Za spomitt
VIHARNIK METOD
Sam ttamjepovedal: fSotega lela ne fe>m večdočakal!Nibče mu ai tega verjel, oiti mu ai hotel verjeti, le res ga ai. Toje povedmi tmko, kot je atal reti: »Pojutrišajem imatno planiaci obiai ibor, giej, da ga ne boš zamudil!-
Nebo nad Vetiko id MaJo pianino parajo beli trakori. Parajo ga. Tkto aebo /n nad tisto planino, ki jo je Metod z otočjo svojc fjmbezni do planin odkrival sto in sto mlajšim Ijudem. BU je meizprosno trd in še bolj mebak. Organizalor po prepnčaaju ia srvu. Za sebojje znal potegniti najmlajše in aajstarejše. Trden in trmasl značaj, ki si ga je kalil na Kozjanskem, ko je bilo najbolj kudo. Med vojsko, med narodnosrobodiloo rojao.
Star je bil komaj dobrih šestnajst let, ko je dotna na skrivaj poiskaJ nahrbtnik, ga napolnil z najnujnejšim in odšel v bribe. Že dobro felo poprej, preden so klonffi Italijaoi, je bS v prvih vntab aktivistov in prvoborcev, ki so grizli nemikvga okupatorja.
MetoČ je imel srce, veliko srce za lo našo malo domovinico. Nikdar $e oi znal pobvaliti, nikdar oi oašel dobre besede za sebe, temveč je samo iskal in organiziral. Bil je kot maloplaninski vibamik. kol seme, ki ga je nanva zane.sla na najbolj trda in najmanj bvaležna tla. Navkljub temuje rastel in se razdajal: resda krteritoinzbolečino, vendarzglobokimprepriautfem. Doiivelin preiivel je prenekatero razotaranje, toda ajegova pianina ga ni oikdar izdala. Zmerajjojc nosil r srcu. S fotografskim aparatomji je sem in tja akradel kakšao oajbolj skrito rožko, to ps je bilo ludi vse.
Njegon Mala in Velika planina sta oropani za enega srojih majzrestejših oboževatcev in občudovaicev. V«n, kaj bi rekd zdaj: »Ne bodi teiak ia mikar sepretiraraj, tipisan!Metod, aprosti, Naj ti bo lahka čmuška zeamlja.
Te dni, ko sneii, kot v uajboljSb stmrih časih, ko je iz ledise pognala čntaška »bajta«, je zgoraj na Mali ptaouti vse tako koije bOo. ISalaako lako. Nič se mi sprvmenilo.
Črmaški planimski dom, Metodova bajta, stoji. To je mjcgon koia, me pozabht, prosim! Metodova koia.
Metod Lampic seje rodU 23. maja 1927. leta am Čntačaa. Starih. Bilje Sforeaec, Jogoslovan ia dipiomintai pravaik, komisar balM-ffoua v kozjanskem odredu, komandant partizaaske enote aa sreatski fronti, direktor Triglav filma. dolgoletai predsednik pla-aonskega drvštva Črnače, rezenni major JLA, edea amjiečjib tjubitetjef slaveaskib piaaia ia mladioet, ki je kot »Titov pilo-mac; kotje sam rekd, kol prvi Shreaec marsalu leta 1950 izročH itafetao palico ia mu seget v roko.
NIKO LAPAJNE