornosti, na drugi strani pa, ker se o tem ni vodila nobeno evidenca.
Fronta je dosegla lepe uspehe v prostovoljnem delu, saj znaša število prostovoljnih delovnih ur po nepopolnih podatkih nad 435.000, opravljenih Pa je, bito mnogo več, vendar od frontnih organizacij ni točnih poročil. Število teh ur je brez dvoma večje, saj je zastopnik OF mesta Trbovlje v diskusiji poročal, da je fronta v Tr-votlja!) izvršila 272.000 prostovoljnih ur in obvezo prekoračila za 27V«
Prihodnje leto stojijo pred frontov-ci trboveljskega okraja velike naloge in sicer pri izvedbi javnih del kot ». pr. tlakovanje trboveljske ceste,
ureditev ceste v Zagorju, dograditev stadionov v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku', dograditev trgovskega doma v Trbovljah ter zgraditev telovadnice istotarn. Člani OF bodo morali pošteno zagrabiti, da bodo ta dela izvršena.
Frontne organizacije v trboveljskem okraju so se v veliki meri vključile v tekmovanje'za počastitev 10. obletnice OF Slovenije ter dosegle ponekod že lepe uspehe. V tekmovanje se je vključilo 51 vaških in terenskih odborov OF ter mestni odbor OF Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Med delovnimi kolektivi so sprejeli tekmovanje skoraj vsi kolektivi; prvi so bili rudarji, tekmujejo pa tudi SKUD in KUD ter IZUD, planinci, alpinisti, Zveza borcev, mladina in drugi. Vendar pa rezultati tekmovanja v prvem mesecu niso povoljni,. čeravno sc je napravilo veliko, kajti ponekod so se plani tekmovanja sprejemali šablonsko in v pisarni, ne pa s sodelovanjem vseh frontovcev.
Poročilo za mesec oktober je poslala edino frontna organizacija Trojane, ki je tudi prejela za ta mesec okrajno prehodno zastavico. Vaški odbor OF Trojane je nudil pomoč KDZ, ki je v svojem delu dosegel lepe uspehe; ta zadruga je edina v okraju, ki ima uveden brigadni sistem dela. Volitve so zaključili prvi v okraju, in to 100V«, kar je bil rezultat dobre predpriprave v časlu Molilne kampanje. Pričeli so že s sadjarskim tečajem, pripravljajo pa gospodinjski in ku-
V Trbovljah se je vršilo v soboto 25. t. m. Vlil. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora kot nadnje pred volitvami v okrajni ljudski odbor.
Iz poročila podpredsednika lov. Bur-keljca Viktorja in tajnika Sorna Ivana ter diskusije članov okrajnega ljudskega odbora je bila rai&Vidna vsa dejavnost okrajnega odboru v teku zadnjih dveh let. V gospodarski kolitški je okrajni ljudski odboj- dosegel pomembne uspehe, ki so se vidno večali iz leta v leto. Tako je okrajni ljudski odbor investiral po planu v razne gospodarske akcije leta 1947 9,604.000 din, leta H)48 12,484.724 din, leta 1949 14,246.202 dinarja, v letošnjem Jetu pa do '25. novembra 15,585 867 din. Akoravna so sc investicije vsako leto višale, so se morale nekulere važne nove gradnje izpustiti, ker ni bilo zanje kritja.
‘Lepi uspehi so bili doseženi' pri elektrifikaciji; petletni plan okraja določa, da mora biti do leta 1952 potegnjenih 43 km nizkonapetnostnega omrežja. Že v letošnjem letu pa je bilo z vsestranskim izkoriščanjem lokalnih virov in samoiniciativnostjo ljudi napeljanih 77 km n i zkonape t nos tneg a in 37 km visokonapetostnega omrežju ter zgrajenih 10 transionnatorskih postaj. S tein je bila planska naloga prekoračena za 79 odstotkov, do konca* leta pa bo napravljeno še 14 km nizkonapetostnega in 3 km visokonapostnega omrežja; s čimer bo petletni plani presežen za 100%. Tudi plan gradenj bo prekoračen za 20 %/, in to predvsem zaradi uspešno izvedene akcije gradnje delavskih hišic. V ta namen je bilo odobrenih v izkoriščanje 17,841.000 din, s čimer bo pridobljenih približno 200 družinskih stanovanj.
Komunalna gospodarstvo se je borilo z večjimi težavami in to z oskrbo pitne vode, kanalizacijo, razsvetljavo, vzdrževanjem cest, olepšaujem naselij in podobnim. Vodovodno omrežje obsega danes 66 km ter znaša potrošnja vode na 1 prebivalca dnevno 61 litrov. Vprašanje vode je trenutno najbolj pereče v Zagorju, vendar so tamkaj že pričeli z gradnjo vodovoda ler bo to vprašanje rešeno v kratkem. Tudi v Oskrbovanju z električnim tokom se zaznamuje napredek, saj je s tokom
harski tečaj. V oktobru so imeli nadalje dve kulturni prireditvi. Ker ostale frontne organizacije niso poslale poročil, za oceno v.mesecu oktobru niso prišle v poštev.
Od kolektivov zaslužijo vso polivalo rudarji iz Zagorja in Trbovelj, papirnica Radeče, cementarna Trbovlje ter steklarna Hrastnik. Delegati so sprejeli sklep, da se bodo še vsi ostali Vključili v tekmovanje in redno vsak mesec do 5. pošiljali poročila o izvršenem delu na okrajni odbor OF.
V	diskusiji je govorila tudi tovarišica Lidija Šentjurčeva, ki je delegatom pojasnila važnejše, probleme notranje in zunanje politike. Prikazala pa je tudi razvoj naše demokracije in naglasila, da mora fronta stalno pomagali ljudski inšpekciji. Poudarila je važnost uredbe o varčevanju, zak-aj je potrebna naši državi pomoč v hrani. Ob zaključku je tovarišica Lidija Šentjurčeva poročala še o uspehih, ki jih je dosegla naša delegacija na zasedanju OZN; ugled Jugoslavije se je v svetu zelo dvignil. .
V	novi okrajni zbor je bilo nato izvoljenih 60 delegatov, ki so se takoj nato sestali k izvolitvi IO, ki šteje 21 članov.
Sprejeta je bila še delovna resolucija, ki govori o bodoč jh nalogah članov OF trboveljskega okraja, ter odposlane pozdravne resolucije CK KPS, GO LFJ in IO OF Slovenije.
(Delovno resolucijo o bodočih nalogah bon V) prinesti v prihodnji številki)..
preskrbljenih 32.000 ljudi ali 70,2% prebivalstva okraja.
Čeravno se je tudi napeljava kanalizacije izboljšala z.a 20 %, to stanje še zdaleč tri zadovoljivo.
Poglavje zase so pa ceste v okraju. Vzrok, da so ceste v tako slabem stanju, je predvsem v tem, da je promet 20krait večji, kot je bil pred vojno. Ceste so slabo vzdrževane, aikoravmo se zanje porabi letno 3 milijone dinarjev. Od leta 1947 do danes se je cestno omrežje podaljšalo za 5 km, preuredilo in razširilo pa se je 6 km cest.
V	razvitju lokalne industrije so bili doseženi
lepi uspehi
V razvoju lokalne industrije so bili doseženi lepi rezultati, čeravno ni bil plan na vseh področjih dosežen 1(X)%.
V	sestavu okraja je začela delovati lela 1948 opekarna, 1949 pa okrajna žaga Jesenovo in tovarna kleja. Imamo pa v okraju še druga podjetja, kakor n. pr. apnenice Zagorje, valjčni h»lin v Zagorju, okrajno mizarsko podjetje, podjetje cementnih izdelkov. V letošnjem letu bo pričela obratovati tudi keramična tovarna, ki bo predvidoma dajala 60.000 kg obložnih ploščic.
Lep razvoj je bil dosežen tudi pri obrtništvu; v okraju je trenutno 49 državnih obrtnih delavnic, od katerih sta 2 okrajnega značaja, 2 državno-bbrtna obrata, 8 obrtnih' obratov družbenih in zadružnih organizacij, 7 čevljarskih delavnic državnih' podjetij republiškega značaja, ter 327 zasebnih obrtnih obratov. V septembru letošnjega leta je bila ustanovljena Okrajna obilna zbornica, kar bo za razvoj obrtništva brez dvoma velika pridobitev.
Kmetijska proizvodnja in od kapi
Kmetijska proizvodnja v okraju Trbovlje in s tem v zvezi odkupi še zdaleč ne zadostujejo za kritje okrajnih potreb. Žitaric se pridela za nekmečke potrošnike komaj za 23 dni V letu, z mesom lastnega odkupa komaj za 80 dni v letu, z maščobami kompj za 20 dni v letu, z mlekom za 105 dni v letu* a 'Skrompirjem 150 dni- v letu.
Na krnrtiko povedano;, z lastil«) kmečko proizvodnjo in odkupi se krije v okraju Trbovlje komaj 20 % potreb. Ako. ravnn se je kmetijska proizvodnja v okraju precej dvignila, jo je treba še zboljšati.
Slab napredek se je pokazal v razvoju kmetijskih delovnih zadrug, ki jih je v okraju 5, in še te imajo to slabost, da imajo v večini preveliko ohišnic, s čimer se zadružniki doz in te-resirajo na delo v zadrugi. Delo po" brigadoem sistemu je organizirano le’ v KDZ Trojane, ki je zaradi tega dosegla.tudi sorazmerno lepe uspehe, kar pa. je v. veliki meri zasluga drgadlzar cije .OF. Odkupi v letu 1950 so bili izvršeni v posameznih ariiklih takole: goveja klayna živina "5 %, mast 43,7 odstotka, mleko 80 %, krompir 99,2 %, bela žita 97,07 % seno 111%, repa, korenje, pesa 112,2 %, suhe gobe 143,3 odstotka. V večini predmetov'je odkutp povoljen, ..vendar so se delale napake v tem, da so se odkupi še vedno izvajali le preveč s pomočjo okrajnih aktivistov, ne pa s krajevnimi činileiji, kar so iznesli ljudski odbornipi v diskusiji. .
tolste o in prasneta
Na področju šolstva je bila izvedena reorganizacija v tem, da se je z novim šolskim letom v okraju Trbovlje po-ve-t dalo število gimnazij in sicer: 3 nove nižje gimnazije ■ v Hrastniku, Radečah in Dolu pri Hrastniku ter že obstoječa v Zagorju, in višja gimnazija v Tr? bovl j ah.
V	letošnjem letu obiskuje osnovno šolo 4551 otrok, gimnazijo pa 1475 dijakov. Porast v gimnaziji gre v primeri s preteklim šolskim letom na račun novih gimnazij.
Prosvetno .del.o izven Soi se vrši v 5 SKUD, 5 KjUD, 3 IZUD in 9 prosvetnih aktivih. Vsako društvo ima najmanj po tri sekcije. Največje društvo in sicer SKUD »Lojze Hohkraut« v Trbovljah ima 7 prosvetnih odsekov. Društvo delujejo pridno, saj je bilo.od zadnjega zasedanja prirejenih nad 70 prireditev. Na okrajni kulturni reviji, ki se je vršila pred 14 dnevi, je .»oder lovalo ’8 društev, vendar revija ni dosegla svojega namena, ker je bila slabo pripravljena v enem kot drugem pogledu.
Tudi v zdravstvenem id socialnem skrbstvu so bili doseženi lepi uspehi.
Član, IO, tovariš Sorn Ivan, je ase kazal predvsem delo (/krajnega odbora ter opozoril pri delu na nekatere pomanjkljivosti.
Po obširni razpravi so. sledila poročila jtizmisij ter .razrešitev predsednika in tajnrkh OLO; predsednik je odšel v dveletno šolo ter je bil izvoljen namesto njega dosedanji podpredsednik Buikeijc Viktor, namesto tajnika Kolenca.Toneta. ki je bil odrejen na drugo mesto, pa je bil izvoljen za 'tajnika tovariš' Sorn Ivan.
V	zaključni besedi je delovni .prejfc sedni-k Pečar Otmar pozval navzoče ljudske odbornike, da pri volitvah v okrajni' ljudski odbor pomagajo vzlfc
, izvolitvi" novega ljudskega odbora 8 svojim' delom še nadalje.
Važno opozorilo o popo-jih. za sprejem v holniš-MICO*
Ponovno o-pozajamo, da bolnišnice v nobenem primeru in pod nnfcenim pogojeni ne bodo »prejemale -bolnikov,- ki ne bodo prinesli s seboj predpisanih dokumenilov, pvedvsetn napotnice zdravnika ali ustanove, ki jih pošilja v zavod na zdravljenje, in vsa ostala iv.ka-zila, ki jih opravičujejo do brezplačne bolniške-oskrbe (potrdilo delodajalca o zaposlitvi, če gre za socialnega zavarovanca, potrdilo o invalidnosti, rojstni list za otroke do 3 leta, študentje potrdilo o morebitni štipendiji ali pa potrdilo, da so v internatu, člani obdelovalnih zadrug potrdilo, da so elani KOZ, potrdilo o nepremožnosti itd.) V prihodnje bodo bolnišnice odklonile sprejem vseh tistih, ki predpisanih dokumentov ob sprejemu ne bodo predložili, ra-zen v resnično nujnih primerih, ko je potrebna takojšnja zdravniško pomoč ali pa bolniška oskrba.
Ministrsiva. za ljudsko zdravstvo*
Vlil. redno zasedanje okrajnega
ljudskega odbora Trbovlje
Mladini pted *0 obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte
Tudi »ned mladino, ki naj bi preživljala svoja brezskrbna leta, ni človeka, ki mu ne bi misli večkrat prinesle v spomin tiste strašne pomladanske dni iz leta 1941. Fašisti so takrat iztegnili svoje kremplje tudi po Jugoslaviji. Par drsi bojev, izdajstvo vodečega kadra, peta kolona, in vse je kazalo, da se o Jugoslaviji ne bo več slišalo. Tujci so jo razkosali in se s hitrimi ukrepi trudili, da bi jim čini bolje služila za krepitev njihovega peklenskega — osvajalnega stroja. Toda ni bilo ta-, ko! Jugoslovanska Partija komunistov ni izgubila živcev tudi ob tej fašistični rnfjezdi. O lem nam prepričevalno govorijo prve skupine upornikov-partizanov, pri slovenskem ljudstvu pa je še prav posebno velik odmev dobila
ustanovitev Osvobodilne fronte 27. aprila 1941 na pobudo Komunistične partije Slovenije, ki je imela namen združiti vse napredno slovensko ljudstvo ne glede na versko in politično pri-
v borbi proti tujim okupa-
padnost torjein.
Nimam namena v tem članku obravnavati vsega ogromnega pomena ustanovitve in vloge, ki jo je odigrala in jo danes vrši Osvobodilna fronta, saj srno bili temu vsi žive priče. Za nas mlade je sedaj potrebno, da za ta veliki zgodovinski dan izvršimo vse priprave in pokramljamo o teni, kaj dela in kaj bo delala naša mladinska organizacija v trboveljskem okraju v teli mesecih do 27, aprila 1951.
j|»j ne bo mladinskega aktiva brez tekmovalne obveze v čast /O. obletnice ustanovitve OV,
V naši socialistični domovini je pri-ftln že v navado, da se za naše praznike in sploh za pomembne velike dni pripravljamo s tekmovanjem in da jih pričakujemo, z novimi uspehi v graditvi lepšega jutrišnjega dne. Ko boste na svojih sestankih razpravljali o obvezali svojega aktiva, morate prav gotovo V ospredje vseh nalog postaviti vprašanje vzgojno-političnega dela med mladino. Potrebno se je pogovoriti o tem, kaj in kako bo aktiv napravil, da tam]o prav slehernemu članu Ljudske mladine j-asna najvažnejša politična vprašanja. Prepričan sent, da danes, ko ge niso zaceljene rane druge svetovne .vojne, mi niti med mladimi niti med starimi človeka, ki bi bil do vprašanja vojne in miru, o čemer je toliko’ hrupa bi pisanja, ravnodušen. Mladini je treba povedati odnos Jugoslavije do teh vprašanj, mladina mora vedeti, da pripada narodom, ki vodijo vseskozi miroljubno politiko, narodom, ki hočejo samo mir, ker nam je ta potreben za graditev našega petletnega načrta, s katerim bomo postali neodvisni od kogar koli. Tudi o tem se je treba pogovoriti, da nismo sami, temveč da si je Jugoslavija s svdjo nepristransko politiko osvojila simpatije milijonov naprednih ljudi v svetu in da je borba Jugoslavije postala, stvar mednarodnega pomena. Mi pa moramo biti ponosni, da so prav narodi Jugoslavije nasledniki velike Oktobrske revolucije. Na drugi strani pa moramo mladini nenehno pojasnjevali vso podlost in
nizkotnost držav iz tabora informbiroja s Sovjetsko zvezo na čelu, ki jim je vsa gonja in prizadevanje cilj — gospodarska in politična podreditev Jugoslavije. Nam mladim ne sme ostati nejasno; za kaj gre v vojni na Koreji, sploh o delitvi interesnih Sfer tned velesilami v svetu, o delu in vlogi
Proizvodna, brigade in postanejo zopet stvar
Marsikje so naša mladinska vodstva spričo izvolitve delavskih svetov opustila na svojih sestankih obravnavo produkcije, formiranje novih mladinskih brigad in številk, misleč da je to izključno delo Delavskega sveta. Vendar je potrebno, da se prav sedaj v borbi za izpolnitev petletnega načrta la vprašanja zelo konkretno obravnavajo. Mladinska vodstva in vsa mladina mora poznati gospodarsko-politična vprašanja, poznati pa tudi problematiko rudnika, tovarne ali podjetja. Za prenašanje teh problemov pred mladi-
za mir Jugoslovanske delegacije na zasedanju Organizacije združenih narodov. Na vsa la in še druga nejasna vprašanja si mladina ne zna odgovorili in če nanje ne dobi odgovora v svojem aktivu, zapada vplivom prišepetavanj naših sovražnikov. Naša ljudska mladina nima druge organizacije kot organizacijo ljudske mladine, ki pa je politična — komunistična organizacija in prav zato nikakor ne smemo vsakodnevnega tolmačenja političnih dogodkov zapostavljati.
Tudi na zhotraj naše države so se izvršili tako globoki revolucionarni ukrepi, kot so predaja rudnikov in tovarn v opravljanje delavcev, decentralizacija in demokratizacija vsega gospodarskega in političnega aparata, mimo katerih ne smejo iti mladinska vodstva. Mladino je treba vzgajati tako, da bo sleherni član ljudske mladine začutil, da je rudnik, tovarna res naša skupna last in da se ta čut lastništva odraža v vsakodnevnem delu. Mi se moramo učiti upravljati podjetja, kajti čez nekaj let bo prav ta naša sedanja mlada generacija prevzela upravljanje rudnikov, tovarn in podjetij v svoje roke. Zato je potrebno pri sestavljanju obvez posvetiti prav posebno pozornost strokovnemu usposabljanju mladih delavcev. V zvezi s pismom CK KPS in uredbo Zvezne vlade pa je prav lako resno postaviti vprašanje varčevanja.
mladinske številke naj mladinske organizacije
no pa nam morajo pomagati mladinci, člani Delavskih svetov, ki so dolžni, da mladini odgovarjajo za svoje delo.
Med mlade rudarje naj se povrne v teh pripravah tisti ogenj vztrajnosti in upornosti iz prejšnjih let, ko smo se tolkli za to, da je brigad«! sistem dela sploh zagledal luč življenja. V tem pogledu so naše izkušnje in tradicije bogate, zato se naj vsak mladinski aktiv resno pogovori z delavci mladinci o teh proizvodnih vprašanjih. Ugled mladinske organizacije pa se bo pri upravah in obratih podjetij povečal.
Izobraževal ni tečaj naj bo vsebina dela mladinskega aktiva v vasi.
sestva od svojih očetov, bodo prav radi poslušali besede izkušenega kmeloval-
Zimski večeri so dolgi... člani ljudske mladine morajo le večere izkoristiti v svoje izobraževalne namene, in ne bo nam dolgčas. Imamo vse možnosti, da nudimo mladini splošno izobrazbo, ki ji bo v življenju mnogo koristila. Fantje, ki bodo prevzeli po-
ca o sadjarstvu, živinoreji, čebelarstvu itd. Takih ljudi z bogatimi izkušnjami v naših vaseh ne manjka. Tudi za dekleta je treba prilagoditi taka predavanja. Vmes pa vaje zu igrice,
pevski zbor, čitanje lepe knjige, in življenje mladine na vasi bo teklo v prijateljskem toplem sodelovanju in vzgajanju tistih vrlin, ki naj krasijo mladega človeka. Za takšno vzgojo svojih sinov in hčera nam bodo tddi starši' hvaležni.
iti oj/« bomo izvolili v svoja
mladi n s k a v odst v a
V	tem jn prihodnjem mesecu boste mladinci in mladinke na svojih sestankih razpravljali o tem, kakšno vodstvo bo imel aktiv. Priprave za mladinske volitve naj potekajo predvsem v vsebinski in organizacijski utrdit v j aktivov v vnašanju vseh že prej navedenih vprašanj v vsakodnevno delo in življenje mladinske organizacije.
Naše mladinske volitve se nikakor ne smejo izvršiti samo tehnično, — zaradi volitev, biti morajo močna politična aktivizacija mladine. Mladina naj že sedaj razmišlja, koga bo izvolila za sekretarja in v sekretariate; volili bomo take mladince in mladinke, ki jib ima mladina rada in so pri nji priljubljeni. V vseh aktivih pa moramo do voiilev razdeliti mladinske izkaznice, urediti zaostalo članarino, tako dS bo aktiv vsestransko pripravljen ga izvedbo Volitev.
V	našem lokalnem listu je premalo prostora, da bi pisal o vseh težnjah in vprašanjih, ki jih življenje vsakodnevno postavlja pred mladino. Prepričan sem, da si bodo naša mladinska vodstva in vsa mladina znala poiskati pot za čim boljše delo organizacije v pripravah za 10, obletnico OF.
Vtisi iz Anglije
in Amerike
Pod tem naslovom bo v potek 8. de*-cembra v rudniški restavraciji v Trbovljah zanimivo predavanje pod okriljem Ljudske univerze. Predaval b* inž. Golli o vtisih iz Amerike in Anglije. 'Predavanje se prične ob 5. popoldne; redna predavanja se bodo vršila vsakih 14 dni.
Ljuska univerza v Zagorju je pričela z delom
Ljudska univerza v Zagorju je pri-čela s predavanji. V petek. 24. novembra je inž. Kocbek predaval o temi Rudno bogastvo Jugoslavije«. Ža prihodnje tetine so že pripravljena nadaljnja predavanja, ki bodo našega človeka seznanjala z raznimi sodobnimi problemi in izpopolnjevana njihovo izobrazbo-
Vrinbaus Vinko;
(Nadaljevanje in konec)
Cakarjeva Neža
(Po Jančfcmvem odhodu je družba pri mfeitju epet oživela. Joj, kako težak dedec,« se je zgražal« Neža. »Jaz bi ga ne morala za moža. p« če bi po kolenih »dežni za mano. Njegova sreča, da tega ni poskusil, jaz. bi mu že pokazala . . ■« Ostale so ji vneto pritrjevale in dodajale svoje opazke, ki so bile tako strašne, da bi človeka s tako slabimi lastnostmi ne sprejeli v nobeno pobolj-ševainico na svetu. Vsak pošten človek bi pit priznal, da lako 'slabega človeka ni na naši zemlji.
Ko se je Nežki zazdelo, da so Jančka že zadosti »obdelale«, je spe,; začela z zvišanim, zlobnim glasom: »Ampak tale Slane v trgovini je pa že takšen hinavec, d». ga ne pomnim. Vprašam ga na skrivaj — nič ne bi rekla, če bi kdo slišal — ali ste že dobili žensko blago? On pa napravi miren, hinavski obraz in reče: »Ne, prav nobenega ženskega sukna nismo dobili«. »Bolj ko mu zatrjujem. da so ga dobili, bolj trdi, da ga niso. Jutri, 1<> se pravi danes, mu že povem takšne da se mu ne bo ljubilo nikoli več lagati.« Spet je vsaka nekaj pridala, in Stane je bil kmalu podoben .Tanek u.
Nato so začele črniti ostale prodajalce v trgovini, mesnici, mlekarni, in noč je minila. Vrsta se je medtem že znatno podaljšala. Ob sedmih so pogasile ogenj, kajti sedaj ni bilo več varno
stati ob ognju; treba se je bilo pritisniti k steni in čuvati mesto. Nemir je naraščal. Iz ugibanja, kakšno sukno imajo so kmalu zanesljivo vedele, koliko so ga dobili, kakšne barve je, računale, kdaj ga bo zmanjkalo in se med seboj pogajale za blago. Tiste, ki so bile zadnje, so na vse načine grajale sukno, ki jim je bilo všeč, in na tihem upale, d« ga bo še za nje nekaj ostalo.
Nastopil je dolgo pričakovan trenutek: trgovino so odprli. Prej navidezno mirna, vrsta se je zamajala, prelomila. Tiste, ki so stale spredaj, je val zanesel v trgovino in so se ustavile šele ob prodajalni mizici. Takoj so z majhnimi prepiri spet uredile vrsto in nestrpno čakale da jim pokažejo sukno. Ali si morete zanii. šiiti kaj hujšega kot to, da pove prav tisti Stane, ki je bil ponoči hinavec in ne vem kaj še vse: »Sukna nimamo. Prav nobenega blaga nismo dobili. Kdo vam je pa rekel, da ga imamo?«
Vse oči vernih čakalk so se obrnile v Nežo. Ta je prebledela in rekla z negotovim glasom: »Saj ga imate, jaz pa vem. da ste ga dobili.« Sele. ko si je ogledala vse police in videla, da ni na njih skoraj nobenega sukna, je sprevidela, da jo je Janček. nalagal. •Hitro je smuknila iz prodajalne in slekla proti domu.
Vsa jezna je ozmerjala Nestina, ki je I bil pri vsej njeni nesreči popolnoma I nedolžen. Na koncu mu je pa še žabi-1 čala: »Ce še enkrat zvem. da si bil z Janškom v gostilni, mi ne hodi več pred oči. Takega človeka bi morali že davno obesili. Joj, kak hinavec!«
Nesti je zatrdno- obljubil, da se bo držal njenih želja in jo opomnil, da naj gre po mleko.
»Ne! Ne grem nikamor. Sita sem že teh vrst čez glavo.«
Nestlnu se je zazdelo, da se mu je sreča končpo nasmehnila. On sam je zaman poskušal da bi žene odvrnil od večnega čakanja, tale Janček pa je to opravil mimogrede. Kakor je zatrdno obljubil ženi, do ne bo nikoli skupaj z Jahčkom v gostilni, prav tako je na tihem sklenil, da bo vsakokrat, kadar bo videl Jančka plačal pol iitrn in jo odkuril. Tako bo ubil dve muhi na mah.
Vendar ni bilo njegovo veselje pii-av nič daljše kot življenje muhe enodnevnice, kajti že naslednji dan je dobila Neža prva meso. Verno je poizvedovala pri prodajalkah, kdn.i bodo dobili sukno. Hotela je oprati svojo sramoto. Končno je zvedela od Spele, da ga bodo naslednji dan zanesljivo delili.
Spet se je ponovila slika zadnjega čakanja. V.se je bilo skoraj isto: ogenj, žienslke, oprav® jan je. zjutraj j nestrpnost, prerivanje, in ura se je I bližala osmi. Takrat pa stopi iz pro-| dajal ne Stane z listki v roki.
»2e dolgo čakate, kaj?« jih vprašuje. Seveda,« odgovarjajo skoraj v zboru. »Me že od sinoči,« se pobaha Neža ia pokaže na četrtino vrste.
»Od kdaj pa ve?« vpraša tiste, ki so stale zadaj. »Od sedmih«, odvrnejo. »Prej nismo utegnile Mož gre na šilvt, otroci v šolo, pa ne utegnemo prej.«
»Dobro, ostanite lepo v vrsti, jaz bom pa delil številke. Lepo od zadaj. Tislp- ki stoje od sinoči, šo pokazale, da imajo dovolj časa in bodo lahko še počakale. Ve pa ne utegnete in boste dobile prej,« je dejal Stane in delil številke. Bolj ko je prihajal k prednjemu delu vrste, večje nezadovoljstvo je nastajalo. Sledile so opazke, zgražanje in izbruh Neže, ki je izstopila iz vrste in požugala Stanetu:
»Ne boš hinavec, ne. Jaz veni, kaj je red. Ali je to kakšna pravica, da bo takle smrkavec po svoje komandiral, a?« Pogledala je po ljudeh in ker ji ni nihče pritrjeval, je še bolj vzkipela: »Le to ti povem če ne bom tebi in tistemu Jančku izpraskala oči. ne maram biti več Cakarjeva Nežka« Se enkrat je srdito pogledala Staneta, mu zažugala s pestjo in odhitela domov.
Doma je pograbila kanglo za mleko ter dejala prestrašenemu Nestlnu: »Mislijo, da bom odnehala, pa ne bom! Prav za nalašč ne bom!«
Nato je ponosno vzravnala glavo in dejala s slavnostnim glasom:
»Dokler bodo vrste, bo Cakarjeva Neža vedno prva!«
— Glas naših čitateljev =
Še malo in Partijski dom bo pod streho
l
ne miJo bodo poprijeli člani Partije in frontovci pri gradnji Partijskega doma v Trbovljah, ki se je pričel graditi prve dni oktobra, in dom bo pod streho. Upoma volja in zagrizenost sta rodili uspeh. Zlasti je bilo živo iin veselo preteklo nedeljo, ko se je zklialo prvo nadstropje in tudi skon-čalo. Pri delu se je zbralo nad 146 prostovoljcev, ki so pridno opravljali vsa dela. Nekateri izmed njih so bili na delu po 12 ur, od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Med prostovoljci iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj smo opazili tudi Toneta Zagoriška, borca za večjo storilnost in večkratnega udarnika; delal je najtežja dela; nosil je mešanico im to od jutra do večera. V nedeljo zjutraj je bilo skončamo šele pritličje, zvečer pa že dozidan venec, tako da bodo pričeli lahko že z ostrešjem, za katerega je les že pripravljen Ce bo šlo vse po sreči, bo v prvih 10 dneh prihodnjega meseca že postavljena zelena smrečica na domu.
Na gradnji doma Partije v Trbovljah je bilo izvršeno v enem mesecu im pol okrog 10.722 prostovoljnih delovnih ur. Ni pa to vse: glavna dela se bodo šele pričela, in to notranja ureditev, za kar so posamezne osnovne organizacije tudi že dale obveze, da bodo pomagale s strokovnjaki k dovršit vi doma-
Glede denarnih sredstev so se obvezali čiami Partije okraja Trbovlje, da bodo darovali vsak po en šiht za dom Partije. Tako bo z zavestjo in dobro voljo vseh članov dom Partije v Tr-
bovljah Izročen svojemu namenu, ako-ravmo so nekateri skušali zavirati njegovo gradnjo.
ZAKAJ NISMO ZADOVOLJNI S KOMISIJAMI ZA PREVEDBO DELAVCEV?
— Zakaj nismo zadovoljni s komisijami za prevedbo delavcev---------------
Prevedba delavcev v trboveljskem okraju poteka slabo. Ce računamo število vsak dan prevedenih delavcev, z delom prevedbenih komisij po-naših podjetjih ne moremo biti zadovoljni. Mnenja smo, da bi bili lahko zadovoljni, če bi v to delo vložile malo več brige in truda partijske in sindikalne organizacije v podjetjih, posebno v rudniških, in še nekaterih drugih komisijah. Ce vzamemo za primer rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je do 25. novembra prevedel 50.2o/» svojih delav-eev v teku 25 dni, in če računamo, da mora biti prevedba do 31. decembra končana, pri čemer je vzeti v poštev še 18 dni za pritožbeni postopek, potem lahko rečemo, da prevedba ne bo pravočasno izvršena, če bodo rudniške komisije delale z istim tempom kol d< sedaj.
To velja tudi za rudnik Zagorje, ki je do istega dne kot rudnik Trbovlje prevedel le 57.70/» delavcev. Poverjeništvo za delo je vedno in povsod poudarjalo važnost predpriprav fn propagandnega dela med delavstvom, zlasti še, kar se tiče zbiranja dokumentov; če bi komisije to upoštevale, ne bi jim bilo treba danes čakrt-i na delavce. kdaj bodo predložili svoje listine. Prav majhna je tudi eksperti ti vnost
pri izdajanju odločb, kar Je razvidno iz tega, da se je pri drugostopni pritožbeni komisiji zglasil s pritožbo doslej ie en sam delavec. Komisije, zlasti pa rudniške, zelo zaostajajo z izdajanjem odločb v primeri s številom že prevedenih delavcev. To je napaka, ki jo je treba takoj odpraviti in se je treba z izdajo odločb približati številu že prevedenih delavcev
Ena izmed osnovnih napak v naših prevedbenih komisijah je tudi ta. da ob prevedbi niso vsi člani komisije navzoči. Kako naj taka nepopolna komisija oceni delavca, qe je treba dati primer kakega delavca na glasovanje? Ali je naziv, ki ga je dobil delavec od take okrnjene komisije sploh veljaven? Nikakor ne, ker o tem ni odločala celotna komisija! Tudi to napako je treba odpraviti, že zaradi tega, ker bo v takih primerih veliko več pritožb, kot če bi komisija zasedala v polnem številu.
Komisija pri podjetju »Beton« se po izgledih bori za zadnje mesto. Do 25. t m. je prevedla le 26.6»/0 delavcev. Kaj misli ta komisija? Tudi elektrarna v Trbovljah z 59% prevedenih ne zaseda najboljšega mesta, prav tako CRD Trbovlje s 860/» in cementarna v Trbovljah z 71% prevedenih delavcev.
Primer, kako slabe so nekatere komisije. nam jasno kaže število v«"'-
uan prevedenih delavcev. Teko prevede komisija elektrarne v Trbovljah na dan približno 5 delavcev, rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki ima 10 podkomisij, pa prevede dnevno okrog 9 delavcev na 1 komisijo. Enak neuspeh ima rudnik Zagorje. V CRD Trbovlje prevedejp dnevno 11 delavcev, v cementarni 19 delavcev, medtem ko znaša povpreček steklarne v Hrastniku 30 delavcev na dan. Najbolj porazno sliko nam daje zopet komisija podjetja »Beton«, ki prevede na dan povprečno 2 dem v-a Ti nezadovoljivi uspehi nam dajo jasno sliko, kak odnos do dela imajo v prvi vrsti člani komisij sami,-nadalje
uprave podjetij, ki člane komisij odtegujejo od tega dela, na drugi strani pr. vidimo, koliko so zainteresirane partijske in sindikalne organizacije pri te. tako pomembni in važni nalogi.
Nujno potrebno je, da komisije delo pospešijo, — partijske in sindikalne organizacije, prav tako pa tudi uiprave podjetij in upravni odbori naj tem komisijam priskočijo na pomoč, da bodo to važno nalogo izvršile čim vestneje in hitreje. Za zgled naj jim bodo prevedbene komisije v papirnici Radeče, kemični tovarni in steklarni v Hrastniku, ki so s svojim delom že pred zaključkom. — Iz poverjeništva za delo 01.0 Trbovlle.
Za zaključek nogometne sezone
Dinamo (Zagreb) : Rudar 5:1 (1:1)
Na igrišču. SSD Rudarja sta se v nedeljo srečala v nogometni tekmi za pokal maršala Tita Dinamo iz Zagreba, član I. zvezne lige, in Rudar iz Trbovelj. Obe moštvi sta nastopili v trenutno najmočnejših postavah.
Dinamo: Stinčič, Delič, Cukovič, Sokol, Režek. Cizarič, Senčar, Dvornič, Wolfl, Čajkovski, Strnad.
Rudar:	Tauš, Sorel, Zavolovšek,
Blatnik, Kos, Vodišek, Hudarin, Koncilja, Krasnik Orač in Opresnik.
Igrišče je bilo blatnč in teren za
»Vz orno« varčevanje
Državna tehnična srednja šola v Ljubljani je 21. novembra t. 1. poslala personalnemu oddelku rudnika Zagorje 7 nefrankiranih konferenčnih obvestil o učnih uspehih dijakov-šlipendistov. Vsako obvestilo je bilo speto s strojno sponko, s čimer so prihranili 7 ovitkov. Toda rudnik Zagorje je moral za vsako teh 7 nefrankiranih pošiljk plačati 6 din kazenske takse. Vseh 7 obvestil bi bili lahko poslali v enem ovitku in plačali 3 din za poštnino, s čimer bi rudniku Zagorje prihranili 42 dinarjev, ki jih je moral po nepotrebnem plačati. Zanimivo bi bilo izvedeti, če so tudi ostale rudniške uprave »obrali« za kazensko tarifo.
Ičrtaj bo dovršen Zdravstveni doni v Zagorju?
Zdrastveni dom v Zagorju je bil že pred dvema letoma pod streho. Od tega časa se delo na notranji ureditvi ne gane z mesta. Rudnik Zagorje je lansko leto predlagal ministrstvu, da mu začasno prepusti ta objekt da ga preuredi za stanovanja. Z ministrstva so odgovorili, da se bo z dovršitvijo doma prav kmalu pričelo. Zaradi ne-dovršitve doma smo slišali mnogo kritik. Zložili so celo pesmico na račun gradbenega odbora. Toda vsa ta kritika ni utemeljena. Zvedeli smo namreč, da zdravstvenega doma ni mogoče dokončati zaradi tega, ker ni mogoče dobiti vodovodnih cevi in cevi za parno kurjavo Te cevi se morajo nabaviti iz tujine, kar pa je v sedanjih razmerah zelo težko. Zato naj nestrpni zagorski prebivalci še malo počakajo, da bomo te cevi izdelovali sami doma kar bo prav kmalu. mogoče prej. kot mislimo.
Prevajanje delavcev v nazive
pri rudniku Zagorje
Delo na prevedbi delavcev v nazive dobro napredli je. Do vključno 24. novembra je glavna komisija prevedla že 62 od skupnega števila delavcev. Izdala je tudi ustrezno šlevilo odločb. Glavni komisiji ter podkomisijam pomagajo vsestransko sindikalni in partijski aktivisti, ki na sestankih in individualno razlagajo delavcem pomen prevedbe
Ali si ie poravnal zaostalo naročnino
igro težak. Ves čas tekme je deževalo.
V predtekmi s*.a se srečali mladinski moštvi za prvenstvo Slovenije, Rudar in Kladivar iz Celja. Po boljši igri je Rudar dobesedno pregazil mladince Kladivarja in -zmagal z rezultatom 8:0.
Glavna tekma je bila izredno zanimiva; nihče ni pričakoval takega odpora Rudarja. Prvi polčas se je končal z rezultatom 1:1; gol za Rudarja je dosegel Opresnik. Takoj v pričetku drugega polčasa, so gostje nadaljevali igro s prostim strelom, ki ga pokriti Tauš ni mogel braniti. Vse do 20	pred koncem je bil rezultat
2:1, nakar so gostje v kratkih presledkih dosegli še dva gola in v zadnji minuti peti strel.
Zmaga gostov je zaslužena, vendar pa po igri rezultat ne odgovarja in je previsok. Sodil je prav dobro Pre-singer iz Celja.
Kinematografi
KINO TRBOVLJE predvaja ameriški film
»Pesem ljubezni«
Predstave od četrtka do ponedeljka. POPRAVEK
V	našem listu štev. 47 z dne 24. novembra je bilo v članku »Kako poteka delo pri prevedbi delavcev v trboveljskem okraju« pomoloma javljeno, da je rudnik Trbovlje—Hrastnik do 20. novembra prevedel 19 delavcev. Pripominjamo, da so komisije tega rudnika do navedenega dne prevedle 1963 delavcev.
OPOZORILO
V	odgovor na opozorilo, ki ga je dala tovarišica Bostič Slavka dne 24. novembra t. 1. pripominjam, da mi je uro prinesel njen brat Mirko, da mu jo naj prodam. Ker pa nisem vedel, kje jo je dobil, sem niu ustregel.
Lončarič Stevo
PREKLIC
Preklicujem žaljive besede, ki sern jih izrekel proti tovarišu Naratu Fran-cu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Pirc Franc, Trbovlje 11-157. VABILO
Telovadno društvo Trbovlje obvešča vse članstvo kakor tudi podporne člane. da se vrši redni letni občni zbor v sredo 16. decembra ob 6 zvečer v Fizkultumem domu.
Udeležba je dolžnost. Vabljeni!
PREKLIC
Preklicujem izgubljeno sindikalno knjižico na ime Skr i nar Friderik,
Trbovlje-I«>ke 78.
IZJAVA
Podpisani Gorišek Franc izjavljam, da ni resnica, česar je bil obdolžen tovariš Knez Ivan. Žalitev obžalujem in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Gorišek Franc, Trbovlje - Retje 123.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.