V lanskem letu ce je število tistili, ki so vstopili v katoliško Cerkev, znatno pomnožilo. Zanimivo je dejstvo, da se pridružujejo naši Cerkvi zastopniki razumništva, zlasti tudi duhovniki drugih veroizpovedi. To ve_ja prcdvsem za Anglijo. V Landonu sta vsto)ila v fcatoliško Ccrkev dva anglikan;ka duhovnika — misijonarja: Dominik Karter in Peter Haris. Nekdanji anglikanski propovednik Teodor Baldwin, rojak znanega angleškega ministra Baldvvina, je bil v Friburgu v švici posvečen za ikatoliškega dubovnika. V Rimu je bil lansko leto za ka.oliškega duhovnika posvečen angleški zdravnik — rentgenolog Jurij Kaniel. Pokatoličanila sta se tudi v Londonu dva novinarja: Fiterton in Klavdij Fišer. Veliko pozornost in v anglikanskih krogih potrtost je vzbudila spreobrnitev londonskega pastorja dr. Orharda, i_i je bil znan kot sijajen govornik. Lani je v mesecu februarju umrla na Angleškem sestra dominikanka Kutbert, ki je bila pred 50 leti sprejeta v katoliško Cerkev. Storila je vcliko dobrega na polju krščanskc dobrodelnosti, zlasfi v oskrbovanju bolnikov in siromakov, posebno še tudi s poukom v katoliški veri. Izmed tistih, ki jih je ta sestra poučevala, se je 600 spreobrnilo k katolicizmu. Na Norvcš- kem je imel svojo novo mašo kot katoliški duhovnik bivši protestant Alf Hog, meseca marca pa je vstopil v katoliško Ccrkev bivši protestantovski pastor Ilarold Burkey. Tudi iz drugih delov sveta se poroča o številnih vstopih v našo Cerkev. Nedavno je 600 pravoslavnih beduinov zaprosilo ikatoliškega patriarha v Jeruzalemu, da jih sprejme v katoliško Cerkev. Patriarh jim je poslal katoliškega duhovnika, da jih pouči v veri. V Indiji je prestopilo v katolicizem 50 protestantskih presbiterijancev s svojim pastorjem, drugih 3000 protestantov pa se je prijavilo ikatoliškemu prcfektu monsig. Donedna s prošnjo, da jih sprejme v Cerkev. Javlja se izpod Himalaje, da je med protestantskimi presbiterijanci v državi Siking veliko gibanje za pridružitev katolic.zmu. Začeli so to gibanje 3 protestantovski pastorji: oče in dva sinova. Najprej se je odločil za vstop starejši sin Siting, sledil mu je mlajši brat, ki je tudi bil pastor, njunemu vzgledu je sledila vsa obitelj, in nazadnje tudi oče, ki je bil protestantovski župnik. Na Kitajskem se je spre obrni) Sbeng-Čiang-Hu, poglavar spiritistične verske skupine s 5 drugimi poglavarji; takoj za njim je vstopilo v Cerkev 25 spiritističnih družin. Lep napredek katolicizma se tudi vrši v novi .državi Mandžuriji. Dnevno raste število spreobrnjencev. Misijska postaja v Tung-Hua je začela rabiti dobro propagandno sredstvo. Blizu vhoda v misijonsko postajo postavi vsak dan drugo sliko s primernim oglasom, ki je vzet iz katekizrna. Pred temi slikami sc vsak dan ustavljajo pogani, katcrim potem navzoči katehist tolma- či podobo ter jih vabi, naj gredo poslušat govore misijonarjev. Na ta način se je že veliko število poganov spreobrnilo, tudi iz krogov razumništva. Sveto leto 1S33. Papež Pij XI. je iz- dal v soboto pred Božičem po radiju poslanico na vse krščanstvo. Med običajnimi božičnimi voščili in spomini na bridke in prijetne dogodke v prošlem letu je papež napovedal, da bodo leto 1933 sveto leto, ker je preteklo od Kristusove smrti 1900 let. Sveto leto bo pričelo 2. aprila 1933, na cvetno nedeljo in bo trajalo do 2. aprila 1934, do drugega velikonočnega praznika. Težave s šolstvom. Španska vlada je na komando framasonov in socialistov izgnala iz Španije jezuitski red ter zaprla njegove in vobče vse zasebne šole. Ker so v Španiji šole po veliki večini bile v rokah redovnikov, je v šol-< stvu naenkrat nastala velika vrzel.: Vlada te vrzeli ne more zamašiti, :ker nima dovolj denarja, Velik del otrok ne naore obiskovati šol, ker ni ali po-< slopij ali učiteijev, ponekod ne zgradb' in tudi ne učiteljskega osobja. Tako je mesto napredovanja, ki so ga obljubljali liberalci ia socialisti, nastopilo nazadovaaje. Da bi temu velikemu nedostatku vsaj nekaj odpomogla, je vlada v budžet za leto 1933 postavila za 1500 railijoaov pezet več izdatkov za šolstvo, kakor je bilo v prejšajem proračuau. Stroški so se torej povišali za 9 milijard diaarjev, kar je za siromašno Španijo prav veliko. To pa vse za to, da morejo framasoai, liberalci ia socialisti ugaajati protikrščaasko ter proticerkveao politiko. Liberalai ia socialistični kolovodje komaadirajo, stroške za to pa mora plačati ljudstvo.