EC
ŠTEV
LJUBLJANA, SOBOTA, DNE 11. DECEMBRA 1937
LETO I
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 - DELAVSKA ZBORNICA - TELEFON ŠT.: 35—29 - POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.548 - NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO -(24.- DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36,— DIN LETNO) - CENE OGLASOM PO DOGOVORU -UST IZHAJA VSAKO SOBOTO
Sistem katolištva
Kar so nam očitali vodilni gospodje z desno in leve v strahu pred našim mladim vstajajočim pokretom, da ta polaret ni iiezavisen,, ne strokoven, tega nam delavstvo samo, če ni nahujskano, ne očita. V svojem neposrednem doumevanju življenja čutijo, da smo v narodovem življenju orači novih brazd in sejalci novega semena.
Ne ostajamo na površinah kakor nasprotniki, ki skušajo s svojimi nezdravimi nazori kakor z Ijulko preprečiti zdravo rast sadov narodnega duha. Nam je narod kakor zemlja, vedno pripravljen,, da se oplodi in nov sad rodi. Treba je le, da se vrnemo k njegovemu bistvuv da na globoko preorjemo brazde in v debelih plasteh zasujemo plevel, ki ga je tuji duh po izkazanih sinovih med nas zasejal.
Uvožena navlaka liberalizma in marksizma,, pretiranega nacionalizma in z njim spojenega fašizma se v resnici ni mogla vsesati v našo narodno dušo, ni mogla stvoriti z njo skupne enote. Ostala je na površju le kot plevel in tako duši dihanje našega zdravega razvoja v vseh smereh. Narod sam je ostal v svojem bistvu neokužen,, nepokvarjen. Živi svojo lastno miselnost, svoje lastno čutenje, kljub vsemu samoniklo raste v novo dobo. Njegov zdrav organizem se krčevito brani pred strupom uvoženih, izumetničenih, odrešenje obljubljajočih sistemov. Zdrave široke delavne plasti našega ljudstva var jejo in hranijo v sebi in priznavajo samo en sistem, ki naj k sreči vodi poedinca in vse javno življenje v dobro skupnosti. Ta sistem je krščanstvo ali bolje in izčrpneje naznačeno katoličanstvo.
To pa so doumeli delavci, ki trenoit-no še ne gredo z nami,, da nam gre v našem pokretu za ta katoliški sistem, da gre naša borba le za njegovo dosledno uveljavljanje v življenju. Niso sioer v svojih sodbah rabili ravno izraza katoliški sistem, a čutiti je bilo in je iz teh sodba o nas,, da smo neka m pre več verski , katoliški, cerkveni. To pa pomeni isto kakor reči: snujejo i n g r a -de i z k a t o 1 i š k e g a sistema.
Mi k tem ugotovitvam dodajamo, da nas samo veselijo kot priznanje. Ni nas strah katoliškega imena, nasprotno, radi bi,, da bi ga bili v svojem pokretu tudi vredni. Želimo, da bi bili močni oblikovalci delavskega strokovnega pokreta na osnovah katiolištva.
Mi smo na to ponosni in vsak sime biti,, kdor tukaj z nami sogradj, ker smo uverjeni, da bo po končnem zlomu nasprotnih sistemov, Id se že delno rušijo saimi v sebi, samo naše stališče ono, ki bo aktivno urejalo svet. Zakaj le katolištvo, ki zajema celega človeka,, more zajeti tudi vsa velika vprašanja celega človeštva in jih urediti prav.
Celo to! Za sigurno izvedbo našega programa nam ni ničesar bolj potrebno kakor še več vernosti,še več katolištva, še več pravega cerkvenega duha,, pravega resničnega življenja iz Boga. Vsakomur posebej ga je treba, slehernemu delavcu, zlasti slehernemu po-kretašu naše organizacije. Zato se moramo truditi z vsemi silami, da si najprej« v osebnem živ-
Pilatovsko si umivajo roke
Zadnja »Delavska pravica« v uvodniku »Pravi vzrok«, odvrača od J. S. Z. krivdo za prelom, ki je nastal v vrstah našega delavstva z ustanovitvijo ZZD.
V	tem uvodniku seveda trdi JSZ, zaljubljena sama vase, da je JSZ edina dedinja pravega Krekovega duha. Mi pa smo zato, ker se priznavamo ik »kar toliški narodni skupnosti« organizacija JRZ, ki hoče delavstvo zasužnjiti Takole pravi potem, ko pripoveduje, da je spor nastal samo radi boja za neodvisnost delavstva: »Ta dejanski in edini vzrok spora je končno privedel do ustanovitve nove katoliške delavske organizacije, ki se danes že čisto odkrito priznava h »katoliški (politični) narodni skupnosti, to je k JRZ.« Pa tudi ustanovitelji sami sedaj že priznavajo to novo organizacijo za svojo, kar nam dokazujejo vsakovrstne podpore bodisi po časopisju ali v raznih okrož-nizah (JRZ in dr.)
Naj nam »Delavska pravica« navede, kdaj se je ZZD priznala h »katoliški politični narodni skupnosti«. Kje smo tako zapisali, kdaj smo tako rekli? Zakaj vstavlja naši izjavi, da se priznavamo h »katoliški narodni skupnosti« krivično in nepošteno čeprav v oklepaju izraz »politični«. Pripadali kot strokovna organizacija k čisti »kat. narodni skupnosti« pa se še ne reče: organizacija je član JRZ, kakor to nesmiselno in odvratno trdi glasilo JSZ. Tudi za njo bi bilo prav, če bi povsem svojem duhu pripadala k tej skupnosti, a nažalost noče. Noče katoliških sil združevati, noče jih jačati.
—	Dalje, kdaj in kje so nas ustanovitelji JRZ priznali za svojo organizacijo? Nikoli! Podpore v časopisju in raznih okrožnicah slov. dela JRZ pa so samo dokaz, da nas smatrajo za resne in upoštevanja vredne. V kolikor pa se oni, ld nas priporočajo, kjer-
koli trudijo, da obranijo katoliškega duha naroda proti zastrupljevanju vseh vrst socializma, pa je jasno, da jih bomo kljub deljenim silam radi in to po svoji dolžnosti podpirali z vsemi svojimi močmi. Tudi, če bi bili to politični voditelji naroda, zlasti taiki, ki so pokazali, da so znali zanj trpeti.
Da, katoliška narodna skupnost, stanovsko pravično urejena, to je naš ideal. Tega zavrača nesmiselni krščanski socializem, ki ga propagira JSZ in »Delavska pravica« proti duhu Cerkve in seveda tudi cerkvi zvestega Evangelista Kreka.
Kaj je Krak učil govoriti dobrim katoličanom: »Med vami in nami je prepad. Vi pte na desnem, mi pa na levem bregu. Med nami in vami ni mostu«. »Okrožnice papežev nas ne vežejo v vesti. Okrožnici »Quadrage-simo anno« se pozna, da jo je spisal jezuit, član gosposkega reda. Nosi avtoriteto samo tega jezuita«. »Papeževe okrožnice so cunje popisanega papirja.« »Škofova sodba zame ni merodajna«. Kdaj vas je Krek tako učil? Odgovorite! Kdaj je Krek rekel: Ne sprejemajte duhovnikov v svoje organizacije. Cie jih, delajte to proti lastnemu poslovniku tako, da uničite njihov upliv. Ne poslušajte svojih župnikov in jih ne pripuščajte na posvete v zadevah važnih skupnih odločitev katoličanov, če tudi bodo hoteli zraven biti. Skrbno presodite navodila cerkvenega nezmatjivega učeništva, če vam le morda ne vriva kakšne reakcije. Hvalite pa Marksov gospodarski sistem, branite komunistične zablode, zagovarjajte boljševiška nasilja. Katoliške uniformirane fante zmerjajte s fašisti! Sodelujte vedno in povsod z marksisti. — Talko je rekel Krek?! — Snojih sestankov imejte le malo. Vaše
Nepokorne likvidirajo...
Boljševiške teroristične organizacije so v zadnjih mesecih začele zopet močneje delovati. Njihove žrtve pa niso samo odločni nasprotniki boljševizma, ampak tudi oni levičarji, ki se nočejo ukloniti naročilu sovjetske vlade, da se ustanovi enotna levičarska fronta pod vodstvom Moskve.
Tako piše socijalistični list v Švici »Sentinelle« z dne 2. novembra 1937. Mednarodni poborniki so zanesli spor med so-cijaliste in sindikaliste prav v tisti deželi, kjer je ta zveza najbolj potrebna (v Španiji), da ne govorimo o smrtitvah in samovoljnosti policije in še posebno Stalinovih odposlancev, zaradi katerih so postali kot žrtve socijalisti kakor tudi stotine anarhistov.
Evo par primerov »likvidacije«:
V	avgustu 1937 je bil predstojnik »De-1fVlke stranke za marksistično enotnost«
A.	Nin v Barceloni aretiran od sovjetskih
agentov. Zastraženega so potem peljali v Valenci jo, nato v Madrid in končno v Al-calo de Henares. Od tam je izginila vsaka sled za njim.
Francoski in angleški marksisti so poslali delegacijo v Španijo, ki naj bi na mestu samem pri španski vladi poiskala za njim sledi. Po svojem prihodu so si bili takoj na jasnem, da ni več nikakršnega upanja, da bi bil Nin še med živimi. Videli so s kako velikim terorističnim aparatom razpolaga boljševizem v Španiji. Ne da bi količkaj opravili se so vrnili. Nin pa je izginil za vedno, samo radi tega, ker se ni hotel podvreči sovjetski diktaturi v Barceloni.
O tem umoru piše Leon Trocky v svojem »Bulletin de 1’ Oposition«: »Nin je bil star, nepodkupljiv revolucijonar. Zagovarjal je pravice španskega in katalonskega naroda napram agentom sovjetske birokracije. Vsled tega ga je G. P. U. tudi pri-
članstvo kar na socialistične zbore vodite. Za najvažnejše stvari, kakor za stavke, kolektivne pogodbe izprtja, naj se kar tam odloča. Posebnih širših posvetov vašega članstva za vse to ni treba. Nič Vas naj tudi ne moti, če so vas socialisti že iz tovarne metali, če so stavili nezaslišano zahtevo na P°dj©tje, da mora vas s pogajanj odstraniti, sicer se sami ne pogajajo. V občinah se pri volitvah zvežite zoper katoliško skupnost z marksisti. — Je to Krekov nauk? — ,Hvalite in širite in podpirajte časopisje, ki piše v smislu ljudske fronte, dekle komunizma. Pridno rovarite, da boste pripravili tla za končno razdejanje katoliške skupnosti in bo narod šel v blatne vode ljudske fronte za marksizem in nekatere stremuhe’.
Ne, tako Krek ni govoril, ne delal in ne učil. Govorili in delali so tako drugi.
Uplivni člani JSZ odborniki, predsedniki njenih organizacij so tako delali, kakor bi prejeli vsa gorenja navodila. Vse to so storili in izjavili v enem samem industrijskem kraju Slovenije. Koliko so storili in govorili hudega po vsej ubogi Slovenijii, pa more pretehtati samo Bog.
Ko bi Krek vstal iz groba in videl, kaiko zapravljajo njegovo dediščino, kakšen obračun bi ta veliki mož naredil z vodilnimi gospodi J. S. Z. Toda sam ne vstane, vstali pa smo iz njegovega živega cerkvenega in ljudskega duha in bomo po svojih šibkih močeh vse storili, da zmaga resnica ter reši narodne mase delavstva ljubimkanja z levičarstvom.
To ljubimkanje z levičarstvom je pa tudi bistveni razlog za odpad J. S. Z. od katoliške narodne skupnosti in edini za nastanek ZZD.
jela. V nekem brzojavnem poročilu, ki ga je narekovala G. P. U. je bil obdolžen .trockizma, čeprav je umorjeni revolucijonar proti tem neštetokrat protestiral. Pod vodstvom Nin-a, kakor tudi pod vodstvom Maurius-a je ostala »Delavska stranka za marksistično enotnost« nasproti četrti in-ternacijonali in je izključila trockistične pripadnike iz stranke. Ni hotel, da bi bila ta stranka orodje v Stalinovih rokah. Odklanjal je sodelovanja z G. P. U., ki bi imelo za Špance slabe posledice.
To je bil njegov »zločin« jn ta »zločin« je moral plačati z življenjem.
Angleški socijalist Bob Smilie, sin znanega angleškega voditelja gorskih delavcev, ki je po poročilih umrl na posledicah bolezni, je bil v resnici skrivoma umorjen od agentov sovjetskega terorja.
Manuel Maurin, mlajši brat predstojnika »Delavske stranke za marksistično enotnost« je bil v Barceloni vržen v ječo; od komunistov, ki so imeli bolanega .tako dolgo zaprtega, da je bilo njegovo stanje brezupno. Šele nato so ga poslali v bolnico, kjer je brž nato umrl.
ljenju pridobimo božji blagoslov, da ga bomo mogli v javnosti v luči njegove modrosti posredovati drugim. Brez tega bi ostala vsa pota zamegljena.
Za nas je zao vsak socialni pokret, Id ni usidran v sistemu katolicizma,, prazen blišč, zunanji videz, zavajanje frazerstva, pot v negotovost in pogi-belj. Za celotni delavski stan tako, m celotni narod tudi! Tuj mu je ter so-
vražen. Slovenec in uvožen protikatoliški življenski sistem pomeni nesoglasje življenja in kontrast resni c e. Za harmonijo interesov, za soglasje tseh delavnih stanov našega naroda poznamo samo eno geslo in to je: narod in za n j e g o v o u r e d i te v : sistem katolištva.	-
Krščanski socializem je razprtje samo v sebi!
Komunizem obljublja nebesa, ustvarja pekel!
Pripravimo se na volitve obratnih zaupnikov!
V	naši agrarni t. j. kmetski državi imamo na papirju precej dobro pisano socialno zakonodajo v zaščito delavnih stanov, predvsem industrijskega delavstva. V mnogo ozirih celo boljšo od zakonodaje v izrazito industrijskih državah, v katerih se dalavstvo že mnoga desetletja za ceno človeških življenj bori za svojo pisano pravico. Ta delavska zakonodaja posega z svojimi določili v gmotne in kultura e socialne interese delavstva. Ce delavstvo v svojem vsakdanjem praktičnem življenju od te pisane nima popolne koristi, najglobji vzrok v delavčevi brezbrižnosti, v njegovi površnosti za kontrolo izvajanja in uveljevljanja. Če ni tožnika ni sodnika! Nujno je potrebno, da delavstvo, če hoče, da se v njegovo dobro pisana določila uveljavijo v praktičnem življenju, iste smotreno in dosledno izrablja. Jako važno določilo v naši socialni zakonodaji je § 111 zak. o zaščiti delavstva. Ta § predvideva volitev obratnih zaupnikov. Delavstvo v vseh obratih, ki spadajo pod § 1- zak. o zaščiti delavstva, kjer dela najmanj 10 delavcev ali delavk (razen rudarskih obratih, kjer se volijo po predpisih rudarskega zakona), imajo pravico vsako leto v mesecu januarju izvoliti svoje zakonite obratne
zaupnike. Že danes velja za nas geslo:
V	vsak obrat obratne zaupnike. Vse krajevne edinice naj takoj prično z delom. Stopijo naj takoj v stik s centra-
lo,	kjer bodo prejeli vsa podrobna navodila za izvedbo teh volitev. Važno je tudi, da v tem času pazno slediš poročilom v našem listu, kjer bodo v vsaiki številki podana jasna navodila in podatki, kako se je ravnati. V vsakem obratu, kjer ima naša organizacija svojo postajanko je potrebno, da takoj seznanimo delavstvo s temi volitvami. Rok za izvedbo volitev je z ozirom na komplicirani postopek kratek. Takoj v začetku januarja se mora uvesti uradni postopek za izvedbo volitev. Tam, kjer ni danes še naše organizacije, naj se iz naših somišljenikov sestavi pripravljalni odbor, ki bo pod-vzel vse potrebno, da se tudi v njihovem podjetju volitve izvedejo. Centrala ZZD bo stala ob strani s svojo pomočjo. Tovariši delavci in delavke ! Ne zanemarimo tega važnega določila iz naše zakonodaje. Delavski zaupnik je samo delavstvu v korist. Zato na delo!
V	prihodnji številki podamo poročilo o izvedbi volitev. Nato opozarjamo že danes.
NAGRADNI RAZPIS
naročnikom »Slovenskega delavca” Uprava našega Iista razpisuje
20 LEPIH NAGRAD
ki jih more prejeti vsak naš naročnik, ki bo imel do 31. januarja 1938 plačano naročnino za celo leto 1938. To velja za vse naročnike in za vse člane ZZD, ki prejemajo naš list.
Za 36.— oziroma 24.— Din (člani ZZD), ki jih plača prejemnik lista kot naročnino, dobi:
I. 15 izžrebancev — brezplačno »Slovenskega delavca« za celo leto 1938
(vplačana naročnina se povrne).
II. eden izžrebani — 10 knjig iz založbe: »Naša pot«.
III. eden izžrebani — vezan 3. letnik »Straže v viharju« in »Mi mladi borci«
1. letnik (vezano).
IV. eden izžrebani — pet (5) dnevno brezplačno bivanje v gorskem letoviškem kraju.
V. eden izžrebani — blaga ali katerikoli predmet v vrednosti 400.— Din,
ki ga določi večina otrok naših naročnikov po pismenih predlogih. Otroci nam naj torej sporoče, katera naj bo ta nagrada, vredna 400 Din.
VI. eden izžrebani — rejenega prašiča s približno 100 kg teže ali po lastni izberi za 1.000 Din blaga v katerikoli trgovini, Id bo oglašala v naši božični številki.
Vsakemu, ki nam pridobi 5 novih naročnikov, pa damo na vsakih 5 naročnikov po 20% nagrade.
Žrebanje bo v upravi »Slovenskega delavca« dne 6. februarja 1938.
Obilo sreče vsem!
Gospodarske osnove strokovnih organizacij
III.	Gospodarska podjetja.
Članarina in razni podporni skladi strokovnih organizacij delavstva tvorijo z organizacijo nedeljivo enoto. Spadajo v njeno neločljivo skupnost. Organizacija sama in njeno delavstvo v teh popolnoma samostojno in neposredno odloča. Višina prispevkov in zneski izdatkov ter podpor zavistjo samo od nje. Zato je dobro urejeno plačevanje članarine in upravljanje skladov za vsako delavsko strokovno organizacijo neprecenljive vrednosti. Lahko rečemo, da je to pogoj za njeno nezavisno delovanje. V interesu vsega delavstva je zato, da skrbi, da je v tem oziru zgraditev njegove organizacije brezhibna.
Ne bi bilo pa še zadostno poskrbljeno za varstvo delavskih koristi in njegove odpornosti, če bi ostali samo pri teh notranjih organizacijskih gospodarskih osnovah. Nasprotno moramo v vsakem slučaju skrbeti, da jačimo svojo moč tudi z vzporednimi gospodarskimi organizacijami, ki stoje formalno sicer izven sklopa stanovskih delavskih udruženj, ki pa morajo imeti poglaviten namen, da so slednjim v oporo. Tako so časovne prilike in borbe za pravico in svobodo delavskih stanov: kmeta, in obrtnika razumeli veliki organizatorji slovenske narodne skupnosti
s pokojnim Dr. Krekom na čelu.
Ni dosti narod prosvetliti, ga izo- 1 braziti. Ni dovolj ga zbrati v stanovskih udruženjih. Treba ga je gospor darsko dvigniti, kar moč mogoče osamosvojiti. Takrat za Kreka so vstale naše hranilnice, naši konsumi, naše gospodarske in produktivne zadruge. Vse zato, da podpro stanovsko in katoliško idejno borbo vseh delavskih narodnih slojev napram nekatoliškemu izrabljanju in izkoriščanju po raznih mogočnjakih.
Prilike in razmere so se od takrat nekoliko spremenile, borba je pa ostala nespremenjena. Še vedno na eni strani nekatoliški podjetniki, tovarnarji kot izkoriščevalci na drugi strani vedno večje množice- naraščajočega proletarijata, katerih posamezniki so prešibki, da bi stvorili trdno gospodarsko oporo svojim težnjam in borbam.
Zato tudi danes velja, da se moramo v lastni brezmoči združiti v družbe, da s skupnimi silami zgradimo svojim stanovskim organizacijam močni obrambni zid.
Kakorkoli, mora vsaka skupina našega pokreta zato stremeti za tem, da si v eni ali drugi obliki ustanovi eno ali več gospodarskih podjetij, ki jo bodo podpirale pri njenih zasnovah in ji zlasti v času težjih preizkušenj stale ob strani ramo ob ramo. Kjer so taka
podjetja, družbe, zadruge že ustanovljene, naj jih člani naših organizacij podpirajo z vso iskrenostjo in doslednostjo. Naj smatramo, da ruši nje same, kdor ruši take ustanove. Naše zadružništvo, naše gospodarstvo zato podprimo z vsemi silami in se tudi sami na njega naslonimo. Kjer tega še ni, iščimo potov neprestano, da veliko vrzel čimpreje izpolnimo.
Lastna gospodarska podjetja so hrbtišče delavstva, ga varujejo pred izkoriščanjem, ga krepijo v časih mezdnih borb, ustvarjajo v njem zavest varnosti, ga pripravljajo za težje in večje naloge za v bodoče pri sodelovanju in upravljanju socijaliziranih podjetij, mu morejo nuditi tudi neposredne podpore v gotovini za izvedbo nalog strokovnih organizacij. Končno nas ob neizbežnih težavah, ki nujno pridejo v takem delu, napravljajo tudi uvidevnejše, pravičnejše, razsodnejše in stvarno realne.
V tem delu, kjer se z demagogijo ničesar ne opravi, postane sodelavcem demagogija istinito zavajanje mas v nesrečo.
V stvarnem svetu stoječi ljudje bodo tako tudi v borbi za koristi in pravice delavstva ostali stvarni, živi jensko resnični, edini pravi resni pokre-taši delavskih strokovnih združenj.
Zato v naš strokovni poret vzporednih gospodarskih zasnov in podjetij!
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE (7)	OD	1917—1922
(Nadaljevanje.)
Grof Tolstoj opeva enako misel v pesnitvi :
Poslušajte, vi otroci — pripovest to dedovo,
Je bogata naša zemlja — če bi 1^ kaj reda b’lo.
Ta resnica, otročiči — stara je že tisoč let,
Da so naši davni dedi — ves brez reda, h’teli svet.
Rus dela le tedaj, kadar je sila. Zato je bilo kmetsko gospodarstvo na tako nizki stopnji, zato toliko »plavih« ponedeljkov, zato takno borno životarjenje, zato tolikšna brezbrižnost za pridobivanje premoženja, kar vse meji že na fatalizem. Veselje do pohajkovanja vleče Rusa od vasi do vasi, iz ene gubernije v drugo. Tudi delavec ljubi spremembo in vsaj enkrat na leto menja tovarno.
Vesele razigranosti Rusu primanjkuje. Le malo zanimanja kaže za hrib in dol, polje in gozd, morje in reko. Narava mu je skoro tuja. Črnogled se prepusti neizogibni usodi, saj je bil vedno politično in gospodarsko podjarmljen. Gorje mu, kdor se je nasilju uprl. Razgovori so se vršili le šepetaje, zlasti kjer so bili osumljenci, kajti vsepovsod je policija nastavljala svoja tanka ušesa.
Neprestana bojazen pred policijo je Ru-
sa napravila potuhnjenega, neredko človeka brez volje, kateremu manjka vsake vztrajnosti. Po drugi strani pa je strah pred avtoriteto bil vzrok za globoko razumevanje dolžnosti.
V	potrpljenju je Rus pravi angel. Ako pa trpljenje prekorači meje znosnosti, potem sledi divje sovraštvo, ki ne pozna meje in se ne ustavi niti pred zaroto, a tudi ne pred samim umorom.
Rus neizmerno ljubi svojo domovino in le z nekakim prezirom zre na druge narode. Zanj je Rusija izvoljena dežela.
Plemenita pa je njegova ljubezen do bližnjega, celo siromak rad da od svoje malenkosti. Ruška gostoljubnost je zašla že v pregovor in je znana po celem svetu.
6. Zgodovina Rusije.
Okoli leta 860. se prvič imenuje neka država Rusov, katero, je vse do leta 1598. vladal rod Rurikov. V srednjem veku je velika država večkrat razpadla v mnoge pokrajine. 1320. 1. so Mongoli podjarmili ruski narod in ga nad. 200 let tiščali v kleščah. Velike narodnosti so bežale z rodovitnega juga na ledeni sever. Tu je nastalo glavno mesto Moskva. Prvi knez se je imenoval Mihael Pogumni. Njegovi nasledniki so potolkli Mongole, kateri so se morali polagoma umakniti iz ruske države. Razne državne oblike so sfe menjavale: Autokracija, demokracija kakor tudi vladavina plemstva. Ivan III. je avtokratski smeri pripomogel do zmage. Pod tem vladarjem se je pričela kulturna obnova Rusije. Ivan IV. Grozni si je nadel naslov carja. Vdrl je v sosedne dežele,- opustoše-
nja in morije so bile na dnevnem redu. Mnogo pokrajin je prišlo pod rusko oblast, med njimi tudi obširna Sibirija. Umetniki, zdravniki in rokodelci so iz zapadne Evrope prihajali v Rusijo. Toda car je popolnoma pobesnel in pustošil je po lastni deželi kot tiran, zapletel se v razne vojne, ki so mu prinašale poraze. Znatne dele države so dobili sosedni knezi. Njegovega slaboumnega sina Teodora je Boris Godunov vrgel s prestola in se ga 1598. 1. sam polastil. Umrl pa je nenadoma, še preden si je mogel zagotoviti naklonjenost podložnikov za svoj rod. Potem, ko so Poljaki nekaj časa vladali v Moskvi, je 1.1613. narodni zbor pozval na prestol kneza Miha ela Romanova, daljnega sorodnika Ivana Groznega. Dinastija Romanov je vladala do leta 1917. Novi vladar je pričel svojo vlado z neprilikami. Poljaki in Švedi so mu vzeli več pokrajin, a 40 let pozneje je Ukrajina pripadla ruski državi. Za carja Petra Velikega (1682—1725) je bila Rusija prva sila v Vzhodni Evropi. Novi car je šel osebno na dolga potovanja po Evropi, pozval tuje učenjake, oficirje, umetnike in rokodelce v deželo, poslal sinove imovitih meščanov v inozemstvo, ustanovil časopis, opremil mnoge knjižnice in v državno službo pritegnil samo izobražence. Začetek intenzivnejše evropeizacije je bil s tem storjen. V mestih so nastale visoke šole. Vpostavil je stalno armado
200.000	mož in pričel z organizacijo mornarice. Da izboljša upravo, je razdelil državo v gubernije. Končni cilj tega nadarjenega vladarja je bilo morje.
(Dalje prih.)
Pokojninsko zavarovanje nameščencev posplošeno!
Zasebni nameščenci so dosegli veliko zmago. Dvajsetletni želji zasebnih nameščencev v naši državi je ustreženo. Pokojninsko zavarovanje, ki je doslej veljalo samo za zasebne nameščence v Sloveniji in Dalmaciji, je -bilo razširjeno na vso državo z uredbo z dne 29. novembra 1937.
Vemo, da imata poleg ministra za soci-jalno politiko in narodno zdravje, glavno zaslugo, da se je to zavarovanje razširilo, slovenska ministra dr. A. Korošec in dr. M. Krek, ki sta bila v neprestanih stikih z našim Društvom združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije in sta bila glede tega vprašanja sproti obveščana o potrebah vsega nameščenstva v naši državi.
Razširjenje pokojninskega zavarovanja
ima tudi za nas slovenske nameščence velik pomen. Vedno smo se bali za samostojnost našega pokojninskega zavarovanja. Sedaj je ta bojazen odpadla. Sedaj se ne bomo več sami borili za samostojnost našega Pokojninskega zavoda, ampak se bodo za to borili vsi nameščenci iz vse države.
Dalje pa je važno tudi to, da so se »so-cijalna bremena« v vsej državi izenačila. Naša industrija je večkrat tožila, da so socijalna bremena v Sloveniji ravno radi pokojninskega zavarovanja nameščencev previsoka in da so režijski stroški na jugu naše države nižji. Sedaj ta trditev ne drži več in naša industrija ne bo več silila na jug, niti ne bo južno uradništvo sililo k nam zopet zato, ker smo pri nas imeli urejeno pokojninsko zavarovanje.
Sedaj ostane samo še eno nerešeno vprašanje: razširjenje pokojninskega zavarovanja na trgovske sotrudnike, nesamostojne zobotehnike in izprašane strojnike. Upamo, da bomo tudi to dosegli.
DA BI BREZMADEŽNO PRAZNOVALI
Praznik Brezmadežne je gotovo za katoličana eden najlepših, najpomembnejših praznikov v vsem cerkvenem letu. Duša vernika se iz svetosti dneva nekako skrivnostno oprijemlje prelest neomadeževane-ga, nečesa neizrekljivo čistega. Vabijo za seboj iz nižin življenja v sij pravlično bogatega življenja izpolnjenja vseh naših lepih hrepenenj. Kdo ne bi posvečal!?
Vendar smo zvedeli, da bodo ta dan žarele peči, tulile sirene tekla kolesa, hreščali žerjavi, statve zaropotale, stroji brneli in v vsem se bodo pripogibala od življenja upehana telesa delavcev in z umazanimi rokami bodo grabili v umazano grusto. Kje? — Kranj — Jesenice! Za koga? Za čigavo srečo? Za ustvarjanje mrtvega kapitala, ki jim dušo mori!
Za delavca je to ponižanje, za praznik je oskrunitev, za naš Marijin narod pa žalitev! Da, cel narod žali, kdor njegove praznike onečašča!
Katoliška ZZD je zato prosila knezo-škofijski ordinarijat, je prosila kralj, ban-' sko upravo, naj store kar je le v njih moči, da se oskrunjenje prepreči. Na ravnateljstvo KID smo se telegrafično obrnili, da bi obrati počivali. Za harmonijo je treba razumevanja in je treba blagoslova delavcem in podjetjem.
»Slovenskega delavca« Iz rok v roke!
j ddavskik
Iz centrale
DELAVSKI KOLEDARČEK
Vsem podružnicam in vsemu delavstvu sporočamo, da bodo še pred prazniki gotovo prejeli naš »Koledarček ZZD«. Podružnice poskrbite, da ga bo vsak član imel. Delavci! Naj bo naš koledarček Vaš spremljevalec in svetovalec v letu 1938.
OGLASI ZA BOŽIČNO ŠTEVILKO
Odbori podružnic! Nabrane oglase za božično in novoletno številko^ »Slovenskega delavca« moramo imeti že v centrali najkasneje 15. d e c e m b r a. Hitro na delo —- čas hiti!
AGITACIJA ZA »SLOVENSKEGA DEL.«
Skupna številka »Slovenskega delavca« za Božič in Novo leto izide pred Božičem na 8 straneh. Porabite to številko za agitacijo za naš
Šoštanj
Pri nas je okoli 140 naročnikov »Slovenskega delavca«, ki ga pridno prebiramo, ni pa to zadosti, da smo samo naročniki. Treba je, da se tudi pričnemo združevati, da ne bomo spali v spanju pravičnega. Društvo »Sloga«, ki ga sedaj imamo samo za našo tovarno, nam ne more ničesar nuditi. Pri oblasteh ne moremo ničesar doseči, ker nismo nikjer zakonito registrirani. Imeli smo svoj čas mogočno rdečo postojanko, ki pa se je razbila kot star lonec, ko je zanič. A razmere nas silijo, da ne smemo držati rok križem. Vsepovsod se ustanavljajo podružnice Zveze združenih delavcev, zakaj bi se tudi pri nas ne približali k našim sosednim tovarišem, velenjskim rudarjem, ki so se združili v ZZD. Poglejmo v velenjski rudnik! Dokler ni bilo tam poštene krščanske organizacije, so delali po 9 — 12 dni v mesecu, in ni bilo razen od Celjske cinkarne in domače elektrarne nobenih naročil. Zveza združenih delavcev v Velenju pa je izposlovala zadnje čase polno naročil, da se obratuje danes vse dni v mesecu. Le poglejmo si zadevo od blizu. Od vojaških oblasti je naročil 6.620 ton. V ta namen se je morala postaviti 96 m dolga streha za sušenje premoga. Nadalje naročajo danes bolnice, razni državni uradi, vse šole, hiralnice, toplice itd. imajo danes na rudniku Velenje po intervenciji JRZ in ZZD novi daljnovod v Mežiško dolino, kjer se bo vedno širilo omrežje ter se bo tako porabilo vedno več premoga, ker bo poraba toka tudi večja. Vse to je delo delavske organizacije ZZD. Vzemimo si za zgled našo sosednjo organizacijo v Velenju in se še mi pridružimo velenjskim tovarišem, ker več ko nas bo, več bomo pomenili. Ne držimo rok križem ter ne glejmo od strani borbe za kruh. Tudi sami moramo prijeti za delo in ne samo druge gledati, kako se za nas borijo. Delajmo z roko v roki in uspehi bodo tu.
Pri nas je veliko takih delavcev, ki imajo lastne domove in tudi malo zemlje. Taki delavci seveda do danes niso bili pod kmečko zaščito. Treba bo tudi to urediti. Zveza združenih delavcev je v ta namen ža urgirala dne 23. julija 1937 na velenjsko in šoštanjsko delavstvo, a izgleda, da dokler se delavstvo tudi pri nas ne poprime strokovne organizacije, ne bo uspeha. Jasno je, da je moč le v slogi in da ne bomo brez sloge ničesar dosegli. V našem skupnem interesu je, da se organiziramo v ZZD, da potom nje uveljavimo svoje pravice.
Slov. Konjice
Redukcija v tovarni Laurich. Od zadnje stavke v letošnji pomladi razmere v naši tovarni še vedno niso bile popolnoma urejene. Delavstvo je že dalje časa slutilo, da se nekaj pripravlja in v soboto 4. t. m. je bila izvršena redukcija, pri kateri je prizadetih 24 naših članov.
Delevaci! Člani smo naše strokovne organizacije ZZD. V njo upamo, da nas bo z vso svojo močjo ščitila in redukcijo preprečila. Obrnili smo se na centralo, ki je tudi že podvzela vse potrebne korake, da se prično tozadevna pogajanja s podjetnikom.
Sladki Vrh
Zapustil nas je tajnik. Prvega decembra se je poslovil od nas priljubljeni in marljivi tajnik naše podružnice papirničarjev ZZD. Težko bomo pogrešali njegovo vsestransko delavnost. Ustanovil nam je dra-matski odsek, trudil se je za rast naše knjižnice tako, da imamo danes okrog 200 knjig. Dvigal je med nami izobrazbo uma in kulturo srca ter dajal vsem zgled zavednega katoliško-neuklonljivega Sloven-
tisk, ki je naša moč. Naše geslo bodi: »V vsako delavsko hišo in družino »Slovenskega delavca«!
UDELEŽITE SE NAGRADNEGA ŽREBANJA
Poskrbite, da boste čimpreje poravnali celoletno naročnino, najkasneje do konca januarja 1938 za leto 1938, da morete pri* ti v žreb. Tudi člani ZZD morajo imeti naročnino plačano za celo bodoče leto. B 1 a-g a j n k i, pri pobiranju članarine vedno opozorite na nagradno žrebanje člane. Na Vas je največ ležeče, da bo stvar uspela po zamisli. Pobrano celoletno naročnino pošljite s prvo mesečno članarino.
NOVO OKROŽNICO
prejmejo vse podružnice te dni z navodili glede volitev obratnih zaupnikov. Naročila okrožnice izpeljite do podrobnosti natanko, ker je zelo važna.
ca. Želimo mu zato, da bi na svojem novem mestu pri enaki ljubezni do dela za naše vzore našel polno razumevanja in
čim več osebne sreče.
Jesenice
V katoliška društva: »Delavska pravica« je pisala, da nas naša kulturna društva poneumljajo. Kako si upa to zapisati! Naši delavci zahvaljujejo svojo inteligenco predvsem tem društvom. Zato mi vse člane in prijatelje prosimo: pristopite v naša katoliška društva, delajte v njih, zanje agitirajte in jih podpirajte. Fantje in možje k fantovskemu odseku, dekleta k svojemu, žene k svojemu; igralci, pevci, telovadci, vsi primite za delo, za vse in vsakogar je dosti prostora.
Stanovanjska akcija: Stavbna zadruga »Družina in dom«, ki je namenjena predvsem za tovarniško delavstvo, vztrajno dela na svojem programu. Na pomlad bo akcija po vseh dovršenih pripravah že stopila v dejansko življenje. Čujemo, da bo novoizvoljeni odbor, ki mu načeljuje znani agilni organizator g. Viktor Novšak in v katerem je tudi šef uprave posestev KID g. Karel Lukman, v kratkem imel tozadevne informativne sestanke z delavci-interesenti. Svojemu članstvu in prijateljem priporočamo: Kdor more, naj se v lastno korist podviza, da bo že pri zidanju prve stanovanjske kolonije na Plavžu zraven soudeležen.
Celje
Tukaj v Celju so pri mnogih podjetjih naravnost nevzdržne razmere. Delavce in delavke se na vse načine izrablja preko minimalnih mezd in zakonov. Posebno na delavke se nihče ne ozira. Šivilje morajo delati za sramotno plačo, ki je globoko pod minimalnimi mezdami.
V Celju že obstojajo druge organizacije, pa se nobena za to delavstvo ne briga. Delavstvo je prepuščeno samo sebi, brez pomoči in opore.
Ali bo tudi sem morala priti ZZD, da bo napravila red? Toda že sedaj se druge organizacije silovito upirajo novi slovenski katoliški organizaciji, ker pač vedo, da bo ZZD pokazala, kako naj se za de-lastvo dela in bori in da bodo potem delavci šli za ZZD, one pa bodo ostale same.
Gorje pri Bledu
Ker se je naša organizacija utrdila in povečala, opozarjamo člane, posebno one, ki so prenešeni iz Jesenic v Gorje, da se zglasijo pri našem blagajniku Hribar Ludviku, tako, da vsak po možnosti redno plača članarino.
Nemogoče, da bi vsakega našega člana blagajnik obiskal na domu. Mislimo si, da je tako pobiranje zelo neprijetna stvar.
Člane tudi opozarjamo, da bo v nedeljo, dne 19. t. m. delavski sestanek. Ker pridejo razni zastopniki in bomo o važnih stvareh sklepali, Vas že vnaprej poživljamo, da se sestanka sigurno udeležite.
Prosimo vse člane: pridobivajte novih članov, da se naša organizacija okrepi in postane neomajen hrast v naši sredi. V tem kratkem času imamo vseh članov 30 in želimo, da naraste vsaj še enkrat toliko. Torej tovariši na delo! Bog Vas živi!
Bohinjska Srednja vas
S snegom so naši delavci pri gradnji banovinske ceste na Uskovnico spet na razpoloženju za nove sezone. Pričakujemo pričetek projektirane regulacije vode Ribnice, ki zlasti pri Stari Fužini dela s trganjem sveta znatno škodo.
Že v 3. številki »Slovenskega delavca« . omenjeni zastoj izplačevanja delavskih mezd se je po posredovanju ZZD končno mirno rešil in delavstvo je dobilo svoje za-
služeno delo izlačano. Glavni vzrok neprijetnemu zavlačevanju, ki je ustvarjalo med nami mučno nerazpoloženje, je bil preskromen dotok sredstev za gradnjo omenjene ceste, čeprav to ni bil edini vzrok.
Da se podobnim neprijetnim slučajem v prihodnje čimprej ustavimo, se je delavstvo pričelo organizirati tam, kjer smo že vnaprej dobili hitro pomoč. Jeseniško okrožje ZZD bo dobilo v kratkem svojo novo podružnico v Bohinjski Srednji vasi.
Upamo, da se bo na ta način vse lažje reševalo, kar pride neprijetnega na nas; tudi tega ne pričakujemo več; da bi delavci, ko so bili cel teden prosti, morali prav na nedeljo ki jo hočemo spoštovati
—	med pripombami in začudenjem vernega ljudstva — pospravljati razno orodje in tako motiti v fari svet nedeljski počitek. Želimo in zahtevamo, da se nedelje med nami spoštujejo.
Polzela
Mesečni sestanek: Dne 28. XI. je imela podružnica ZZD na Polzeli svoj prvi mesečni sestanek. Kljub slabemu vremenu se ga je članstvo polnoštevilno udeležilo. Po otvoritvi in pozdravu so se začeli živahni pogovori delavstva. Med tem so se razdelile legitimacije članstvu. Opomnimo vse tiste, kateri niso dobili legitimacije, naj se oglase pri blagajniku Prešiček Alojziju.
Časopis mislimo, da dobivate v redu. Ce še kdo želi naročiti časopis ali koledarček, ki je tako zanimiv in koristen našemu članstvu, naj se javi pri tajniku podružnice.
Bltnske Toplice
Referenti Delavske zbornice agitirajo: Od zadnje stavke smo imeli vse bolj mirno ozračje. Toda zopet so se pojavili razni nergači, ki so jim drugod vrata pokazali in so slednjič ponižno prišli trkat na vrata naše tovarne, da jim je dala delo in s tem tudi eksistenco. Kakor hitro pa so tu začutili trdna tla, so že začeli intrigirati, denuncirati, dobro vedoč, da tukajšnje obratovodstvo in podjetje ne postopa ta ko kot n. pr. v Hrastniku.
Toda kadar voda v grlo teče, je treba lopniti in zgodilo se je, da je prišel sam stric Tone iz Ljubljane pomagat našim tovarišem. Stric so prišli nenadoma, sesta nek pa ni javljen oblasti. Brihtna glavica, pa če jo imaš na pravem mestu nasajeno si zna pomagati. »Fantje, sestanka ne otvoriti in ne zaključiti, pa bo šlo«! In tako so potem stric Tone nekaj govorili o obratovodji, o delavcih, ki ne -trobijo v njihov rog in končno o anonimnih pismih Zato je pa treba te svojeglavce odstraniti iz tovarne, potem bo pa mir. Ce ne bo šlo zlepa, bo šlo pa z grda. So že drugačni leteli, kaj bi pa ti ne. — Mi smo pa le radovedni, ali so stric Tone prišli do nas na svoj račun ali na račun Delavske zbornice, za kar pa dvomimo, saj vendar mi rav-notako plačujemo prispevke za Delavsko zbornico kot člani organizacije strica Toneta. Da bi pa Delavska zbornica pošiljala svojega referenta v posamezne obrate, da agitirajo za JSZ, to je pa vendar preveč in bomo tudi tukaj znali napraviti red.
Velenje
Brige nasprotnikov in ovčja obleka ljudske fronte. Pri nas so naročili »Slovenskega delavca« tudi nekateri nasprot niki. Opazili smo, da ga dobe popolnoma zavitega, da bi ja nihče ne vedel, da so si ga naskrivaj naročili. Na jeziku imajo ti ljudje samo delavski blagor, v resnici se pa za čisto delavska vprašanja bore malo menijo. Dan za dnem si ti ljudje le glave belijo, kdaj bo vlada padla. Nekateri trdijo, da pričakujejo padec vlade vsak večer in sicer o polnoči, drugi zopet fantazirajo, da čez en mesec. A to že govore letos celo leto. Kritizirajo čez vse, kar je dobrega. Svetovali bi jim, da si nehajo be liti glave s tem kdaj bo vlada padla, ampak naj se lotijo česa bolj pametnega, Prej, ko se je obratovalo po 12 dni v me secu je vsak vzdihoval: »Ah, ko bi vsa; 18 — 20 dni delali v mesecu bi bili kar srečni«, danes ko pa se dela po 23 dni in tudi nekatere mesece vse dni, jim pa zo pet ni prav in se jezijo rekoč: »Pa čemu toliko šihtov, dovolj je 18 ali 20 dni dela, a ti morajo biti plačani po 80 do 100 dinarjev za izvršeno dnino. Ni jim všeč kar se naredi dobrega, od strani naše organi zacije. Ko je na primer priborila razna naročila premoga od šol, bolnic, uradov, vojaških oblasti itd., jih je zelo zbodlo, da sami sebe bijemo po zobeh, da v lastno skledo pljuvamo in da hinavščino uganjamo, da le na videz rečemo, da so premaj hne plače, drugače pa da smo zadovoljni Zadnje čase so nam neljubi gostje naročili odnosno poslali novega prijatelja na rudnik, namreč »Delavski list«, da bi nas vzpodbujal k boljši bodočnosti. Ker pa že imamo »Slovenskega delavca« naročenega, ki stane polovico manj kot »novi prijatelj«, smo ga enostavno hladno odslovili in rekli, da pri nas ni nič prostora za take prijatelje ljudske fronte.
Zobni kamen — velika nevarnosti Zoper to pomaga
SARGOV
KALODONT
DOMA
IZDELEK
DBOBNE DOMAČE
Nuncij Pellegrinetti je bil imenovan za kardinala in je zato odšel z mesta apostolskega nuncija v Jugoslaviji na novo službeno mesto v Rim. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič mu je priredil prisrčno slovo. Istega je bil deležen v Zagrebu in Ljubljani.
2,750.000	din znaša proračun zagrebške »Delavske zbornice«, od česar odpade na upravne stroške 1,800.000 din, za socialno politiko je določenih 348.000 din, za kulturne namene 302.000 din.
Minister za gozdove in rudnike izdeluje uredbo, s katero se bodo železarne in rudniške ustanove v Zenici, Varešu in Lubiji fuzionirale in se bo skupni obratni kapital zvišal za 100 miljonov din. Glavni delničar bo kakor doslej država.
V Belgradu se je pričela anketa o dopolnitvi in spremembi pravil Bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in uslužbencev pri rudarskih podjetjih v Jugoslaviji. Minister Kujundžič je -poudaril potrebo, da se morajo v splošno zadovoljstvo delavcev nekatere točke pravil Bratovske skladnice izpremeniti.
V novembru mesecu je brlo po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev zavarovanih 717.674 delavcev. Največ novih prijavljencev so imeli uradi v Belgradu, Ljubljani in Zagrebu. Skupna zavarovana mezda znaša 420 milijonov din, dočim je lani ob istem času znašala 358 milijonov dinarjev.
V Rim je prispel jugoslovanski predsednik vlade dr. Stojadinovič. Sprejem je bil nadvse veličasten. Mussolinijeve prve besede pri sprejemu so bile, da je odredil izpustiti na svobodo vse politične jetnike iz Primorja, ki so bili dosedaj še po zaporih.
V Podbrezjah na Gorenjskem se je zgodila v nedeljo težka lovska nesreča. Lovca Ciril Markelj in Belizar Keršič, sin predsednika ljubljanskega višjega sodišča, sta zalezovala v gostem bičevju race. Pri tem zalezovanju se je v gostem bičevju sprožila Cirilu Marklju puška, da so šibre zadele akademika Karšiča v hrbet. Njegovo stanje je resno.
Finančni minister je predložil proračun za 1938-39 finančnemu odboru. Narodna skupščina in vsi govorniki, ki so bili po večini opozicionalci, so priznavali vladi in finančnemu ministru vzgledno delo, vendar pa pravijo, da proračun ni stvaren. To bo pokazala bodočnost.
V okolici Varaždina se je razširila tropska malarija. Do sedaj so zdravniške komisije ugotovile preko 3500 obolenj po malariji. Legla malarije so razne močvirne jame, poleg -tega pa širijo malarijo oni domačini, ki so služili vojake v južnih krajih in so prinesli kali malarije s seboj.
Kakor smo videli, so praznik 1. dec. nadvse veličastno proslavila vsa naša društva. Posebno lepa proslava je bila v Ljubljani, kjer se je vršil obhod vojske naših katoliških mož in fantov po ljubljanskih glavnih ulicah. Sokoli in naprednjaki se niso hoteli niti v Ljubljani, niti na deželi udeležiti te proslave in so s tem dokazali, kako daleč so od svojih »načel«.
Tragično je preminul 32 letni viničar Zemljič, doma iz Koga. V tamošnjih krajih je razširjena vera, da daje mišnica, zaužita v majhni količini, moč in zdravje. Tako je .tudi Zemljič zaužil mišnico, kar je povzročlio, da je zblaznel in nato v kratkem izdihnil.
V Poljčanah na železniškem prelazu so našli nezavestnega v mlaki krvi ležati rudarja Martina Urankarja. Urankar je najbrže zjutraj hitel na delo in je hotel kljub temu, da so bile zatvornice zaprte, prekoračiti progo, pa ga je v tem trenutku podrl vlak, ki je privozil izza ovinka.
Madiua OJ)
ALI JE MLADINSKA ORGANIZACIJA POTREBNA ?
Ce smo potrebni? Ce je nam organizacija potrebna? Pravijo, da naj mladina pusti vsako organiziranje. In kakšni so razlogi, ki jih navajajo za to svojo trditev? Samo tile: »Mladina naj misli na svojo bodočnost. Mladina naj misli na delo. Tudi mi nismo bili organizirani, ko smo bili mladi!«
Ce resno premislimo te izgovore, ali pa ugovore, tedaj vidimo, da ne drže. Oprostili nam boste! Tudi mi mladi znamo misliti; včasih še globlje kot bi bilo starim všeč. In vidimo za temi ugovori nekaj, kar ne dela posebne časti tistim, ki jih prinašajo.
Torej naj bi se mladina ne organizirala? Zato, ker naj misli na svojo bodočnost? — Pa prav zato, ker hoče misliti na svojo bodočnost, se mora organizirati.
Predvsem radi svojih stanovskih koristi. V organizaciji najde okolje, v katerem bo živela, tam se pripravlja na boje, ki jo čakajo v življenju. Kakor so mlada leta, leta strokovnega učenja, tako naj bodo in morajo biti mlada leta organizacijskega učenja.
Radi svojega krščanskega nazora. Vemo, kako napadajo naš krščanski nazor v delavnicah. Na razne načine ga napadajo. S prigovarjanjem, z grožnjami, zasmehom, tudi s klofutami in zapostavljanjem. Mar naj dovolimo, da nam kradejo vero, ki jo je vcepila v našo dušo naša mati, iz src? Baš organizacija in sicer
DOPISI
B.	D. L j. Radi Tebe in Tvojih tovarišev iz Stil, sporočam tole: Vajencem Stil se šteje v vajeniško dobo ves čas do 1. januarja ... Možno je, da bodo začele Strojne tovarne in livarne že obratovati še pred 1. januarjem, če jih bo prevzela, kakor pričakujejo, neka osješka tvrdka. Vso zadevo ima v rokah že Delavska zbornica. V slučaju potrebe pa se bo obrnila ZZD tudi na Inšpekcijo dela. Za vajence se štejejo le tisti, ki so kot taki vpisani in posečajo obrtno šolo.
Toliko v vednost. Ce bo treba, bomo storili nadaljne korake.
S. M. Lj. Tvoja zadeva ni pravilna. V delaynici vajenec ne sme spati. Tudi to ne gre, da bi tvoja mati plačevala šolnino.
Neupravičeni odtegljaji delodajalcev
V	zadnji številki našega lista se je obravnavalo vprašanje obračuna delojemal-čevega zaslužka pri izstopu iz dela in kateri zaslužek med delojemalcem in gospodarjem ni bil v naprej določen. Danes pa hočemo spregovoriti par besedi še o onih odtrgljajih, ki jih delodajalec tudi tekom dela običajno odtrguje od plače, bodisi da je bil delojemalec, ali delodajalec zadržan za kratek čas vršiti svoje delo.
Glede delojemalca nastanejo taki krajši zadržki v slučaju kake krajše bolezni (trajajoče le par dni) ali nezgode, bodisi da ga kak drug nujen opravek odtrga od dela, če je n. pr. pozvan pred oblast ali slično. Ravnotaki zadržki dostikrat nastanejo tudi na strani delodajalca in če se delo vrši pod njegovim osebnim vodstvom
— nadzorstvom, se pogosto zgodi, da delojemalec ne more z delom naprej, ker čaka delodajalčevih daljnih navodil. Pri takih kratkih zadržkih na obeh straneh pa se potem običajno zgodi, da si jih pri izplačilih delodajalec izkoristi v svoj prid ter zamudo odbije od plače. V to pa ni upravičen. V kolikor gre za podjetja, ki spadajo pod obrtni red, delojemalec obdrži svojo pravico do plače, in je bil po najmanj 14-dnevnem službovanju zadržan radi bolezni ali nezgode ali iz drugih važnih razlogov, ne več kot en teden opravljati svojo službo, če ni to zakrivljeno namerno ali iz velike malomarnosti (§ 219 o. 2.).
— Zato pa niso torej opravičeni odtrgljaji delodajalcev, ki jih ti izvršijo, če kak uslužbenec izostane za kak dan od dela vsled oblastnega poziva, ki vodi ali pa teče zoper njega pravda, ali pa je pozvan za pričo. Običajno pri takih zadržkih delodajalec izstavi potrdilo, da se delavcu ne plača zamujenih ur vsled tega zadržka in zato pa sedaj delojemalec zahteva povračilo od oblasti, ki ga je pozvala in mu povzročila odbitek zaslužka. Oblast mu pa to odklanja in tako je zopet delojemalec oni, ki mu pripade slabši del. To pa še ze-
lo	pogosto, ko niti sam ne ve, kako je prišlo do tega, da je bil pozvan pred oblast.
mladinska organizacija je kraj, kjer najdemo spet oporo v teh bojih, ki spadajo med najtežje. Ker hočemo ostati krščanski in hočemo postati krščanski možje-de-lavci, nam je v mladih letih organizacija potrebna.
Naj mislimo na delo? O da! Na delo mislimo. Na delo, ki je po našem mišljenju služba božja, ki so ga nekateri že ponižali do suženjstva. Vzeli so in izbrisali z dela pečat božje zapovedi in so vtisnili nanj zapoved sebičnosti, pohlepa, izkoriščanja. Naša zahteva je, vrniti delu njegov značaj. Zato je mladim delavcem potrebna organizacija, da se začutijo spet božje sodelavce, ki zaslužijo baš zato, ker so delavci, spoštovanje.
Tudi mi nismo bili organizirani... Kar ni bilo ali pa je bilo s tem, da ni bilo ali pa je bilo, še ni rečeno, da je bilo prav. Končno pa povejmo si odkrito: Danes živimo in trpimo radi onih lepih časov, o katerih nam pravite, da je bilo tako, ko niste bili vi organizirani. Žalostne posledice nezavednosti in sebičnosti preteklih časov! Mar naj ti časi še trajajo? Ne! Mi mladi delavci hočemo organizacije! Svoje mladinske organizacije.
Pa tudi odrasli potrebujejo mladinske organizacije, da se v njej šolajo mladi delavci za boje in zmage, ki jih čakajo.
Želeti je le, da bi se vsi mladi delavci skoro spametovali in se združili v močno, skupno mladinsko organizacijo, kjer bodo branili svoje interese.
Zato nič oklevanja in nič ozirov, pa veliko dobre volje in požrtvovalnosti.
Seveda je treba vedeti, kako je v pogodbi. Vsekakor pričakujem točnega popisa.
K. J. Lj. Torej tri leta in pol se bo moral učiti Tvoj prijatelj. Dve leti se že uči; za vse svoje delo pa ne prejme popolnoma nič in še tristo dinarjev mora plačevati ljubeznivemu mojstru za hrano in stanovanje. — To pa že meji na gorostasnost. Ce bi te ne poznal kot poštenega in resnicoljubnega fanta, bi ti kaj takega sploh ne verjel. Zdi se mi umestno, kar natančno popisati, kdo je in kje ima delavnico tisti mojster.
K. J. Lj. Skrbi, da se bodo Tvoji fantje redno udeleževali sestankov. So važne zadeve na vidiku. Morda bi bilo umestno opozoriti jih redno s posebnim dopisom.
V	ponedeljek polnoštevilno na sestanek!
Potrebno je zato, da ve, kako se mu je ravnati v takih slučajih. Kakor rečeno v takih slučajih tedaj delodajalec ni upravičen odtegniti plače ter je zato izplačati polno plačo. Prav posebno se tako odtegovanje dogaja v primerih, ko so uslužbenci pozvani na sodišču ža pričo ter se jim v takih primerih odtegne zamuda, katero se jim v pravdi ne povrne. Kajti izguba zaslužka jim sodišče ali kaka druga oblast ne povrne sklicujoč se nato, da tega de-lodejalec nima pravice odtegniti. Delodajalec pa se zato ne zmeni in uslužbencu zato ne preostaja drugega kakor da toži, ali pa trpi ta odtrgljaj v bojazni, da mu vsled odpovedi ne uide še ostali skromni zaslužek. — Zato je potrebno, da za take primere skrbe delavske organizacije, da potom posredovanj pri delodajalcih, ali pa potom kolektivnih pogodb dosežejo, da se plača tudi v primerih krajših važnih zadržkov vseeno izplačuje in kar je tudi po zakonu upravičeno.
Glede zadržkov na strani delodajalca pa je ravnotako neupravičeno, če radi njih odtrguje plačo uslužbencu, če je delo radi tega stalo, kajti dolžnost delodajalca je, da v slučaju zadržka na svoji strani poskrbi, da delo radi tega ne bo trpelo. Ce pa že delo radi takih zadržkov trpi, pa naj taka zamuda pade le na stran delodajalca.
Stavbinska kolektivna pogodba
V prejšnjem mesecu se je v Delavski zbornici v Ljubljani vršil sestanek delodajalskih in delojemalskih organizacij, da le-te zavzamejo svoje stališče k nekaterim točkam obstoječe stavbinske kolektivne pogodbe in izmenjajo izpreminjevalne predloge k novi stavbinski kolektivni pogodbi.
V točki 17. obstoječe stavbinske kolektivne pogodbe o razsodiščih se je dosegel sporazum. Sklenilo se je, da se pri Delavski zbornici osnuje poseben posredovalni
BELEŽKE
NAPADI SE MNOZE
S porastom ZZD in z vstopom našega lista v njeno življenje so vsi nasprotniki živega katolištva začutili, da se gre zares. Naenkrat smo jim postali opasen, zelo nevaren nasprotnik. V vseh listih vstaja proti nam vsak dan bolj ostra borba. Ta teden beležimo napade v listih: »Delavska pravica« — glej članek »Pilatovsko si umivajo roke«; »Delavski list«, v članku »Farno občestvo .Slovenskega delavca*« napada zamisel naše organizacije stvoriti zopet iz vseh stanov naroda skupno katoliško enotnost. »Delavski list«, glasilo skrajnih levičarjev, piše delavske kulture nevredno in zanjo ponižujoče. Brez dokazov blati in sramoti. »Jutro«, glasilo JNS, nas v številki 283 zopet sili v enotno zvezo z »Jugorasom«. Ce se gospodje okrog JNS tako lahko priličijo razmeram, ki niso slovenske, naj ne mislijo, da bodo tudi nas s svojim pisanjem k temu prisilili, če to tudi še stokrat ponavljajo. »Zbor«, pofarsko glasilo je pa tak revež, da se ne more preriti do spoznanja, kaj mi pravzaprav hočemo in kaj mislimo s katoliškim občestvom. Takole pravi, ali se nas morda kdo usmili in nam priskoči na pomoč s tem, da nam raztolmači to presneto občestvo.
BREPLACNA REKLAMA
Opažamo, da ima pokret okrog »Delavske pravice« velike simpatije pri gospodih okrog »Jutra«, »Slovenske besede«, »Kmetijskega lista« in »Delavskega lista«. Ponovno beremo, kako ti listi z veseljem po-natiskujejo zlasti to, kar »Pravica« zapiše proti nam. Značilno je to skupno čutenje proti katoliški organizaciji.
TUJA UČENOST
Predavanje profesorja Kocbeka v »Unionu« in pisanje v »Dom in svetu« ni »pu-šeljc« iz domačega vrta. G. Kocbek je svojo učenost zajemal v nekaterih slučajih čisto dobesedno iz različnih tujih virov, do katerih je Cerkev izrekla svoje odklonilno stališče.
RAZMISLJEVANJE O ŠPANIJI
Kar je izpod Kocbekovega peresa prinesel »Dom in svet« in obsodil ljubljanski škofijski list ponatiskuje v celoti »Rad-nik«, glasilo hrvaškega marksističnega delavstva v svoji zadnji številki. V ta list ta premišljevanja pač mnogo bolj spadajo kakor pa v »Dom in svet«.
Pravičnost — to |e naša postava! Brezkompromisni zmaga!
urad, pri katerem se bodo vsi spori skuša-
li	rešiti in se tako lahko ena ali druga stranka izogne posledicam, ki nastanejo, če taki spori pridejo pred sodišče.
V	zadevi registracij delavskih knjižic so delavske organizacije pristale na to, da naj se delavcem, ki niso napravili pomočniškega izpita, niti učne dobe, pa vrše dela kvalificiranih delavcev (zidarjev, tesarjev), da posebna potrdila ali legitimacije, katere jim bodo dajale pravico do plače kvalificiranega delavca. Ta potrdila bi izdajala posebna komisija delavcem, ki dokažejo, da so določeno dobo vršili zidarska dela. Vendar delodajalci na to niso pristali. To vprašanje ostane še odprto.
K vprašanju šušmarstva so delojemal-ske organizacije pokazale pripravljenost, da sodelujejo pri pobijanju šušmarstva. Delodajalske organizacije naj izdajo tozadevno spomenico na ministrstvo trgovine in industrije, katero bodo podpisale tudi delavske organizacije.
Pri predlogih za novo kolektivno pogodbo so delojemalci predvsem predlagali zvišanje plač. To je točka, ki se najbolj živo tiče delavstva. Draginja narašča, stanovanja so draga, zaposlenost samo v sezoni, to so dejstva, ki to zahtevo delojemalskih organizacij popolnoma opravičujejo. V novi kolektivni pogodbi naj bi bili mesto 5 mezdnih razredov, samo trije.
Druge točke, ki tičejo odpovednega ro-■ka, angleške sobote, izplačila itd. so tudi še potrebne temeljite predelave. Poskusna doba naj bi bila samo en teden, toda samo enkrat pi enem podjetju. S tem se bo preprečilo izrabljanje, ko je bil en pri enem podjetju morda v eni sami sezoni večkrat vzet na poskušnjo. Preprečiti se bo moralo tudi stalno odpovedno stanje delavstva pri nekaterih podjetjih, ko delavec obenem z izplačilom redno prejme tudi odpoved na 14 dni in tako nikoli ne ve ali naj išče novo zaposlitev ali ne.
Se pred Božičem se bo vršila ponovna razprava, na kateri bodo delojemalske in delodojalske organizacije k izmenjanim spreminjevalnim predlogom zavzele svoje stališče.
PO SVETU
Časopisi poročajo, da bo v kratkem prispel v Jugoslavijo na lov avstrijski zunanji minister dr. Schmidt. Ob tej priliki se bodo vršili razgovori, kako odstraniti težave, ki obstojajo v medsebojnih odnosih med obema državama.
Zaustavila se je preiskava v francoski zaroti in ne gre nikamor naprej-. Opozicio-nalno časopisje z vso ostrino napada vlado in pravi, da je afero organiziral glasovit inšpektor Bonny, ki je znan iz Stavinski-jeve afere.
Francoskemu notranjemu ministru Dor-nayu so na zadnji proračunski debati ostro očitali, da ni ukrenil ničesar proti komunističnim atentatom v francoski Afriki, pač pa preganja francoske bojevnike in invalide.
General Goring, ki je mesto dr. Schach-ta postal tudi gospodarski minister, je izdal uredbo, da mora vse nemško delavstvo tudi ob nedeljah dobivati celo plačo.
Poročevalcu agencije Reuter v Belgra-du Hubertu Harisonu je prepovedano na-daljno bivanje v naši državi. Poročila, ki jih je pošiljal britanski javnosti, niso bila natančna, zato so bile jugoslovanske oblasti primorane poročevalca izgnati, ker kljub opominom ni poročal točno.
Pravijo, da bo za jugoslovanskega zastopnika pri vladi generala Franca v kratkem imenovan kapitan Mažuranič, brat predsednika jugoslovanskega senata, in da je Franco že pritrdil k njegovemu imenovanju.
Iz Moskve so prispele vesti, da je bivši šef Ceke zloglasni žid Jagoda ustreljen. Od izrednega sodišča je bil obsojen na smrt, ker je pripravljal zaroto proti Stalinu, najvišjim članom sveta komisarjev in proti znani kremeljski četvorki, ki vlada Rusijo.
Belgijska vlada je izdala deklaracijo, v
kateri pravi, da bo varovala državljanske svoboščine. Zunanja politika ostane neiz-premenjena. Zveza narodov bo še vedno, kot dosedaj skušala sodelovati pri konstruktivnem delu za ohranitev miru.
Nizozemska ne čuti nobene potrebe, tako trdi nizozemski zunanji minister, da bi priznala Sovjetsko Rusijo in bi z njo sklenila trgovsko pogodbo.
160 najmodernejših bombnikov je poslala Rusija Kitajcem. Na meji ima Rusija poleg čakajočih armad pripravljenih tudi 1200 letal z velikim akcijskim radijem. Vsled teh letal so Japonci v str arin, da ne napadejo njih otočja.
Vse kmetijske hitlerjanske organizacije ne smejo več prodajati Židom nobenih živil, zato je prehrana Židov v Nemčiji postala ogrožena.	,
V	Nemčiji bodo vpeljali novo vero. Ta pa najbrže ne bo držala in bo izginila, kakor je prišla, četudi je kljukasti križ njihovo znamenje.
Kolumbovi vitezi so imeli v Texasu v Ameriki 55. kongres, na katerem so sklenili, da se bodo borili proti komunizmu in proti vsem družabnim sestavam, ki so nasprotne ameriškim in krščanskim narodnim idealom.
Do sedaj sta bila v švicarskem parlamentu komunistična poslanca Ernest Wal-der in Humbert Droz. Pred kratkim so oba odstavili, ker so v njunem stanovanju našli mnogo stvari, ki ju močno obte-žujejo.
Na pomoč kličejo španski rdečkarji vse sindikalne socialistične in komunistične organizacije sveta. Obupani španski rdečkarji prosijo delavce, naj jih vsaj oni ne zapuste, obenem pa jih pozivajo »na delavsko gibanje«, na štrajke.
O protikatoliški propagandi, ki jo podpira hitlerizem, so izdali nemški škofje novo pastirsko pismo, v katerem pravijo, da je Cerkev izgubila vse pravice, ki jih je imela po konkordatu.
Pred sedežem odbora za mednarodni evharistični kongres, ki se bo vršil prihodnje leto v Budimpešti, je priredila skupina madarskih fašistov demonstracije.
Države v srednji Evropi bo obiskal voditelj angleškega delavstva Lansburg, da bi s tem povabil poglavarje držav na svetovno mirovno konferenco, ki jo namerava sklicati ob .tej priliki.
Približno 20 generalov, več admiralov in višjih francoskih častnikov je podpisalo oster ugovor zaradi surovega ravnanja proti nekaterim bivšim francoskim bojevnikom, ki so bili aretirani v zadnji zaroti. Policija je na vsak način z mukami hotela prisiliti bojevnike, da bi govorili v prilog vlade.
Japonci so prišli že v bližino Nankinga.
Prebivalci v trumah beže iz mesta, kitajske čete pa hitro utrjujejo mesto in menijo, da bodo Japonci napadli mesto s treh strani.
List izdaja za konzorcij: Prežel j Francč, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, kaplan, Jesenice. — Za uredništvo odgovor ja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskarno: Jožko Godina, Groblje,
iiMdS&ML UMNIM