številka 31 / letnik 59 / Ljubljana, 14. september 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Jt Slovenije Zbornica trdovratna $ svojimi zahtevami val'6 ^rec* te^nom dni so nekateri napovedo-da bodo intenzivna pogajanja o predlo-|- Zak°na o delovnih razmerjih predlagatelj*1 °mpgočila poslati v državni zbor usklajen L-11 .CePrav so pogajalci ta teden dvakrat skusili uskladiti mnenja, so po sporočilu z 'Histrstva za delo pogledi l0 dodatek za nadurno de-Prekinilev delovnega raz-ŠtM'11 'z osebnih razlogov, , Je odmora za malico v ni °Vni čas a precej različ-lo i, r se je minister za de-postavil v vlogo zaš-la "ka Šibkejše strani - de- Pogajanja o plačni politiki se bodo nadaljevala Na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) prejšnji teden je Brane Mišič predlagal, naj se ta organ opredeli o nadaljevanju pogajanj o plačni politiki. Po polemični razpravi to sre- ev, so delodajalci na po-stranjlh P°stali šibkejša so (v]ln m.°g°če prav zato niti n !'1 P^'PravUeni popusti-/!,' Pri malenkostih. ne an' ekonomsko-social-S(~a s.yeta so se to sredo do-kon°n *’ da kodo predlog za-25 a °bravnavali na seji no h6 uteml3ra- Ker ni verjetij’; ?.,j delodajalci pripravni bl*i kaj popustiti, bo mi-sla,er tu zakon verjetno po-To yV obravnavo neusklajen. b0 ^a Ja Pomembni zakon ne bei °ora popotnica. Položaj 0(1 r|Vuev bo Preveč odvisen so i i Vo*ie poslancev, ki pr delavcem naklonjeni teg riorna takrat, ko se pojejo za njihove glasove. Mednarodni obrtni sejem v Celju privablja številne obiskovalce. Zelo vidno mesto na prireditvi so dobili mladi, ki nastopajo pod geslom Učenje za življenje. Dualno poklicno izobraževanje že po osnovni šoli, pri delodajalcu in v šoli, je končalo več kot 400 mladih. Ker se za obrtne poklice pri nas odloča veliko premalo mladih, so sejemske predstavitve dela in dosežkov vajencev {podpira jih tudi ministrstvo za delo) lahko dobra priložnost, da mladi spoznajo, da lahko gresta šola in delo skupaj, da torej ne drži več grožnja naših starih staršev: uči se, da ti ne bo treba delati! takon o upravi v normalni postopek ,,Zmedah Gregotja Viranta, državnega sek-čenJa z ministrstva za notranje zadeve, izre-Sina seji ESS to sredo, je med vlado in 0r 'ka‘°m delavcev državnih in družbenih vi v n,°y Slovenije (SDDO) pri zakonu o upra-ga > rzayni zbor prišlo do kratkega stika, ki II minKlrchfrt CI r> rl I L'n ti 1 ep 1P turli 0pr . ministrstvo rešiti. Sindikatu seje tudi slgij Vlcil za naglico, s katero so ta zakon posvet ^ P.^eduro, ne da bi se prej o njem po- je ta°Vali s sindikatom. Po njegovih besedah Žava ak°n del Paketa> s katerim bo naša dr-?.ara aredila izvršno vejo oblasti, pri čemer kon ' °bveznosti prevzemanja evropske za-vPra ■ 6 Ze PreceJ zamujamo. Eno ključnih 0iS() anj so upravne enote, imamo jih 58, ki 06s rac'onalno teritorialno organizirane. Da-ratj t iV Prihodnosti pa bo treba racionalizi-udi državno upravo. Ministrstvo že ima zakon o javnih uslužbencih, o katerem se želi čim prej pogovoriti s SDDO. Virant je tudi zagotovil, da bo osebno predlagal vladi, naj predlagani hitri postopek nadomesti z običajnim. Državni zbor v sedanji sestavi zakona tako ali tako ne bo mogel obravnavati. Drago Ščernjavič, sekretar SDDO, je ugotovil, daje zadeva uvrščena na dnevni red ESS zaradi tega, ker vlada ni spoštovala procedure in načel socialnega partnerstva. Vladi je zato predlagal umik hitrega postopka. Dodal je še, da vsaka reorganizacija vpliva na položaj ljudi in ti imajo z pogostimi reorganizacijami slabe izkušnje. ESS je tako vladi priporočil, naj hitri postopek obravnave predloga zakona o upravi nadomesti z običajnim tristopenjskim. do, kije pokazala tudi precejšnje razlike v pogledih, je ESS ugotovil, da so vsi trije socialni partnerji zavzemajo za nadaljevanje pogajanj. Prihodnji teden naj bi se pogajalci dogovorili, ali bo cilj pogajanj sprememba dogovora, ki velja do konca junija 2001, ali podpis novega dogovora, ki bi lahko začel veljati takoj po podpisu. Predstavniki sindikatov so zelo enotno menili, da seje treba pravočasno dogovoriti vsaj o eskalaciji (usklajevanju plač z rastjo življenjskih stroškov), saj bo po veljavnem dogovoru zadnja opravljena januaija 2001. Dogovoriti se bo treba tudi o višini regresa prihodnje leto. Mnenje delodajalcev je najbolj jasno povedal Samo Hribar Milič, s tem ko je dejal, da dogovor velja do konca junija 2001 in da zato nobenega vprašanja ni treba reševati na hitro. V nasprotju s sindikalisti, ki so opozarjali, da pogajanja 10 mesecev ne napredujejo, je Hribar trdil, da to ni res, ker so v osmih dejavnostih že dala rezultate, v enajstih dejavnostih pa da še potekajo. Poudaril je tudi, da dvigovanje mase plač, kar bi bilo posledica uveljavitve različnih sindikalnih predlogov, za gospodarsko zbornico ni sprejemljivo. (Minister Brejc je podvomil, da so izračuni GZS o posledicah uveljavitve sindikalnih zahtev pravilni. Brane Mišič je dodal, da so ti izračuni lahko vprašljivi tudi, če ne upoštevajo velikih razlik med izhodiščnimi plačami in dejanskimi izplačili.) Več predstavnikov sindikatov je ugotavljalo, da pogajanja lahko pripeljejo do kompromisa (ki po Mišičevih besedah ni nujno najboljša rešitev), le če sta obe strani pripravljeni zbližati svoje zahteve. Če zbornica meni, da mase plač sploh ni mogoče povečati, pogajanja pač ne morejo biti uspešna. Razprava je pokazala, da bi na pogajalsko mizo morala priti zlasti rešitev vprašanja eskalacije in regresa za letni dopust. Pogajati bi se morali tudi o spremembah dogovora ali novem dogovoru o plačni politiki. Dobro bi bilo, če bi obnovili tudi pogajanja o socialnem sporazumu (predlani so bila prekinjena). V povezavi s plačno politiko bo ESS obravnaval tudi proračunski memorandum. Ta je za socialne partnerje pomemben ne le zaradi plač v negospodarstvu, ampak tudi zaradi njihovega vpliva na gospodarstvo. Glede davka na plače je sedaj jasno, da ga vlada šteje za enega od virov napajanja proračuna. Ugoditev zahtevi delodajalcev (ki jo sindikati podpirajo) o zmanjšanju davka in njegovi ukinitvi v delovno intenzivnih dejavnostih, je torej odvisna od tega, ali bo vlada ta vir pripravljena nadomestiti z drugim (višjim DDV). Vodstvo ZSSS v Pomurju Za sprejem zakona o razvoju in sanaciji Pomurja in Mure d. d. puščanje trajno presežnih delavj cev. Državni zbor bi lahko za tj veliko podjetje sprejel podobe j zakon, kot ga je sprejel za sana| cijo slovenskih železarn. “To n< pomeni, da sindikati ne zaupam«j| v strokovnost Murinega vodstv" temveč samo želimo, da drža ■' Na seji sekretariata območne organizacije ZSSS za Pomurje ta torek so sodelovali tudi predsednik in sekretar ZSSS Dušan Semolič in Rajko Lesjak ter izvršni sekretar Brane Mišič. Seja je bila namenjena sprejemanju novega zakona o delovnih razmerjih, plačni politiki, organiziranosti in financiranju ZSSS ter gospodarskim problemom in brezposelnosti v Pomurju. Na tiskovni konferenci po seji je sekretar območne organizacije Danilo Šipoš povedal, da so naj višje funkcionarje ZSSS povabili v Pomurje, da bi iz prve roke zvedeli, kako potekajo pogajanja o sprejemu “delavske ustave”, plačni politiki in drugih za delavce izredno pomembnih vprašanjih. “Sindikalni funkcionarji in zaupniki na terenu lahko edino verodostojne informacije o pogajanjih dobimo od naših pogajalcev,” je dejal Šipoš in poudaril, da sindikalni funkcionarji v bazi ne morejo delovati samo na osnovi časopisnih člankov. Tudi funkcionarji ZSSS iz Pomurja se zavzemajo, da bi v zakon zapisali čim več delavskih pravic, saj po njihovih izkušnjah zakon v tej deželi velja več kot kolektivna pogodba. Hkrati pa so izrazili podporo pogajalcem iz vrst ZSSS in jim predlagali, naj se zavzemajo, da bi bile v zakonu pravice delavcev zapisane čim bolj konkretno, saj si denimo današnjo delovnopravno zakonodajo pri nas razlaga vsak po svoje, zaradi česar delavci trpijo hude krivice. Za dogovor o politiki plač so menili, da gaje treba podpisati pred koncem leta, saj lahko v nasprotnem primeru v nekaterih panogah pride do brezpravja in anarhije. Sindikalisti iz Pomurja tudi menijo, da bi morali v sistem kolektivnih pogodb uvesti hierarhijo. Nobena kolektivna pogodba na nižji ravni ne bi smela dajati de- lavcem manj pravic, kot jih imajo po splošni ali panožni kolektivni pogodbi. Zavzeli so se tudi za to, da bi z zakonom določili, koliko nepretrganih dni dopusta pripada delavcem v času počitnic. Menijo tudi, da bi morali izenačiti pravice po sindikalni listi za gospodarska podjetja in javne službe. “Zakon o delovnih razmerjih bi moral biti sprejet čim prej, saj delodajalci večkrat izkoriščajo staro, dvoumno in skoraj neuporabno zakonodajo na področju delovnih gospodarstva. Če bodo strokovnjaki menili, da je določena delovna mesta treba ukiniti, jim sindikalisti ne bodo oporekali, saj zaupajo stroki oziroma strokovnim argumentom. Od tistih, ki so odgovorni za pogoje gospodarjenja pa zahtevajo, naj s svojimi ukrepi poskrbijo za odpiranje novih delovnih mest v istih ali drugih panogah gospodarstva. Vodstvo območne organizacije ZSSS v Pomurju se zavzema tudi za sprejem zakona o sanaciji Mure d. d., ki napoveduje od- sprejme ukrepe, da bodo morebit| nim presežnim delavcem na vo| ljo nova delovna mesta." Po Šipoševih besedah je država v zadnjih letih plasirala v p°‘y mursko gospodarstvo relativno ve ^ liko sredstev za ohranjanje in od-y piranje novih delovnih mest, ven ^ dar pa ustreznih rezultatov na ten ^ področju ni. “Kadar so se ta sred-stva porabila za tekoče poslovanje-to v sindikatih še nekako razume- mo, nikakor pa ne moremo razu-meti, daje država dopustila, da s° ^ nekateri tujci denar za ohranjanji $ delovnih mest nosili v kovčkih ce? mejo,” je poudaril Šipoš. .. s Za sindikaliste je, kakor pravij0 ^ v Pomurju, bistveno vprašanje ^ koliko delavcev je zaposlenih' ( m a- ■L Wt ■jp ■■m pa ne pogodbeno ali na črno, tem ^ Danilo Šipoš, sekretar območne organizacije ZSSS za Pomurje več redno in za nedoločen čas.Z** to ne dajo prav veliko na poda ke o tem, da se število brezpos^. ^ nih pri nas zmanjšuje, saj se hkra ^ ne povečuje število zaposlen1 ■ Na račun sprememb v metodo giji se, kakor poudarjajo, ream ne da zmanjšati števila brezpose nih, pač pa je to mogoče storiti sa mo z odpiranjem novih delovnih mest. Teh pa v Pomurju ni in.n^ razmerij v škodo delavcev,” je menil Šipoš. V zvezi z organiziranjem in financiranjem celotne mreže ZSSS vodstvo območne organizacije v Pomurju smatra, daje zbrane članarine, če se seveda le-ta pravilno porazdeli, dovolj za sedanje in dodatne aktivnosti na vseh ravneh. Denarje treba samo strniti od sindikatov v družbah do vodstva ZSSS. Zveza mora delovati organizirano po jasno določenih pravilih, saj ni nihče samozadosten. Veliko pozornosti so po Šipoševih besedah posvetili tudi problematiki zmanjševanja brezposelnosti v Pomurju. V zvezi s tem se bodo Svobodni sindikati Pomurja povezali s strokovnjaki iz gospodarstva (iz območne gospodarske zbornice ter iz podjetij in zavodov) ter predlagali sprejem zakona razvoju in sanaciji pomurskega zve* tt Sindikat delavcev prometa * ^ Slovenije Prizadevanje za znižanje trošarin ■obl6' Sindikat se v okviru svojih pristojnosti vključuje v reševanje pr' malike javnega cestnega potniškega in tovornega prometa na ravni dr ‘ ve. Čeprav smo bili reprezentativni sindikati v dejavnosti prometa in z v lanskem letu na zahtevo Sindikata avtoprevoznikov izključeni iz p0? jalske skupine za reševanje problematike, je prav na pobudo našega sin- dikata ekonomsko-socialni svet na svoji seji 5. julija 2000 razpravlja' di o možnosti znižanja trošarin za prevoznike ter pobudo tudi sprejel-za problem trošarin za gorivo, ki z nenehnim dviganjem cen ogroža P.^ slovne rezultate in posredno zaposlenost ter raven plač v teh dejavnos Poleg tega se v sindikatu že več let zavzemamo za ukinitev davka a b b - • --aAr plačilno listo in za uvedbo plačilne discipline. Temelj našega delov-pa je spoštovanje kolektivnih pogodb v dejavnostih, kar pomeni vse01 poslenim, tudi delavcem pri zasebnih delodajalcih v dejavnosti, P lati10 ko'z' po kolektivni pogodbi skupaj s plačanimi prispevki. Zavračamo vsaK plačilo mimo plačilne liste, saj so na ta način v neenakopravnem p°10 ju tako delavci kot tudi delodajalci. ^ V sindikatu se bomo še naprej zavzemali za reševanje problematik-skušali podobno kot doslej sodelovati s konkretnimi predlogi. Cvetka Gliha, sekretarka ■ 14 vX^ ivT4llj ilVKi Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Ton1 Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCRd- '1 Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5^^ MMMNNMNM SKVNS ! i"i Bo skupnost slovenskih občin vartner pri sprejemanju kolektivne Pogodbe za komunalno dejavnost? v Ze dalj časa se v sindikatu dejavnosti uk-;• yarjamo z novo panožno kolektivno pogod-1 D°. ki naj bi jo podpisale oz. sprejele tudi i-!/Se slovenske občine kot ustanovitelji oz. ritniki javnih komunalnih podjetij. Županu I-testne občine Maribor Borisu Soviču, ki Predseduje skupnosti občin Slovenije, smo • P°slali pobudo, da bi skupnost bila eden od - Partnerjev pri sprejemanju kolektivne po-3 Sodbe. S predsednikom SKVNS Alojzom - ^rbucem sva se udeležila seje predsedstva i Aupnosti. Na njej sva pobudo in probleme Podrobneje predstavila in opozorila, da mora kupnost pridobiti ustrezno reprezentativnost. V razpravi se je izkazalo, da bi mo-. e občine podobno sprejemati tudi kolek-lyne pogodbe na drugih področjih, za ka-era so pristojne (otroško varstvo, kultura, gasilstvo ipd.). Večina razpravljavcev je našo Pobudo podprla posebej županja Izole Bre-a Pečan je analitično povzela stanje in penila, da je nujna vključitev skupnos- ti in sprejetje bil sklep, da bo skupnost part- tl°r Pri sprejemanju panožne kolektivne po-P°dbe za lokalne gospodarske službe ko-, .unalnih dejavnosti, vendar mora prej do-d11 sklep vlade o nacionalnem statusu. uPnost bo enako pripravljenost pokaza- la tudi za ostala področja, če bo zanje do- bosežki varuha človekovih pravic ''z pregleda dosežkov v obdobju '995-2000) V minulem mandatu je varuh človeko-‘h pravic med drugim dosegel spremembo jtakona o inšpekciji dela, s katero je ta doda večje pristojnosti ukrepanja. Varuh ima slik vpliv na delo inšpekcijskih organov, kl v veliki meri upoštevajo njegova opo-°rila. S tem je varuh postal nekakšen sis-11=. Sindikate skrbi narr nja'teV Pro'zvotlnjc’ zL n.,*danje Jugoslavije, D s ta strošek dela zelo ljU(?en' 'z8uL° dela za d| v Sloveniji.” Sindikat delavcev trgovine Slovenije Dogovor o ureditvi razmer v E. Leclercu Po nekajmesečnih prizadevanjih Sindikata delavcev trgovine Slovenije za ureditev delovnopravnega in zaposlitvenega statusa delavcev v družbi Rud-nidis d. o. o. Ljubljana (E. Leclerc) in zagotovitvi zakonsko opredeljenih pogojev za delovanje sindikata v tej družbi sta se ta torek že tretjič sestali pogajalski skupini družbe Rudnidis d.o.o. Ljubljana ter Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Rudni-disovi pogajalski skupini se je priključil tudi Bernard Coursat, svetovalec generalnega direktorja družbe. Po dveh manj uspešnih pogajanjih v juliju in avgustu so taktatna pogajanja potekala konstruktivno. To je omogočil pisni odgovor na naših sedem zahtev in interni akti, kar nam je pred pogajanji poslal generalni direktor Jean Francois Higonet. H konstruktivnemu vzdušju na pogajanjih je prispevala tudi odločitev Sindikata delavcev trgovine Slovenije, da Jeanu F. Higonetu v francoščini posreduje vse določbe o vlogi, nalogah in pristojnostih sindikata, kijih opredeljujejo ustava Republike Slovenije, delovnopravna zakonodaja in kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije. Po nekajurnih pogajanjih sva vodji obeh pogajalskih skupin podpisala dogovor, s katerim naj bi se v celoti uveljavil partnerski odnos med vodstvom družbe in sindikatom. Posebna skupina sindikata in vodstvo družbe bosta do 25. septembra pregledala vso kadrovsko dokumentacijo, da bi se za vse delavce, ki so bili sprejeti v delovno razmerje na podlagi prvega razpisa v dnevnem časopisju, sklenili pogodbo za nedoločen čas. Ugotovila naj bi tudi število pogodb o zaposlitvi, ki jih delavci še niso podpisali, in razloge, zakaj do podpisa še ni prišlo. Pogajalski skupini sta se tudi dogovorili, da se za dve delavki, ki jima je zaradi neuspešnega poskusnega dela v času priprav na odprtje trgovine prenehalo delovno razmerje, preuči možnost ponovne sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela. Do sprejetja podjetniške kolektivne pogodbe bo v zvezi s posameznimi določbami sedaj veljavnih internih aktov družbe, ki bi se po presoji posebne komisije morebiti morale spremeniti, za njihovo izvajanje podpisan poseben začasni dogovor med družbo in sindikatom. V pogajalski skupini smo se tudi dogovorili, da bo družba vsem na novo zaposlenim delavcem najmanj tri dni pred nastopom dela posredovala pogodbo o zaposlitvi oziroma vse akte, ki opredeljujejo delavčev delovnopravni in zaposlitveni položaj, sklepi pa bodo imeli tudi pravni pouk, na podlagi katerega se bodo delavci lahko pritožili, če bodo menili, da pogodba ni skladna z delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije. Z delavko Zlato Ozimek, ki ji je zaradi neuspešnega poskusnega dela prenehalo delovno razmerje, bo v naslednjem tednu opravljen razgovor ob navzočnosti predstavnika Sindikata delavcev trgovine Slovenije, na katerem naj bi se opredelil njen nadaljnji zaposlitveni položaj. S podpisanim sporazumom se je vodstvo družbe obvezalo, da bo v najkrajšem času s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije podpisalo poseben dogovor o pogojih za sindikalno delo, tako da bodo sindikatu zagotovljeni prostorski, tehnični in administrativni pogoji za delo. Pri tem se družba obvezuje, da bo delno profesionalizirala sindikalno delo, tako da bi ob dodatnem zaposlovanju delavcev sistemizirala delovno mesto predsednika sindikata družbe za polovični delovni čas, ki naj bi ga zasedala sedanja predsednica sindikata Petra Hudales Ružič. Za preostali delovni čas do polnega delovnega časa pa ji bo delodajalec zagotovil zaposlitev na drugih ustreznih delih in nalogah. Ob zaključku pogajanj smo se sporazumeli, da vodstvo družbe in Sindikat delavcev trgovine Slovenije s sklenjenim dogovorom seznanita vse delavce družbe. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ocenjujemo, daje vodstvo družbe Rudnidis d. o .o. na teh pogajanjih pokazalo in dokazalo, da želi s sindikatom korektno sodelovati. Končna ocena njihove volje pa bo možna, ko bodo nekatere aktivnosti iz dogovora tudi dejansko realizirane. Sandi Bartol, sekretar Da ne bi pozabili! V Novi Delavski enotnosti smo 7. septembra 2000 objavili informacijo o nadaljevanju tečajev tujih jezikov pri ZSSS. Želimo vas spomniti, da nam morate naročila za tečaje tujih jezikov, navedene v omenjeni informaciji, sporočiti v službo za izobraževanje in usposabljanje pri ZSSS najkasneje do 20. septembra 2000. Vse dodatne informacije in pojasnila o načinu organiziranja tečajev, zbiranju prijav, cenah, načinu plačila itd. lahko dobite v službi za izobraževanje in usposabljanje pri ZSSS, e-pošta: jozica.anzel@sindikat-zsss.si in vanda.reseta@sindikat-zsss.si Informacije o tečajih tujih jezikov so na voljo tudi na spletnih straneh ZSSS na naslovu: http://www.sindikat-zsss.si. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Sindikalni dan na Expo 2000 Nemški sindikati sprejeli izziv in se predstavili svetu Hannover bo do konca oktobra gostil 173 držav in mednarodnih organizacij na svetovni razstavi EXPO 2000 pod naslovom “Človek - narava - tehnika: Nastaja nov svet”. Razstava privablja milijone obiskovalcev z vsega sveta. Obiskovalec mora prehoditi 56 kilometrov, če želi obiskati vse paviljone in razstave. Nemški sindikati so že pred leti sprejeli izziv organizatorjev in se na EXPO 2000 predstavili z vrsto projektov. Na svetovni razstavi je vsak dan posvečen eni izmed sodelujočih držav. Sindikalni dan je 2. septembra privabil rekordnih 156.000 obiskovalcev in nemškega kanclerja Gerharda Schroderja. Ta je nagovoril množico navdušenih sindikalistov, ki so prišli kljub napovedanemu dežju. Optimizem se je izplačal! Dan je bil imeniten! Obiskovalec svetovne razstave EXPO 2000 se mora oborožiti z obilo potrpežljivosti. Sodelujoče države so postavile paviljone, ki omogočajo ogled le omejenemu številu ljudi. Zato elektronske obveščevalne table obiskovalce sproti obveščajo, kolikšen je čakalni čas pred najbolj obiskovanimi paviljoni. Mirno lahko računate z dvema urama čakanja v vrsti pred najbolj zaželenimi paviljoni. To pomeni, da si je mogoče ogledati zgolj omejeno število paviljonov. Vsi, ki nameravate v Hannover na EXPO 2000, si zato pripravite kar najudobnejšo obleko in obutev. Pripravite se, da boste v enem dnevu od jutra do večera zmogli obiskati le majhen del razstavljenega. Vstopnina: 69 DEM od 9. ure dalje, 49 DEM od 15. ure dalje in 15 DEM po 18. uri zvečer. Na eno odraslo osebo ima prost vstop en otrok, mlajši od 11 let. Drugi otroci pa plačajo po 29 DEM. Skupine šolarjev in študen- tov po najmanj 10 oseb plačajo 29 DEM po osebi. Popusti so tudi za upokojence in invalide. V ceno je vračunana tudi železniška karta do 200 km oddaljenosti. Vstopnico namreč na dan ogleda sprejmejo vsi avtomati na železnici in podzemni železnici. Posebni popusti so zagotovljeni članom nemških sindikatov. Odrasli plačajo 62,10 DEM, člani do 27. leta starosti po 44,10 DEM in otroci po 26,10 DEM. Še nasvet: menda se skupinam obiskovalcev izplača EXPO obiskati s turistično agencijo TUI, kajti edina ima pravico svoje stranke peljati v paviljone mimo čakajoče vrste. Agencija TUI prizna članom nemških sindikatov popust. Na EXPO 2000 sodelujeta DGB (Nemška sindikalna zveza) s svojimi panožnimi sindikati ter DAG (Nemški sindikat uslužbencev). Sindikati so se odločili, da je sodelovanje pod geslom “Oblikovanje prihodnosti dela” na EXPO 2000 del njihove kampanje za ustvarjanje nove podobe sindikatov v javnosti. Priprave na EXPO so v sindikatih trajale več let in zahtevale kar precej sredstev. Sprva so bili pomisleki o sodelovanju na delodajalski svetovni razstavi. Toda sklenili so se predstaviti milijonom ljudi, ki bodo obiskali svetovno razstavo. Tudi Slovenija ima na EXPO 2000 skromen paviljon. Pred njim ni treba čakati, saj si ni kaj ogledati. Razstava je pripravljena na temo kamilice, ki naj bi bila čudežni zdravilni cvet, in predstavlja željo po ozdravitvi vseh bolečin sveta. Obiskovalec zastonj prejme nekaj prospektov in epruveto, polno posušenega kamiličnega cvetja. Pred paviljonom so še računalniki, ki naj bi omogočali sprehajanje po različnih predstavitvah Slovenije, ki pa žal prepočasi delujejo, da bi se kdo z njimi ukvarjal. Kaj več menda najdete na internetu pod naslovom www.slovenija-expo2000.com. Nemški sindikati so na EXPO 2000 pripravili celo vrsto prireditev in predstav. Tematski park “Prihodnost dela” predstavlja vizije in rešitve za socialno in ekološko naravnani svet dela v 21. stoletju. Zanimiva je mednarodna plesna predstavitev 85 plesalcev o razvoju dela od industrijskega do računalniško omogočenega dela na daljavo. Sporočilo je, da bodo v prihodnosti prav vsa področja življenja, tudi nepoklicna, povezana z delom. Povsod se bo od delavca zahtevala ustvarjalnost. Na 100.(XX) kvadratnih metrov razstavne površine so sindikati prikazali predloge rešitev za globalne probleme 21. stoletja. Predstavljena je, na primer, tudi mikro in nano tehnologija. Eden od sindikalnih projektov se dotika modelov soupravljanja, premoženjske politike in plačne politike prihodnosti. Prikazana je po- Tipi je vabil zlasti mlajše- klicna pot jutrišnjega delavca. Av; gusta je na javni razpravi o tej predstavitvi sodeloval tudi nem-ški zvezni finančni minister. Sin" dikat avtomobilske tovarne VW je predstavil svojo podobo globalnega gospodarstva in v njem gl°' balni svet delavcev. Jutrišnje delavce čaka naloga, da se povežejo preko državnih meja. Razlike v razvitosti naj bi izginile. Sodelovanje delavcev naj bi bilo zag°' lovilo za uspeh podjetja. Kako nastajajo nova delovna mesta zaradi sodelovanja delavcev, je bilo pm kazano na proizvodnji v nemški pohištveni industriji. Prvič v zgodovini so nemški sindikati za 6000 zaposlenih na EXPO 2000 podpisali kolektiv- ; no pogodbo, čeprav so vsi zapos" ’ leni le za čas razstave. Na to so še posebej ponosni. Nemški sindikati imajo po vsej svoji sindikalni strukturi organizirano tudi sekcijo mladih, ki J izjemno aktivna in privablja v sindikalne vrste nove mlade član®’ Ti zahtevajo povsem drugačen J® zik in odnos kot starejši sindikajn člani. Mladinska sekcija je na EX PO 2000 postavila “veliki tip' ' največji indijanski šotor na sve tu. V njem mladi lahko varno pl® zajo v vrtoglave višine in je za eden najbolj obiskanih proštom na EXPO 2000. Ob velikem tip'Ju so mladi pripravili še nekaj lik°. nih predstavitev svojega videnj jutrišnjega sveta. Sekcije mladij sojih pripravljale dolge mesec • Zanimive so bile sindikam predstavitve v paviljonu Glob' House (Svetovna hiša). Razsta ‘ “The way it works” (Kako to deluje) prikazuje sedem naciona nih in mednarodnih projektov s' dikalnega dela. Zanimiva je b' predstavitev sindikata poniors® kov ITF (Mednarodna federaej' ja transportnih delavcev), kije kupil ladjo, kije plula pod zasta države, ki dopušča bedne del° ne razmere za pomorščake. Las niki teh ladij bogatijo na ra® človeka nevrednih delovnih ra l^r pomorščakov. Sindikat je ladjo razstavljal po pristaniščih sveta 'n v°dil kampanjo proti vsemu, Kar dopušča takšno delo pomorščakov. Natančno je bila analizi-,oa struktura prepletenega last-^istva in odrekanja odgovomos-1 Za ladjo, ki se je potopila, ker $o lastniki iskali dobiček in manj skrbeli za varnost posadke in pot- Mednarodna zveza svobodnih sindikatov je na EXPO 2000 predstavila preganjanje sindikalistov P° svetu. Že od leta 1998 vodi svetovno kampanjo pod naslovom Sindikalne pravice so človekove pravice”. V letnem poročilu iz 19 držav za leto 1999 je ugotov-Uenih 123 ubitih, 1650 ranjenih, „60 aretiranih in 20.000 odpuščenih sindikalistov. Vrhunec sindikalnega dneva na *pO 2000 pa je bil večerni kon-^rt Pod naslovom “One World -ne Dream: Solidarity” (En svet ene sanje: solidarnost). Sindi-Susti so na koncert, ki so ga pri-Pravili skupaj z mednarodno or-pnizacijo Amnesty International !nJe privabil več kot 10.000 obis-?valcev, povabili le glasbenike, p se v preteklosti izkazali s člo-ekoljubnim delom. Na koncer-s° se spominjali delavcev iz dr- sati suženjskega dela otrok. Gre za belo-modri znak v obliki stiliziranega obraza. V Nemčiji je bilo v zadnjih letih prodanih 1,2 milijona indijskih preprog s tem znakom. Dejstvo, da ljudje ne marajo kupiti preproge, ki tega znaka nima, je najboljše zagotovilo, da bo suženjsko delo otrok izginilo. Aktivist, ki seje na koncertu predstavil, je doslej z akcijami v stilu vojaških komandosov osvobodil že 58.000 zasužnjenih otrok in jih vrnil staršem. Sindikalni dan na EXPO 2000 je spremljala vrsta prireditev. Naj omenim kongres mladih sindikalistov iz 18 držav zahodne in vzhodne Evrope o nezaposlenosti in zaposlovanju mladih. Pokazalo seje, da mladi na vzhodu in zahodu verjamejo v enake ideale in enako prihodnost. Mladi ostajajo vse dlje brezposelni in zato nočejo svoje človeške vrednosti več meriti s svojim poklicnim uspehom. Zaradi brezposelnosti pri mladih nastaja mentaliteta, da lahko živijo od družbene podpore. Prihodnost mladih je tudi prihodnost sindikatov. Ali bodo sindikati znali približati svojo organiziranost mladim, ki vse bolj zagrenjeno opazujejo svet dela, v katerega jim ni dano vstopiti marsikdaj do 30. leta starosti? i mednarodna sindikalni .s°lidarnost, pa čeprav le v ob- iiki Pisne podpore. Indiji so številne tovarne pre-..°8, v katerih na suženjski naši, „delajo otroci prezadolženih stav V koncertu je bil predeljen znak, s katerim mora bi-. opremljena indijska preproga, Je kupec lahko prepričan, da ni Sindikaliste je na sindikalnem dnevu pozdravil tudi nemški kancler Gerhard Schroder. Zatrdil je, da nemški sindikati in nemški socialni demokrati ne bodo nikoli tolerirali rasizma in desnega ekstremizma. Nemškim sindikatom je priznal pomembno vlogo pri sooblikovanju prihodnosti. Solidarnost in pravičen svet za vse sta cilja, za katera delujejo nemški sindikalisti. Kanclerje bil deležen navdušenega aplavza sindikalistov. Lučka Bdhm Nemška pokojninska reforma Nemška reforma se zgleduje po slovenski Vse kaže, da se bo nemški zvezni kancler Gerhard Schroder v zgodovino zapisal kot spretni kancler strukturnih reform. Zgodaj poleti mu je uspelo skozi parlament spraviti spremembe obdavčenja podjetij in dohodnine. V začetku letošnjega septembra pa mu je uspelo nemogoče: tako močni nemški sindikati kot parlamentarna opozicija so podprli njegovo zasnovo pokojninske reforme. Svetovni tisk ocenjuje, da gre za pomembno zmago nemškega kanclerja, ki je soglasja pridobil s sklepanjem spretnih kompromisov. Šestnajst let trajajočemu zastoju nemške pokojninske reforme je nenadoma videti konec. Natančnejši osnutki reforme so v parlamentu napovedani že čez dva tedna. Kompromisi, kijih je kancler sklenil, da bi pridobil soglasja opozicije in sindikatov, pa so: parlamentarni opoziciji je obljubil dodatno pomoč pri pokojninskih pravicah za družine z otroki; za bančnike je olajšal pravila pokojninske naložbene politike, sindikate pa si je pridobil z obljubo, da se bodo že v letu 2001 pokojnine znova usklajevale z rastjo plač in ne z inflacijo. Vsi soglašajo, da gre za največji preobrat v nemškem pokojninskem sistemu po drugi svetovni vojni. Čeprav se bo Nemčija šele leta 2030 soočila z enako slabim razmerjem med številom zavarovancev in upokojencev, kakršnega ima Slovenija že danes (2 : l), že sedaj ocenjuje, daje nujno potrebno javno obvezno pokojninsko zavarovanje dopolniti z zasebnim in poklicnim zavarovanjem pri delodajalcu. Javno pokojninsko zavarovanje bo tudi v naprej ostalo najpomembnejši steber socialne varnosti na stara leta. Zbirna prispevna stopnja delodajalca in delavca bo še naprej ostala 19,3 odstotka bruto plače (v Sloveniji 24,35). Toda mlajši zavarovanci oziroma delavci naj bi kmalu začeli vplačevati v dodatno pokojninsko zavarovanje od začetnih 0,5 do končnih 4 odstotkov bruto plače. Kanclerjev načrt pokojninske reforme pa predvideva davčne spodbude in podpore za zasebna in poklicna pokojninska zavarovanja letno v višini 19,5 milijarde nemških mark. Davčne olajšave bodo vezane tudi na število otrok upravičenca (približno po 30 DEM na otroka na mesec). Znano je, daje nekdaj že razvito dodatno pokojninsko zavarovanje v nemških podjetjih v zadnjih letih nazadovalo zaradi visokih stroškov za delodajalce, pomanjkanja davčnih spodbud in zaradi visokih pokojnin iz obveznega zavarovanja. Te zaenkrat še zagotavljajo 70 odstotkov neto plače. Kancler Schroder je obljubil, da pred letom 2030 nikoli ne bodo padle pod 64 odstotkov neto plače. Nemška banka ocenjuje, da se bo na računih dodatnega pokojninskega zavarovanja do leta 2008 na leto zbralo že 64 milijard nemških mark. Čeprav je to skromno v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, pa bo prav gotovo pomemben vzvod na hitro spreminjajočem se nemškem finančnem trgu. Vendar pa načrt pokojninske reforme ne zahteva več, da mora dodatna pokojnina znašati najmanj toliko, kot so znašale vplačane premije. Obljuba, ki jo je po dolgih desetletjih težko izpolniti, če pride do gospodarskih težav. Tudi to je bil eden pomembnih kompromisov, s katerimi je nemški kancler uspel s svojim predlogom reforme. Slovenska pokojninska reforma se je začela letošnjega januarja. Prvi obrisi načrta nemške pokojninske reforme kažejo, da bo res zastavljena podobno, kot je slovenska. Vprašanje je le, ali jo bomo znali Slovenci enako odločno izpeljati v praksi, kot to nameravajo Nemci. Lučka Bdhm Pred otvoritvijo Mednarodnega obrtnega sejma je Območna organizacija ZSSS v Celju pripravila tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili o položaju delavcev v obrti. Novinarjem iz domala vseh večjih slovenskih medijev je uvodoma spregovoril sekretar območne organizacije ZSSS Ladislav Kaluža. Opozoril je, da so sindikati, zlasti Sindikat obrtnih delavcev Slovenije, v sodelovanju z obrtnimi zbornicami v zadnjih letih veliko storili za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev pri samostojnih podjetnikih. Se posebej pa so si prizadevali za nenehno izobraževanje in usposabljanje delavcev v obrti, kar zagotavlja perspektivo tako obrtnikom kot pri njih zaposlenim delavcem. Tiskovna konferenca območne organizacije ZSSS Celje l' tripartitno pogodbo. Ta ureja razmerja med delavcem, delodajalcem m skladom. Usposabljanje za socialno partnerstvo Kakor je dejal Ladislav Kaluža, Se interes za izobraževanje delavcev v °brti tako pri delodajalcih kot pri iglavcih povečuje. Vsi se zavedajo, _____________________________J Kako pomembno postaja znanje za us- Tiskovne konference so se udeležili novinarji skoraj vs^ Kn° delo in poslovanje. Z dodatnim slovenskih medijev. lz°braževanjem in usposabljanjem delavci ne povečujejo samo svoje de-ovne storilnosti, temveč si zagotav-‘Jajo tudi trajnost zaposlitve. Izobraževanje delavcev pri sastojnih podjetnikih je na zavidljivi ravi Brez znanja - tako Kaluža - danes na nobenem področju ni več mogoč razvoj. Majda Vešligaj, sekretarka Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Žalcu, je povedala, da njihov sklad deluje na območju obrtnih zbornic v Žalcu, Velenju, Mozirju, Šentjurju in Šmarju. Na tem območju je preko 1700 obrtnikov, pri katerih je 5250 zaposlenih delavcev. Kakor j e povedala Vešligajeva, prispevajo samostojni podjetniki v sklad odstotek od bruto plače delavcev. Sredstva, ki se zberejo v skladu, so namenjena izključno dodatnemu izobraževanju in usposabljanju delavcev. Sklad s programom svojega dela redno seznanja tako delavce kot delodajalce. V lanskem in letošnjem letu je največ pozornosti posvetil dokvalifikacijam, prekvalifikacijam in drugemu izobraževanju delavcev, ki ga terja zakonodaja. Gre zlasti za organiziranje tečajev iz varstva pri delu in higienskega minimuma. Lani je sklad v Žalcu organiziral tudi veliko tečajev o davku na dodano vrednost. Kakor j e dejala Vešligajeva, pa je posebej razveseljivo, da se povečuje število delavcev v obrti, ki sodelujejo na tečajih za tuje jezike in računalništvo. Sklad v Žalcu organizira tudi oglede strokovnih sejmov, kar prav tako prispeva k izpopolnjevanju delavcev in obrtnikov. Lani in letos so na specializirane sejme popeljali kovinarje, avtovzdrževalce, lesarje, gostince, frizerje, steklarje in gradbince, poleg tega pa obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem omogočajo tudi individualne oglede sejmov. Skupno pa si vsako leto ogledajo splošna obrtna sejma v Munchnu in Celju, za katera vlada med obrtniki in njihovimi delavci tudi največji interes. Ladislav Kaluža: Sindikati skrbijo za izobraževanje in za ekonomski položaj delavcev v obrti. Majda Vešligaj: S pomočjo sklada se dodatno izobražuje 63 odstotkov delavcev v obrti. Franc Stropnik: Vsak delavec, kije zaposlen pri obrtniku, se sreča s skladom najmanj enkrat do dvakrat na leto. Stroške za vse oblike šolanja in dodatnega izobraževanja kakor tudi za oglede sejmov sklad delavcem v obrti povrne v celoti. Res pa je, da morajo delavci določeno obliko usposabljanja oziroma izobraževanja najprej uspešno končati, da lahko dobijo povrnjene stroške. Zaradi takšne politike sklada se zmanjšuje tudi osip pri izobraževanju. Lani je sklad obravnaval skupno 3358 vlog za izobraževanje, kar pomeni, da se je dodatno izobraževalo 63 odstotkov vseh delavcev pri samostojnih podjetnikih. Sicer pa se po besedah Vešligajeve število delavcev, ki se dodatno izobražujejo, iz leta v leto povečuje. Vse več delavcev v obrti na območju Žalca se šola tudi na višjih in visokih šolah, nekateri pa se potegujejo celo za magisterij znanosti. Letos bo sklad v Žalcu pripravil presenečenje tako za delavce kot njihove delodajalce, saj bodo vse, ki so uspešno zaključili katerokoli obliko izobraževanja, povabil na srečanje s kulturnim programom. Hkrati se bodo z njimi pogovorili o tem, kako so zadovoljni z delom sklada in kaj od njega še pričakujejo. “Delo našega sklada j e usmerjeno v korist delavcev in s tem tudi obratovalnic, saj menimo, da brez znanja in spoznavanja novosti dandanes ni več napredka,” je poudarila Vešligajeva. Z delom sklada se praktično sreča vsak delavec Predsednik Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Celju Franc Stropnik je predstavil delovanje sklada v občinah Celje, Štore in Vojnik, kjer posluje okoli 650 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih preko 2200 delavcev. Po besedah Kaluže sta oba sklada v Žalcu in v Celju - v zadnjem obilju storila zelo veliko za dodatno 'Zobraževanje in usposabljanje delav-aev> oba pa želita svojo dejavnost še ■ 51riti, kar ne gre samo od sebe. I Svobodni sindikati s pomočjo P°beh skladov seznanjajo delavce z P jliihovimi pravicami, kijih imajo po ^°lektivni pogodbi in zakonih. Ta-ji 0 °ba sklada prispevata tudi k te-iijrilU’ daje med delodajalci in delav-■T* manj konfliktov, saj vsakdo po- I Kovinarje je posebej presenetilo, ■aaJe dodatno izobraževanje in usposabljanje tako lepo urejeno za delavce ■v °brti, medtem ko v številnih veli-H : *b gospodarskih sistemih za to bolj B' ;*bo skrbijo. Po mnenju Kaluže je ■ j^o, ker so se obrtniki v dogovoru ^sindikati odločili za izdvajanje in Marjan Jeranko: N#^r>ncentracijo sredstev, programov in stanovanjski skl^ČJ . zvajalcev za ta namen. Njihovemu Stanovali/ gledu bi morali slediti tudi deloda- sKtr5i"^£:,d7ihpa:8ih'zitirsisin' tudi prizadevajo. Navedbe Kaluže sta s številkami Sklad s svojimi programi seznanja ^krepila tudi Vešligajeva in Strop-delavce in obrtnike z mesečnimi m- «■ Povedala sta, da ima sklad v Zal-formacijami, ki jih izdaja območnV *a dodatno izobraževanje delav-obrtna zbornica v Celju. Kljub tem11 v obrti vsako leto na razpolago pa so nekateri delavci še vedno sla' 'Zu 70 milijonov tolarjev, sklad v bo obveščeni o delu sklada, ker so ne ® Ju pa blizu 20 milijonov. V Žal-kateri delodajalci brezbrižni in dela' enimo vsak delodajalec meseč-cev ne seznanjajo s programi dodat' » v povprečju prispeva za izobraženega izobraževanja in usposabljanja- nje delavcev v sklad 900 tolarjev, Res pa je - tako Stropnik - da & Ta en,j sem prvič poljubil Sonjo. 'Hillu " mi bo ostal za vedno v spo- •fdije bil tako strasten?" e> ne! Zalotil naju je njen mož! ” tffželeiu resnica v jy°sP°d Odvetnik, kako kaj kaže .ajem primeru?" Zal,, l>a>n' da se bo na sodišču izka-..jesnica! ” Strahi1!,ne' Ravno tega me je najbolj 'tiniea Odka ne nii 'Ur sem spoznal svojo ženo, ‘‘Ar™ ‘n ne kadim več!" tako ljubiš?" Hirna ' pae pa za cigarete in pijačo več denarja! ” al^dragec, kaj boš danespopap-V.v0 , ' naJ ti pripravim juhico ali .°v omaki?" hVq/ n Zena, kako si danes Ijubez-'■(>! ” ake bi videl, če pripraviš ju- “Af, a1a ■°lči! Ali 'm s psom! ne vidiš, da se pogo- “Fantje, ali ste slišali, da so prejšnji teden začeli v starih mariborskih zaporih snemati nov slovenski celovečerni film po romanu Draga Jančarja Zvenenje v glavi?" je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi povprašal Strugar Lojze. “Film bo režiral Andrej Košak, v njem pa bodo nastopali najbolj slavni slovenski igralci in igralke od Jerneja Šugmana in Radka Poliča - Raca do Uroša Potočnika in Ksenije Mišič. Novi slovenski film si bomo menda lahko ogledali že pred poletjem 2002! Res me zanima, kako se jim bo posrečil!? ” “Ali filma Zvenenje v glavi slovenska televizija zares še ni posnela?” je povprašal skladiščnik Rudi in se hudomušno nasmehnil. “Lojze, ali si zares prepričan, da ga že ne prikazujejo?” “Kako bi ga prikazovali, če pa je prejšnji teden v Mariboru padla šele prva klapa novega slovenskega celovečerca, predvidenih pa je 54 snemalnih dni,” je pojasnil Lojze. “Snemanje nameravajo končati celo v Izraelu. Zato ni niti najmanjše možnosti, da bi bila premiera novega filma še letos." “Meni pa se je dozdevalo, da je ta film že posnet in da ga naša televizija že prikazuje kot nadaljevanko," je z ironičnim glasom dejal Rudi. “Ne razumem, zakaj se ti je to dozdevalo?" je presenečeno povprašal Lojze. “To, da bodo začeli snemati film po Jančarjevem romanu, sem po radiu slišal že lani,” je pretirano resno odvrnil Rudi. “Pred dnevi pa sem po televiziji gledal oddajo, v kateri so naši politiki govorili o tem, kakšna naj bo slovenska zunanja politika. Nekaterim politikom je ob tem tako zvenelo v glavi, da sem bil prepričan, da gre za film posnet po Jančarjevem romanu." Vsi smo se zasmejali, Lojze pa je pribil: “Tudi meni se zdi, da v zvezi z slovensko-avstrijskimi odnosi ne zveni v glavi samo Haiderju in Schiisslu, temveč tudi nekaterim našim politikom. Zal pa to ni film, temveč žalostna resničnost!” “Rudi in Lojze imata prav,” je komentiral rez-kar Vili. “Kdorpo televizijskem dnevniku vsak večer redno spremlja, kaj vse se zadnje čase dogaja v tej deželi, bi zares lahko dobil vtis, da spremlja nadaljevanko Zvenenje v glavi po Jančarjevem romanu. Samo poglejte, kako zadnje čase zveni v glavi našim delodajalcem. Na eni strani terjajo ukinitev odmora za malico, ukinitev izplačevanja povračila za potne stroške, skrajšanje rednega letnega dopusta ter ukinitev številnih drugih delavskih pravic, po drugi strani pa pričakujejo, da bodo delavci več in bolje delali. To je tako, kakor če bi kdo iz dneva v dan bolj pretepal svojo ženo in pričakoval, da ga bo zato imela vsak dan raje. Za to, da pride kdo na takšno idejo, mu mora že pošteno zveneti v glavi." “Očitno v glavi zveni tudi tistim, ki so predlagali, naj državni zbor po hitrem postopku sprejme nov zakon o državni upravi,” se je v pogovor vključil mizar Tone. “O reformi državne uprave odgovorni razpravljajo, že odkar obstaja samostojna slovenska država - torej že deset let - pa je še vedno niso uspeli izpeljati. Zdaj pa predlagatelji novega zakona pričakujejo, da bodo lahko reformo izvedli v pičlih desetih dneh, in še to mimo sindikata in delavcev v upravi." “Kakor kaže, malce zveni v glavi tudi tistim, ki so odgovorni za našo kmetijsko politiko,” je dejal kurir Peter. “Na mednarodnem kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni so denimo pra-šičerejci ugotovili, da bodo morali vsi v stečaj, če pristojni ne bodo pravočasno ukrepali in rejcem prašičev zagotovili ustreznih pogojev.” “Kako pa šele zveni v glavi našemu direktorju, ki nas sili delati nadure, plača pa nam jih ne!” je vzkliknil Miro iz lakirnice. “Pa tudi regresa za letni dopust nam še ni izplačal, čeprav je že september. Hkrati pa govori, da moramo v tovarni dvigniti produktivnost dela! ” “Našemu direktorju ne samo zveni, temveč kar zvoni v glavi,” je nadaljevala kuharica Špela. “Vsak dan mi čepi na glavi, da moram zmanjšati stroške za pripravo malic, včeraj pa mi je rekel, da se je ričeta že naveličal. Ali misli, da lahko iz krompirja in ješprenja, ki mi ju prinaša ekonom, pripravljam nadevane telečje prsi v beluševi omaki?” “Še bolj zveni v glavi našemu komercialnemu direktorju," je povzdignil glas Lojze. “Vsak mesec nabavi bolj ceneno in slabšo pločevino, od našega oddelka pa terja, da bi delali iz nje boljše stroje, ki bi jih lahko on iz meseca v mesec dražje prodajal za izvoz. Saj tujim partnerjem vendar ne zveni v glavi!” “Fantje, lepo vas prosim, pustimo zdaj to zvenenje v glavi in se začnimo pogovarjati o čem bolj pametnem!" je onemoglo dejal Vili. “Zakaj se ne bi pogovarjali o zvenenju v glavi, Vili?” je hudomušno povprašal Rudi. “Saj se je včasih dobro spomniti, komu vse v tej deželi zveni v glavi, ali ne?” “Že, že, vendar bi bilo kljub temu bolje, da menjamo temo! ” je vztrajal Vili. “Zakaj le?” je vztrajal tudi Rudi. “Zato, ker lahko tudi vsem nam začne zveneti v glavi, če bomo še dolgo poslušali, kaj v tej deželi počnejo tisti, ki jim že lep čas zveni v glavi!” je odločno dejal Vili. “Zakaj pa ne bi enkrat za spremembo tudi nam delavcem začelo zveneti v glavi?" je komentiral Rudi. “Naj nam le začne zveneti v glavah - morda bomo potem končno tudi kaj pametnega in odločnega ukrenili, ali ne?” “Najbolj pametno, kar lahko storimo, je to, da ohranimo mirne in trezne glave, čeprav nam bodo naslednji mesec nekateri močno zvonili na ušesa,” je sklenil Vili. “Pred nami so namreč volitve, na katerih bomo dobili priložnost, da se poslovimo od vseh politikov, ki so minula štiri leta bolj kot ljudi poslušali zvenenje v svoji glavi.” ■\ V Iz dnevnika delavca Jožeta Zvenenje v glavi / Mednarodni obrtni sejem v Celju je tudi letos privabil veliko obiskovalcev. Na povabilo Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in skladov za izobraževanje delavcev si ga je ogledalo tudi kakšnih 2000 delavcev v obrti. Lepo vreme prejšnjo soboto so izkoristili tudi za družabno srečanje, kije bilo tudi letos na športnem letališču Levec pri Celju. Udeležence je najprej pozdravil predsednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar. Povedal je, daje začetek septembra rezerviran za promocijo obrti in drobnega gospodarstva. Ker so na sejmu svojo podobo postavili na ogled tudi delavci, je to tudi njihov praznik. Družabno srečanje je že 18. po vrsti in je torej doseglo polnoletnost, zato se mora tudi ohraniti. Župan Celja Bojan Šrot je udeležence spomnil na ugodne podatke o prispevku obrti in drobnega gospodarstva k ustvarjenemu družbenemu proizvodu. Zvonko Juter-šek, predsednik območne obrtne zbornice Celje, pa je izrazil pričakovanje, da bo nova kolektivna pogodba za obrt (podpisana naj bi bila kmalu) dala zaposlenim večje pravice kot splošna kolektivna pogodba. Udeležence je prisrčno pozdravil tudi minister za turizem in malo gospodarstvo Janko Razgoršek. Povedal je, da se je kot delodajalec leta 1983 srečal s sindikatom obrtnih delavcev. Ta mu je takrat, ko je ostal le s šestimi delavci, pomagal več kot država in banke. Ključ uspešnosti v obrti in drobnem gospodarstvu je po njegovih besedah simbioza med delavci in delodajalci, saj ne morejo eden brez drugega. Minister je poudaril potrebnost in koristnost združevanja zaposlenih v sindikat. Udeležencem je zaželel, da bi na družabno srečanje prihodnje leto prišlo tudi več delodajalcev, da bi se lahko med druženjem tudi bolje spoznali in kaj dogovorili. Boris Kopitar, kije tudi letos vodil program srečanja, seje ministru za njegove besede zahvalil in dodal, da bo mogoče kmalu ugotovil, da so zaposleni pri obrtnikih bolje zavarovani kot člani vlade. F. K. SREČANJA Priznanja Sindikata obrtnih delavcev Slovenije za leto 2000 so prejeli: Samo Zorec, Silcoop Ljubija-na, za uveljavljanje pravic zap°s' lenih, nesebičnost in solidarnost' Mihael Iglar, Avtoobnova d. <*• Maribor, za uspešno varovanj6 pravic delavcev, kar dosega z dia-logom z delodajalcem; Rado Slavič, Mesarija Fingušt Orehova vas pri Mariboru, z6 umirjen nastop, s katerim uspeva doseči zaupanje sodelavcev in p66-pričati nasprotno stran; Sklad za izobraževanje dela'-cev Krško, za dobro sodelovanj6 s sindikatom, urejanje stanovanj' skih vprašanje delavcev; počim1-kovanje, usposabljanje, izobraž6-vanje delavcev ... Ladislav Kaluža, območna ot' ganizacija ZSSS Celje, za uspeš" no vodenje območne organizad' je, s čemer sindikatu obrtnih d6-lavcev zagotavlja potrebno mo<-> Eli Medvešek, Usnjeni izdel' ki Pavli Domžale, za dolgoletn0 uspešno delo v sindikatu in skla' du za izobraževanje delavcev tet pomoč članom sindikata. Posebno priznanja Posebno priznanje za večdeset' letno delo v skladih za izobraže; vanje delavcev je prejel Fran6 Mušič, predsednik sklada za tfl obraževanje delavcev v Domžale6 J Dušan Kravos, predsednik koord1' nacije skladov za izobraževanje de lavcev, mu je ob tem izročil posee | no skulpturo Karantanski parite6 Kot je podelitev priznanja uteu11 Ijil Boris Kopitar, uporablja M6 I šič pri delu le eno samo pravil0' Delo mora biti opravljeno.__ Peter Jančar čestita Franciju Mušiču za večdesetlet-no delo v skladu za izobraževanje delavcev Domžale. Prejemniki priznanj skupaj z Petrom Jančarjem, Martinom Muršičem in Jankom Razgorškom. Miss Karmen prejema čestitke in nagrade. 18. srečanje obrtnih delavcev Slovenije Napoved ugodnejše kolektivne pogodbe Za zabavo 2000 udeležencev so skrbeli Šaleški fantje in Natalija Verboten. Mister... Na tekmovanju za mistra srečanja obrtnih delavcev 2000 je sodelovalo I0 kandidatov: Boštjan iz Ormoža, Dragan iz Majšperka, Marko iz Mislinje, Avgust iz Izole, Jože iz Novega mesta, Ernest iz Izole, Fahim iz Kopra, Janez iz Griž, Ciril iz Krope in Stane iz Trebnjega. Ženska žirija pod vodstvom Marte Mihelčič iz Kopra je po dveh nastopih soglasno za mistra določila Boštjana iz Ormoža. Organizatorji so ga okrasili z lento, prejel je tudi bogato košaro in rože. Miss ... Za deset nastopajočih kandidatk za miss je bilo kar nekaj prerivanja. Izbrane so bile: Karmen iz Kranja, Mileni iz Maribora, Tatjani iz Šoštanja, Branki iz Maribora, Aniti iz Kopra, Kseniji iz Rogaške Slatine, Jolandi in Klari iz Šempetra, Karmen iz Kopra in Jolandi iz Prebolda. Žirija pod vodstvom Francija Mušiča je z večino glasov odločila, da naslov miss pripade Karmen iz Kopra. Tudi miss je prejela lento, polno košaro in cvetje. enske so se pomerile v odbojki. Najbolj atraktivna disciplina je bila vlečenje vrvi. 1 Pl m H f Metrampu Podzemeli nedaleč od prp J.1 . v Beli krajini so se konec ci ni ?ga tedna na svojih tradi-nj Jalnih športnih igrah zbrali čla-n lr|dikata zdravstva in social-skrbstva Slovenije. Okoli Sen udeležencev nagovoril pred-q nik sindikata Eri h Šerbec, ki č i°r'* -ie na aktualne naloge, akajo sindikaliste v novi sena *’ 'n udeležence pozval, naj se ^tinščih obnašajo športno, ni ?C,.me v nogometu pri osnov-di v°Metlika si je ogledalo tu-Žj]j e 'ko mladih, ki so se udele-ža P°laganja temeljnega kamna ekio V° osnovno šolo. Skoraj vse Prin 6 S° P°kazale, da so dobro slavljene, žal pa ni šlo brez poči^ ■ ’ Saj si je eden od tekmoval-gle?'z nolnišnice v Rakičanu zvil sVoivVnJe moral poiskati pomoč t[i(i-'h,kolegov. Zanimive so bile h()jk' me žensk in moških v od-nače' S0 ^de ekipe precej ize- vUnj,llUncc srečanja je bilo tekmo-so ,v vlečenju vrvi, na katerem kaZa| e'°vale mešane ekipe. Po-lavoj e So’ da so zdravstveni de-SkUpPresnet0 močni, če povlečejo Oda v^kranjci, ki so se izkazali kot ^aliiv ?0stitelji, so pripravili tudi lOSro - skakanje v vrečah. niCe ^agovalee so čakale steklenke v 9’ 5 in 3 litri prave met-p0 ^rnine iz domače zidanice. Žencj ekmovanjih so se udeleži,, korali na družabnem sre-’ kJer so podelili nagrade in Srečanje članov Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Beli krajini Zdravstveni delavci vlekli skupaj priznanja najboljšim. Najbolj bu-čen aplavz je požel Marko Štuhec, ki je letos spet zmagal v ribolovu, v pičlih dveh urah je nalovil kar 5.800 gramov rib. Blizu izliva Lahinje v Kolpo je majhne in večje ribice lovil tako hitro, da jih drugi tekmovalci niso utegnili niti šteti. Tomaž Kšela Nagrade so prejele domala vse sodelujoče ekipe. Na tokratnih športnih igrah Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva je zmagala ekipa Zdravstvenega doma Maribor. Za odlično organizacijo športnih iger sta domačina Jože Miklič in Jožef Kočevar prejela veliko steklenico odličnega štajerskega vina. Rezultati: nogomet: 1. Splošna bolnišnica Maribor, 2. Zavod Dornava, 3. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor; odbojka moški: 1. Zdravstveni dom Maribor, 2. Splošna bolnišnica Maribor, 3. Zavod Dornava; odbojka ž.enske: 1. Zdravstveni dom Maribor, 2. Splošna bolnišnica Maribor, 3. Dom starejših občanov Črnomelj; ribolov ekipno: 1. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2. Splošna bolnišnica Maribor, 3. Zdravstveni dom Maribor; ribolov posamezno: 1. Marko Štuhec, 2. Marjan Rodošek, 3. Irena Ljubeč; pikado ekipno: 1. Dom starejših občanov Črnomelj, 2. Zdravstveni dom Maribor, 3. Zavod Dornava; pika-do posamezno: 1. Matej Žohar, 2. MajdaEmecl, 3. Branka Levai; vlečenje vrvi: 1. Zdravstveni dom Maribor, 2. Dom počitka Metlika, 3, Zavod Dornava. Skupno: 1. Zdravstveni dom Maribor, 2. Splošna bolnišnica Maribor, 3. Zavod Dornava, 4. Dom starejši občanov Črnomelj, 5. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 6. Splošna bolnišnica Murska Sobota, 7. Dom počitka Metlika, 8.Dom za varstvo starejših občanov Velenje, 9. Obalne lekarne. Razpis seminarja Naučimo se pogajati fr —.....-...^ Cilj: pridobitev znanja in veščin, ki so temeljna za uspešno pogajanje z nasprotno stranjo. Program priporočamo: funkcionarjem sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS, predsednikom sindikatov podjetij in zavodov ter vodjem in članom sindikalnih pogajalskih skupin ter članom svetov delavcev. Seminar bo v četrtek, 28. septembra 2000, v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1. V^-~----------------—....... ■ ■ J VSEBINA Kati /e bistvo pogajanj Kdaj so pogajanja primerna oblika razreševanja konfliktov. Pogajanja kot proces in pogajalski kontinuum. Stopnje v pogajalskem procesu. Pogajalski proces Ključni pomen priprav za uspešna pogajanja. Določitev cilja oziroma ciljev pogajanj. Vrste, prednosti in pomanjkljivosti pogajalskih strategij. Pomen informacij za pripravo na pogajanja. Vloge v pogajalski skupini. Začetek in trajanje pogajanj. Lokacija pogajanj. Pristojnosti pogajalcev. Začotok pogajanj Pomen prvega vtisa ob začetku pogajanj. Obvezne vsebine začetka pogajanj. Iskanja sporazuma Dokazovanje utemeljenosti svoje pozicije, nakazovanje novih mož- nosti. Predlaganje novih rešitev. Kako prepričati nasprotnika, da imamo prav. Koncesije - obseg in način dajanja. Etika pogajanj. Slepa ulica v pogajanjih - vzroki in način preseganja. Sklenitev sporazuma in zaključek pogajanj Kdaj je pravi čas za zaključevanje sporazuma. Tehnike zaključevanja. Oblikovanje sporazuma. Obvezne sestavine sporazuma. Zaključek pogajanj. Pogajalci kot osebnosti Katere so zaželene lastnosti dobrih pogajalcev. Katere so škodljiv6 lastnosti. Pogajalski stili in njihovi učinki. Osnove teorije potreb in njihovo delovanje na obnašanje v pogajanjih. Metode: predavanja, razprave, testi, igranje vlog. Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor knjig: Kako se uspešno pogajati (1992) ter Spretnost pogajanja (1996) in številnih strokovnih člankov o pogajanjih. Prijave* za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 22. septembra 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Čer bo prijav več, bomo preostale prijavljen6 uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 12.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno j6 vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminarje treb priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na žiro račun Zvez svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod na men nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 26". Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vand Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239, faks: 01/1J 34 279 ali 317-298. Vanda Rešet* vodja izobraževanja pri ZSb Opomba Prosimo, da podatke na prijavnicah izpolnite natančno in čitljivo, ker smo va po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za raz mevanje. * Prijavnica za seminar Naučimo se pogajati je bila objavljena v prejšnji številki našega časnika. PRIJAVNICA za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE 2. do 4. oktobra 2000 v SIC Radovljica Ime in priimek:..................................................... Datum rojstva:.................................... Naslov doma:........................................................ Izobrazba, stopnja izobrazbe:....................................... Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:........................................... - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Razpis seminarja Učinkovito soupravljanje —\ Od 2. do 4. oktobra 2000 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. Začetek prvega dne ob 9. uri, tretji dan zaključek ob 13. uri. Seminar je namenjen zlasti članom svetov delavcev in sindikalni^ zaupnikom ter drugim sindikalnim predstavnikom na posameznih ravne sindikalne organiziranosti. Davčna številka plačnika:...................... Član sindikata dejavnosti, katerega član ste: Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:........... Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):................................... Telefonska št. - doma:....................- v službi: Opomba: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: PROGRAM: Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCE* Predavatelj: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJ» SPOROV Z DELODAJALCI Predavatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Tema III: ,f SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDR*V PRI DELU Predavateljica: Lučka Bčhm, svetovalka v ZSSS DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Hranilna knjižica Pregled obrestnih mer veljavnih od vključno 1. septembra 2000 Realna letna Mesečna Letna obrest.mera obrest, mera obrest, mera Na vpogled "arčevalna ~ z odpovednim rokom nad 31 dni 0,00 % ~ z odpovednim rokom nad 91 dni 0,00 % ~ z odpovednim rokom nad 181 dni 0,00 % V^zanev/o^e_____________________ Ča 0,00 % 0,00 % 0,00 % 1,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % - do 30 dni 5,00 % - nad 1 mesec 2,50 % 0,90 % 11,60 % - nad 3 mesece 3,00 % 0,94 % 12,15 % - nad 6 mesecev 3,50 % 0,98 % 1 2,69 % - nad 12 mesecev 4,20 % 1,04 % 1 3,45 % - nad 24 mesecev 5,10 % 1,11 % 14,43 % - nad 36 mesecev 5,20 % 1,12 % 14,54 % - nad 60 mesecev 5,50 % 1,14 % 14,87 % -“‘•■v iiivi a-u t Žane vloge s tolarsko klavzulo. f^ntno varčevanje •as varčevanja - nad 60 mesecev 5,50 % 1,14 % 14,87% - nad 120 mesecev 5,60 % 1,15% 14,98 % OMrošniška posojila________________ Ročnost °d 1 do 9 mesecev °d 9 do 12 mesecev nad 12 do 24 mes. na 36 mesecev na 48 mesecev na 60 mesecev Jlad 60 mesecev ^brestna mera se določa v skladu s sklepom o obrestnih merah za tekoči Y ?tSec- Pri računanju obresti hranilnica uporablja konformne obrestne mere. 5I emeljna obrestna mera) za mesec september 2000, ki jo določi Banka ovenije, znaša 0,7 % mesečno oziroma 8,88 % letno. °restna mera zamudnih obresti za mesec avgust 2000 je 25,08 % letno. Uprava hranilnice ■ namenska, nenamenska od T + 2,50 % do T + 3,00 % Z nominalno - fiksno obrestno mero 0,00 % ■ namenska, nenamenska od T + 3,00 % do T + 3,50 % z nominalno - fiksno obrestno mero 0,00 % • namenska, nenamenska T + 4,50 % ■ namenska, nenamenska T + 5,50 % - namenska, nenamenska T + 5,90 % namenska, nenamenska T + 6,00 % namenska od T + 6,60 % do T + 7,00 % v Tema IV: A SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI p obravnavi GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE je 2gV|teljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizaci- Tema V: p kolektivne pogodbe in soupravljanje davateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS fc*e de/a: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje Pf - ‘ bocM? Za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svo-t^fribr s'nc^atov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 26. sep- če bo najmanj 20 prijav. S«'Dra 2000. Cen nar 130010 izvedli, t0|ara seminarja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 25.000 |ožit/?v za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba pri-Koti'tUlji potrdilo o plačani kotizaciji. 67g a°'l° nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-II” oLr ^1 ■ Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar Stro K'lc na številko 07. dncjRe seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, al-ec' vssti ležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to na-StrošPod ustrezno rubriko v prijavnici. tsijpii eLuivani? 'n prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvopos- s°bi je 7800 tolarjev). Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Odgovore na vprašanja v zvezi z vsemi seminarji dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239. Faks: 061/13 34 279 in 01/23 17 298. Razpis seminarja Vpliv zakona o finančnem poslovanju na podjetja Seminar bo v četrtek, 12. oktobra 2000, od 9.00 do 16.45 ure v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. Program priporočamo delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, članom svetov delavcev in sindikalnim predstavnikom na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. PROGRAM - Zakon o finančnem poslovanju in naloge sindikatov Strokovni izvajalec: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. - Likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost - Ukrepi za zagotavljanje plačilne sposobnosti (kratkoročni, dolgoročni) - Ugotavljanje povprečnega tveganja - Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti - Odgovornost članov uprav in nadzornih svetov - Delavnica: osnutek pravilnika o finančnem poslovanju za domače podjetje Strokovna izvajalka: mag. Cvetka Peršak, strokovnjakinja za finančno računovodsko področje v gospodarskih družbah in svetovalka za malo gospodarstvo, finančna izvedenka, cenilka podjetij. Metode: predavanje, razprava, delavnica. Prijave na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 6. oktobra 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Kotizacija za seminarje 13.000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar VIL, sklic na številko 25". Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS PRIJAVNICA za izobraževalni seminar VPLIV ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU NA PODJETJA 12. oktobra 2000 v Domu sindikatov v Ljubljani Ime in priimek:....................................................... Datum rojstva:.................................. Naslov doma:.......................................................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:......................................... Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:............................................. - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:............................. Član sindikata dejavnosti, katerega član ste:................................. Sindikalni zaupnik: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:..................................... Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE Telefonska št. - doma:......................- v službi:....................... Žig in podpis odgovorne osebe: 16 iflETOE čt. 31 / 14, september 2000 NAGRADNA KRIŽANKA GLAVNO MESTO tZARBEJ- DŽANA NAJGLOBLJE BREZNO HADA mitologije) LEDENI MOŽJE SKORJA HRASTA PLUTOVCA KOT SUROVINA PRITOK RENA V ŠVICI REMIJU PODOBNA IGRA S KARTAMI PRVOTNA MUZA PETJA AKONTACIJA DOBA m ŽA EZNA DR- VA ZDA gl. m.Topeka LASTNIK TOVARNE JAPONSKI DRAMATIK, PISATELJ IN ESEJIST (Kobo) ZAGOZDA AM. PISEC GROZLJIVIH ZGODB LEPO- SLOVJE I RUDARSKA ■ DEJAVNOST STOTINA JUGOSLO- VANSKEGA DINARJA PRIHOD IZ RODIL ŽENSKO IME RIMSKA DVE LUKA NA OTOKU HOKAIDO NAKDANJA VZHODNO- AZIJSKA UTEŽNA ENOTA RAZLIČ- NOST, RAZNO- VRSTNOST »s OPICA LOPATKA PLUGU GARJE FILOZOF HRIBAR SREDNJEVEŠKO PODLOZNI-ŠKO DELO KONICA VELIKA TEKOČA VODA JAKA AVŠIČ UREK STANE ČAČKA (zastarelo) feLl KILOGRAM NAJVI paradiž NAJNIŽJA št.31 Nagradna križanka PRAVO- SLAVNA ŽUPNIJA LUKA NA J. ANGLIJE ŠP IGRA NA KONJIH NEGA PROSA BREZ- DOMOVINEC PTIČ SEVERNIH MORIJ ORANJE IVO ANDRIČ NAZIV KOSITER POL TONA ZVIŠAN "C" SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ KAR VZBUJA SMEH GRM KI RODI LEŠNIKE VOLILNI MOŽ LIVARSKA SNOV PRIST. MA-KIAVELIZMA Avtor: Rudi Murn PRITOK BALHA- ŠKEGA JEZERA JURIŠ TANKA MREŽASTA TKANINA Nova Delavska enotnost •j" Uv w zr.rofl Z \ " ^ i GRŠKI BOG LJUBEZNI ZLOM REKA V NEMČIJI, I PRITOK LABS GESLA NAGRADNE KRIŽANKE St. 31 (14. 9. 2000): 1 2 3 EDVARD GRIEG IGRALNA KARTA OSEBNI ZAIMEK TUKAJ KLICA ZORANA ZEMLJA ŽIVAL KI RIJE V ZEMLJI TRESKE- TANJE TOMAŽ UNK MESTO V EPIRU, GRČIJA AMERIŠKI FILMSKI KOMIK LAUREL Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izre?V rtčlltfA nulpnlipnp no Hnnicniri no novim/- 7\/P70 c\/r»KnHnih vinHiL-otOV ^ ./V1 pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov 3*%(| nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada - tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 25. septembra ** Pravilna rešitev gesel iz 29. letošnje številke Nove Delavske cnotl' ,ji I. BROOKE SHIELDS, 2. MODRA LAGUNA. 3. LEPA PUNČKA. Nag1' 5000 tolarjev prejme Danijela Hanžič, Šuštarjeva 2, 1420 Trbovlje. h 4