20O
Listek.
sem že omenil, pisal pisatelj po sluhu ter se tako lahko vdal vplivu svojega slov. jezika. — Br. spom. nam dokazujejo, kako moč in kak ugled je imela staroslovenščina — nje stedove nahajamo celo v češčini in poljščini — in kako izobraženi so bili slovanski menihi, ki niso prevajali samo iz grških in latinskih,  temveč tudi iz  staronemških predlog,
Zanimivi so „br. spom." tudi zato, ker se nahajajo v njih sledovi starejše oblike staroslovenščine, nego se je govorila za časa slov. apostolov in njih neposrednih naslednikov (prim. »balij«, »natrovčchu«, »spytny«, »iskoni« i. t. d.); ob enem pa nahajamo v njih tudi znake poznejše redakcije staroslovenskih  spomenikov.
Končno so »br. spom.^ tudi dokaz proti Miklošičevi teoriji, da bi bila staroslovenščina narodno narečje v sedanji Ogrski (v Panoniji ali na Moravi). Saj nahajamo v njih češkoslovaški vpliv, in to je bil oni jezik, ki se je govoril na omenjenih tleh. Tam so bili sicer tudi Slovenci (zlasti ob Blatnem jezeru), toda pri njih ni bil početek cerkvenoslovenskega slovstva, temveč na Moravi.
Za določitev starosti briž. spomenikov se je obrnil Vondrak do nemških paleografov. — Dr. Laubmann v Monakovem jih je vvrstil konec X. ali v prvo polovico XI. stoletja, paleograf in historik E. Miihlbacher na Dunaju pa je določil za prvi odlomek dobo okoli 1. iooo., za drugega in tretjega pa drugo polovico XI. stoletja ter dostavil: »Das 12. Jahrh. ist fiir die slavischen Texte ausgeschlossen «.  —
Vondrakova razprava obsega 51 strani; potem slede spomeniki vzporedno v originalu in transkripciji ter latinski prevod z opombami (52—61.). V prilogah je na str. 62.-64. natisnjena homilija sv. Klementa, za njo pa prvo (Aretina in Dobrovskega) naznanilo o brižinskih spomenikih (str. 65. do 67.) Na strani 68.—78. je natančen, vrlo poraben slovar izrazov, na-hajajočih se v spomenikih, 79. in 80. stran obsegata popravke in dodatke, str. 81. in 82. pa kazalo imen in stvari. Poseben okrasek Vondrakove izdaje je  9  snimkov,  ki   predočujejo spomenike v izvirniku.
Vondrak si je s svojo izdajo utrdil dobro ime, katero je užival že doslej med slavisti, ter je tistim, ki se za to zanimajo, ponudil priliko, da se natančno  pouče o brižinskih spomenikih.                                    Fr.   Vidic.
Narodopisne museum českoslovanske v Praze so ustanovili, kakor je znano, o priliki praške narodopisne razstave leta 1895. z namenom, da druži v sebi znamenitosti rečene razstave ter pospešuje nadaljnje proučevanje narodopisja. To društvo je pričelo izdajati publikacije, ki se do-stajejo slovanske folkloristike. Izdajalo bode po šestkrat na leto Vestni k muzeja, ki bode agitacijskega značaja, in najmanje po dvakrat v letu Zbornik znanstvenih spisov iz vseh strok narodopisja. Oskrbništvo narodopisnega muzeja zastopano po dr. Niederleju, je ponudilo te publikacije   »Ljubljanskemu  Zvonu«   v zameno.
— oe—