86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger 1 , Tanja Cegnar letu 2018 meritve cvetnega prahu potekajo na štirih merilnih postajah: v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V januarju je celoten niz podatkov na razpolago za Izolo in Ljubljano. V Lendavi zaradi tehnič nih težav manjkajo podatki za obdobje od 15. do 21. januarja, v Mariboru pa za štirinajst dni od 15. do 28. januarja, zato podatkov za Maribor nismo prikazali na slikah. Opazili smo cvetni prah osmih vrst rastlin, največ cvetnega prahu je na celini prispevala leska, nekoliko manj jelša. V Primorju je dobra polovica zrn pripadala cipresovkam. Ostale vrste še niso cvetele, v zraku so bila le posamezna zrna jesena, topola in bresta, ki so najavljala novo sezono. Slika 1. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu januarja 2018 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, January 2018 Obdobje zimskega mirovanja so nekateri grmi leske prekinili že v drugi polovici decembra leta 2017. Posamezna zrna smo zabeležili na vseh merilnih postajah. V Lendavi je bilo cvetnega prahu nekoliko več , predvsem zadnjih sedem dni v mesecu, ko je obremenitev znašala do 10 zrn v m 3 zraka, kar lahko ocenimo za zač etek sezone, ki je določ en s petdnevnim zaporednim pojavljanjem cvetnega prahu brez prekinitev. Na ostalih merilnih mestih se je sezona zač ela v prvem tednu januarja, nekoliko kasneje v Ljubljani, v zač etku druge tretjine meseca. K cvetenju in sprošč anju zrn sta pripomogla za december visoka temperatura in toplo vreme v zač etku januarja. Č e se ozremo leto nazaj, januar 2017 ni bil dovolj topel, da bi leska zacvetela, sezona se je zač ela šele v februarju. Zgodnjemu zač etku sezone v prvi polovici januarja smo bili prič a še v letih 2003, 2007, 2014, 2015 in 2016. Zgodnje cvetenje ni povezano samo s sonč no lego rastišč a in temperaturo zraka, obdobje zimskega mirovanja dreves in grmov uravnavajo tudi genetski dejavniki. Ena poleg druge lahko rastejo leske v polnem cvetenju in tiste, ki so šele na zač etku cvetenja. Jelša potrebuje nekoliko več toplih dni, da zač ne sprošč ati cvetni prah. Prva zacveti siva jelša, šele nato z dvotedenskim zamikom č rna jelša. V Ljubljani in Mariboru je bil letos zač etek sezone teden dni kasnejši od leskinega. V Lendavi je zač etek kasnil za 20 dni in v Primorju za 24 dni, kjer je zač ela cveteti 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 0 100 200 300 400 500 600 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Število zrn/m 3 Izola Ljubljana Lendava V Agencija Republike Slovenije za okolje 87 č rna jelša. V Primorju je bilo v januarju v zraku le malo jelšinega cvetnega prahu, medtem ko so bile na celini v zadnji tretjini meseca že visoke obremenitve. V Primorju se je v zraku pojavljal cvetni prah cipresovk, v okrasne namene je tu sajenih več različ nih vrst dreves. V tem obdobju cveti srebrnosiva arizonska cipresa, katere cvetni prah ima visok alergen potencial. Vednozelena cipresa, najprepoznavnejše drevo v sredozemskih vedutah, cveti kasneje, konec februarja in v marcu. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Lendavi, januar 2018 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana and Lendava in %, January 2018 jelša leska cipresovke/tisovke Izola 2,8 26,9 58,5 Ljubljana 10,5 81,2 5,9 Lendava 20,5 75,6 1,9 Slika 2. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše januarja 2018 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, January 2018 Slika 3. Cvet in cvetni prah jelše (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 3. Alder (Alnus) flower and pollen grain (Photo: Andreja Kofol Seliger) Januar 2018 je bil opazno toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju. Na Obali je bila najvišja dnevna temperatura vse dni nad pragom 5 °C, nad katerim se sprošč a cvetni prah leske in jelše. Z redkimi izjemami sredi meseca in zadnje dni januarja je najvišja dnevna temperatura presegala 10 °C. Obremenitve zraka z lesko in jelšo so bile na Obali nizke saj drevesi nista pogosti na tem področ ju, nekaj več je bilo v zraku cvetnega prahu cipresovk. V notranjosti države je bila najvišja dnevna temperatura več ino dni nad pragom 5 °C, pod ta prag se je najvišja dneva temperatura spustila predvsem 0 30 60 90 120 150 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Število zrn/m 3 JELŠA Izola Ljubljana Lendava Agencija Republike Slovenije za okolje 88 ob ohladitvi sredi meseca. V dneh od 5. do 7. januarja in nekajkrat v drugi polovici meseca je v notranjosti Slovenije temperatura presegla 10 °C. Slika 4. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu leske januarja 2018 Figure 4. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, January 2018 Slika 5. Cvet in cvetni prah leske (foto: Andreja Kofol Seli- ger) Figure 5. Hazel (Corylus) flo- wer and pollen grain (Photo: Andreja Kofol Seliger) Leto se je zač elo z oblač nim vremenom, dež se je od zahoda razširil nad vso državo. Ob morju je sprva pihal jugo, nato burja, drugod po državi pa severovzhodni veter. Drugi dan januarja je bilo sprva oblač no, popoldne se je delno zjasnilo, po nekaterih nižinah je ostala nizka oblač nost. Sledil je dan z malo sonca in precej oblaki, pihal je okrepljen jugozahodni veter. 4. januar je bil več inoma oblač en, naslednji dan je bilo deloma jasno v Mariboru in Lendavi, drugod oblač no. Razmere so bile naklonjene razvoju cvetnega prahu v cvetovih, sezona cvetnega prahu leske se je zač ela na vseh merilnih mestih, le v Ljubljani je kasnila. Od 5. do 7. januarja je bilo oblač no z obč asnimi rahlimi padavinami, le v Mariboru in Lendavi je bilo deloma sonč no, prvi in drugi dan je pihal jugozahodni veter, za januar je bilo toplo. V suhem vremenu se je obremenitve zraka z lesko moč no poveč ala na severovzhodu države, v Primorju smo zabeležili porast cvetnega prahu cipresovk. 8. januarja je prevladovalo oblač no vreme, na Obali je pihal jugo. 9. januar je bil oblač en, dež se je od zahoda postopoma širil proti vzhodu. Do Lendave padavine niso segle, kljub temu so se obremenitve zraka znižale. Naslednji dan je bilo oblač no, padavine so do jutra povsod ponehale, najpozneje ob morju in na vzhodu. 11. in 12. januarja je bilo na Obali sonč no z burjo, drugod je bilo oblač no, drugi dan je zapihal severovzhodnik. Šele v tem obdobju se je zač ela sezona leske tudi v Ljubljani. Do tedaj so bila v zraku obč asno le posamezna zrna. 13. in 14. dne je bilo na Obali sonč no z burjo, v Ljubljani je bilo prvi dan deloma sonč no, v Mariboru in Lendavi oblač no z obč asnim rahlim dežjem. Kljub dežju se je obremenitev zraka z lesko nekoliko poveč ala, v Lendavi se je zač ela tudi sezona jelše. V nadaljevanju zaradi tehnič nih težav v Lendavi manjkajo podatki za obdobje od 15. do 21. januarja, v Mariboru za štirinajst dni od 15. do 28. januarja. 0 50 100 150 200 250 300 350 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Število zrn/m 3 LESKA Izola Ljubljana Lendava Agencija Republike Slovenije za okolje 89 Na Obali je bilo 15. januarja dokaj sonč no, drugod oblač no. Naslednji dan je bilo v Mariboru in Lendavi več inoma sonč no, drugod oblač no. Pihal je jugozahodni veter. Sledil je oblač en dan z manjšimi krajevnimi padavinami. 18. januar je bil sonč en, pihal je jugozahodni veter. Sledil je oblač en dan, obč asno so bile padavine v osrednji Sloveniji. Obremenitev zraka na Obali in v Ljubljani je nekoliko nihala, vendar kakšnega izrazitega poveč anja ni bilo. Izstopal je le 19. januar na Obali, kjer smo zabeležili visoko obremenitev s cvetnim prahom cipresovk. Severovzhodni veter je prinašal hladnejši zrak. 20. in 21. dne je bilo sonč no, naslednji dan je bilo v Lendavi in Mariboru precej oblač no, v Ljubljani in na Obali pa sonč no. 23. in 24. januarja je bilo sonč no, le na vzhodu je bilo obč asno nekaj več oblakov. Naslednji dan je bilo na Obali precej oblač no, drugod sonč no, krepil se je jugozahodni veter. 26. januarja je bilo v Ljubljani oblač no, drugod je za nekaj č asa posijalo sonce. Poveč ala se je obremenitev zraka predvsem v Lendavi, poleg leske se je v zraku nahajal tudi cvetni prah jelše, katere sezona se je hitro razvijala. Naslednji dan je bilo v Ljubljani sonč no, drugod več inoma oblač no. Sledil je oblač en dan, 29. dan je bilo oblač no na Obali, drugod pa več inoma sonč no. Predzadnji dan meseca je bilo sonč no in za januar toplo. Zadnji januarski dan je bilo več sonca na Štajerskem in v Prekmurju, več oblakov pa na zahodu in v osrednji Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. V zadnjih treh dneh januarja se je obremenitev zraka moč no poveč ala na vseh merilnih mestih, k temu so pripomogle predvsem za januar visoke temperature. V zraku je bil cvetni prah leske, jelše in cipresovk. Slika 6. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk janaurja 2018 Figure 6. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, January 2018 Prič akovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v marcu 2018 Marec je mesec na prehodu iz predpomladnih dni v zgodnjo pomlad, ko zacveti več vrst vetrocvetnih lesnatih rastlin. V dolgoletnem povpreč ju ga po obremenjenosti s cvetnim prahom prekaša le april. V zač etku meseca bo v zraku še vedno prisoten cvetni prah leske in jelše, ki sta letos zacveteli že v januarju. Cvetni prah bodo sprošč ali topoli, vrbe in brest ter cipresovke in tisovke, v drugi polovici meseca tudi jesen. Na celini bo prevladovala tisa, v Primorju ciprese. Pridružil se jim bo javor. V mestih največ cvetnega prahu prispeva vetrocvetni ameriški javor. Vrsta je tujerodna in izkazalo se je, da je tudi invazivna. Č e bo dovolj toplo, bodo že v zač etku druge polovice meseca v zraku tudi zrna gabra in breze, v primeru hladnejšega vremena konec marca. V toplem vremenu lahko konec marca zač nejo sprošč ati zrna cvetnega prahu hrast, platana in v Primorju prve trave. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Lendava in Prekmurje, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. On figures only data from Ljubljana, Izola and Lendava are represented, because nearly half of the data from Maribor are missing. An outlook for the current month is included in the article. 0 50 100 150 200 250 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Število zrn/m 3 CIPRESOVKE/TISOVKE Izola Ljubljana Lendava