56
h. arhiv sitih fondov in zbirk
ARHIVI XV 1992
Dne 30. julija istega leta je akaJenua slikat pri notaiju Antonu Galletu podpisal zadolžnico, kjer se obv zuje, da bo M".stni hranilmri ljubljanski vračal pciojUo v viiini 2R000 din z %% letnimi m 12% povišanimi obrestmi. Ob trm je zastavil tudi svoje zjmljKfr- s hiio in ateljejem. Njeeov zan.miv podp* simbolično odraža težin dejanja, (slttca I)
Za stalnu ki ep it ev svojega zaravia je Smrnkar potreboval v svoji hi4i trdi kopalnico. Ker le ta še iii bila opremljena z banjo in pečrr:, je potrkal na vrata Mestne hranilnic,,. Prosil jt za posojilo v zne.ikii ''OOO din Kot potrditev svoje izjavu o nujnosti kopalnice st je slikar ped prošnje narisal v banu in pripisa1* »Heuricus Manu fortis semper laborans*. Kljub temuf da je bu vedno «delujoč«, posojila v dognvoijenem termi nu ni uspel odplačati. (s,ika 2)
Dne 20. decembra 1932 je slikar in grjfik Smrekar prosil vodstvo Mestne hranilnic ljubljanske, da bi »zaradi raznih tržav krut in
bolezni crkavajoČ« p-aČal v tem letu le zapadle obresti.
V	septembru naslednje leto so zdravstveri rr-zlo^i prisilili Smr :karia. da je v vljudnastnem piimu prosil hranilnico za potrpljenje . pn odplačevanju najetega posojila
V	zaietku junija 1934 pa pi2e Smreknr vodstvu h ranilnice in piosi »za potrpljenje in za dtvolienje, da še h t os plačam le obresti«. Kcl vzrsk takega dejanja navaja krho brezposelnost in bolezen. V zakHuČku pisma je zapisal. »Letos se vse to nekake >rr5i<, če ne bo vse miz-rije konec, bo pa mene«.
Opombe
1 Arhiv R-mublike Sl^enije, fond Hranilnic Dravske
baiiCMci.:, ilada 22, ovoj Hiak-, Surcknr. * jlovensld biogf ifstt leksikon, 3. knjiga, itran 397. 3 GM (ipomoc 1.
Zb;-ka informacijske službe n antifašistične borbe con A in B Jul: ske trajire
Ncvcnka Troha
Julijska krajina (V=r';zia Giulia) zajema tržaško in goriško pokrajino (v mejah Italije pc 1, svetovni vojni) ter Istro. Medtem ko Haljam sem štejejo tudi Reko, Slovenci v pojem Julijske kiajine vključujemo področje Beneške Sluvemje, Reke pa ne Celotne področje, ki sicer nikoli v zgedovini ni tvorilo up/avno zaključene celote, je pc koneu 1. svetovne vojne Dripadlo, skupaj z Zadrom ter otoki Le .njem, Cresom in Lastovim, Kraljevin. Italiji. Po popisu iz leta 1910 je tu (brr:z BeneSke Slovenije) živelo 1.0C3.4bl prebivalcev, od katerih je bilo 379.789 Italijanov in 516.69C Slovencev in Hivatov.
Ptnuvno se je vprašanje pripadnosti tega narodnostno izrazito mešanega predela odprlo že med 2. svetovno vojno. Ob njenem koncu je Jugoslovanska armada zasedla Julijsko krajino s Trstom, a se je 12, junija 1945 morala umakniti na kompromisne meje. Julijska kiajina je bila razdehena na dve coni, A ped angloameriiko vojaško zasedbe in B pod zasedbo Jrgoslovanske armpde. Meja med njimp je potekala, z nekaj izjemami, po sedanji meji med Italijo in Slovenijo. Pravi je celotno področj ostalo do
podpiia mi: ovne pogodbe oz, do uveljavitve nj inih določil v okvir. italijarsKe dizave
Zagovorniki priključitve k tedanji Jugoslaviji so se organizira.' v enotno politično orgairz„aji >, t.i. Slovrrsko-italijansko antifašistično unijo (SIAU), organizirano po zgji du Ljuaske fronte v Jugoslaviji, v kateri j/ imela odločilno vlogo enotna Komunistična partija Julijsko krnjine flKF TKj, v katero so se pc sporazimj med KP Italija in Jugcslavije »družili komursti tege. območja, njeno dejavnost pa je vodila sko/aj izključno KP Njen osnovni program je bil priključitev območja k Jugoslaviji, odstranitev ostank rv fašizmr in vzpostavitev ljudske ob!asti. Vanjo so se poteg skoraj vseh slojev Slovencev, ki jih je je družC skupen interrs prudjučitve k matiini domovini, k? je prevladal nad ideološkimi razh jVoji, vključili tudi zJasti italijanski delavci, ki so v socialistični Jugcslaviji pričakovali razr *5itev svojega soraalne-ga položaja.
Vzporedno s političnimi »rganizacijami ki so od avgusta 1945 delovale v okviri SIAU, so že v čaiLi nemški okupacije m-stajali organ: ljudski, oblasti na čelu s Pokrajinskim narodnoosv obodi!-
ARHIVI XV 1992
Iz arhivskih ronduv m z Dirk
57
iiim odborom za Slovensko primoij, in Trst (PNOO), ki so v coni H Julijske krajina nadaljevali z alom po osvoboditvi V coni A so kot crgam oblasti delovali Se v času jugoslovanske zasedbi., nato pa jim je Zavezniška vojaška uprava (ZVt1) odvzela oblastno funkcijo, kljub temu pa so z delovanjem nadaljevali do uveljavi-tvt mirovne pogodbe septembra 194"*. V času jug»islovarske zasedbe so v Julijski k-ajini delovali tudi vcjaiki organi (komande mejt), narodna zaščita kot pelirija pa tudi ¡organi Oznt. Že jesjut 1944 je bilo v okvini PNOO osnovano Ijjdskc sodišče. Narodna zaščite m ljudska sodišča so bila z odloki 7,VU za podroČie cone A ukinj sna poieti 194*.
Gradivo projugo lovanskih pclitienih in oblastnih organizacij v Julijski krajini hranijo regionalni arhivi in muzeji (Koper, Nova Gorica); v I,ju-bijan; pa Arhiv Republike Jlovenije (fondi bivšega drhivii Instituta za novejšo zgodovino in Zgi idovinsKeg? arhVa CK ZKSJ, arhiv Ministrstva za notranje zadeve in irluv Instituta za narodnostna vprašanja.
Zbirko informacijske slitt.be in an t ¡fašistične borbe za podro^e Julijske krajine (ime je upo rabil imetnik gradiva in smo ga privzeli) hram Arhiv Republik- Slovenije. V mej je v_cinoma obveščevalno gradivo različnih provernenc, političnih organizacij, služb, ki sc delovale v okviru PNOO za Slovensko primoije in Trst, pa tudi fragmenti gradiva Ozne in narodne zaščite, skiat-ka organizacij, ki so de1 ovale oziroma zagovarjale priključitev celotne Julijske krajine k Jugosla\iji. C-esovno je gradivo nastalo od maja 1945 do septembra 1947, le posamezni dokumenti sc nastali kasneje v cmah A m B Svobodnega tr-ŽaŠkcg? ozemlja.
Predstavitev gradiva
1.	Gradivo Komisije za antifašističnc borbe, k. je bila ustarovljena 30. novembra 1945 kot naslednica komisije za Epuracijo (č'š?enje ostankov fašizma) pii Glavnem odboru STAU. Njena osnovna naloga naj bi bflo zagotoviti učinkovite ¿puracijc v peve-avi z odsikjm za protifašistično borbo oziroma za fašistične zločine, ki je deloval v okviru PNOO, pa tudi komisijo za jpuracijo, ki ie delovala v okvuu Zavezniške vojašk'- uprave. Komuije so delovale tud. pri okrr.žnih organih STALi,* medtem ko so biii pn nižjih imenovani referenti za antifašističnc borbo. V zbirk, so ohranjeni v glavnem sejni zapisniki. Zan miv je podatek o prenosu ¿radr a Komande m ;S(a Trsta m Narodni zaščite v Ljubljano.
2.	Gradivo LjudrkegL sodišča m Javnega tožilca, za sojenje fašističnih zločinov k. sta d kovala v okvini Mestnega osvobodilnega weta Trit, obsega pravila in dopise. Ljudsko sodišče je
bile ustanovljeno, kakor je opredeljeno v pravilih, za sojenje fišističnim zločinom proti svoboai ljudstva in iijih (vim demokratičnim institucijam. Ukrepalo je na podlagi prijave javn ïga to?ilca, epracijskih komisij in posameznikov Ko je angloam iriška Zavezniška vojaška upiava prevzela oblast, je sodne kompe tence ¿a to področje prevzelo Izredno porotno sodišče (Corte straordinana d'assis?).
3.	Uradivo 3. sektoqa Oznj Trst (ohranjeno v fragmintiM iz maja 1945 obsega poročila o njenem de ovan ju v času jugoslovanske zasedbe Trsta (delo jc bilo razdjljjnc v dva referata m sicer 1. a) jugoslovanska reakcija, b) duhovščina in 2, a) Gestapo, b) > Intel tgent Service, c) Italijan :ka nakciia m d) vsa ostala reakcija in posebej organizacijska poročila). Gradivo poobiiščenca Ozn p, za Slovensko pri-moij- in Trs* obsega del korespondence s sekretarjem Glavnega odbora KP J K iz časa od maja ly45 do marca 1946
4.	fragmenti gridiva Narodne zaščite Trst pričajo o njenem delovanju v času jugoslovanske zasedb- Trsta - seznami Članov, poročila o akiivnojtih, razpoloženju mod ljudmi. Tako v gridivu Ozne kak^r tudi Narodne zaščite so obranem sicer skopi, a zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva o tej problematiki dragoceni podatki o aretacijah v času jV gosi ovar ske zasedbe, poizvedbe o ar ;tu aiiih, ml srvencije za njihovo bpustitev, pa tudi za izpustitev Italijanov iz ujetniških taborišč v Jugoslaviji. Ohran ju n je tudi seznam 962 are-tinnih s strani jugoslovanskih oboroženih sil, ki se do 17. decembra 1945 Še niso vmili, m ga je izdelal Comitato per la ricerna d ;gli internati in Jugoslavia vToizv d ovalni odbor za inljmirar.*» v Tugoslaviji), ter prira rjalni seznam z opombami informacijske rlužbe
5.	Naslednji sklop je gradivo informacijske sluibe, ki zajema obveščevalno gradivo pa tudi časopijje, letake, brošure in druge množično razširjene dokumente italijanskih organizacij in itrank, in gradivo o slovenski politični emigra ciji 07. t.i. slovenski reakciji v coni A Julijske krajine pa tudi deloma o delovanju v emigrantskih taborii-ih v Italiji in njihovo propagandno gradivo, zlasti letake. Ohranjeni so prepisi Inlorm<-tivnrga ve;¡tnika Slovenije, po ročiia Ozne o delovanju j migracije razm seznami.
Stranice in organizacije, b' so zahteval-: ohranitev t.i. rapalskih mej iz leta 1920, sc v času do uveljavitve mirovne pugodbe dr lávale v koalicijskem Comi'ato di liberozione nazio-nale Giuli.mo (CLN Giuhsno, tutfi Comitato di liberazione nazionale della Venezia Giulia - Narodnoosvobodilni odbor Julijake krajine), ki 'je deloval kot koalicija lošdinskodemo-
58
h	fobJov in zbirk
ARHIVI XV 1992
kratskc sociaUsticne, liberalne in komunističn-stranke ter Stranke akcije že med nemško okupaujo. Jeseni 1^44 so v Julijski krajini za razlike od ostalega dela Italije itahj-nski komunisti iz CLN izstopili. se združili s sl-venskimi v enotno Ltranke in odtlej zagovarjali priključitev teh predelov k Jugoslaviji, cesar vodstvo KPT ni odobravale. CLN se je med vojno sicir neki.jktat skušal povezati s slovenskim osvobodilnim gibanjem, a so bila pogaianja, ziasU zarad "izhajanj glede ozemeljskih vprašanj, neuspešna. Po VUJni je v Času jugoslovarske zaeedbe deloval v ilegali, ker je bila puiitikE. juge slovanskih obla:ti izključujoča, Kar je bile deloma raradi borbe za prsvlade nad ozemljrm tuai rizum-ijivo, in so vse, ki niso sprejemaj jugoslovanske aneksije teb ozemelj, ihrrvnavaii kot fašiste ali kot njihove sodelavce. V času delovanja Zaveznike vojaške uprave je postajal CLN Giuliano, podobno kot rudi zagovornik priključitve k Jugoslaviji, v svojih programih in delovanju vse bolj radikalen in je deloval delno tudi pod vplivom prorašistiJnih in irugih ekstremnil- skipm Druga organizacija, ki naj bi skrbela za dvij italijanske zavesti, je bila Lega raziorale, ustanovljena leta 1946.
Stranke in skupine, ki so zagovarjale neodvisnost Julijske krajine zaradi njenih specifičnih ekonom ih pogojev in veenarodnostne sestav preoivclsira, so se zdruzevale v Fronto za neodvisrost svobodne države Julijske kraiine. Gradivo o proitalijanskih in neodvisnih stran kah h organizacijah obsega propagandno gradivo, programe statute, časopisje (le posam -zne Številke) in nekaj poročil o delovanju. V zbirki te ohrar lenih tudi n;kaj poročil o delovatjU skrajne desnic in oboroženih italijanskih formacij, ki so deloval,: na tem področju ali pa v Furlariji (Beneška Slovenija).
6.	Gradivo, ohranj:no v fragmentih, nemšk rga okupatorja (seznam aretiran .'sv, zaslišanj, pred policijc: in drugo) in faiističnih oblast pred letom 1943.
7.	Grrdfvo o pretivalstvu - razm seznami in podatki o Slovencih, ki so morali erugrirati v času fašbma o nahjansk'h priseljencih, t.L regn-colih k so se v času italijanska države naselili v Juhjsla krajini podatki o esulih (Itahjanih pa tud: drugih, lo so se izselili iz območij, ki sc bila pod jugoslovansk,: oblastjo
se naselih delno tudi v eoni A). Zbirka obsega 4 tekoče metre oz. 479 arhivskih enot. Izdelan je ai alitični popis.
Problematika
Na pc drocju Julijske krajine sta se v tem Času srečala ne le dva narod» amp-k tudi dva v času hiadne vojne vedro bolj nasprotujoča si bloka. Tržaško vpraŠmje, la je bilo eno od os-redmih vprašanj v povojni Evropi, je v zgodovinopisju dokaj dobro pi iskan' v njegov sm med-blokovskcm konl skstu in na ravni »visoke diplomacije*. Dognanje *na terenu*, neposredno med ljudmi in v politiki neposredno vpletenih držav pa še nima Širše predstavitve, tak« v slovenskem kakor tud" v italijanskem zgodovinopisju. Tako ostajajo odprta vpraianja italijansko-slovensksga sodelovanja v okviru Sbvanskn-italiianske ant!-fajist-ine unije, njeni odnosi z ortalini političnimi : tranki mi in organizaJjami v Julijski kri jim, usmeritve posameznih slojev prt bivalstva, povezav- z obema miticam;., vprašanja, povezana z de.ovaijem jugoslovanskih zasedb nih oblasti v Času 40- dnevne zasedbe cone A od maja do junja 1945. Zbirka vsebuje arhiv iko gradivo, ki bo lahko pomembno prispevam k razumevanju te problematike.
Del gradiva je bil predstavljen na razstavi Trst m^d vzhodom in zah dom v Arhivu Republike Slovenije.
Arhivsko gradivo o organizad; osvobod. ne fronte v Ljub.jani v času i al-.anske okupac^c v leí h 1941 do 1943
Lo;z Triad
Večina arbivstaT virov za	omenjeno problematiko v tem obdobju branijo	v Arhivu Republike S'ovenije, v R.rferatu za	dislocirano arhiv iko gradivo na Tomšič :vi 5 in	Arhivu Inštituta za
novejšo zgodovino na Kongresnem trgi* I v Ljubljani. V pr\ ;m so predvs.em poročila članov ljubljanskega vodstva odpora iz komunističnih vnt, Lidije Šentjuro, Vladimirja Kriv.ia in Mire