Ši. 60. V Gorici, v sredo dne 29. julija 1903 Tečaj XXXIII. lahajn trikrat na teden v Šestih Izdanjlh* in sioer; vsak torek, četrtek ta soboto, sjatranje lajanje opoldne, veSerno izdaaje pa ob 3. uri popoldne, • in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po pošti pre-famana ali v Oorioi na dom poSiljana: Vse lato.......13 K 20 b. ali gld. 8 60 pol leta . ¦ .«.....6 , 60 , , ,- 3-30 četrt leta.......3, 40», , 1-70 Posamifine Stevilkb stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah f m sobotah ob 11. uri dopoludne. Naro5nino sprejema apravništvo v Gosposki nlii Stv. 11 v Gorici ve Goriški Tiskarni« A. Gabršoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa ocl 9. do 12. are. Na naroČila brez donoalane nar »Žalne »e ae oziramo. Oglasi !¦ poslanic« se racunijo po petit-vretah ce tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 far. vsaSa""** vrsta. Ve8krat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame inrspisiTr uredniškem- delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odpornost. »Vse za omiko, svobodo In napredek!« Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi gt 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop, UnravniStvo s^ nahaja v Gosposki ulici St 11. Naročnino in oglase Je plačati loco Uorle«. »opisi b.; se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne «padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le •ipravnlStvu. izhaja neodvisno od «8oSe» vsa« petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So5a»_in .Primorec, se prodajata v Gorioi v-to-— bakarm Sohwars v Šolski ulici !u Jellersits v Nunski ulici; — v Trstu v tobatami Lavrenči« na trgu deUa Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. '¦«>#J/3CCW**"* »Gor. Tiskarnai A. Gabriick (odgov. Iv. Meljavec) tista in nI. C. kr. kmetijsko društvo. Kar smo rekli, to se je zgodilo. Volilni švindl, vprizorjen v našem c. kr. kmetijskem društvu, je vzbudil po naši deželi docela opravičeno Sn umevno ogorčenje, Se večjo nevoljo in ogorčenje pa vzbuja sedaj vest, ki se čuje v javnosti, da se naša do pičice utemeljena in na goli resnici sloneča pritožba zavrne, ker namestnistvo nima poguma, da bi izreklo sodbo, ki sicer vlada v tamošnjih krogih, in po kateri bi se preprečilo za bodočnost tako sa"iovlaštno in krivično postopanje, kakoršro se je vršilo pri znanem volilnem švindlu v omenjenem c. kr. kmetijskem društvu. Na dlani je in nikdo ne dvomi, da se nam je godila krivica, velika, v nebo kričeča krivica, katero freba obsoditi še toliko bolj, ker je naperjrna proti kmetovalcu, in le za to, ker je ta kmetovalec slovenske narodnosti. Povdarjamo ponovno, da mi iščemo na gospodarskem polju le pravice, in da hočemo, da tu preneha vsako strankerstvo, ter da se dela iz c. kr. kmetijskega društva jednako za kmetijski stan cele dežele. Temu pač menda ne more nikdo oporekati, to je tako naravno in tako pravično, da mora vsak razsoden človek brez izjeme reči edino-lc: tako je prav in nič drugače. Toda ne tako komendator Pajer, ki je v našo nesrečo predsednik c. kr. kmetijskega društva in deželni glavar. Dokler je bil na čelu društva biagopo-kojni in dobrosrčni grof Coronini, je še šlo, ali komaj je stopil na čelo društvu deželni glavar Pajer, je prišel preobrat — na slabše. Pajerja se drži uitralaška politika, kakor klop kože, mož ne more živeti brez gonje proti Slovencem, zato pa je zašel takoj na pot, po katerem hoče spraviti e. kr. kmetijsko društvo popolnoma v roke Lahov, tako da bi bili Slovenci odvisni tudi tu od njegove milosti in nemilosti, da bi se tudi na kmetijskem polju delilo vedno le z dvojno mero, z večjo za Laha, z manjšo za Slovenca, s kratka: Pajer hoče iztisniti iz c. kr. kmetijskega društva Slovence kot člane in l.ot odbornike, da bi bilo društvo povsem domena njegova, Hu-guesova in še Pontottijeva. Tisti švindl pri volitvah, ki je tako točno osvetljen v utoku, jo bil vprizorjen s prepričanjem, da gA namestnistvo v Trstu aH odobri aH pa se zavleče stvar kolikor mogoče dolgo ali pa se sploh ne reši. Pajer se čuti na svoji poziciji tako močnega, da se drzne celo terorizirati namestnistvo ter grešiti na račun svoje veljave pri visoki gospodi v Trstu. Pajer ve, da so na namestništvu v Trstu tako prijazni Lahom in njemu, da jim odpustijo celo tak volilni švindl, kakoršen se je izvršil v c. kr. kmetijskem društvu, on ve, da se je doslej vedno odobravalo na visokih mestih ono, kar je storil proti Slovencem (in tega ni malo!), torej je računil lahko že naprej, da ne krenejo kar nakrat na drugo pot, ga ne puste na cedilu, in celo nemogoče se mu zdi, da bi nastopili proti njemu. Praksa je taka, da je vse prav, kar stori laški komendator proti nam. In ker je nestrpen in v slojem življenju še ni imel trenutka za kak blažji čut do Slovencev, se je lotil c. kr. kmetijskega društva, katero hoče prikrojiti tako, da bo vstrezalo v glavnem le L hom in lako po očimsko in mačehovsko delalo s Slovenci. Naš odpor proti tikomu početju je tako naraven in umeven, da na to stran ne bomo zgubljali več besed, reči pa moramo, da bo nečuven škandal, ako se našemu utoku res ne ugodi v polnem obsegu, da bo to nekaj takega, ksr mora vzdigniti vsakega goriškega Slovenca proti t»ki krivici, in roditi odpor, kakoršnega še ni videla aša dežela. Naš kmet ječi pod jarmom davkov, posestva so obtežena s hipotekami, c. kr. kmetijsko društvo, katero bi imelo iti na roko kmelu-trpinu ter mu pomagati, pa stoji tu ukovnno v jarem laške politike, ki hoče izkoriščati isto le v svoje svrhe ter Slovenca potisniti v stran. Daje kaj Ukega sploh mOgoče, se zdi nečuveno in neverjetno — ali mi Živimo v d<-želi neverjetnosti, kjer je vsaka reč mogoča. In kdor dela take reči, kdor zakrivi tak velikanski škandal, kakor se je pripetil ob volitvah v c. kr. kmet. društvu, tak človek ne tiče več na častna javna mesta, niarveč se ga mora odstraniti. Tu gre za resno stvar, in stvar ne sme trpeti radi osebe, marveč prav je le tako, da stvar prodere, oseba, ki dela krivico, pa iz- gine s površja. Tako zahteva pravica, pred katero se mora vsakdo klanjati, jo vsak spoštovati in odločevati po njenem zakonu. Seveda, seveda ne smemo pozabiti, da živimo v deželi in v državi neverjetnosti. Varalica Khuen-Hedervarjr je postal ministerski predsednik, v Trstu so se vršile strašne volilne sleparije za časa namestnikovanja Gočsso-vega, ali Gofos je še vseeno namestnik, in Lahi so si izposlovali potrditev Sandrinellija tržaškim županom — kaj mislite, da se potem kaj zgodi Pajerju radi le .bagatele« v kmet. društvu ?! ? Pribito je in vsakdo mora reči, da se nam je zgodila velika krivica pri omenjenih volitvah v c. kr. kmet. društvo, sedaj pa je ležeče na namestništvu, da popravi (o krivico, sedaj je čas, da govori pravica. Radi bi culi njen glas vsaj enkrat, da vemo, da še živi, ker drugače pridemo do končnega nespremenljivega prepričanja, da je za nas ni več, da so jo zapodili z onih mest, na katerih bi morala biti doma, ter da se bo počelo ?. nami še naprej, kar se bo hotelo, kakor jo bilo doslej. Pravica, govoril... Pajer pač ni več vreden nego sveta pravica?! Drugi čin laškega splelkarstva, ki razburja Slovence, je najnovejše postopanje o sprejemanju članov. Človek bi mislil, da bi moralo biti posebno našemu c. kr. kmetijskemu društvu ljubo, ako so se deželam* začeli zanimati zanj ter pristopajo v krog društ-venikov. Toda v zadnji odborovi seji niso hoteli sprejeti članov, katerih se je oglasilo nad 100, marveč na predlog laškega podanika Pontottija so skienili, naj poseben odsek šele preišče, ali so priglašenci vredni, da bodo člani c. kr. kmetijskega društva! Eto nov švindl, nov škandal! — In res so izvolili laški odsek, kateremu je na čelu tujec Pontotti, in ta privandranec, kateremu so v Vidmu pokazali vrata, bo preiskoval, ali so naši kmetici vredni, da smejo plačevati udnino c. kr. kmetijskemu društvu! Ta laški podanik bo moral torej na naših tleh ustanoviti poseben vohunski oddelek, ki bo preiskoval avstrijskim Slovencem srce in obisti ter jih izrekal za vredne ali nevredne za c. kr. kmetijsko društvo! Visoka vlada vedi, da mera izzivanj, žaljenj in poniževanj je polna. Utegne se zgoditi, da odstopimo vsi Slovenci, ustanovimo svojo kmetijsko družbo, zahtevamo, da se prekriža sedanji naslov ,c. kr.a ter se v bodoče dele podpore v razmerju prebivalstva med obe društvi. Skoro, da ne bo drugače J .*• Ko je bil gorenji članek že spisan, smo dobili o c. kr. kmet. društvu še ta-le dopis: Gonja, ki jo je pričelo proti slovenskemu ljudsvu predsedništvo e. kr. kmet. društva, presega že vse meje, Kako se je spremenilo to društvo, odkar ga je zapustil ranjki grof Coronini in mu zavzel vajeti pred • sednik ital. političnega društva »Unlone« in obenem deželni glavar gosp. dr, Pajer, ni mogoče skoraj niti povedati. Človeku se je že težko vzdrževati, ko gleda, kako brez-sramno gazi ta slovenski odpadnik vsako pravico, katero zahteva rodno mu toda sovražno slovensko ljudstvo, Ne čudimo pa se toliko njemu — odpadniki so si tako vsi podobni — ampak čudimo se bolj nekaterim, drugače pametnim italijanskim gospodom, ki drve črez drn in strn za njim, in ne vidijo, kako netijo s tem sovraštvo med dvema narodoma, ki bi prav lahko v najlepši slogi Živela. Namenu, ki ga ima c. kr, kmetijsko društvo, so je to popolnoma odtujilo. Predsedništvo je ščuvalo toliko časa (roti slovenskemu ljudstvu, katerega zastopa kmetijsko društvo trikrat toliko, kakor laškega, da se je to slednjič zbudilo v odpor. Ne samo, da deli društvo državne in deželne podpore, katere znašajo na leto okoli 40.000 K, jako pristransko, marveč s tem denarjem podpira še celo ljudi, ki očitno delujejo proU slovenskemu ljudstvu. Tak človek, ki dobiva pač nezasluženo nad 5,000 kron na leto od kmetijskega društva, je tajnik Hugues. Ta človeček je privandral k nam iz lačne Italije, in komaj se je najel našega kruha, že začne zabavljati črez vse, kar je našega in avstrijskega. Korači se kakor petelin na gnoju. Vse če on znati in vedeti in vse ga mora poslušati ter se mu vklanjati. Revež ne zna pa niti bese- — 99 — Križarji Zgodovinski roman v štirih delih, Poljski spisal H. Slenkiefffez. — Posl. Po4r»Tskl. (Dalje.) In podal mu je roko. Volk, ki ga je poznal že dolgo, se je temu neizreeno začudil, ker ni vedel, kako je ta trdi človek ljubil svojega sinovca, in kako silno se je brigal za njegovo usodo. In dlje časa ni mogel spregovoriti besedice, dokler ju ni župnik, oveseljen vsled takega konca prepira, zaznamoval s križem, in je rekel Volk: »Ako je tako, pa je to nekaj drugega. Meni ni bilo mar za dobiček, ker sem star in nimam komu zapustiti premoženje, marveč mi je mar samo za pravico. Kdor je z mano dober, temu še rad dodam kaj °d svojega. Vašega sinovca pa naj Bog blagoslovi, da se na starost ne boste jokali za njim, kakor se jaz jočem za svojim jedineem.« Na to sta se objela ter se dolgo pričkala za stran tega, kdo naj vzame v last to zemljišče. Matija se končno da preprositi, ker je bil Volk res sam na svetu ter ni imel komu izročiti imetja. Potem povabi starega Volka v Bogdanec, kjer ga je dobro pogostil z jedjo in pijačo, ker so je sam jako radoval v svoji duši. Radoval se je, ker se je nadejal, da bo žito na tem zemljišču dobro vštevalo, kakor tudi, ker je vedel, da je od Zbiška odvrnil veliko nesrečo. »Samo, da se le vrne, ker zemlje in živine bo imel tu dovolj!« si je mislil. Jagjenka je bila tudi vesela, da je končal prepir tako srečno, »Ako usmiljeni Jezus hoče pokazati,« je dejala, »da mu je sloga ljubša nego prepir, pa se mora sedaj Zbišek srečno vrniti.« Matijčevo lioe se razvedri pri tem, kakor bi padel nanj solnčni žarek. »Tudi jaz si mislim tako!« je dejal. »Bog je vsemogočen, vsekako pa je treba ugoditi njegovi vsemogočnosti, za kar pa je treba imeti bistro pamet.« »Vam še razsodnosti nikdar ni nedostajalo!« odvrne Jagjenka, dvignivši oči. čez trenutek pa, kakor bi se na kaj spomnila, je vprašala : »Ali Vi tako ljubite Vašega Zbiška, ej!« »Kdo bi ga ne ljubil?« odvrne stari vitez. »In ti ? Ali ga ti morda sovražiš?« Jagjenka v prvem hipu ne reče ničesar. Ker je pa sedela z Matijcem na klopi, pomakne se še bliže in obrnivši od njega glavo, se ga dotakne z laktom ter reče: »Dajte mi mir!« XX. Vojna med knezom Vitoldom in Križarji je zani-| mala vse ljudi v kraljevini tako, da so neprestano j povpraševali, kako vse to skonča. Nekateri so bili prepričani, da pojde Jagiello svojemu bratrancu na pomoč, in da iz tega nastane s Križarji kmalu velika vojna. Vitezi so koprneli po njej, in po vseh pleme-nitaških dvorih so govorili, da je celo večje število kraljevih svetovalcev v Krakovem naklonjeno vojni, češ, da je vendarle treba enkrat obračuniti s tem sovražnikom, ki se nikdar ni hotel zadovoljiti s svojo lastnino, marveč je mislil neprestano na tuje, dL, mislil tudi takrat, ko ga je prevzel strah pred veliko sosednjo silo. Toda Matija, ki je bil razumen in izkušen človek, ki je marsikaj videl in poznal, ni verjel, da bi bila ta vojna že tako blizu, ter jo se o tem pogestoma raz-govarjal z mladim Jankom iz Zgorelic In z drugimi sosedi, s katerimi se je shajal v Krešnji. t Dokler je še veliki mojster Konrad živ, ne bo iz tega ničesar, kajti on je pametnejši nego drugi, ter ve, da bi to ne bila kaka navadna vojna, marveč da bi nastalo klanje, v katerem bi veljalo pravilo: Tvoja ali moja smrt! Ali v to on, ki pozna kraljevo moč, nikakor ne privoli.« »Kaj pa, ako jim kralj prvi napove vojno?« so vprašali sosedje. Toda Matija odmaje z glavo. »Glejte! Jaz sem ogledoval vse to od blizu in sem zapazil marsikaj. Ko bi bil naš kralj potomec starega kraljevega rodu, čegar udje so bili vedno kri-stijani, pa bi morda prvi vdaril na Nemce. Toda naš kralj Ladislav Jagiello, ki je kaj dober gospod in katerega naj Bog ohrani pri življenju in zdravju, je bil poprej nego fmo ga mi izvolili za svojega kralja, dice slovenski in težko kaj furlanski — torej je za službo v naši deželi popolnoma nesposoben. Njegova desna roka je tudi italijanski podanik neki Pontotti. Vtihotapil se je v naSe kmetijsko društvo, ko so ga iz-bacnili iz videmske kmetijske dražbe, kjer je hotel zdražbo delati, kakor jo dela sedaj v Gorici. Ta trojica Pajer, Hugues in Pontotti vlada sedaj c. kr. kmetijsko društvo. Ker je večina iz kraljestva, jo vlada seveda po šegi, ki je najbrže tam doma, namreč proti društvenim pravilom, proti zakonu in proti pravičnosti, torej popolnoma samovoljno. Odbo-rove seje ni sklicalo to predsedništvo od 14. febrnvarja do 11. julija, torej celih 5 mesecev, dasi se glasi v pravilih, da se morajo vršiti odborove seje vsaj enkrat na mesec. Slovensko društveno glasilo »Gospodarski list* so zaustavili z januarjem, in se niso najmanje brigali, da bi slovenske irušt-venike na kak drug način zadovoljili. Slovenskih odsekovih členov niso nit; klicali k sejam, slovenskim krajem niso dovolili, z malimi izjemami, nikakorSnih podpor, in tako gre dalje krivica za krivico. V pravi luči pa so se pokazati v svojem krivičnem delovanju v odborovi seji dne" 11. t. m. Ker so slišali ti možje, da se je priglasilo po zadnjem volilnem Svindlu več novih slovenskih članov v društvo, so skovali v svojem dela prostem času, katerega imajo mnogo na razpolago, novo zvijačo. Ko so namreč slovenski odborniki v zadnji seji priglasili nad 105 novih članov, italijanski pa samo 4 '¦'i 5, se je vzdignil Pontotti ter govoril, kako ga veseli, da dobiva društvo toliko novih udov, toda on predlaga, da se ti novi udje ne sprejmejo tako dolgo, da poseben odsek izreče o njih, da so vredni biti udje c. kr. kmetijskega društva. In italijanski gospodje odborniki so proti pravilom in proti dosedanjemu običaju v to prikimali. Nič niso pomagali protesti slovenskih odbornikov. V odsek je bil izvoljen poleg treh Italijanov tudi en Slovenec, ki ne bo najbrž nikdar klican k sejam, predsednikom so. postavili zloglasnega Pontottija. Italijanski podanik, ki je bil vržen iz kraljevega kmetijskega društva v Vidmu, naj torej presoja, ali so slovenski kmetovalci, katerih ta še nikdar videl ni, vredni, da se jih sprejme v avstrijsko c. kr. kmetijsko društvo v Gorici I To je sramota, katero ima v prvi vrsti gosp. deželni glavar Pajer na svojem hrbtu, kajti po govoru Pontoitijevera in obnašanju Pajerjevem se je spoznalo na prvi mah, da govori prvi v imenu drugega. Nočemo še danes govoriti o drugih nepravičnostih, katere se nam godijo v tera društvu, vse podatke pa, katerih je veliko število, podamo visoki vladi in deželnemu zboru, čim izvemo, kako so se sprejeli po slovenskih odbornikih predlagani člani. Vse naše kmetovalce pa vabimo, naj se priglasijo kot pravi člani kakemu slov. odborniku, ki jih pri prih. seji predloži. Čim večji je pritisk, tem večji bodi tudi odUsk! Ne udajajmo se pa praznim iluzijam, da b; bolje storili, če bi si ustanovili posebno kmetijsko društvo. Voljni smo sicer, da se sedanje c. kr. kmet. društvo razdeli v dva oddelka, da bi se pa Lahom popolnoma podvrgli, tega ne! Saj nas je trikrat toliko nego njih! . Visoko vlado pa poživljamo: 1. naj nemudoma' reši pritožbo slovenskih članov goriške okolice radi zadnjih volitev v centralni odbor; 2. da ne da toliko časa kmetijskemu društvu nobene podpore, dokler bodo vladali v njem opisani odnošaji, marveč razdeli na] jih po svojih organih, in 2. predloži naj čim prej deželnemu zboru načrt za deželne prisilno kmetijsko zadrugo. Član društva. »Krojaška zadruga"™ propadla. v. •Gorica" je zapisala v torek tudi to-le trditev: ,V številki z dne 18. julija pravi .Soča", da najboljši konec bi bil konkurs, na kateri bije od januvarja naprej neprenehoma..." V raznih člankih pa sta klerikalna lista slikala mene kot sovražnika ,K. z.', ki sem storil vse mogoče, da bi jo upro-pastil. — Končno pravi, da smatram vsako zadrugo za coklo, katero treba iztrebiti.... Na te trditve nekoliko odgovora. Ne radi tega, da bi branil sebe pred krivičnimi napadi, marveč radi večje jasnosti v stvarnem pogledu. Kateremu .Sočinemu" čitatelju je kaj znano o tem, da bi bila »Soča" od januvarja naprej delala na konkurs »K. z." ? 1 Jaz se spominjam, da je .Soča" koncem januvarja priobčila kratko vest, da je Centrifuga tožila ,K. z." za 42.000 K, pozneje pa ni bilo nič več do julija, ko je »K. z.* že povsem propadla ter izginila v žrelu Centrifuge. — Toda jedna laž več ali manj, kaj to de kosmati kavski duši ! Jaz sovražnik ,K. z." ? Od kuaj pa? ~ Bil sem poleg ob ustanovitvi, spremljal sem pokojnega dr. Pavl:co celo v okolico na agitacijo, ker sem želel, da bi se .Krojaška zadruga" ustanovila na zdravi podlagi, ki opraviči obstanek in zagotovi bodočnost. Sam sem vzel dva deleža, katerih nisem odpovedal niti potem, ko sem videl, da je ,K. z." popolnoma zavožena, in sicer zavožena z ozirom na namene, katerim naj služi, in v svojem poslovanju, — Molčal sem, misleč, da zabranim še večje zlo 3 Ako bi bil jaz odpovedal svoja deleža ter naslikal ,K. z.* tako, kakoršna je bila, — ako bi bil začel mesariti račune infalsi-fikovano bilaneo za 1. 1901. (o tem pride poseben članek!). tedaj bi bil gotovo vzrocil konkurs. Že bilanca za 1. 1901. je glasna napoved bankerota, ali jaz sem molčal, ker sem upal, da se bo morda vendarle dalo odvrniti najhuje zlo. Oglasil sem se pa zdaj, — žal! da prepozno! Jaz niesarim ,K. z.* in Centrifugo z največjim mesarskim nožem, da so rane na klerikalnem telesu velike in skeleče, pa se ne skrivam za urednikov hrbet. Za vse svoje trditve odgovarjam sam! — Zakaj se ni oglasil še noben klerikalec s svojim podpisom? Na dan, gospodje, pokažite se, da bomo občudovali Vaš pogum! Izza grma streljati, ne biti odgovoren za vstreljene kozle, — to je pač lahka reč I Ali zakaj sem se oglasil? »Gorica* brblja o sovraštvu do ,E. z.*, — a jaz pravim: .Krojaška zadruga* obstoji danes lese na papirju v arhivu trgovinske sodnije, v resnici pa je ni več, ker vse njeno imetje je zdaj last Centrifuge. Prodaj&lnic?, nad katero visi napis .Krojaška zadruga*, je last Centrifuge. Vsa trgovina se vrši na račun Cen* trifuge, in le na zunaj naj velja le vedno stara firma .K. z." — Jaz sem brezobzirno razkril pravo stanje .K. z.*, povedal, da je več ni, razkril njene dolgove in nezakonito kupčijo s Centrifugo, — vse to z namenom, da pridemo na čisto! Jaz hočem vedeti, v koliko smo člani odgovorni za vse te šušmarije s Centrifugo, v koliko mi odgovarjamo za dolgove, kdo jih plača, kaj bo z našimi deleži, kako je s prodajalnico zdaj, kaj mislijo ž njo v bodočnosti...., ali ima Centrifuga res čiste namene s člani propadle zadruge, ali vrne deleže brez ozira na to, kako se ob. je razvila vsled nerodnosti in nevednosti vsa sedanja nesreča. Včerajšnja .Gorica* ^je prevzela nalogo Žancta v .Ježu* ali Rešpehtarjeve kuharice v Aleševčevem »Brcncelu*; priobčila je dolg Članek, ki je nad polovico tiskan z razprtimi ali mastnimi (ali je bilo vredno tega truda!) črkami, pa ni ne enega stvarnega odgovora, marveč vse vkup kislo prisiljen »Galgenlmmor*., Vsa moja števila, ki so naravnost grozna, vsa dejstva pušča (Dalje v prilogi.) litovski veliki knez in pagan, ter je še le pred nedavnim sprejel krščansko vero, radi česar Nemci neprestano lajajo po svetu, da v njem tiči še vedno pa-ganska duša. Kadi tega ni mogoče, da bi on sam prvi napovedal vojno in prelival krščansko kri. Iz tega vzroka tudi ne gre na pomoč Vitoldu, dasi ga roke srhe\ kajti meni je znano tudi to, da sovraži Križarje kakor kugo.« S takim govorjenjem si je pridobil Matija slavo pametnega človeka, ki zna vsako reč razložiti kakor na. mizi. V Krešnji so ga torej vsako nedeljo po sv. maši obkoljili sosedje, pozneje pa je bilo običajno, da je ta ali oni sosed, ki je slišal kako novico, odšel takoj v Bogdanec, da mu je ondi stari Matija pojasnil to, kar navadna plemiška glava ni mogla razumeti. On je vsakega rad videl in ga pogostil, z vsakim se je rad razgovarjal, in ko je gost končno odhajal, poslovil se je Matija od njega z besedami: »Čudite se moji pameti, toda kadar se vrne Zbišek, temu se boste še le čudili. On je sposoben, da sedi pri kraljevem posvetovanju, tako je pameten in razsoden.« In ker je zagotavljal tako svoje goste, je uveril o tem tudi samega sebe in Jagjenko. Zbišek sam se mu je zdel podoben kraljeviču v bajki. Ko je nastala pomlad, sta komaj še ostala pri domačiji. Vrnile so se lastavice, vrnile se čaplje in prepelice so se začelo oglašati po žitu, vrnili so se žrjavi in slavčki - samo Zbišek se ni vrnil. Toda med tem ko so ptice prihajale z juga, prinašal je severni veter poročila o vojni. Pripovedovali so o bitkah in bojih, v katerih ?e gibčen Vitold zmagal ali pa bil premagan; govorili so o velikih izgubah, ki so jih pretrpeli Nemci radi bolezni in zime. Končno se je po vsej kraiini razširila radostna novica, da je pogumni Kiejstutovič vzel Novo Kovno ali Gotteswerder, ter ga razdrl tako, da ni ostal kamen na kamenu. Ko je čul Matija to novico, je takoj zasedel konja in odjezdil v Zgorelice. »Ha,« je dejal, »znan mi je ta kraj, ker smo ondi z Zbiškom in Skirvoillom Križarje dobro naklestili. Ondi smo tudi vjeli poštenega gospoda de Lorche. Glej, Bog je dal, da se je Nemcem ondi spodrsnilo, kajti tega gradu ni bilo lahko dobiti.« Jagjenka je slišala še pred Matijčevim prihodom o vzetju Novega Kovna, toda sedaj je cula še več, namreč da se je knez Vitold jel poganjati za mir. Ta novica jo je zanimala še bolj nego prva, kajti ko bi nastal mir, moral se bo Zbišek vrniti domu, ako je še Živ. Radi tega jame vpraševati starega viteza, ali je to res. Starec se nekoliko zamisli ter jej odvrne: »Pri Vitoldu je to vse mogoče, kajti on je povrni drugačnejši Človek nego so drugi, ter izmed vsci krščanskih vladarjev najbolj zvit. Kadar hoče razširiti svoje gospodarstvo po Rusiji, sklene mir z Nemci; ko pa doseže to, kar je hotel, pa takoj pograbi zopet Nemce za lase. Oni ne morejo priti ž njim do kraja, kakor ne s to nesrečno Žmudsko. On jim enkrat dfi, drugič pa jim zopet vzame. So Še med nami, kakor tudi na Litvi, mnogi, ki mu jako zamerjajo, da se tako igra s krvjo onega nekraSnega nfiroda. Tudi jaz bi mu to štel v zlo, ako bi ne bil on Vitold. Ča3ih si mislim, saj je on pametnejši nego jaz, ter že ve\ kaj dela! Tako sem čul od samega Skirvoille, da je napravil iz te nesrečne pokrajine grozen klin in ga zabil v križarsko telo, da več ne ozdravi. Matere na Žmudskem bodo neprestano rodile otroke, a krvi ni škoda, samo da se ne preliva zaman,« »Meni je mar le za to, da se Zbišek vrne.« »Kakor Bog da ; toda daj Bog, da si, deklica izrekla to o pravem času.« Preteklo je nekoliko mescev. V tem času so dešle novice, da je bil mir v resnici sklenjen. Žito je jelo že rumeneti, klasje se je pripogibalo k zemlji, detelja je zarudela, toda o Zbišku še ni bilo sledu. Končno se Matija ni mogel več dalje premagovati, zato je sklenil oditi v Spihov, da ondi v bližini Litve povpraša po Zbišku in da ob enem pogleda, kako čeh vodi gospodarstvo. Jagjenka je hotela po vse:; sili iti ž njim, toda on ni dopustil, radi česar sta se prepirala ves teden. Ko sta se pa nekega večera jela zopet pričkati v Zgo-relicab, je priletel nalik vetru v sobo služabnik iz Bogdanca, brez kape in brez čevljev, ter prihitevši k skednju, v katerem sta baš sedela, zaklfcal na vso moč: »Mladi gospodar se je vrnil.« Zbišek se je res vrnil, toda bil je jako čuden; ne samo shujšan in zagorel, marveč tudi Žalosten in kratkobeseden. Čeh, ki je dospel ž njim s svojo ženo, je govoril za njega in zS-se. Rekel je, da so je bojni pohod mlademu vitezu očividno posrečil, ker je lut Danuškiu grob v Spihovu položil celo kopico pavovih in znojevih peres. Vrnil se je z zaplenjenimi konji in oklepi, od katerih sta bila zlasti dva nenavadno dragocena, dasi sta bila močno oguljena od udarcev mečev in sekir. Matija je kar gov,el radovednosti, hote" poizvedeti vse iz ust samega sinovca, toda ta je samo mahal z roko ter odgovarjal.na polovico, tretjega dne" pa je tako oslabel, da se je moral vleči. Pokazalo se je, da je bil ranjen na levi strani, da je imel dve rebri zlomljeni, kar ga je močno oviralo pri dihanju in pri hoji. Vrhu tega so se oglasile tudi bolečine, katere je Priloga „Soče" i{. 6D. i dne 29. juli|a 1903. lepo v miru ter se zgublja t bedastih do-vtipih jvav za — pasje dni. V celem Članku ni ne saega dejstva . katero bi vsaj skuSali pojasniti, marveč same gole flavze, ki ne morejo pomiriti tudi najbolj lahkovernega člana ,K z."t kateremu obetajo le..;, .možnost in verjetnost (to se pravi po nase: .Čakajte osli, da bo trava rasla!*) sanacije z nadaljevanjem trgovine«. O tem »nadaljevanju trgovine* -se pomenim-s klo-basarji v .Gorici* v posebnem članku. — Vse zabavljanje, smešenje-, vsi kisli dovtipi in.... grožnje me puščajo povsem hladnega. Jaz grem svojo pot, na kateri se bomo Se pogosto srečavali! A. 6—k._^ DOP1S I.------- % dežele* — Po dolgem času sem prišel po opravilu zopet v Gorico. Hodil sem peš od kolodvora v mesto, da bi se nekoliko izprehodil in navžil jutranjega zraka. —Bilo mi je kmalu žal, da nisem bit sedel v ,om-nibus* ter se peljal v mesto. Vsak mimo mene vozeč voznik in fijakar je puščal za seboj cele megle prahu, kojega sem moral vdihovati in požirati. Pomiloval sem meščane, ker mestna uprava tako malo skrbi za njih zdravje na tem najbolj obiskovanem sprehajališču, ki ima na obeh straneh ceste lepe hiše. Uboga »Nizza* ! Ubogi meSCanje 2 Dokler žive, trpe pomanjkanje vode in morajo pož!rati prah; ko pa umrjejo, plavajo njih trupla v vodi, Če le nekaj časa dežuje. V življenju imajo preveč prahu in premalo vode, po smrti pa nasprotno. Gredočemu proti mestu mi ni Slo v glavo, zakaj meščanje ne poskrbe, da bi odpravili prah in napeljali v mesto zadosti pitne vode, ko je vendar zdravje najdražja reč, brez katere vse drugo nima dosti veljave. — Piišedši v mesto stopim v kavarno, da bi spravil prah vsaj iz grla. Pri bližnji mizi je bila družba, ki me ni poznalo. Ta se je pogovarjala o mestnem županu, ki je bil ravno nekaj dnij prej potrjen in bode nadalje kot župan dobival letnih 6000 K. Rad bi bil zvedel o načrtih zopet potrjenega župana in o namerah mestnega starešinstva, a družba je vstala, predno je bil končan po-^ govor, in odšla. Pred vsem sem želel zve-'V: deti, aH župan in mestni starešine pogostoma hodijo zjutraj na izprehod proti kolodvoru in ' kako jim ta izprehod vgaja. Žal mi je bilo, da se ni bil zasukal pogovor na to stran in nisem mogel poizvedeti, kaj pravi ,vox populi* o mestnem prahu .avstrijske Nizze". Prišla sta v kavarno dva gospoda ter se vsedla pri bližnji mizi. Pogovarjala sta se c deželnem odboru in deželnem zboru. Jeden teh je menil, da so bile povišane dijete ne samo deželnim odbornikom ampak tudi deželnim poslancem, in sicer tako, da zadnji dobivajo dijete tudi za čas, ko so zborovanja na nedoločeni čas odložena, in deželni poslanci lahko gredo vsak po svojem opraviln. Menit je tudi, da so se bile vsem deželnim uradnikom in odbornikom plače zvišale. Jaz sem dvomil, da bi moglo to biti istina, ker sem večkrat slišal in *Ual, da je dežela uboga in ne more svojih uslužbencev tako plačevati, kakor so vredni in potrebni; rajši bi slišal, da mestni in deželni očetje med seboj tekmujejo, kdo izmed njih opravi brezplačno mestu in deželi več dela ter položi na deželni oltar večjo mošnjo zlatega in srebr-M8a-^^^^Sja^Jajii^bil izvoljen gospod Vidmar, naš TSiltnT" govonfe .pri Rebku*, deželnim poslancem; ž njim bi bil prišel požrtvovalen duh v deželno hišo in nove koristne naprave bi rasle kakor gobe po gorkem dežju. *~ Drugi gospod je pravil, da je bila šla deputacija deželnega odbora na Dunaj z na«-menom, da poskrbi in pripomore deželni blagajntci do novih dohodkov. O vspehu te deputacije rišem mogel nič pozvedeti; le to se je konečno povedalo, da znašajo njeni stroški 1500 K. Če je to res, so morali gospodje bolj ali manj globoko seči v svoj žep ter pokriti popolnoma ali deloma troške, ker dežela je po njih lastni trditvi uboga in jo je treba varovati takih izdatkov! — Pogovor je vzbudil mojo radovednost. Približam se nekaterim znancem na drugi strani kavarne ter jih vprašam, kako je s projektom nove deželne norišnice in z nameravano deželno banko. Ti so me smehljaje gledali kot naivnega človeka, ki ne ve, da na take reči sedaj v času, ko se vsak, če le more, rad pomakne kam na letovišče, nihče ne misli in po takih rečeh sedaj človeku niti ni dovoljeno vprašati, če noče veljati za .pomeranCo z dežele*. Odšel sem iz kavarne po svojih opravkih. — Kosil sem .Pri zvezdi*, kjer se vedno dobi dobro vino. — Dober kraški teran je razvozlal jezike pri bližji mizi. Pogovarjali so se o razstavi v .Šolskem domu*. Moji sosedje so bili enoglasnega mnenja, da mesto Gorica drugod ne more pokazati takih izdelkov, kakor jih narejajo učenke dekliške obrlne in nadaljevalne šole po pouku in navodil gospodičen Hrovatinove in Arkove in da je delovanje teh gospodičen vredno popolnega priznanja in pohvale. Manj ugodna je bila sodba o deški obrtni nadaljevalni šoli. Tu bi moralo biti več učnih ur in učitelji naj bi bili strokovnjaki, katerim bi bil pouk na tej šoli glavno, ne postransko opravilo. Človeku se zdi kakor bi bila ta šola radi učiteljev, ne ti zaradi šole. V mestu ne zadostujejo take nadaljevalne šole, kakor jih imamo na deželi, kjer so nadaljevalni tečaji učencem in učiteljem postransko opravilo, ko so že svojega glavnega dela naveličani in potrebni počitka. V mestu je treba take tečaje vse drugače vrediti, postaviti učenje za glavno opravilo, učitelje-slrokovnjake in potem lakko tudi letno šolnino na kakih 30 K. — Taka nadaljevalna šola bi lahko služila tudi sinovom iž boljših družin na deželi. Grede iz mesta sem opazoval nove električne svetilnice ter želel, naj bi ž h.imi prišlo v vsakem oziru več svetlobe, ki bi pregnala temo ne samo zunaj ljudi ampak tudi v njih. Odpeljal sem se proti Solkanu z Željo, naj bi bila dežela za vse enako uboga ali enako bogata, in s prepričanjem, da imajo socijalisti v tem prav, ko težijo po pravični razdelitvi dobrot v človeški družbi. Domače in razne novice. Imenovanje. — Finančni minister je imenoval davčnega nadzornika Ivana Per-parja v Tolminu visim davčnim nadzornikom za okrožje tržaškega finančnega ravnateljstva. Osebna vest. — Evidenčni eleve v Roču g. Henrik Hrovatiii je imenovan evidenčnim geometrom v Logatcu. Na mesto g. višjega finančnega svetnika Premude, ki je premeščen v Koper, pride v Gorico Abdon Schusterschitsch iz Inomosta. Smrtna kosa, — Umrla je v Gorici gospa Eleonora vdova Psteani - Steinberg, rojena grofica Attems, v starosti 82 let, Pokopljejo jo jutri v Št, Petru. Koncert v Hotel SUdbahn v soboto se je sponesel precej slabše nego prvi. Škodovala je predstava v dvorani hotela Central. — Mnogi naši rojaki se potikajo povsod, le v na Se hotele in restavracije jih ni. Nekoga je močno jezilo, da je bilo na koncertu tako malo Slovencev, in šel je pogledat na vrte štirih nemško-laških restavracij, kjer je naSel celo vrsto Slovencev. — Nekaj rodoljubov je postavilo v igro vse svoje premoženje, da bi vstvarili v Gorici nekaj, na kar bi bil ponosen ves narod, kar bi dvignilo naš ugled, a cela dolga vrsta rojakov, !d hočejo tudi biti vrli rodoljubi, pridno podpirajo le ptuja podjetja... ter jemljo pogum domači podjetnosti. V besedah so grozni junaki, hvalijo ta ali oni napredek, sami pa podpirajo le ptujce. — V tem pogledu so čedalje večje pritožbe vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov l V tem pogledu treba preobrata na bolje! V soboto bo zopet vojaški koncert od 8. do 11. zvečer. — park hotela Sudbuhn je prekrasen. Med drevjem in zelenjem so postavljene mize. Poleg drugih lučij gori 8 električnih obločnic domače elektrarne. Ta naš hotel ima namreč doslej sam svojo elek-ri&ko razsvečavo, edino v Gorici. — V takem parku, v odlični družbi, ob zvokih godbe je pač prijetno sedeti par ur ter hladiti žejo s pristnim plzenjskim pivom ali izbornimi domačimi vini. — Pričakujemo v soboto iz naših krogov večje udeležbe. Električni avtomobil Hotela Sttd-bahn. — V petek popoldne je bila uradno določena poskusna vožnja iz Gorice v Gradišče, nazaj do Solkana in domov v Gorico. Vozil se je mestni inžener. —- »Corriere* omenja avtomobil in to vožnjo ter pravi, da vozi izvrstno. Pravi dalje, da ta pridobitev dela čast Hotelu Sudbahn. — Dostavlja pa dalje, da naj bi tudi italijanski hoteli skrbeli za večji komtort, da jih ne bodo nadkriljevali — tujci. Na to neumestno opazko le kratko zavrnitev. Vprašamo: Kdo so italijanski ho-telijerji in kdo — tujci P Kar nekaj šteje, so edino ,Tri krone* deloma v laških rokah, pa še tam je restavracija v nemških, zares tujih rokah; poleh »Treh Joron.« je v laških rokah še .Angelo d* oro«. Vse drugo je ali v rokah pravih ptujce v ali pa — domačih Slovencev. Hotel Sudbahn je bil doslej vedno v oblasti tujcev, ki niso niti naši deželani, a takrat je bilo .Corrieru* vse prav. — Zdaj pa, ko so lastniki domačini, goriški meščani, ki so vsi tu gospodarji in volile], zdaj pa~'i|(2QrriereY brblja o — .forestieri*. Vidi se, da se uredništvo ne more otresti zastarele navade bivšega »Gor« riere di Gorizia*. — Gospoda, s tako pisavo izzivate Slovence na odgovor, ki bi vas utegnil drago stati I Deželna hlpotefina banka. — Deželnemu glavarju se ni nič kaj mudilo ž imenovanjem ravnatelja nove .deželne hipotečne banke*. Ko je bilo časa dovolj, da bi se bilo to vprašanje temeljito razpravljalo in rešilo v deželnem odboru, se ni prav nič mudilo dr. Pajerju, odlašal je toliko časa, da se je res začelo muditi, Takrat pa je začel hvalisatl nekega gospoda Ljudevita Staudln-gerja, ki ima le eno samo lastnost, da je — Italijan, za vodstvo takega denarnega zavoda pa prav nobene. — Slovenska deželna odbornika sta odločno nasprotovala in raje zapustila sejo nego da bi pripustila to imenovanje. V sredo je bila običajna odborova seja, v kateri je uprizoril dr. Pajer popolno na-silstvo in nezakonitost. — Namesto dr. Ve-nu tija je pozval vsejo dr. Verzegnanija, ki po deželnem Statutu ne more biti član deželnega odbora, ako je državni poslanec in sesija ni zaključena. Ker je državni zbor le odgoden, dr. Verzegnassi in dr, Gregorčič ne moreta biti odbornika, — Žo radi tega je neveljavna ta seja deželnega odbora I Ali dogodilo se je še nekaj hujšega! Na koncu seje je Pajer nakrat in s par besedami predlagal g. Staudingerja ravnateljem banke, na kar sta slovenska cdbornika s protestom zapustila sejo. S tem sta onemogočila zakonito imenovanje. — Vkljub temu je zabeleženo v zapisniku imenovanje, -) . Trst so takoj poslali g. S. imenovaini odlok. — To je nasilstvo, proti kateremu mi tu javno protestujemo. Pričakujemo, da bosta deželna odbornika vedela, kaj jima je storiti v tem slučaju. KuratorJj deželne htpoteene banke. — Končno je bil vendarle imenovan kura- * torij tega zavoda. V kuratoriju so odvetnik dr. Kamilo Egger (predsednik), Ivan Gasser in slovenska klerikalna podanca Lapanja in Bulko. Ne vemo, kako so prišli do imenovanj prav teh dveh gospodov, ali vemo pa trpel, ko ga je bil potlačil divji zuber, in končno je Še močno oslabel vsled potovanja iz Spihova v Bog-danec. Vse to samo na sebi Še ni bilo pregrozno, kajti bil je še mlad človek in pri tem krepak kakor hrast, vendar ga je sedaj prevzela nakrat taka onemoglost, kakor bi mu jel ves napor, kolikor ga je Že prenesel doslej, Še le sedaj glodati kosti. Matija si je početkom mislil, da po dva-ali tridnevnem počitku vse to preide, toda temu ni bilo tako. Tu ni pomagalo nobeno mazanje niti kadenje z zeliščem, ki ga je nabral domači ovčar, niti zdravila, ki jih je skuhala Jagjenka, niti ona, ki jih je poslal duhovnik iz Krešnje. Zbišek je čimdalje bolj slabel ter bil čimdalje bolj turoben in nemiren. »Kaj ti je ? Morda bi hotel kaj ?« povpraševa stari vitez. »Nočem ničesar, meni je vse jedno U je odgovarjal Zbišek. Tako je minil dan za dnevom. Jagjenka se je spomnila, da ZbiŠka morda ne muči le bolezen, marveč da ima morda kako tajnost, ki ga muči, zato je jela Pogovarjati Matijcu, naj ga vpraša, kaj bi utegnilo to biti. Matija je takoj privolil, vsekako pa je nekoliko Pomislil ter rekel Čez nekaj časa: »Morda bi to pop?aj povedal tebi nego meni. Kajti vedi, da te on iskreno ljubi, zakaj videl sem, kako je z*l z« teboj, kamorkoli si se obrnila v sobi.« »AH ste videli to?« vpraša Jagjenka. »Ce aem ti rekel, da je gledal, pa je gledal! Ali kadar te dolgo ni, se neprestano ozira v vrata. Vprašaj ga ti.« »Pri tem je tudi ostalo. Vsekako pa se je pokazalo, da se Jagjenka ne drzne storiti to. Ko bi prišlo do tega, da bi povprašala, je vedela, da bi morala govoriti o DanuŠki in o Zbiškovi ljubezni do pokoj-nice, toda te besede niso mogle priti Čez njen:> ustnice. »Vi ste bolj zvit in izkušen,« je rekla Matijcu, »spregovoriti ž njim vi, jaz ne morem.« Matija je zato hote ali nehote* sklenil, da ga povpraša. Nekega jutra, ko se mu je zdel Zbišek nekoliko bolj svež nego drugekrati, je pričel Ž njim razgovor. »Glavač mi je povedal, da si celo kopico pavovih peres položil na rake v v Spihova,« mu je dejal. Zbišek, ki je imel oči vprte v strop, kamor je, ker je na hrbtu ležal, vpiral oči, je pokimal z glavo v znamenje, da je res tako. »Gospod Jezus ti je dal srečo, kajti na vojni se dobi poprej prostaka nego viteza. »Knehtov« utegneš že pobiti, kolikor hočeš, toda za vitezom se je treba dobro ogledati... Tako so ti sami iezli pod meč?« »Pozval sem jih nekoliko na dvoboj na potep-tanih tleh, a enkrat so me obkoljili v bitki,« odvrne leno mladenič. »Ali plena si dosti pripeljal?« »Da, pa tudi knez Vitold me je obdaroval« »Ali je tako darežljiv?« Zbišek zopot le pokitna z glavo; oči vid no ni imel volje za daljši razgovor. Toda Matija ga ni hotel pustiti, marveč je bil sklenil, da hoče priti tej stvari do živega. »Povej mi odkritosrčno,« mu reče, »gotovo ti je odleglo, ko si položil one šapelje na rakev. Človek je vselej vesel, kadar izpolni kako obljubo. Je-li, da si bil tega vesel, kaj ?« Zbišek odtegne svoje turobne oči od stropa, jih Ivpre v Matijca ter se oglasi z glasom začudenja : j »Nikakor,« »Ali ne? Boj se Boga! Jaz pa sem si mislil, da kadar razveseliš duše v raju, pa bo konec vsemu.« Mladenič zapre za trenutek oči, kakor bi premišljeval, in končno reče: »Zveličanim dušam ni treba človeške krvi.« Oba sta umolknila. »Čemu si torej Šel na vojno?« vpraša končno Matija. »čemu?« odvrne nekoliko živahnejše Zbišek. »Sam sem si mislil, da se mi polajša. Sam sem si mislil, da Danuško in sebe potolažim. — Ali potem mi je bilo jako čudno pri srcu. Ko sem prišel iz podzemlja, mi je bilo prav tako težko pri srcu kakor poprej. Iz tega torej lahko spoznam, da zveličanim dušam ni treba človeške krvi.« .>To ti je moral nekdo reči, sam bi si tega ne bil domislil.« »Jaz sem to sam raz videl po tem, da nisem bil veseJejši nego sem bil poprej. In duhovnik Kaleb mi je to potrdil.« »Umoriti sovražnika v boju, ni greh, marveč kaj hvalevredna stvar, saj so to sovražniki našega plemena.« »Jaz si tega tudi ne štejem v greh, in jih ne pomilujem.« »AH še Žaluješ po DanuŠki?« »Da, kadar se je spomnim, mi je močno žal. Toda bila je to volja božja! Njej je bolje pri Bogu, jaz sem se tega že privadil, t »Čemu se torej ne otreseš svoje tuge? česa ti je treba?« »Kaj jaa vem?...« .' »Čas imaš, da si počiješ, polagoma te popuste bolečine. Pojdi v kopeij, da se okoplješ, izpij vrč medice, da se izpotiš, in vso bo dobro.« »Nu, in kaj potem?« to, da njihovo imenovanje kuratorjema pomeni prav toliko, kakor da Slovenci nismo zastopani v kuratoriju l .Trgovski dom*. — Delavci pridno kopljejo in pripravljajo za postavljanje temeljev. Mimogredoči ljudje se ustavljajo in sprašujejo, ako Se ne vedo, ali se bo ondi res kaj zidalo. — Že desetletja je čakal oni prostor na gospodarja, ki ho zidal ondi kraju in Času primerno poslopje. — To nalogo je tok Časa odmenil nam Slovencem. Izpolnimo jo častno! Kamnoseška dela sta dobila dva domačina: g. Ivan Ga h ari j a na Nabrežini je dobil delo na zunaj, kjer je kamen izpostavljen dežju in mraza (z'3sti 10 balkonov I), za ta dela je določen repentaborski kamen; — g. 3. B u d i n v Mirnu pa je dobil notranja dela, za katera porabi kamen iz Dola. — Niso Se oddana ključavnikarska, kleparska in steklarska dela. »GoriSkft ljudska posojilnica« je oddala zvišanje svoje hiše bratoma Mozetič, ki začneta takoj prve dni avgusta z delom. — Tudi ta hiša bo v okra«« Gosposki ulici, za kar je poskrbel arhitekt g. dr. Maks F a-biani. — Mizarska del« preskrbi .Mizarska zadruga". Mesto sodnika v Bovcu je razpisano. S tem je menda konec strahu, da bi prišel nazaj dr. Ahazhizh! »Pleuo (Flltseh)". — V drugi notici naznanjamo, da je razpisano mesto okrajnega sodnika v Bovcu. Ta razpis je oglasen v uradnem .Osservatore* samo v laškem jeziku. Bovec se imenuje — »Plezzo", v oklepaj pa je še pridjano »Flitsch —e o Bovcu pa ne duha ne sluha. In vendar je Bovec le Bovec ter središče slovenskega sodnega okraja. Naša okrožna sodnija, katere predsedstvo razpisuje to mesto, je napravila s takim oglasom nov škandal te;, nas zopet udarila s lasčino. To je demonstracija, ki vzbuja ogorčenje, in proti takemu postopanju javno protestujemo ter zahtevamo, da se spoštuje nas jezik na naših tleh. Kakor Cujemo, pcjde proti takemu ne-Cuvener.u preziranju našega jezika protest tudi iz Bovca samega na višjo sodnijo in na ministerstvo. Za vsako reC se moramo posebej boriti, za vsak košček pravice našega jezika se moramo bojevati z višjimi instancami. Povejte nam, ali je to škandal ali ne? i Klerikalna podlost. — .Gorica* piše: .Mnogi »napredrtjaki" so pridno kupovali pa slabo plačevali blago v .Krojaški zadrugi." To je Cista navadna podlost, ki s 5 bo bridko maščevala nad Centrifugo. Vsi prizadeti .naprednjaki* ne bodo dajali več prilike, da bi jih .Gorica" tako napadala l Radovedni smo, kam pojde Centrifuga po ku-povalce, ki bodo veC kupovali in bolje plačevali I Aj, to bi bilo lepo, ko bi v<>; ljudje točno plačevali! — Mi pa p«snarao celo vrsto naprednjakov, ki so se rubežni uprli in zmagali, a troške pkCa .Krojaška zadruga". Tožiti Id rabiti sta dva pojma, tudi sodno postopanje je drugačno prt »tožiti" in drugačno pri .rabiti", ali človek, kateremu je sodnija že kaj .zarubila", vž dobro, da ni to nič kaj veselo stanje. Ker je .Soča" rekla, da je »Centrifuga* 166 kupovalcev ,K. z.' tožila, naš je .Gorica" ozmerjala, da mi nismo nič kaj v prijaznih odnošajih z resnico, — češ: ni res, da je bilo 166 dolžnikov toženih,pač pa je res, da je bilo toliko — zarub-1 j enih. Zares za poč'U No, Gentrifugarjt naj le pričakujejo, da bo teh 166 strank, ki so bile... samo zarubljene, dalje hodilov prodajalnico, kjer so izpostavljene podobni nevarnosti, da niso niti tožene, pač pa kar — zarubljene.______ Na tisto fino ločevanje mi nič ne damo, mi gledamo na vtis, ki ga je naredilo ono nespametno postopanje na prizadete stranke. Mi razloček poznamo, veČina strank pa ne 1 Mi smo hoteli le naglaSati slabo reklamo, katero si je oskrbela Centrifuga za svojo kra-marijo. Vspeh bo že čutila sama!! Shod i« splošno volilno pravico. — Tukajšnji socij-lni demokratje so imeli »nedeljo v hotelu .Central" dobro obiskan shod, na katerem je bilo govora o polrebi splošne volilne pravice. Laško je govoril Cejf slovensko pa Gorkič. Sprejeli so resolucijo, v kateri poživljajo vse delavce na boj proti parlamentu privilegirancev, za reformo konsti-tucije ter za pravo zastopstvo ljudstva in za sploSno volilno pravico. Resolucija je bila prečitana tudi slovenako. Bedni občni zbor tolminskega učiteljskega drnStva bo dne 4. avgusta t. 1. ob 9. uri v prostorih Šolskega poslopja v Bovcu s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Prememba pravil. 3. Poročilo tajnika. 4. Dopisi. 5. Poročilo blagajnika. 6. Volitev društvenega odbora. K polnoštevilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. Gospod Andrej Strok, naducitelj v Kozani, nam prše: Slavno uredništvo! Ker se me, vkljub moji izjavi v »Soči" dne 11. t. m., vendar le sumniči (glej .Gorico" z dne 14. julija št. 56), da sem jaz dopisnik .iz kojšCanske županije* in .iz za-hodnjih Brd", prosim, da se resnici na ljubo v prih. št. sprejme to-Ie izjavo : Jaz nisem dotični dopisnik, ne v kaki zvezi ž njim ter dovoljujem si. uredništvu, prosim isto in r« pozi vijem, naj me ovadi, ako sem jaz tisi* dopisnik. V Kozani, 24. julija 1903. Andrej Širok, naducitelj. Glede na to ponovno potrjujemo, da g. Širok ni pisec onih dopisov ,iz kojšCanske županije" in »iz zahodnih Brd" ter ne stoji ž njimi prav v nikaki zvezi. To bo menda vendar zadostovalo, da pustijo mirnega človeka, kakoršen je g. Širok, v miru! V Dorabergu se delajo priprave za res veliko narodno in plesno veselico, katera, kakor sklenjeno pri občnem zboru .Bralnega in pevskega društva Naprej", se ima prav gotovo vršiti zadnjo nedeljo meseca avgusta 1.1. Obširneje poročilo o vsporedu veselice, ki kaže, kakor se sliši, nekaj zanimivega, priobčimo prihodnjič. Toliko v ravnanje slavnim naprednim društvom v gornji in spodnji Vipavski dolini. Veselični odsek, .Bdeči prapor* je odgovoril na naš članek »Sccijalni demokratje v Komnu" — pa kako I Toliko oslarij, neumnosti in lažij in toliko nepotrebnega udrihanja že kmalu ni bilo zbranega na jednem mestu, kakor v omenjenem odgovoru. Omenjamo le nekaj. ,Rd. prap." pravi, da je »Soča" list goriških advokatov. Bai K«ka bedastocai Odkaj pa? Mi nimamo nič od njih v n i k a k e m ozira. Nikdo izmed jih ni sotrudnik, nekaj je naročenih na »Sočo*, ali ,Rd. prap." v svoji .kunšlnosti" proglasi vseeno .Sočo* za list goriških advokatov. Tako hudo se »Rd. pr." že dolgo ni ureza!, kakor s to trditvijo... Govori tudi o jezuitskih napadih, da obreku-jemo in la ženic, ali v svoji modrosti ne ve posamezno povedati, kje smo obrekovali in kaj smo se zlagali, predrzne se le reči, daje laž, da so se v Idriji prodali farjem pri znanih deželnozborskih volitvah, in sicer pravi, da je to že tako stara in obrabljena laž, da na njo niti ne odgovarjajo. Ta je pa lepal Bai nasprotno: Ni laž, da so se prodali soc. dem. v Idriji farjem, ampak resnica je, britka resnica. Omogočili so izvolitev duhovnika, ki pomaga dr. Šusteršiču v kranjskem dež. zboru dekli obstrnkcijo ter tako škodovati kmetu in delavcu, in onemogočili so izvolitev poslanca, ki je res delal za idrijskega delavca ter bil pripravljen tudi v bodoče brigati se zanj. To je delo soc. demokratov v Idriji! In navzlic temu ima .Rd. pr." drzno Celo, reči, da je vse to laž... Nd, po petju se ticka spozna. Predaleč bi šli, ako bi odgovarjali na vse surovosti in podtikanja v »Rd, prap.", omeniti hočemo le še nekaj. ,Rd. prap." piše: Človek ne more biti v eni osebi delodajalec in delavec, revež in bogatin; ali je bogatin aH pa trpin. Mi smo trpini, in zato se združujemo z našimi brati, Vi, gospodje, pa ste bogataši in zato je laž in demagogija, ako pravite, da hočete ljudstvu pomagati! | —To p kolosalna oslarija in zvitarija. Ali bogatin ali pa trpin! Da bi bilo res, da bi imeli več bogatinov, bi bilo dobro tudi za ljudstvo, ali jih ni 1 ,Rd. prap." se drži načela, da kdor ni berač, tega se mora že zavidati, proti temu se že hujska, boja za- obstanek se nič ne upošteva, in gospodar, ki vzdržuje vrsto »trpinov* ter sam pri tem živi vsakdanje življenje — je že bogataš t Tako hujskajoče in zvitarsfco je mokraško delo! „Rd. prap." vabi nas na shode soc. dem. Po itno že naprej, da nas ne bo, ker nimamo volje, poslušati arogance soc. dem. voditeljev, agitatorjev in hujskaCev, ki so plaCaniz Žulji trpinovi Mi smo hodili med ljudstvo pred soc. demokrati, pa bomo hodili tudi še v prihodnje, kadar se bo nam zdelo potrebno. Mi smo se brigali za goriškega Slovenca pred soc. demokrati, se brigamo sedaj in se bomo tudi v prihodnje, če je to soc. demokratom prav ali ne. Reči pa moramo, da je obžalovati, da hodijo naši soc. demokratje le po potih hujskanja in preobračanja resnice, namesto da bi se držali zdravih socialističnih načel, s katerimi bi želi priznanje in pomoč; zato so pa tudi vspehi le negativni, in taka stranka nima bodočnosti. Podivjanost se kaže v vedno večji meri v onih vaseh, kjer se udajajo ljudje vplivu klerikalizma. Tako je tudi v Podkraju naVipavskeroT Sinovi UMm!h katoliškirmož^ so v nedeljo 19. t. m. nekega fanta, ki je sedel v miru pred Jurčkovo hišo, pretepli in 5 suvali po tleh. V ponedeljek so jih polovili orožniki ter jih peljali v Vipavo v zapor. Bilo jih je 6. — .Katoliški" listi so lahko ponosni na svoje vspehe! Zaloga knjig »Goriške tiskarne" se razprodaja Se do konca leta z izdatnim popustom 3378%' Kakor znano, so prvotne cene itak nizke, a Se od teh daje tako velik popust, ker hoče, da bi se ogromna zaloga malo spraznila ter naredila prostor novejšim delom. — Prijatelje slovenske književnosti opozarjamo na to ugodno priliko. Cenik je na razpolago. Češki gasilci so poslali slovenskim gasilcem poziv, v katerem vabijo ni proslavo 50-letnice gasilnega društva kraljevske Prage. Siavnosti se bodo vršile 14.—17. avgusta t. 1. Priglasitve naj se pošiljajo do 1, avgusta na naslov: Zomska ustfednihasičska jednota kraljevine češke, HoraŽiVovice, kraljevina Češka. Izkaz posredovalnega odseka slo- venskega trgovskega društva »Merkur* LJubljani. — Službe iščejo; 6 kontoristov oziroma kontoristinj, 5 pomočnikov manu-fakturne stroke, 9 pomoč. speč. stroke, U pomoč. meš. stroke, 1 poslovodja, 4 blagaj-čarke, i prodajalka, 2 učenca. Iščejo se: 1 kontorist za deželo, 1 kon-torist atenogref za Celje, 1 poslovodja za mešano prodajalno za na deželo, 1 pomoč, man. stroke za Ljubljano, 2 pomoč. špec. stroke za Ljubljano, 2 pomoč, meS. stroke za deželo, 3 pomočniki .špec & Želez, stroke za deželo, 1 prodajalka za deželo, 3 učenci za Ljubljano in deželo. Bazpisane službe. — Razpisana je služba pisarniškega oficijala na namestništvu v Trstu, v finančni stroki je razpisana služba raC. svetnika v VIII. oz. revidenta v IX., oz. oficijala v X., ozir. asistenta v XI. plačilnem razredu, pri gozdarskem in domenskem ravnateljstvu v Gorici pa sta razpisani dve službi gozdarjev. Prošnja. — Č. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki še niso naznanile svojih >Takoj bas bolj vesel.« »Odkod bi se vzelo veselje ? V samem sebi ga ne j najdem, posodi pa ga mi tudi nihče.« j »Ti nekaj skrivaš pred menoj.» Zbišek pomigne z rameni. »Nimam veselja v sebi, kakor tudi ničesar, kar naj bi skrival.« In izrekel je to tako odkritosrčno, da ga Matija takoj naha izpraševati po njegovi skriti tajnosti, pač pa si jame gladiti svoje sive lase, kar je delal vselej, -kadar je bil jako zamišljen; končno pa reče: »Jaz pa ti povem, česa nimaš. Tebi se je nekaj končalo, nekaj se pa Še ni pričelo. Ali razumeš ?« »Ne prav — ali je mogoče!« odvrne mladenič. Na to se zravna, kakor človek, ki hoče zaspati. Matija pa si je bil v svesti, da je pogodil pravi vzrok, in to mu je bilo jaka ljubo, vsled česar ga je I tudi zapustil dosedanji nemir. A še bolj je jel zaupati v svoj lastni razum, in rekel si je v duhu: »Nikako čudo ni, da se ljudje prihajajo posvetovat z menoj,« Ali ko je došla po tem razgovoru na večer Ja-gjenka, jej je rekel še poprej nego je stopila s konja, da že ve\ kaj je Zbišku treba. Deklica je takoj skočila s sedla in vprašala: »Nu kaj ? Kaj ? Govorite!« V »Prav ti imaš zdravilo zanj.« »Jaz ? Kako ?« In objemši jo okrog pasa, jej je jel nekaj šepetati na uho, toda ne dolgo, kajti čez kratko je odško-čila kakoi- poparjena od njega, in zakrivši si z obema rokama lice, je zaklicala: »En, pojdite, pojdite! Nimam vas rada!« »Kakor Boga ljubim, jaz govorim resnico !« jej odvrne a smehom Matija. XXI. Stari Matija je dobro pogodil, toda le na polovico. Zbišku se je končal jeden del življenja popolnost. Njemu je bilo hudo po Danuški, kadarkoli se je je spomnil, vsekako pa je sam govoril, da se jej godi gotovo bolje na nebeškem dvoru nego tu na kakem kneževskem. Spoprijaznil se je bil z mislijo, da je ni več na svetu, ter vedel, da temu ne more biti drugače. Nekdaj se je v Krakovu jako čudil raznim svetnikom, naslikanim na cerkvenih oknih, pa si je tako predstavljal sedaj tudi Danuško. Videl jo je vso Čisto in nebeško, z zlatimi ročicami in s kvišku dvignjenimi očmi, kako je igrala na svoji pljunki sredi drugih blaženih svirateljev, ki godejo Materi Božji in njenemu Sinu. Na njej ni bilo nič pozemskega, marveč jo je v duhu gledal tako prozorno in čisto, da se je čudil, kako je mogla nastati taka prememba, ko se je spomnil, kako je ona v lesnem gradiču stregla kne-ginji, kako se smejala, govorila in sedela za mfco. Že na vojni pri Vitoldu, ko je bil popolnoma zatopljen v bojne posle, je nehal koprneti po njej, kakor koprni mož po ženi, ter je mislil na njo samo tako, kakor misli pobožen človek na svojo varuhinjo. In tako se je njegova ljubezen otresla vseh pozemških lastnosti] ter se spremenila v neko tajno in sladko pobožnost. Ako bi bil človek slabotnega telesa in drugih m i sli j, bi bil šel k menihom ter bi v tihem samostanskem zidov ju čuval kot največjo svetinjo drag spomin na svojo drago pokoj nico, dokler mu bi ne zletela duša iz telesa nalik tiči iz kletke. Toda njemu se je imelo pričeti še le tretje desetletje v življenju; v pesteh je imel tako moč, da je izžemal sok iz sveže veje; konju je zamogel zapreti sapo, kadar ga je stisnil z nogami. Bil je tak, kakoršni so bili takrat vsi mladi plemiči, ki so bili telesno tako krepki, da so se vdajali grozni razbrzdanosti in pijanstvu, in jim vendar to ni škodovalo, ali da so se ženili tako mladi, da so poznej, ko so odšli na vojno, imeli po štirhidvajset sinov okrog sebe, ako niso odšli med duhovniko. Toda Zbišek ni vedel, da je bil tak, zlasti sedaj, ko je bil bolan. Polagoma pa so se mu zacelila zlomljena rebra, in oste>. je le mala izbočina na boku, ki ga pa v ničemur ni ovirala, in katero je zakril ne le oklep, marveč tudi navadna obleka. Tudi turobnost je izginila. Njegovi bujni plavi lasje, ostriženi v znamenje žalosti za Danuško, so mu zrastli znovič in se mu vsipavali na ramena. Tudi prejšnja lepota se mu je povrnila. Ko je bil pred nekoliko leti v Krakovem veden v smrt, da pogine pod rabeljevo roko, je bil videti že deček odličnega rodu, toda sedaj je bil lepši, kakor pravcat kraljevič, podoben po svojih širokih prsih In širokih ramenih orjaku, po svojem lepem licu pa mladi deklici. V njem je kar kipela moč života, kakor vrela voda v loncu, in kosti mu je vsled dolgega počitka prešinjal živi plamen. On ni vedel, kaj je to, marveč si je mislil, da je še vedno bolan ter se je še valjal po postelju in bil jako zadovoljen, da ga Matija in Jagjenka oskrbujeta in mu v vsem vstrezata. časih se mu je zdelo, da se mu godi tako dobro, kakor v nebesih, pa tudi zoperno in neugodno, zlasti kadar ni bilo pri njem Jagjenke. Takrat je bil čemeren, da se mu je kar zdehalo, in govoril je Matijcu, ko ozdravi, da pojde znovič na konec sveta, nad Ta-tarje ali Nemce, ali na kak drugi pohod, samo da se iznebi življenja, ki mu je Že nadležno. Matija se ni hotel pričkati ž njim ter mu je le pritrjeval in kimal z glavo, ob enem pa tudi takoj poslal po Jagjenko, poleg katere so se mahoma razprašlle Zbiškove misli na bojne pohode, kakor se staja sneg na solncu. odborov in udov družbinemu vodstvu, se lepo prosijo, naj to kar najprej store. Žalovanje po papeža je zecelo v Gorici nekara pozno. V ponedeljek, torek in danes so se služile v Veliki cerkvi raaše-za-dušnice, in vCeraj so nataknili po nekaterih hišah črne zastave in preproge v znamenje žalosti na neki anonimni oklic, nabit po vogalih. Danes so nalepljeni po zidovih »p C-"\ živi* povsem neznanega »slov. katoliškega delavskega društva", naj slovenski meSča-n j e razobesijo zastave ter v firno odenejo hiše. — To vsiljivost treba odločno zavrniti. Kdor to hoče storiti, napravi brez »pozka!.. od te napihujoče se žabice. Dobava potrebščin za k voj. —Radi zagotovitve zakupne dobave sena,-slame, drv, premoga in o^sa za čas od dne 1. septembra t, 1. do 30, septembra 1904. se bodo vršile ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovaln, roagacinov, in sicer v nastopnih postajah: v Celovcu 20. avgusta, v Beljaku 19. avgusta, v Trstu 5. avgusta, v Gorici 3. avgusta in v Pulju 24. julija. Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci se dobe pri c. in kr, vojaških preskrbovalnih magacinih do obravnavnega dne mej 10. in 12, uro dop. Baipts učiteljske službe.«— Na pet-razredni deski ljudski soli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba učitelja s 1280 K letne plače in 240 K stanarine. Pravilno opremljene proSnje naj se vlagajo pri podpisanem vodstvu do 3. avgusta 1.1. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 21. julija 1903. Razpisani štipendiji. — Z novim letom 1904. bodo prosti 3 štipendiji za slušatelje na vojaški Soli in na visoki Soli za živinozdravnistvo na Dunaju. ProSnje je predložiti na rektorat omenjenih šol do 15. avgusta t. 1. Štipendiji znašajo po 600 K. Testenine ali kot se jih pri nas na-pačno imenuje »pasta* so jestvina, katerih se po Primorskem obilo konsumira; kot najboljša vrsta pa slavijo »11 i r s k e t es t e n i n e«. Te imajo prednost, da so vzlic malo viSji ceni cenejše kot vsake druge. Opozarjamo na dotični danaSnji inserat. Rogaiki , vzbuja tek TpmnS.Wfilpp''pospeSuje P"^*1«6 ,n MI GlHperf I eleli vravnava spreminjanje sno vi. 1 Po papeževi smrti. V soboto zveJer so pokopali papeža v cerkvi sv. Pti!*a v Rimu. Prostorno vatikansko baziliko so izpraznili že opoludne, zaprli vrata, na kar so se pričele priprave za slavnostni pogreb. Najprej so prenesli truplo na sredo kapele sv. Zakramenta, potem v korno kapelo. Pri tem ! prenosu je bilo prisotnega občinstva kakih 3000 oseb. V korni kapeli so čakali kardinali, 45 po Številu, drugi vatikanski dostojanstveniki, zdravnika Mazzoni in Lapponi ter zbor diplomatov. Ceremonija na sploh je bila prav kratka. Ko so truplo pok. papeža prinesli v korno kapelo, je je dekan kapiteljna najprej po-škr^l.Hk.^^g^^vlj^n^sodo. terjanj podelil sveto odvezo. Zatem je roonsignor 'Cagiano pokril mrliču , obraz z belim p volanom a po'tem je monsignor Riggi pokril vse truplo s pajčolanom iz svile rožnate barve. Na to je^prišlo šest častnih stražarjev. Ti so vzdignili truplo in je položili v krsto iz cipres-nega lesa. Poleg trupla so položili — tri mošnjevv katerih vsaki-je bilo—26~ svetinj, in pergament z bijografljo pokojnega papeža. Na to so krsto pokrili in zapečatili s pečati kardinala karoerlenga, višjega duhovna bazilike, kardinala Rampolle in majordoma. Krsta iz cipresnega lesa s truplom je bila položena v svinčeno krsto, na pokrovu katere je vdol-ben napis: Mej tem je Pompeni, notar vatikanskega kapiteljna, prečrtal akt, v katerem so zabeležene vse ceremonije, ki so se vršile po papeževi smrti in sicer od konstatovanja smrti pa do pokopa. Zatem so zapečatili svinčeno krsto in položili v tretjo, katera je iz brezatovega lesa. To trojno krsto s truplom so morali vzdigniti s pomočjo škripcev ter jo potem počasi spustili v rakev. Mej tem je pel pevski zbor psalm »Benedietus Dominus Deus Izrael !• Ko je bila krsta na svo'eni mestu, so kardinali pomolili nekoliko in potem so vsi zapustili cerkev. Ostali so le grofi Pecci, nečaki pokojnega pipeži, zistopniki vatikanskega kapiteljna in notar, da so prisostvovali zapinnju rakve, katero je končalo okolu 11. ure po noči. * * Vseh došlih kardinalov v soboto je bilo 45. V soboto so imeli svojo peto, v pone-delja po 6. spjo. — Kongregaclja kardinalov se je bavila 26. t, m, s prečitanjem papeževe oporoke. Isla določa, da pripade cerkvi za Časa pontiflkata pridobljeno premože ije, drugo rodbinsko premoženje dobi Ljudevit Pecci, ker so bili drugi sorodniki že poprej obdarovani. Testament je datiran 8. jul. 1900. * Kdo bo izvoljen papežem? Imenujejo se imena Rampolla, Oreglia, Vanutelli, Gotli, di Pielro, CUpccelatro. Rampoll ima zagotovljenih baje že več nego 20 glasov. Rampolla in Oreglia se gleduta grdo ter govorita le malo. Imenuje se mnogo kot papeski kandidat kardinal di Pietro, ki je star 72 let. V petek zvečer se zapro kardinali v konklave. Če pojde po veliki sreči, dobimo že v soboto novega papeža, ali kdo ve, kako pojde. Konklave traje lahko tudi dlje časa, na mesece, celo na leta. Bili so slučaji, ko je trajal konklave že 2 leti. Razgled po svetu. Ministri v Isehlu. — Včeraj so dospeli v Ischl ministerski predsednik, vojni minister, finančni minister in novi državni finančni minister. Ministerski predsednik ima poročati o položaju; zraven zahtevajo nujne reči, kakor beda, nastala vsled elementarnih nezgod, rešitve in pomoči, Tudi želi več deželnih odborov, da se skličejodeželnrzborir ki naj dovolijo sredstva za lajšanje bede. Govora utegne biti tudi o sedanjem stanju sladkornega vprašanja. Novi skupni finančni minister. — Skupnim državnim finančnim ministrom namesto pok. pl. Kallava je imenovan dosedanjiposlanik v AtenahrBurian. Zaprisežen bo danes v Isehlu, Burian je — Madjart IiaSM kralj ˇ Vidmu. ~ Laški kralj pride, kakor poročajo laški listi, povodom letošnjih vojaških vaj v avgustu v bližnji Videm. Brez dvoma poleti takrat v Videm mnogo Goričanov! Ljubljanski župan — tožen. — V ! neki seji mestnega zbora je rekel ljubljanski župan glede na znane turnarske »slavnosti* v Ljubljani, da so se navzoči častniki obnašali pasivno, ko so začeli lurnarji snemati črno-žolte zastave. Častniki so vložili radi tega, najbrže na višji ukaz, proti Županu tožbo radi razžaljenja časti. Nd, radovedni smo, kaj razkrije ta obravnava 1 Na Roki snujejo »Sokola*. Priprave se vršijo jako hitro, tako da bo mogoče skoro stopiti na dan z društvom »Sokola*. Žrtev orožnih vaj. — Iz Hercegovine se sedaj iz verodostojnega vira poroča, da je res pri vojaških vajah v Bileku umrlo vsled solnčarice 15 pešcev in da je zelo veliko vojakov Se sedaj bolnih. Vsi ti vojaki pripadajo v Trebiniu stacijoniranemu pehotnemu polku št, 12, Dva oddelka tega polka s pri-licuo 800 možmi sta odkorakala 20. t. m, iz Trebinja proti Nevcsinju, da bi se tamkaj vdeležila kornih vaj. Vojaki so bili po predpisu kakor za vojsko adjustirani in so morali med potoma, dasi je vladala neznosna vročina — 57 grrdov Celzija — delati razne več ali manj težavne vaje. Že pred poldne je polkovni zdravnik prijavil 70 bolnih, a navzlic temu so se vaje le še nadaljevale in sicer brez vsakega počitka in odmora. Kake tri kilometre od vasi Bilek pa je nastala katastrofa. Okoli 400 vojakov je palo cnesveSče-nih na th; devet mož je bilo takoj mrtvih, petnajst pa so jih prenesli v brezupnem stanju v bolnišnico. Od teh je še isti dan umrlo šest mož v nepopisnih bolečinah. Natančno število na solnčarici obolelih vojakov, katerih stanje pa se je že zbolšalo, se ne ve gotovo, vsekakor pa jih le nad petdeset. Vrhu lega so še izginili štirje vojaki, ne da bi se vedelo, kaj se je ž njimi zgodilo, Najbrže so (udi ti že mrtvi, da je torej vseh mrtvih žrtev de-j vetnajst! Pretekli torek so vse te ponesrečene vojake pokopali v skupnem grobu. V bistvu priznava tudi vojaška oblast resničnost teh podatkov, samo skuša jih nekoliko olepšati, vendar pa je odredila strogo preiskavo. > Rusija mobilizira. — Korespondent londonskega lista »Standard" je izvedel v Moskvi iz zanesljivega vira, da mobilizira Rusija v svojih severnih in osrednjih garni-zijah 128.000 mož. Ta mobilizacija je posledica napetih razmer na skrajnem Vstoku in so dotične čete pripravljene, da se o potrebi takoj odpeljejo na skrajni Vstok. Torej so vesti o možnosti vojne med Rusijo in Ja-ponom vendar le verjetne? Književnost- »Talija*. — Pred časom smo naznanili, da so izšle v založbi »Goriške tiskarne* štiri veseloigre, vse enodejanke, primerne za naše male odre. Pred par tedni že so izšle tri druge igrice, in sicer: »D r. H r i b a r " za 8 oseb. Stranij 68. .Dobrodošli!« za 4 osebe. Str. 29. »Eno uro doktorl" za 9 oseb. Str. 40, Vsak iztis stane 40 vinarjev. — V tisku je še pet enodejank. - Poskrbeti hočemo, da bodo imela naša društva dovoljno »bero pripravnih igric. Prosimo pa, da nas društva podpirajo in kupujejo vsake igrice toliko iztisov, kolikor je oseb, več eden za fiepe-tolca. — Pran Wilhelmov odvajajoči čaj FRANA WIL.HEI.MA ht.lr.lttr v Ncunklrchcn, Spodnje Atstrljsko so dobi v vsaki lekarni 1 savitek kr S kroni avstr. veljavo, Kjer tt m mM, vrti a iiiiljifi, Mm. Potim zavij IS iivitkiv 24 kron fruto na vsako avstri-iierski priti. V znak pristnosti jo na omotu grl) ob« čine »Iga Nounkirchen (devet cerkva). Fran Bone v Gorici, Via Morelli št. 3 pripravlja stare in vlaga nove sobne parketa Gene po dogovoru. Ona je na tak poziv rada pritekla, dospela pa jej tudi Cesto prostovoljno, ker je ljubila ZbiSka z vseinj svojim srcem in z vso svojo dušo. Ko je bivala na škofovem in knežjem dvoru v Plocku, je videla ondi mnogo.lepih in hrabrih vitezov, ki so pogostoma po-klekovali pred njo ter jej obljubovali zvestobo do smrti — toda Zbišek je bil njen prvi izvoljenec, v katerega se je zaljubila s svojo prvo ljubeznijo, in vse nesreSe, kolikor jih je pretrpel, so povekšale njeno ljubezen tako, da jej je bil ljubši ne samo kot drugi vitezi, marveč tudi kot vsi knezi na zemlji. Ali sedaj, ko se mu je vračalo zdravje in ko je bil od dne" do dne* lepši, se je spremenila njena ljubezen v pravo strast ter jej zakrila ves ostali svet. Vsekako pa ni priznala tega niti sama sebi, pa tudi pred Zbiškom je to skrbno tajila v strahu, da je ne bi preziral. Da, celo pred Matijcem je bila previdna in bolj molčeča, in ni mu zaupala več svojih skrivnostij, kakor nekdaj. Samo časih je zadrgetala, kadar je zavezovala Zbišku rano, vsekako pa si je Prizadevala, skrivati svoje notranje občutke. Nekoč je rekla kakor mimogrede Zbišku: »Da te tako oskrbujem, to se godi edino le iz naklonjenosti do Matijea. Ti si si morda mislil kaj dr"gega. Povej U In delala je tako, kakor da si popravlja lase na čelu, zakrila si je lice z dlanjo ter gledala Zbiška skozi prste. On pa, osupnen vsled takega nepričakovanega vprašanja, je zarudel nalik gospodični, ter jej čez trenutek odgovoril*. »Jaz si nisem mislil ničesar. Ti si sedaj povsem druga.« »Druga ?« vpraša končno deklica s tihim in mehkim glasom. Da — zares sem druga. Toda Bog obvaruj, da bi te radi tega ne mogla trpeti!t »Bog ti povrni tudi to !< odvrne Zbišek. j Odslej sta se počutila dobro, kadar sta bila sama, dasi sta se čutila v zadregi. Večkrat se ti je zdelo, da se o nečem razgovarjata, mislita pa na povsem kaj | drugega. Zbišek, ki je ležal v postelji, jo je spremljal! z očmi, kamorkoli se je ganila, kakor je bil rekel Matija, kajti videla se mu je tako krasna, da se je ni mogel nikdar dovolj nagledati. Časih se je pripetilo, da so se njuni pogledi nakrat srečali, in takrat sta oba zarudela, njene deviške prsi so se od globokih vzdihljajev dvigale, in srce jej je vtripalo v pričakovanju, če morda ne začuje nekaj, vsled česar se raztopi njena duša... Toda Zbišek je molčal, kajti pred njo je bil izgubil svoj nekdanji pogum; bal se je, prestrašiti jo s kako neprimerno besedo, in navzlic vsemu temu, kar je videl s svojimi očmi, je bil utrjen v prepričanju, da mu ona skazuje samo svojo sestersko ljubezen. Nekega dne* se je spustil o tem v razgovor z Matijcem. Prizadeval si je govoriti mirno, malomarno, ter ni niti zapazil, da so njegove besede postajale. Čim-dalje bolj podobne pritožbi nad svojo tužno usodo. Matija ga je poslušal potrpežljivo ter mu končno odgovoril samo jedno besdo: »Ti si bedast!« In odšel je iz sobe. »Ha!« je rekel sam sebi, »takrat, ko ti je mogla priti po ceni, je nisi hotel niti pogledati, torej se najej sedaj strahu, ker si bedast! Jaz hočem staviti gradič, ti pa se oblizuj med tem! Ne rečem ti ničesar, ne potegnem ti mrene z očij, ako bi tudi stokal glasnejše nego tvoji konji v Bogdancu. Kjer leže polena na oglju, ondi mora prej ali slej izbruhniti plamen. Jaz pa tudi ne mislim razpihavati ognja, ker si mislim, da to ni potrebno,« In zares ga ni razpihaval, marveč se postavljal Zbišku po robu in ga dražil, kakor kak stari zdražbar, ki se igra z neizkušenim mladeničem. Ko mu je Zbišek nekega dnč znovič ponavljal, da se hoče napotiti na nekak daljni pohod, da se iznebi svojega neznosnega življenja, mu je dejal: »Dokler še nisi imel brk pod nosom, sem ti svetoval, — sedaj pa naj bo po tvojem. Ako se zanašaš samo na svoj razum, pa pojdi!« Zbišek se jako začudi ter sede na postelji. »Čemu naj bi ti nasprotoval? Meni je res jako žal za našim rodom, ki bi poginil ob enem s teboj. Toda tudi za to se dobi pomoč.« »Kaka pomoč?« vpraša Zbišek nemirno. »Kaka? Nu, treba je priznati, da sem jaz že v letih, vsekako pa sem še dovolj trden! Res Jagjenki bi bilo primerno, da dobi mladega človeka, ker pa sem bil jaz prijatelj njenemu očetu... kdo ve...« »Vi ste bili prijatelj njenemu očetu,« odvrne Zbišek, »a vi me nikdar niste prav ljubili... nikdar, nikdar...« In umolknil je, ker se mu je jela brada tresti. »Kaj mi je početi,-ako le hočeš poginiti?* »Prav! Delajte, kar hočete _— jaz pa še danes odidem na tuje.« »Bedast si!« ponovi Matija. In znovič zapusti sobo, ter gre nadzorovat ljudi, ki mu jih je Jagjenka iz Zgorelic in Močidola posodila, da mu pomagajo kopati nasip, ki bi imel obko-Ijevati novo graščino. (Dalje dride). Jos. Mirnih krčmar na Kornu usojasiuljudno naznanjati, da prevzame s 1. spustom krčmo ŠTEFANA KOFOLA na Tržaški cesti 21, ki je preskrbljena tudi s hlevi za živino. — Priporoča se vže naprej slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. — Postrežba točna, cene zmerne. Trpvste-¦' olrtat registrovana zadruga Pozor! čevljarji, pohiševalci ii trpel 720 komadov jermenov za zvezati od 10-12 kron samo pri Josipa Damaschek, Dunaj II.. Forstergasse 7; Razpošilja se po povzetja. r\arol praša^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu Št. 8. FriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za binnance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za ImopbfojnanBraTffciir ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Iva/pis službe. Razpisuje se služba jednega uradnika, prvo leto začasno, potem stalno s posebno pogodbo. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti v teku 14 dnij na načelstvo. V Gorici, 24. julija 1003. Načelstvo. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnik to miuiktličnih predmetov, katerega poSilja zastonj ia poštnine proste Hanns Konrad, Ivoraica ur in Mat« it. 248. eksportna fai&t — (Ceiko). Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. v Tržiču (MonfaRcone) = in blatne kopelji = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ] ženskim boleznim itd. itd. I Dopolnilno zdravljenje: z elektri- citeto, tako zvano »tremolaterapia in j masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti. Pfaff-ovi šivalni stroji |)C so najbolji. To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in 5«» ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ler se uverili da se ne dela z nobenim dragim strojem tako natančno kot s PfaHovim. Pfaffovi šivalni stroji SLSpo ,