PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini nn •. Abb. postale i gruppo - Lena 90 lir Leto XXVIIL Št. 278 (8371) TRST, petek, 24. novembra 1972 mm Im i4nl.nl n ilnlrnmi aVmi PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MIČNO OBRAČUNAVANJE Z NASPROTNIKI NA DNEVNEM REDU Hude Thieujeve represije pred prekinitvijo ognja Včeraj na vrsti četrto tajno srečanje med hanoiskim in Nixonovim Pogajalcem - Van Thieu skuša vsiliti H. Kissingerju svoje pogoje m 23- — Današnje srečanje k®? Kissingerjem in Le Duc Tho-® ie trajalo kar 6 ur, ob koncu sta oba državnika zapustila vilo p kraju Gif-sur-Yvette ne daleč od ariza ne da bi dala kakršnekoli J.ave- Za sedaj še niso sporočili se bosta v prihodnjih dneh zopet stala> ali ne. Ob 15. uri so po-I vore za nekaj časa prekinili, Le S? Tho in Kissinger pa sta nalivala z diskusijo med spreho ■b po vrtu. Njun videz pa je nifk k°r bolj zaskrbljen kot v prejš-soifr^h. Ni sicer, da bi po tem l?“ o poteku pogovorov, saj ima-let °°3 P^ajalca za seboj dolga , 4 politične rutine, kar pomeni, j® znata tudi zelo dobro prikrivati ®ia osebna čustva. Ob koncu po-t orov se nista hotela slikati sku-J- a°t bi to želeli prisotni foto-tePorterji. nrj , današnjem srečanju so bili sotnj tudi namestnik sevemo-n ^jnskega zunanjega ministra dpi ^ .ph, šef sevemovietnamske e8acije na pariških pogajanjih o Vietnamu Xuan Thuy, pomočnik Henryja Kissingerja gen. Haig in pa namestnik podtajnika za indo-kitajska vprašanja Wil!iam Sullivan. Niso se udeležili pogovorov, kot je tudi jasno, posebni Thieujevi odposlanci, se pravi saigonska veleposlanika v Washingonu in Londonu Kim Fuong in Van Bac ter posebni svetovalec južnovietnamskega pred sednika Phu Duc, čigar naloga naj bi bila prepričati Kissingerja, naj vključi v svoje zahteve tudi tiste, ki so predsedniku južnovietnamskega lutkovnega režima še zlasti pri srcu: umik severno vietnamskih čet severno od 17. vzporednika, prekinitev ognja v vsej Indokini ter o mejitev pristojnosti tristranske komisije, ki bo morala pripraviti vso potrebno za razpis volitev. Kar zadeva vsebino pogovorov med Le Duc Thojem in Kissinger-jem pa kot smo že dejali ni nobene vesti. Velja omeniti, da je Kissinger pred časom dejal, da bodo potrebna naknadna pogajanja, ki naj bi trajala tri ali štiri dni: '""»im.mim,,,,,,,,,.m,.„.....i.. DOMAČA DRAMSKA NOVOST DREVI V KULTURNEM DOMU danes je bil četrti dan druge serije pogovorov, otipljivih rezultatov pa še ni. Takrat pa je glasnik Bele hiše Ronald Ziegler izjavil, da se bodo pogajanja zelo verjetno za vlekla dalj časa. Ob koncu današnjega srečanja je Le Duc Tho poročal o poteku pogovorov ministrici za zunanje zadeve ZRV Thi Binhovi. Kissinger pa se je srečal s Phu Ducom in z veleposlanikom Porterjem, ki vodi ameriško delegacijo na pogajanjih za Vietnam v Parizu. Iz Saigona prihajajo medtem čedalje bolj zaskrbljujoče vesti. Vse kaže, da se predsednik Thieu pripravlja na fizično obračunavanje s svojimi političnimi nasprotniki. V zaporih Južnega Vietna-ina je na tisoče političnih jetnikov, katerih življenje visi na tenki niti. V vsej državi so že na delu posebne skupine, ki imajo nalogo, kot je poročal radio Saigon včeraj, onesposobiti komunistične sile, če bi prišlo do prekinitve ognja. V zadnjih tednih, potem ko je Hanoi objavil točke sporazuma med Severnim Vietnamom in ZDA so se represije v Južnem Vietnamu stopnjevale. A-retacije, masovna deportiranja, mučenja so na dnevnem redu. Thieu je mobiliziral ves svoj represivni aparat, da bi preprečil tisočem in tisočem Vietnamcem, da dočakajo po tolikih letih trpljenja končno dan svobode. Medtem pa se v Severnem Vietnamu ne govori o miru, vsaj ne iradno. Radio in tisk še vedno pozivata severne Vietnamce, naj gra dijo protiletalska zaklonišča ter naj peljejo otroke na podeželje, daleč od mest, ki so izpostavljena ameriškemu bombardiranju. Radio Hanoi je danes sporočil, da so sevemovietnamske protiletalski ,slj? v Prejšnjih dneh sestrelile začetK-, posvetovalnega sestanka za ®t?1' .tlpa, B~52 111 Pa, ve- i pr;prav0 evropske konference o steh iz Hanoia naj bi bil B-52 ze j ta sodelovanju so se po- Južni Vietnamci imajo novo lajno orožje: okrog svojih oporišč so postavili vrsto takih strašil, ki naj bi partizanom vlila strah v kosti. 0 uspehu take ustrahovalne akcije bi si dovolili dvomiti ......... ODSLEJ ZA ZAPRTIMI VRATI POSVETOVANJA MED ZASTOPNIKI 34 DRŽAV Polemike in deljena mnenja o na pripravljalnem sestanku v proceduri Helsinkih Na atlantski skupščini v Bonnu odobrili resolucijo proti Nixonovi politiki zbliževanja s SZ brez posvetovanja z zavezniki v NATO HELSINKI, 23. - Že 19. po vrsti, ki so ga severni Vietnamci sestrelili, F-lll pa peti. Suharto na uradnem obisku v Italiji RIM, 23. — V italijansko glavno mesto je prispel na uradni obisk indonezijski predsednik Suharto, ki ga je na letališču sprejel italijanski predsednik Leone. Na poti med letališčem in Kvirinalom je večja skupina mladeničev delila letake, v katerih je bil omenjen pokol 000 tisoč komunistov v Indoneziji, ki so ga zakrivile pred leti indonezijske oblasti. V poznih popoldanskih urah se je gen. Suharto, ki ga na potovanju spremlja žena, sestal z Leonejem, s katerim se je pogovarjal o aktualnih mednarodnih problemih. Pogovor .je trajal štirideset minut, oba državnika pa sta posvetila posebno pozornost položaju na azijskem jugovzhodu, še zlasti v zvezi z možnostjo, da postane Indonezija član mednarodne komisije, ki bo morala nadzorovati izvajanje premirja v Vietnamu. kazala ostra nesoglasja med diplomatskimi predstavniki 34 držav, ki se udeležujejo srečanja v Helsinkih. že včerajšnja seja. ki naj bi bila oamo formalnega značaja, je vzbudila proteste in polemike bodisi zaradi neobičajnega imenovanja podpredsednika zasedanja, bodisi ker niso dovolili romunskemu zastopniku k besedi. Kot smo včeraj poročali, je bil za predsednika zasedanja izvoljen finski predstavnik R:chard Totter-man, generalni sekretar finskega zunanjega ministrstva Ta je potem. brefe posvetovanja z delegati ostalih držav, sam določil podpredsednika, in sicer Finca Ilonie-mija. Zaradi splošnega protesta pa so danes sporočili, da je bil za podpredsednika imenovan Joel Pe-kuri, prav tako kot Honiemi visok funkcionar finskega zunanjega ministrstva. Na zasedanju v Helsinkih naj bi določili dnevni 'red in proceduro evropske konference, za sedaj pa se še menijo o , dnevnem redu in proceduri samega pripravljalnega posvetovanja. Doslej so edinole sklenili, da bodo seje za zaprtimi vra- SSffi SMne°a et,i bo v Kulturnem domu v slovenskega premiera novega doma-’0re dramskega deta «Pratnla k n r,a's'effa tržaškega dramatika vesnika Filiberta Benedetiča. Cre torej za običajno pre-?Q 0: gre za mnogo več; gre iiojjj l' dokaz kulturne ustvarjal-ja ' ki nastaja v naši sred•, gre Utf;^}devanje o živem kulturnem "in. ki črpa kri iz naše da-i- • *z naše zamejske usodnosti, niiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UVODNO POROČILO JE IMEL ČLAN SEKRETARIATA MILAN KUČAN 1,K)di<^e0a življenjskega hotenja in ŠU,- • da se preko te usodnosti reto st ohranjamo za prihod- khicav zato n* samo naključje, da tw° na's"e gledališče malone v for^1 Povojnem času, leto za le-deJ Postavlja na svoje odrske jaj0e dramske novosti, ki nasta- "aši pr* nas, katerih avtorji so ie domač i pisci starejše in no-saJPneracije. In prav tako ni ttiejnaključje da iz naše za-KiOfp številčne majhnosti pre-ktar^° toliko ustvarjalcev na li-dfUa!le7n’ Glasbenem, likovnem in tatij področjih kulturnega izživ- *ctač'- prav ta^° ni sam0 na' %}' da črpa vsa ta tvornost iti j sokove iz zavesti, da smo iti i? oomo, kolikor se bomo mogli tj n„°"dor se bomo znali ohrani-j srojj zemlji. iaj^detič je snov svoje drame z (j Prav iz te zavesti in nam z r^kim in pesniškim jezikom, Sj)or °!,n°stjo in simboliko obenem taji ’1' .svojo zaskrbljenost, pa irej optimizem Bežiser An-talj«- n® in umetniški zbor gle-fodobo Sta dala ob°iemu odrsko j. k. V««* Jožko Lukeš, Leli Na-V|j j,Bogdana Bratuževa in Li-°°Batec v drami »Pravila igre*. Vprašanja vzgoje in izobraževanja v ospredju na 30. seji CK ZK Slovenije Sprejeti sklepi o nalogah ZK na področju kadrovske politike (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 23. — Danes je bila Ljubljani 30. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil predsednik France Popit. Bistveni del seje so namenili razpravi o uresničevanju stališč in skle pov, ki jih je centralni komite sprejel pred poldrugim letom o idejno -političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. O tem je v uvoau govoril član sekretariata Milan Kučan in predvsem poudaril, da so sprejeta stališča prestala preizkušnjo v praktični idejno-politični bitki za njihovo uveljavitev. Seveda pa jih mora centralni kemite dopolniti in popraviti v luči novih spoznanj in še posebej v luči pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Opozoril je. da pomenita boj za socialistično družbeno u-smeritev in boj za socialistično zavest mladih generacij enega najodlo-čilnejših spopadov na sedanji stopnji revolucije. Zatem je Milan Kučan opozoril na nekatere probleme, ki zadevajo ce lotni odnos do vzgoje in izobraževanja. vsebinsko usklajenost družbenih dejavnikov na tem področju, materialni položaj šolstva, vlogo moralnopolitičnega ozračja v družbi, marksi stično izobraževanje in uresničevanje socialistične dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter probleme kadrovske politike. Na seji so po razpravi sprejeli tudi sklepe in stališča o nalogah zveze komunistov na področju kadrovske politike, o čemer so razpravljali na predzadnji seji, in informacijo o delu marksističnega centra. D. K. Bijcdic o dobrih odnosih med Turčijo in Jugoslavijo ANKARA, 23. - Predsednik Zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, ki je na uradnem obisku v Turčiji, je v intervjuju ankarskemu dnevniku «Zafer» ponovno dejal, da so odnosi med Jugoslavijo in Turčijo zelo do-bri. Omenil je skupne napore za napredek gospodarskih odnosov in da je na področju konzularnih odnosov največji del vprašanj urejen, medtem ko je na področju kulturnega sodelovanja dosežen precejšen napredek. Glede zunanje politike Jugoslavije, je Bijedič tranje zadeve. Od teh načel Jugoslavija ni nikdar in ne bo nikdar odstopila. Zadnji dogodki na svetu, so po mnenju predsednika ZIS, hrabrilni za napredek politike miru in varnosti. Zaskrbljuje pa še vedno položaj na Bližnjem vzhodu. V zvezi s tem je Bijedič poudaril znano jugoslovansko stališče glede rešitve krize na tem področju na podlagi resolucije varnostnega sveta in polnega spoštovanja zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Jugoslavija je kot miroljubna dežela neposredno zainteresirana za politična gibanja v Evropi. Na bodočo konferenco o evropskem sodelovanju in varnosti Jugoslavija gleda kot na sestanek enakopravnih držav, na kateri se mora vzpodbuditi proces reševanja osnovnih vprašanj evropskega sodelovanja in varnosti v prihodnjih letih. Predsednik Zveznega izvršnega sveta Bijedič je danes, z ostalimi člani jugoslovanske delegacije obiskal nekatera industrijska podjetja v okolici Istanbula, med drugim veliki petrokemični kombinat »Petkin* in rafinerijo nafte. Popoldne se je predsednik od vsega I ti, medtem ko še se niso odloči-‘ li. ali naj sprejmejo včerajšnje predloge romunskega predstavnika. Danes je dal nove predloge francoski zastopnik, ki se strinja z Romuni.; , da je treba sklepe odobriti soglasno, ne pa samo z večino glasov. Francija predlaga tudi, naj ne bi ustanavljali delovnih skupin, naj bi zasedanju prisostvovali tudi izvedenci posameznih delegacij, ki bi se lahko prijavili k besedi, končno pa se zavzema za to, da bi bile reje za zaprtimi vrati ter da ne bi objavljali porodi o njihovem poteku pač pa le vsebino sprejetih sklepov. Kontrasti obstajajo tudi glede vprašanja, ali naj na sedanjem posvetovanju dolodjo samo proceduro in dnevni red bodoče konference, ali pa naj že sedaj proučijo nekatera konkretna vprašanja, ki naj bi bila predmet poglobljene razprave na konferenci. Za drugo rešitev se zavzema predvsem Romunija, ki predlaga tudi ustanovitev stalnega organa, v katerem naj bi bile zastooane vse evropske države. Mnenja so torej izredno deljena, tako da pričakujejo. da se bodo osrednjih tem sedanjega posvetovania lotili šele prihodnji teden, v torek ali sredo. Medtem je uradni glasnik Vatikana Alessandirini pojasnil stališče Svete stolice do evropske konference. Dejal je, da predstavnik Vatikana sodeluje na pripravljalnem zasedanju v Helsinkih, kar pa še ne pomenil, da se Vatikan namerava udeležiti tudi konference o evropski varnosti. Sklepa o tem, je dejal Alessandrini. še ni bilo. Istočasno s helsinškim posvetovanjem poteka v Bonnu zasedanje skupščine atlantskega zavezništva z udeležbo 200 parlamentarcev iz štirinajstih držav članic NATO. Danes so odobrili vrsto resolucij, med njimi tudi tako, ki ostro polemizira z ZDA. Resolucija sprejema nekatere kritike, ki jih je danes izrekel senator Edvvard Kennedy na tiskovni konferenci v Bonnu, ter je odraz zaskrbljenosti ameriških zaveznikov, da bi Nixon vodil svojo politiko zbliževanja z Moskvo mimo njih. Resolucija namreč zahteva tesnejša posvetovanja med Američani in ostalimi članicami NATO o vseh važnejših mednarodnih pobudah, kot je na primer Ninconov obisk v Sovjetski zvezi. Danes so odobrili tudi resolucijo, ki poudarja povezanost med konferenco o evrepsiri-varnosti1 ter pogajanji za uravnovc šeno zmanjšanje yojaških sil v Evropi, dalje resolucijo, ki obsoja terorizem in zračno gusarstvo, na koncu pa še poziv Grčiji, naj po novno uvede parlamentarno demokracijo. RIM, 23. — Sejo centralnega komiteja PSI. ki bi morala biti 30. novembra, so danes anticipirali za en dan. Glavni urednik «11 PiccoIo» poziva oblasti, naj zadušijo slovenski tisk v deželi Italijanski tržaški dnevnik «Ii Piccolo* je na svoji prvi strani v četrtek 23. t. m. pozval oblasti, naj zatrejo slovenski tisk v deželi, češ da je v nevarnosti obstoj italijanskega tiska v Istri in da po drugi strani «... ni pravično, da Dežela Furlani ja-Julijska krajina financira slovenski tisk v Trstu...» ter piše dalje med drugim: «... ker mi podpiramo tukaj z denarjem davkoplačevalcev časopis strogo titovske usmeritve...». Tržaški desničarski italijanski dnevnik se je pri tem skliceval na vest v reškem italijanskem dnevniku «La Voce del Po-polo» o finančnih težavah tiska italijanske manjšine v Jugoslaviji. Zaradi tega je sinoči beograjska tiskovna agencija Tanjug objavila naslednje sporočilo: «Tržaški dnevnik '11 Piccolo’ je danes na izredno tendenciozen in izkrivljen način obravnaval vprašanje italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji ter v tej zvezi zahteval, da se sprejmejo protiukrepi proti pripadnikom slovenske nacionalne manjšine v Italiji. Povod za članek lastnika desničarskega lista je članek v reškem dnevniku v italijanskem jeziku «.Voce del Popo!o», ki govori o finančnih težavah tega lista ter drugih izdaj založniške hiše «Edit»: Panorama, 11 Pioniere, revije Battana itd. Pri tem se izkorišča stališče italijanske unije za Istro in Reko ter kolektiva lista italijanske manjšine v Jugoslaviji za obrekovanje, ki se lahko razlaga samo kot podporo desničarski predvolilni kampanji za občinske volitve v Trstu, ko '11 Piccolo' z grobimi besedami napada slovenski tisk v Trstu kot utitoistični» in ko zahteva, da se mu prekine finančna pomoč. Treba je poudariti, da je pomoč slovenskemu tisku, Primorskemu dnevniku in drugim publikacijam v Trstu, Gorici in Vidmu, zelo skromna, skoro simbolična. Samo v zadnjih časih se je nekoliko povečala podpora iz italijanskih javnih sredstev slovenskemu gledališču v Trstu. Vsa sredstva, ki so bila dana časnikom in ustanovam slovenske narodnostne skupnosti v Italiji (kulturnim ustanovam, prosvetnim, športnim, verskim in podpornim organizacijam ter celotnemu slovenskemu tisku) so lani dosegla 113 milijonov lir. To je večkrat in neprimerno manj kot znaša vsota, ki sta jo izdali Socialistična republika Hrvaška in Socialistična republika Slovenija, da bi se zagotovil enakopraven razvoj italijanske manjšine na vseh področjih njenega življenja. Poznavalci politike, za katero se zavzema tržaški dnevnik ‘11 Piccolo’, pravijo, da gre za napihovanje vprašanj finančno-tehničnega značaja (tiska italijanske manjšine) zato. da bi se napori v sosednji državi v korist enakopravnosti narodnostnih manjšin prikazali v povsem izkrivljeni luči*. S svoje strani pa smo ugotovili, da kar se tiče tiska, ki ga omenja tržaški desničarski dnevnik, nikakor ne gre za »podpiranje* »časopisa stroge titovske usmerjenosti*, temveč za škandalozno slabo plačano propagiranje delovanja deželnih ustanov, če se izrazimo z besedami, ki jih vsebuje zadevna deželna zakonodaja. in to komaj po več letih brezuspešnega vlaganja prošenj in protestiranja proti diskriminacijskemu ravnanju odgovornih organov tudi v primeru izvajanja omenjenih določb deželne zakonodaje. Sicer pa je slehernemu bralcu v teh dneh predvolilne kampanje lahko več kot jasno, da je hotel tržaški italijanski dnevnik podpreti skrajno desničarsko stranko pri njenih v Trstu neučinkovitih protislovenskih in protijugoslovanskih neofašističnih popadkih. Tako streženje po življenju slovenskemu tisku spominja primorske Slovence na «11 Piccolo* iz najbolj črnih časov. poudaril, da se je Jugoslavija v zu- izvršnega sveta Jugoslavije na gene nanji politiki vedno držala načela nakopravnega, obojestransko koristnega sodelovanja do upoštevanja suverenosti. teritorialne celovitosti, obstoječih razlik in nevmešavanja v no- ralnem konzulatu Jugoslavije v Istanbulu sestal in razgovarjal z gospodarskimi strokovnjaki in drugimi jugoslovanskimi zastopniki, ki so zaposleni v Turčiji. niiiiiiiiiiiiiiiiiilUJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiifvfiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI NEVZDRŽNEGA POLOŽAJA ŠOLNIKOV Vsi šolski sindikati so enotno proglasili vsedržavno stavko Slavka bo 6. in 7. decembra ■ Zaključeni stavki državnih uslužbencev in gradbincev RIM. 23. — Vsi šolski sindikati so dar.es proglasili vsedržavno stavko kategorije za 6. in 7. december. Po toliko letih se je tokrat prvič zgodilo, da so se sindikalne organizacije šolnikov domenile za skupno akcijo. Kot je znano obstaja kopica šolskih sindiKatov, ki so cesto v medsebojnem sporu glavni spor pa je med tako imenovanimi »avtonomnimi* sindikati in šolskimi sindikati, ki so včlanjeni v tri velike sindikalne zveze. Po sklep, i o tej enotni akciji so odpovedali vse druge stavke šolnikov, ki so jih sklicali za prihodnje tedne bodisi posamezni sindikati, bodisi na deželni ravni. Danes opolnoči se je zaključila 48-urna vsedržavna stavka državnih uslužbencev, ki so jo proglasili v znamenju protesta proti vladi, ki ni pripravljena na pogajanja za ob. novitev delovne pogodbe in proti nedavnim vladnim ukrepom v korist visokih državnih funkcionarjev. Danes se je zaključila tudi tretja meddeželna stavka gradbenih delavcev, ki je tokrat zajela predvsem južne dežele Italije ter Dolino Aoste. Zaključen obisk v SFRJ kitajske trgovske delegacije BEOGRAD, 23. — Po večdnevnem obisku je danes odpotovala iz Beograda kitajska trgovinska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino Peu Hsiang-hua. Med bivanjem v Jugoslaviji se je kitajski minister za zunanjo trgovino razgovarjal z zveznim tajnikom za zunanjo trgovino Hadžičem o možnosti za razširitev blagovne izmenjave in drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Podobne razgovore je kitajska delegacija imela tudi med obiskom v Sloveniji, Hrvaški, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Kitajski gospodarstveniki so v svojih razgovorih izrazili željo, da v Jugoslaviji kupujejo poleg ladij, reprodukcijski material, izdelke čme metalurgije, lesne in kemične industrije in strojegradnje. Jugoslovanski gospodarstveniki so s svoje strani izrazili željo, da kupujejo več j _~~r DAISES - .tajita;:-: 1 aimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuaiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiuMiiiiitiii bodo predstavile sveje glavne govornike, kot KPI Berlin-guerja, včeraj pa so imele številne shode in srečanja z volivci. Tako je bila v Bazovici okrogla miza PSI o kmetijskih in drugih vprašanjih, katere so se udeležili Hreščak, Volk, Tringale in domačin Ivan Krinžmančič, v Trebčah pa je kandidat KPI Spetič obravnaval vprašanje zaščite Slovencev, za SS pa je dr. Dolhar govoril o minulem delu in o pomenu volitev. Stalno slovensko gledališče bo drevi v Kulturnem domu uprizorilo novo dramo Filiberta Benedetiča «Pravila igre*. Delo je režiral Andrej Hieng. Drama o-bravnava pereče vprašanje prodajanja slovenske zemlje* V Parizu je bilo včeraj že četrto srečanje med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Kot po navadi ni bilo nobenega uradnega sporočila o poteku pogajanj, tako da lahko prisotni opazovalci le ugibajo in domnevajo o ožji temi razprave. Južnovietnamski predsednik Van Thieu je medtem poslal v Pariz svojega posebnega odposlanca Phu Duca, ki naj bi prepričal Kissingerja, naj vključi v sporazum nekatere pogoje, ki jih zahteva Van Thieu. Na pripravljalnem posvetovanju v Helsinkih, kjer se pogajajo o dnevnem redu in proceduri bodoče konference o evropski varnosti, prihajajo vedno bolj na dan nesoglasja rr.e'1 diplomatskimi zastopniki 34 držav. Sestanki bodo odslej za zaprtimi vrati, domenili pa so se, da o njihovem poteku ne bodo objavljali poročil. Vsi šolski sindikati so sklenili proglasiti za 6. in 7. december vsedržavno stavko šolnikov. To bo prva stavkovna akcija, na kateri bodo šolski sindikati nastopili enotno, brez razlik med »avtonomnimi* sindikati in sindikalnimi zvezami. Danes se bo zaključila kampanja za nedelj 'te in ponedelj-ske občinske volitve. Stranke kot do sedaj soje, riža, konzerv južnega sadja, medu, rude volframa, tekstilnih izdelkov in drugega blaga široke uporabe. Tito odlikoval Valentino Tereškovo BEOGRAD, 23. - Predsednik republike Tito je odlikoval predsednico komiteja sovjetskih žena, prvo ženo kozmonavtko Valentino Tereškovo, v znak priznanja za zasluge in razvoj mednarodnega prijateljstva in za njeno osebno hrabrost z redom jugoslovanske zastave z lento. Odlikovanje je danes na zaključnem sestanku delegacije sovjetskih žena izročila Valentini Tereškovi predsednica konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije Vaška Duganova. Med današnjimi razgovori obeh delegacij je Tereškova povabila konferenco za družbeno aktivnost žena Jugoslavije, da pošlje svojo delegacijo na proslavo 50-letnice Sovjetske zveze. Zahvalila se je vsem narodom Jugoslavije in ženam Jugoslavije, za gostoljubnost, ki je je bila deležna delegacija med osemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji. Mož Lome Cavipe pri predsedniku Andreottiju RIM. 23. — Ministrski predsednik Andreotti je sprejel danes v palači Chigi dr. Giuseppe Caviglia, čigar žena Lorna Caviglia Briffa je že vet kot dva meseca zaprta v atenskem zaporu, ne da bi grške fašistične oblasti še objavile obtožnice proti njej. Poz ieje je Andreotti sprejel tudi župana Kijeva Vladimira Alekseje-viča Guseva, ki ga je spremljal veleposlanik SZ v Rimu. Župan Kijeva n prišel na obisk v Italijo, da bi se udeležil »ukrajinskega tedna* v Firencah, TRŽAŠKI DNEVNIK RAZGOVOR SOCIALISTIČNIH KANDIDATOV Z VOLIVCI V BAZOVICI Hreščak poudaril politično važnost sedanjih občinskih volitev v Trstu Govorili so Ivan Križmančič, Lucijan Volk in Lucio Tringale - Nadja Pahor je obsodila pisanje tržaškega italijanskega dnevnika - Dr. Dolhar o pomenu volitev V prosvetnem domu v Bazoviu je Ha sinoči okrogla miza, ki jp je organizirala socialistična stranka PSI in na kateri so razpravljali o vprašanjih tržaške občine, še posebej pa o problemih kmetijstva in kraškega človeka. Govorili so kandidati na listi PSI Dušan Hreščak, Gioachino Tringale in Ivan Križmančič ter pokrajinski odbornik Lucijan Volk. Uvodno besedo ie imel Ivan Križmančič, ki se je zahvalil vaščanom za lepo udeležbo ter opozoril zlasti na nekatere krajevne probleme in na vprašanja, ki se tičejo zlasti živinorejcev in zaščite Krasa. Lucijan Volk je predstavil kandidate ter v glavnih obrisih obrazložil stališče PSI do omenjenih vprašanj. Pri tem je poudaril, da socialistična stranka vztraja pri zahtevi, da se pri občinski upravi u-stanovi odborništvo za kmetijstvo in da se s podrobnimi načrti za kraške vasi nakažejo smernice njihovega nadaljnjega razvoja. Socialistična stranka bo imela močnejši vpliv m bo lahko tudi v občinskem me rflu dosegla večje uspehe, če bo v občinskem svetu številčno močnejša in če bodo nieni izvoljeni svetovalci uživali podporo ter sodelovanje volivcev tudi po volitvah. Nato je omenil zgodovinsko prelomnico, ki je nastala ob vstopu slovenskega socialističnega odbornika v občinsko upravo ter poudaril izredno politično važnost sedanjih volitev. Gre namreč za to, ali' bomo nadaljevali no poti demokratizacije in s tem tudi uveljavljanja naših narodnostnih pravic, ali pa se bomo vrnili spet v Bartoli,jeve čase. Tudi Dušan Hreščak je poudaril, da je pri sedanjih volitvah najbolj važen politični moment. Odkar sodelujejo socialisti pri občinski upravi so nastale znatne spremembe tudi v odnosu do Slovencev, rešeni so bili nekateri problemi, potrebno pa je ne samo ohraniti to, kar smo dosegli, ampak preprečiti preobrat na desno ter okrepiti prisotnost socialistov v občinskem svetu, da bodo lahko uspešneje in bolj učinkovito uveljavljali program za gospodarski in socialni napredel občine, za uveljavljanje naših narodnostnih pravic, za reševanje problemov, ki se tičejo podeželja, zaščite Krasa in kraškega človeka. Lucijan Volk in Dušan Hreščak sta tudi povedala, kako je z izdelavo podrobnih načrtov in sta pri tem navedla birokratske težave ter ovire s strani tako funkcionarjev kot političnih skupin, ki ne gledajo s posebno simpatijo na Slovence. Lucio Tringale je na kratko in jedrnato povedal, zakaj se je socialistična stranka zavzemala in se zavzema za zaščito interesov slovenske narodnostne skupnosti. To spada v okvir zaščite državljanskih pravic, ki jih jamči italijanska u-stava. S tem se tudi branijo demokracija in državljanske pravice vseh državljanov. Tringale je tudi pripomnil, da so socialisti lahko ponosni, ker so odločilno prispevali, da se je spremenil odnos do Slo- vencev v javnem življenju, da se uveljavlja mimo sožitje in medsebojno spoštovanje in da nimajo več take moči nacionalistične sile. Sledil je še nevezan pogovor, ki je bil zelo zanimiv in se je tudi precej zavlekel, ker so se hoteli vaščani v prisrčnem, tovariškem vzdušju, o marsičem pogovoriti s socialističnimi kandidati. Sinoči je Nadja Pahor na predvolilnem zborovanju PSI na Proseku označila kot izzivanje reakcionarnih sil pisanje tržaškega italijanskega dnevnika, ki je v članku na prvi strani upal napisati, da dežela vzdržuje slovenski tisk v Trstu in da bo treba te podpore odvzeti, češ da jo izhajanje italijanskega tiska v Istri v nevarnosti Takim grobim napadom se mora upreti vsak demokratičen Slovenec. Slovenska skupnost je tudi včeraj imela mnogo shodov v mestu in okeiici. V Rojanu in pri Sv. Ivanu je o programu Slovenske skupnosti govoril deželni svetovalec dr. Štoka Posebej je obravnaval probleme današnje družbe in njenega razvoja. Dejal je, da fašistične temne sile rovarijo proti temu razvoju in se v ta namen poslužujejo vsakršnih metod. Zato moramo s svojim glasom tem silam jasno odgovoriti. Dr. Zorko Harej je govoril o prihodnjih občinskih volitvah ter o splošnem razvoju tržaške občine. Rekel je, da so te volitve posebno važne za Slovence, ki živijo v mejah tržaške občine. Njihov položaj bo toliko močnejši, čim več predstavnikov bodo dobili v tržaškem občinskem svetu. Nato je naštel razna vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino, s katerimi se bodo ukvarjali in katere bodo branili izvoljeni kandidati Slovenske skupnosti. V Križu sta govorila domačin Emil Sedmak, ki je obravnaval vprašanje domače vasi in Martin Brecelj, ki je govoril o nalogah in o dolžnostih mladih. Deželni šolski urad sporoča, da je minister za šolstvo odredil, da bodo udeležencem posebnih usposobljenostmi! izpitov sporočili teme za pismeno nalogo 2. decembra ob 17. uri. in ne 25. novembra, kot je bilo prvotno določeno. Oddajmo preferenčni glas! * i M rnmmm isiiisiliiiilli tmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii|||||||||l|lmi|||m|l||||||ll||l|||llll,IIM|||,II|lini||ia||||a||1,J||imimm|||||m||||||||||||||m||||U||||||||||||||||||||| TAJNIK BERLINGUER BO ZAKLJUČIL DANES VOLILNO KAMPANJO KPI Spetič: pravice Slovencev so za vse neodpovedljive Namestnik tajnika KD Vigini o načelni zaščiti narodnostnih manjšin in za podporo njenemu tisku ■ Za P S Dl je govoril podpredsednik ylade in obrambni minister Tanassi Danes bo volilno kampanjo KPI zaključil osrednji sekretar partije posl. Enrico Berlinguer na zborovanju, ki bo ob 20. uri v kinu «Naziomale» v Drevoredu XX. septembra. Zborovanju bosta predsedovala tajnik tržaške federacije KPI in nosilec komunistične liste za občinski svet Giorgio Rossetti, v slovenščini pa bo govorila članica tajništva federacije Jelka Gerbec. Včeraj je v Trebčah govoril kandidat KPI za izvolitev v občinski svet Stojan Spetič. Pred njim je govoril prof. Fausto Monfalcon. Osrednja tema Spetičevega govora je bilo vprašanje enotnih nastopov v zvezi z odprtimi vprašanji slovenskega prebivalstva na Tržaškem. Dejal je, da so verjetno vsi volivci opazili, da so programske točke strank, ki združujejo Slovence, v marsičem podobne, če ne enake. Jasno je, da ostaja vsaki stranki odgovornost za to, kar je bilo narejenega in za neizpolnjene obljube, vendar bi bilo prav, da se nihče ne odpove niti eni izmed bistvenih točk te skupne platforme. Negativno bi bilo, je dejal Spetič, da bi zahteve slovenskega prebivalstva po dvojezičnosti, domači ftiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiimtiiimiiiiiiimiiniMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiii DANES IN JUTRI V DIJAŠKEM DOMU INFORMATIVNI SEMINAR MLADINSKEGA KROŽKA Na sporedu aktualne teme, športna tekma in družabni večer Mladinski krožek v Trstu organizira informativni seminar, ki bo danes, 24. in 25. novembra 1972 v prostorih krožka. Dijaški dom, UL Ginnastica 72, Trst. Referati in diskusije bodo po sledečem programu: Danes, 24.11.1972: ob 9.00 Otvoritev seminarja. Koroški študent Peter VVieser bo nato spregovoril o «Položaju Slovencev na Koroškem*. Po kratkem odmoru, bo o referatu razprava. Ob 13.00 Kosilo. Ob 14.00 Tekma v odbojki med srednješolci in akademiki. Ob 16.00 «Aktualne družbeno - politične razmere v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji*. Govoril bo član predsedstva Zveze mladine Slovenije. Po kratkem odmoru bo o referatu razprava. Jutri, 25.11.1972: Ob 9.00 »Mladinska problematika pri nas*: a) oblike in vsebina mia-diskega delovanja v šoli. b) Oblike in vsebina mladinskega delovanja izven šole. Po uvodnih referatih sledi razprava. Ob 13.00 Kosilo. Obl 4.00 Tekma v odbojki med tukajšnjimi študenti in člani Kluba zamejskih študentov v Ljubljani. Ob 17.00 Srečanje s slovenskim pesnikom Ervinom Fritzem. Ob 19.00 Mrzel prigrizek za udeležence seminarja. Od 20. do 22.30 Družabnost in ples z domačim ansamblom. Gotovo skoraj rvi zamejskega mladinca, študenta ali srednješolca, ki bi ga teme seminarja ne zanimale. Še pomembnejše pa je dejstvo, da so seminar organizirali mladi, za mlade in z mladimi predavatelji. Kljub temu so vsi predavatelji, posebno v prvem dnevu seminarja osebe, ki so vsekakor kvalificirane za problematiko, ki jo bodo obravnavali. ga kmeta iz Gročane Milana Raima, ki si je prelomil levo stegnenico in se močno udaril po glavi. Okreval bo v treh mesecih. Neroden padec kmeta v Gročant Včeraj so sprejeli v ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice 49-letne Ražcm §e je pripeljal v bolnišnico z zasebnim prevoznim sredstvom nekaj minut po 4. uri zjutraj Malo prej se je prebudil, ker je slišal iz sp.dnjega hleva sumljiv ropot Ko ie stopil na prvo stopnico, je nerodno padel po stopnišču, ki vodi na dvorišče. Pretresljiv samomor včeraj v Križu 10H- zjutraj 'so mimoidoči opazili negibno truplo Maria Savija, ki je viselo z balkona prvega nadstropja z zanko okrog vratu. 48-letni zidar je živel sam in je že dalj časa kazal znake neuravnovešenosti. Devinsko-nabrežinski zdravnik dr Just Gruden je izdial potrdilo o smrti, v katerem ugotavlja, da je smrt nastopila ob prvih jutranjih urah. toponomastiki. ustrezni ozemeljski zaščiti manjšine, podporah kultur nim in drugim ustanovam slovenske manjšine, razprodajali v imenu di skriminacij do opozicije, oziroma ločevanja demokratičnih in antifašističnih sil. V tem okviru je Spetič zagovarjal misel, da bi moral ta osnovni program, za takojšnjo rešitev odprtih vprašanj Slovencev, ki so v Drvi vrsti dejanje politične volje, biti enotna platforma vseh demokratov. ki se zavzemajo za ustvarjalno in aktivno sožitje obeh tu živečih narodnosti. V tem pogledu komunisti uokvirjajo vprašanje slovenske narodne manjšine v splošni tok za demokratični premik v državi. deželi in pri nas. Spetič se je dalj časa zaustavil tudi pri političnem pomenu teh volitev, ko bodo volivci ocenjevali tudi reakcionarne težnje centristič-ne vlade, ki s svojimi ukrepi (med katerimi je verjetno najnevarnejši predlog o «preventivnem policijskem priporu*) ogroža tudi svobodo državljanov in prvenstveno — narodnih manjšin, na katere navadno pada prvi udarec reakcije. Namestnik pokrajinskega tajnika KD Arturo Vigini je sinoči govoril o miru ter se je pri tem skliceval na vpraašpja Evrope in na izjavo predsednika vlade Andreottija, da Italija želi mir v Evropi in to predvsem s sosednjimi državami'. Vigi-ni je izrazil upanje, da bo bližnja evropska konferenca o varnosti1, ki neposredno zadeva Italijo, prispevala k utrditvi miru in pormrjenja na našem področju. V resnično mirni Evropi je lahko in se mora rešiti vprašanje nacionalnih manjšin. Ta vprašanja se pčitno nanašajo na države, v katerih manjšine živijo, toda zaradi njihovega značaja so lahko tudi predmet medsebojnega spoznavanja in medsebojne obogatitve, če se o tem razpravlja z odprtostjo in daljšo perspektivo, kot to «mi želimo delati*. V tej zvezi je namestnik tajnika KD Vigini izjavil, da želi KD, da se razvija italijanska narodnostna skupnost na področju Istre in da bo lahko tudi v bodoče razvijala svoj tisk, kot je treba zagotoviti razvoj slovenskega tiska na našem področju. Na predvolilnem zborovanju PSD1 v kino dvorani Grattacielo je včeraj govoril podpredsednik italijanskt vlade ter obrambni minister Mario Tanassi1. Uglednega gosta je tržaškemu občinstvu predstavil deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, ki je nadomestil na govorniškem odru obolelega tržaškega podžupana Lonzo vornik je po uvodnih pozdravnih besedah omenil nekatere pereče probleme tržaškega gospodarstva ter izrazil željo, da bi Tanassi s svojo avtoriteto in ugledom prispeval k izboljšanju tega stanja. Tanassi je s svoje strani osredotočil dobršen del svojega govora na splošne politične in gospodarske probleme države, ni se pa niti z besedico dotaknil specifičnih problemov, ki tarejo naše mesto v gospodarskem, političnem in narodnostnem pogledu in ki so jih drugi njegovi kolegi ministri večinske stranke na obisku v Trstu vsaj posredno omenili'. Pač pa je na dol-go in široko razlagal, katere so poglavitne dolžnosti tržaških volivcev do Italije: braniti svobodo in demokratičnost, ki jp zagotavlja sedanja vlada, premagati komunistično stranko, ki je zatajila demokracijo in svobodo, kljub njenemu nespornemu doprinosu v odporniškem gibanju ter z budnim očesom opazovati omahljive socialiste, kdaj se bodo dokončno odrekli odkritemu ali prikritemu zavezništvu s KPI. Zraven je sicer udaril tudi po neofašistih ter po vseh oblikah nasilja z leve ali desne, ki so privedla Italijo v krizo. Ko gremo na volitve, moramo imeti s seboj dva dokumenta: volilno potrdilo, ki so nam ga v preteklih dneh občinski uradniki že dostavili na dom. Lahko pa ga v nedeljo ali v ponedeljek dvignemo na občinskem volilnem uradu v novi «stekleni palači* in osebni dokument s sliko. Na volišču nam bo predsednik izročil glasovnico, na kateri prečrtamo znak stranke, za katero smo se odločili, in zraven napišemo priimek ali številko kandidata, za katerega smo se odločili oddati preferenčni glas. Lahko oddamo štiri preferenčne glasove, vendar pa ved-dno samo za kandidata ali kandidate iste stranke, katere znak smo prečrtali. Treba je paziti, da glasovnice ne umažemo ali poškodujemo, ker je drugače neveljavna. Preferenčni glas je zelo važen, saj na tak način »dvakrat* glasujemo. Prvič, ko se odločimo za stranko in drugič ko podpremo kandidata. ki bo najbolje zastopal naše potrebe v občinskem svetu, potrebe za prenovitev družbe in za zaščito slovenskih narodnostnih interesov. Včeraj-danes Danes, PETEK, 24. novembra JANEZ Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.10 — Luna vzide ob 20.12 in zatone ob 10.54 Jutri, SOBOTA, 25. novembra KATARINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9 stopinje, najnižja 9,4, ob 19. uri 10 stopinj, zračni pritisk 1012,5 mb, stanoviten, veter 18 km na uro, severovzhodni, vlaga 81-odstotna, padavine 1,8 mm dežja, nebo oblačno, morje skoro mimo, temperatura morja 13 stopinj Volilna zborovanja KPI bo zaključila svojo volilno kampanjo z zborovanjem, na katerem bo govoril generalni tajnik Enrico Berlinguer ob 20. uri v kinodvorani »Nazionale*. V slovenščini bo govorila Jelka Gerbec. PSI bo zaključila volilno kampanjo s številnimi krajevnimi volilnimi zborovanji, ker je predsednik stranke De Martino obolel. Govorili bodo deželni tajnik Tringale. Pe-sante in Giuriein. Občinski odbornik Hreščak se bo ob 20.30 na Proseku razgovarjal z volilvei. Za PLI bo db 19.30 govoril v kinu «Grattacielo* minister Malagodi. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. novembra 1972 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 17 oseb. UMRLI SO: 64-letni Giorgio Bon-tempo, 85-letna Maria Zorzenon vd. Bressan, 82-letna Niccolina Chico vd. Leban, 69-letni Antonio Giuria-co, 51-letni Francesco Ban, 87-letna Francesca Cesnich vd. lug, 72-let-na Emilia Vecchiet, 84-letni Antonio Lautieri, 50-letna Angela D’Amore por. Pennino. 69-letni Francesco Slokar, 61-letna Dorina Dordin por. Comalero, 49-letni Fidenzio Batti-stutta, 72-letna Giustina Lučan por. Lazzaro, 40-letni Antonio Papo, 82-letna Paolina Radivo vd. Benedetti, 84-letni Giovanni Faiman, 49-letna Olga Starc por. Berdon. llllllll■lllmllllllllllllll|||||||l■lll|||||||||||■||||tll||||l||tt||||•l«Imla|||||a|ml■la|■n|l|al||al|l|'lalmllllllml|||||| ZARADI TRESLJAJEV, KI JIH POVZROČA PROMET S pročelja sodne palače se je včeraj okrušil omet Prepoved prometa po Foru Ulpianu - Dane* ogled komisije izvedencev Krizi sodnega sistema v Italiji zaradi delovne preobremenjenosti, pomanjkanja osebja in drugih pomanjkljivostih se je v zadnjih časih pridružila še kriza samih struktur sodnij. V Rimu so morali prekiniti delo v glavni sodni palači, ker so padali veliki kosi ometa in so se pojavljale globoke razpoke v zidovi:!, v Catanzaru se je porušila stara jetnišmca. Sedaj pa imamo nekaj podobnega tudi v Trstu. Včeraj se je začelo krušiti nekaj ometa s pročelja sodne palače na Foru Ulpianu. Palača, ki so jo dogradil' za časa Avstrije leta 1912, izgleda skrajno odporna in masivna. saj je vsa iz kamna. Kaže pa, da se tudi najtrši kamen drobi pod vplivom tresljajev, ki jih povzroča avtomobilski promet. Včeraj popoldne se sicer niso odkrušili veliki kosi pročelja, toda za mimoidočega pešca bi bilo zadosti in še preveč. Občinski izvedenci so ta- Tanassijev predgo- *.............um..I..................................I...Milili............i................ V ZVEZI Z ZAKONOM 865 Dežela in sindikati o nujnosti izvajanja stanovanjske preosnove Pritisk na ministrstva, da bi izdala ustrezne odloke Na sedežu deželnega odbora so se včeraj sestali predstavniki deželne uprave in sindikatov Raz pravljali so o tukajšnjem položaju v zvezi z zakonom štev. 865, ki se kakor znano nanaša na stanovanjsko preosnovo. Sestanka so se udeležili predsednik deželnega odbora Berzdi.ti, odbornik za urbanistiko De Carli in njegov kolega za javna dela Masutto ter predstavniki vsedržavnih in krajevnih sindika tov gradbincev. Na sestanku so se sporazumeli glede nujnosti, da bi v Furlaniji-Julijskj krajini čimpiej prešli k uresničevanju stanovanjske preosnove. V tej zvezi so sindikalisti izrazili pričakovanje, da bo država še v tem letu izdala tako imenovane dele« rane odloke ter so se tako predstavniki deželne uprave kakor tudi sindikalisti obvezali, da bodo v tem smislu nastopili pri pristojnih ministrstvih v Rimu. Obravnavali so tudi inožnost da bi na našem področju ustanovili poseben posvetovalni organ za urbanistična vprašanja, v katerem naj bi bili primemo zastopani tudi predstavniki orizadetega delavstva O tem in še o nekaterih drugih vprašanjih bodo razpravljali na novem sestanku, ki ga bodo sklicali prihodnji teden. koj odredili, da ie treba prepovedati prehod pešcev v neposredni bližini palače in so zato postavili vse naokrog ograje. Ker promet o-groža tudi stabilnost velikih kipov, ki so na vrhu pročelja, so redarji prekinil promet po Foru Ulpianu neposredno pred sodno palačo, to se pravi v smeri iz Ul. Coroneo v Ul. F Severo. Danes si bo Dosebna komisija o-gledala palačo in bo sprejela potrebne ukrepe. Vsekakor pa bi po prvih ugotovitvah občinske komisije ka:alo, da ni nobene nevarnosti v notranjosti palače in zato bo delo raznih sodnih organov lahko potekalo redno. Izleti SPDT priredi 3. decembra avtobusni izlet v Istro. V jutranjih urah vzpon na Orljak (1106 m) v Cičeriji, v popoldanskih urah ogled Buzeta, Moto-vuna in Grožnjana z vodičem. V primeru slabega vremena bo namesto vzpona na Orljak ogled srednjeveških fresk v Hrastovljah in v Beramu pri Pazinu. Prijave pri Norči Zavedla! v Ul. Geppa 9 še danes. Prvo zimovanje v Kranjski gori Potovalni urad Aurora vabi na prvo zimovanje v Kranjsko goro. in sicer od 8. do 10. decembra 1972 z bivanjem v prvorazrednem tiotelu «Larix». Cena na osebo je 8.500 lir, v kar je vključeno stanovanje in hrana (od kosila 8. do vključno kosila 10. decembra), kopanje v hotelskem bazenu in turistična taksa. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cl-cerone 4, telefon 29243. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo doro. Trg Goldoni 8; Cipoila. Via Belpoggio 4; Aj Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44. Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner. Ul. Giulia 14: Man-zoni, Largo Sonnino 4: INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. OBČINA TRST XII. oddelek - Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba Trst, dne 16. novembra 1972 Prot. št. XU/R.N. T.P.S. — 200/4-72 O B V E S T I LO Osnutek podrobnega načrta za področje VALMAURA, sprejet z odlokom občinskega odbora št. 2972 z dne 11 oktobra 1972. Osnutek je deponiran v občinskem tajništvu z možnostjo, da si ga vsakdo ogleda. ZUPAN, upoštevajoč prošnjo tržaške občinske uprave, ki je bila 14. novembra 1972 predložena predsedniku odbora dežele Furlanije . Julijske krajine za odobritev podrobnega načrta na področju VALMAURA, sprejetega s strani občinskega odbora na dan 11. oktobra 1972 z odlokom št. 2972; v smislu in na osnovi 15. člena zakona št. 1150 — Urbanistika z dne 17. avgusta 1942, spremenjenega in dopolnjenega z zakone«« št. 765 z dne 6. avgusta 1967 sporočam 1. da bo za 30 dni zaporedoma in sicer začenši s 24. novembrom do 24. decembra omenjeni osnutek deponiran v občinskem tajništvu pri XII. Oddelku — Javna dela — Prehod Costanzi št. 2, šesto nadstropje; 2. da bo v tem roku vsakdo imel možnost, da si ga ogleda in to v urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter ob prazničnih dneh od 10. do 12. ure; 3. da lahko v roku 30 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu zgoraj omenjene objave in sicer do 23. januarja, lahko na ustreznem kolkovanem papirju lastniki nepremičnin, ld jih načrt obsega predložijo pismeno nasprotovanje, prizadeta sindikalna združenja pa o-pombe. GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa ŽUPAN dr. inž. Marcello Spaccini STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni doni Trst FILIBERT BENEDETIC PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Scena SVETA JOVANOVIČ Slikarska izvedba DEMETRIJ CEJ Kostumi ANJA DOLENC Glasba MARJAN VODOPIVEC Režija ANDREJ HIENG Osebe: Oče, proletarizirani kmet — Jožko Lukeš; Mati, njegova žena — Leli Nakrstova: Stojan, njun sin — Ldvij Bogateč; Mojca, Stojanovo dekle — Bogdana Bratuževa; Advokat, aktivni politik, predstavnik družbenega reda — Stane Starešinič; Vzgojitelj, prizadevni politik — Silvij Kobal; Vzgojiteljeva žena, prizadevna partnerka — Zlata Rodoškova; Ester, Stojanova sestra — Lidija Kozlovi-čeva; Finančnik, Esterin zaročenec, nato njen mož -- Adrijan Rustja, Igralka, osamljena ženska — Mira Sardočeva; Gospod X, simbol — Anton Petje: Upokojenec Alojz Milič; aktivni upokojenec, član posebnega oddelka Stane Raztresat. Premiera: Danes, 24. novembra ob 21. uri (ABONMA RED A — premierski) Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». MLADINSKI KROŽEK — TRST Vabimo ob zaključku mladinskega seminarja na srečanje z znanim slovenskim pesnikom Ervinom Fritzom ki bo v prostorih krožka, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom) jutri. 25. t. m. ob 17. uri. Sledi družabnost z ansamblom Kraški cvet. CIRCOLO DELLA CULTURA E DELLE ARTT (KROŽEK ZA KULTURO IN UMETNOST) v Trstu v sodelovanju z založbami Mladinska knjiga iz Ljubljane, Lipa iz Kopra m Založništva tržaškega tiska v Trstu prireja predstavitev knjige K*ST PRI SAVICI prvega prevoda Prešernove pesnitve in sploh prve knjižne izdaje velikega pesnika v italijanščini. Predstavitev bo v ponedeljek, 27. novembra 1972 ob 18.45 v mali dvorani tržaškega Verdija, Ul. S. Carlo 2. Vabljeni Gledališča KULTURNI DOM Danes, 24. t. m. ob 21. uri Filibert Benedetič »Pravila igre* - premiera Abonma red A. Ponovitve : jutri, 25. t. m. ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri; v ponedeljek, 27. L m. ob 16. uri za abonma red G; v sredo, 29. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v soboto, 2. decembra ob 20.30 izven abonmaja; v nedeljo, 3. decembra ob 16. uri za abonma red C - prva nedelja po premieri. Prodaja vstopnic ob delavnikih ou 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah m Pl aznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. tel. 734-265. POLITEAMA ROSSETTI Danes. 24. t. m. bo v gledališču Rossetti krstna izvedba komedije (Valterja Chiarija «Io con te. tu con me*, v kateri znani italijanski igralec tudi igra glavno vlogo skupaj z Ornello Vanoni. vrh tega pa je delo sam režiral. Poleg Chiarija in Vanonijeve nastopajo še Carlo Campanini, 111 and Roy, vokalni ansambel O. Vanoni in plesna skupina »The Rudes Dancers*. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372-38547). 29. t. m. bo recital znane portugalske pevke Amalie Rodriguez. VERDI Jutri ob 20.30 bo v gledališču Verdi premiera opere Igorja Strawin-skega «La carriera di un libertino*. To znamenito in edino opero Stravinskega bo vodi) Gianfranco Rivoli, V glavni vlogi Toma Rakewelia — libertinca — bo nastopil Lajos Kosma Poleg njega pa bodo peli še Roma na Righetti, Mario Basiola, Anna Maria Rota, Ferrando Ferrari, Leonardo Monreale, Rosemarie De Riva in Lu cio Rolli. Režijo je pripravil Roberto Guicciardini, scene in kostume pa si je omislil Emanuele Luzzati. Zbor gledališča Verdi bo vodil Gaetano Ric-citelli. Razna obvestila Jutri ob 21. uri bodo v prosvetni dvorani (Soščeva hiša) na Proseku predvajali filme, ki jih je domačin Mirko Stoka posnel ob gostovanju Škotov na Proseku - Kontovelu. Vabljeni. Slovenska prosvetna zveza v Trstu, Kulturno prosvjetna zajed-nica — Pula, Regionalni zavod za zaštitu spomenika kulture - Rijeka in Arheološki muzej Istre - Pula vljudno vabijo na otvoritev razstave STENSKEGA SLIKARSTVA ISTRE ki bo danes, 24, novembra ob 19-uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. SPDT vabi na 2. predavanje sezone 72-73 Prof. FRANC HABfi bo opisal in prikazal doživetja OD TATER DO PRAGE Danes, 24. novembra 1972 v Ul* Geppa 9/1. Na razpolago so fotografije iz tridnevnega izleta na Pohorje Pn Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst VOJMIL RABADAN KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE farsa v dveh dejanjih (Ljudski oder) V nedeljo, 26. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu- Kino «Cappella Underground« 19.00—21-60 »Non torno a časa stasera*. Bari' ni film. Režira Ford Coppola. Igraj0 Shirley Knight, James Caan, B0-bert Duval. Nazionale 15.00-18.36-22.00 »H P®dr' no*. Barvni film. Marlon Brana0 Film je za vse. Fenice 14.50-18.15-21.40 «11 Padrin0’-Barvni film. Marlon Brando. Al f* cino, Richard Castellano, Dian* Keaton. Eden 16.00 «L’ultimo buseadero*. B®rV ni film. Steve McQueen in Ida ^ll pino. Film je za vse. Grattacielo 16.00-22.20 «7 scialli di s°t8 gialla*. Silva Košema in Anthori Steffen. Barvni film. Prepovedan0 mladini pod 14. letom. b Excelsior 16.00 zadnja predstava 0 22.15 «11 generale dorme in Pied{* Ugo Tognazzi in Mariangela “ lato. Barvni film za vse. Ritz 15.00 — 22.15 «Dottor Živa«0* Barvni film. Omar Sharif in duil,, Christie. Aurora 16.30 »Chato*. Barvni 'vest®”’ film. Charles Bronson. Prepove®®”0 mladini pod 18. letom. Impero ‘16.00 «11 violinista sul tet*0> Barvni film. Zadnji dan. .. Cristallo 16.30 «Da parte degli ari10* firmato mafia*. Barvni film za v5* Capital 16.30 «11 mostro di Roma. rolimoni*. Barvni film. Nino fredi. . Filodrammaticn 16.30 »La bella An ^ nia, prima monica e poi dimom Barvni film Prepovedano mladi10 pod 18. letom. Moderno 16.30 »Ispettore Callaga II caso Scorpio e tuo*. Clint B®8^ wood. Prepovedano mladini P°d letom. Viltorio Veneto 15.30 zadnja — AP' »Nicola e Alessandra*. Harrys drews. Barvni film. J Abhazia 16.00 «Billy Jack*. film. Igrata Tom Laughlin in ^ lores Taylor. PreDovedano ml* pod 14. letom. poa 14. letom. Ideale 16.00 «11 segno del vendicat°r.' Gabriele Antonini in Dorothy B'®11 Barvni film. u| Astra 16.30 «1975 - Occhi bianchi 8 pianeta Terra*. Charlton H*s Prepovedano mladini pod 14. Razstave V TRŽAŠKI KNJIGARNI razsf* do konca meseca najnovejša P1 olja slikar Rudolf Saksida. V piranski Mestni galeriji je spektivna razstava del slikarja A ta Sirka. laVU8 V galeriji Torbandena r® ,aVa. svoja dela Giuseppe Cesetti. B®88, ^ ki bo trajala do 29. t. m. je °°p gj ob delavnikih od 10.30 do 12.30 i® ^ 16.30 do 19.30, ob nedeljah pa °° do 13. ure 6° V občinski umetniški 8aleri^vt>ja do 25. novembra razstavljal sV^. -- ------- dela G uide Antoni. Razstava # prta ob delavnikih od 10. do od 17. do 19. ure, ob nedelja® od 10. do 13. uie. V galeriji Cartesius. Ul. Marc° ^ bo do 30. novembra razstavlja* dela Fritz Baumgartner. V umetniški galeriji Mignon ^30. Italia 9-f, Pasaža ttossoni) bo t. m. razstavljaj svoja dela Giuseppe Duren. SOŽALJE Prosvetno društvo «Slove«ee» ^ Boršta izreka sožalje družini * ob izgubi drage mame. Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni zapustila naša draga mama, nona in sestra MARIJA RENER vd. PETAR0S Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15. uri iz hiše žaWl,> Boršt št. 46. Žalujoči: hči, sinova, sestr®» brat ter drugo sorodstvo Boršt. Koper, Domžale, Vrtovin, 24. novembra 1972 Jk NITI DVA TEDNA PO DRZNI TATVINI Karabinjerji so odkrili tatove slik občinskega muzeja Sartorio V Soriški pokrajini so aretirali tri mlajše osebe - Aktivno iščejo argentinskega kupca in mladega Nabrežinca, ki je dal na razpolago prevozno sredstvo - Tri slike so rahlo poškodovane GORIŠKI DNEVNIK PREDČASNO SE IZOGNIMO NEVARNOSTI j NOCOJ V PROSVETNI DVORANI Potrebno je, da trezno razmišljamo;^^«— ££ o problemu onesnaženja voda in zraka Pomanjkanje primerne zakonodaje - Industrija ima pri onesnaženju levji delež 1‘oik. Mingarelli si ogleduje slike, ki so jih včeraj pripeljali v Trst JjPhCja tatov, ki so ukradli devet česar, vseeno pa so mladeniča pri- tržaškega muzeja «Sarto-^ in zaskrbljenost umetniških sov in javnosti sploh za usodo uklonljivih umetnir iz 18. sto-.so trajala samo 12 dni, do tab’8;' uri zjutraj, ko so ka- vdrli v tri stanovanja v Ud ,cu Štarancanu in Ronkah. Sod-. oovoijenje za hišno preiskavo je florj kžiški pretor dr. Finazzer-ri' ojačene karabinjerske izvid- hf so vodili poveljnik trža-Preiskovalnega oddelka kap. bin ^10ne- Poveljnik tržiških kara-t4rcl*''ev kap Marzaro 'n oor. Pia-j. j j z nabrežinske karabinjerske tesn8^’ ki so v teh dveh tednih PotcL. sodelovali v preiskavi, ki je v krogih bolj ali manj tatov in nepoštenih posre-2rCev umetnin. fio j** vsega začetka je bilo jas-in’,?a so tatvino v noči med 10. novembra izvedli mladi in ^ akrobatski tatovi, ki so JfJPlffiali in splezali do VjsSr'"01* zidove oken. Na podlagi te ugoto-^to-in na izkušnje, da se bliža« Ume*nin vedno skušajo pri-rsk8t': določenim kupcem, so ka-. «Uerji začeli svoje delo." Med f&aiiS°- tatovi _«s prišli v stik z fnožnimi nakupniki ali po-li|^°valci, ki si ne delajo ve koralnih problemov, če je t* umetnina ukradena ali pa tjjji^Pnčetka so baje zahtevali 100 '°y Ur, v kratkem pa so zate^. n??at* cene, saj so izredno ‘iubitelji umetnin pripravlje-^ nflkup tako znanih slik, (katere bo vsak poznavalec vedel, u*crarj p" kupcem, baje Argentincem, ker „ ba se je kupčija zataknila, lijon lla,?:lesio domenjenih 30 mi-če|( je kupec prinesel samo kup j.°v za vrednost 20 milijonov, j^fabinjerji niso čakali križem in{0' peleg preiskav in običajnih aclj, ki jih dobivajo od «pri-ta. c.'’*• so vrinili svojega agen-zainfl se. .ie izdajal za kupca, ki je ko /*resiran za ukradene slike. Ta-tia j? v nekaj dneh izvedeli za ime-je Jr°v in še za ime tistega, ki toVnre hranil ir tistega, ki je ta-v°a,a Pomagal. ta T^j ponoči so se predstavili d^uotnu 23-letnega Walterja Cal-ll2 a* ki stanuje v Ul. Romana teo. Jrihču in še na domu 27-let-Mar^ .uhana Marcheseja iz Ul. dvg^ 51 v štarancanu. V teh domovih niso sicer našli ni- prli. Ko pa so se pojavili na vratih 26-letnega Lucia Cristina v Ul. Garibaldi v Ronkah, jim je ta takoj izjavil, da ve čemu so ga «obiskali» ob tako zgodnji uri. Brez najmanjšega odpora jih je pospremil v spalnico, kjer je v veliki omari hranil devet ukradenih slik. Gladko je priznal, da je sprejel slike od Caldarula in Marcheseja isti dan, ko so jih ukradli, da pa ni sodeloval pri tatvini. Cristin je star znanec policije in karabinjerjev zaradi sodelovanja pri raznih manjših tatvinah. Tudi Calderulo in Marchese sta bila že večkrat navzkriž z zakonom, še zlasti Marchese, ki je znan z nazdevkom «Picchio» in ki je bil strasten nogometaš. Igral je v mladinskih ekipah Coma, Neaplja in v zadnjih časih tudi Tržiča, žal pa se je lahko športno udejstvoval ie bolj poredkoma, ko seveda ni bii v zaporu. Oba mladeniča sta bila brez stalne zaposlitve, medtem ko je bil Cristin zaposlen kot kovač v Mestrah. Vsi trije so sedaj v gpriških zaporih. Preiskava pa še ni končana. Ugotovili šo, da je tatovbfna pomagal neki 25-letni Nabrežinec, ki jima je verjetno dal tiai razpolago prevozno sredstvo. Državni pravd- niik je že izdal zanj zaporni nalog, do sedaj pa ga niso karabinjerji še izsledili. Poleg iskanja mladega Nabrežinca karabinjerji še preiskujejo, da bi ugotovili, kdo je neznani in nepošteni nakupovalec iz Argentine. «Krimimalka» se je torej srečno zaključila. Včeraj popoldne je kap. Campione pripeljal slike v Trst, v kratkem pa jih bodo izročili ravnateljstvu muzeja. Toda kaže, da nekatere slike ne bodo takoj izpostavili na ogled občinstvu, ker so jih tatovi laže poškodovali: «Piskač* Giandomenica Tiepola in -,» ♦F^ji nove železniške proge v dolino pri Orehu. Prve l*jj**nši del, ^ obsegata viadukt Ulice Flavia, kovinsko o-°a isti ulici, stranski pre-:• dvoma govori! tudi o atomskih uiir.dh na našem Krasu. ANPI za gradnjo kostnice v Tržiču Pri tržiškem županu Versaceju so se zglasili zastopniki pokrajinskega odbora ANPI. Županu so izrazili željo, da bi do prihodnjega 25. aprila zgradili na pokopališču v Tržiču spomenik - kostnico padlim partizanom. Dežela je v ta namen že dala nekaj denarja. Versace je obljubil, da bo občinska uprava napravila vse da se tej želji ugodi Jutri tečaj za vrtnarice V okviru izpopolnjevalnega tečaja za o.roške vrtnarice bo jutri ob 15.39 v zavodu Lenassi govoril prof. Sergic Baratto s padovske univerze. V nedeljo ob 9.30 bo isti profesor imel drugo predavanje. Igro so prvič izvajali na odru v Novi Gorici pred mesecem dni - Doživela je velik uspeh Novo sindikalno vodstvo v marini Hannibal V marini Hannibal v Tržiču so imeli shod vseh uslužbencev- Prisotni so bili tudi zastopniki CGIL, CISL in UIL. Ob tej priliki so izvolili novo sindikalno vodstvo v tem 1"1***• » Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo nocoj, prvič v tej sezoni, nastopilo v Gond. V Prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu nam bodo novogoriški igralci prikazali slovensko novost Vitomila Zupana, novelista in pisca številnih gledaliških del. Zupan se je pred vojno pojavil z novelami, v partizanih je postal znan po enodejankah, ki so jih razne kulturne skupine igrale na takratnih mitingih. Po vojni je napisal nekaj uspelih dram, sledil je nato sedemletni molk, nato pa je napisal precej dram. ki so na raznih odrih v Jugoslaviji doživele precejšen uspeh. Po njegovih scenarijih so posneli tudi nekaj filmov. Novogoriško gledališče uprizarja z «Belimi raketami» že drugo krstno uprizoritev Zupanovih del, predvsem, ker je Zupan vedno aktualen. Cene Vipotnik je na platnice njegove zadnje knjige napisal sledeče: «... poglavitna značilnost tega pisatelja je: nenehna prisotnost v času, to se pravi, nenehno moralno kritično opredeljevanje do doseženi sporazum z lastnikom ter tovarniškim svetom drugih tovarn, ki so jim pomagali konkretno ob priliki njihove dolge stavke. umi................................................ UCOTAVUANJA TRGOVINSKE ZBORNICE j rib dejanj». «Bele rakete lete na Amsterdam» so 25. premiera Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. ja.iv penih derivatov ne pojavijo takoj, temveč tudi po dolgih letih. Spomnimo se samo primera strupa DDT, ki ije imel toliko uspehov v boju proti raznim žuželkam, ki pa se je pokazal za zelo strupenega tudi za človeka samega in to po mnogih letih. Tudi ozračje je zelo podvrženo kemičnemu okuženju zaradi velikega števila avtomobilov, ki izpuhavajo strupene pline, zaradi plinov hišnih gorilnikov in končno zaradi plinskih industrij. Tovrstnim okužen jem se pridružuje še okuženje, ki ga povzročajo v morju tankerji. Tudi v naši pokrajini je sedaj napočil trenutek, ko bo treba trezno premisliti in ukrepati za ureditev tega problema. Pristojne osebe morajo čimprej ugotoviti, kaj je treba storiti, da ne bomo prišli do stanja iz katerega ne bo več izhoda in ko se bomo znašli v neprijetnem položaju velikih industrijskih mest. Pristojni organi bi morali nadzorovati vso industrijsko dejavnost: to nadzorstvo bi seveda moralo sloneti na dobri zakonodaji, katere pomanjkanje se vedno bolj občuti. INDUSTRIJA PAPIRJA IN KARTONOV SE JE V GORICI UGODNO RAZVILA Tovarne se razvijajo v okviru ugodnosti proste cone - V tovarnah zaposlenih 453 ljudi - Največja je tovarna LACEGO v Sovodnjah Na goriškem področju, v okviru proste cone, so se v zadnjih letih lepo razvile nekatere tovarne, za predelovanje lesa in kartonskih izdelkov. Na eni strani so se tovarne našle dober prodajni trg v drugih tovarnah v naših krajih, na drugi pa so lastniki tovarn znali svoje kvalitetne izdelke prodati ne le v državi marveč tudi v številnih drugih državah. Iz podatkov trgovinske zbornice lahko ugotovimo, da nismo imeli leta 1951 v Gorici nobene tovrstne tovarne, sedaj pa uspešno delujejo štiri take tovarne, ki zoposlu-ejo skupno 453 oseb. Naj več j a na ,em področju je tovarna LACEGO Rubijah, kjer je zaposlenih kar 536 oseb; v precejšnji meri so to naši ljudje iz sovodenjske ter do-berdobske občine ter iz Štandreža. V letu 1961 je imela tovarna LACEGO le 46 zaposlenih, do vzpo- ostankov na pa je prišlo v zadnjih letih, ko so v tovarni pričeli izdelovati za lastne potrebe tudi celulozno vato zaradi medtem nastalih motenj v drugih italijanskih tovarnah te stroke. Zakaj tak uspeh teh tovarn na goriškem in sovodenjskem področju? Predvsem zaradi finančnih olajšav px-oste cone, ki dajejo lastnikom precej dodatnega zaslužka. Kljub temu pa je bil letni kontingent 100.000 stotov papirja in kartonov izkoriščen le polovično (v letu 1970 so n.pr. porabili le 57.700 stotov). V tovarni LACEGO je bilo lani zaposlenih 336 oseb, v tovarni pre-delavajo kartonov GENCA 58, v tovarni ARTESAC 22, v tovarni Carto Piave pa 37 oseb. Pred leti je obratovala tudi tovarna Kartonda, ki pa je kmalu zaprla svoj obrat Omenjene štiri tovarne so svoje obrate modernizirale zlasti v zadnjih letih, ko je bil zakon o prosti coni prenovljen in podaljšan. Iz ankete, ki jo je izvedla trgovinska zbornica v Gorici izhaja, da name-manj vse volivce na domu in jim ravajo lastniki teh tovarn kapaci- OBISK VIDNEGA PREDSTAVNIKA Zadnji dan propagande za občinske volitve Danes je zadnji dan predvolilne kampanje v Ronkah. Aktivisti posa-meznib strank so obiskali več ali Tajnik KPIBerlinguer bo govoril danes pred tržiško ladjedelnico Shod bo ob 12.20 med opoldanskim odmorom v tovarni ■ KPI vabi k udeležbi Opozorilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane - vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči v osmaci. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe) Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku Zato naj se vinogradniki zglasi jo na tajništvu KZ do 27. novembra, da jim izpolni in vloži prijavo. Državni tajnik komunistične partije jaosl. Enrico Berlinguer bo govoril danes ob 12.20 pred ladjedelnic, v Tržiču. Prihod najvidnejše osebnosti italijanske komunistične partije je izredno važen za Tržič in za vso goriško pokrajino Njegov govor pa bo nujno kratek, ker bo govoril v opoldanskem odmoru pred največjo tovarno v naši pokrajini. Goriška federacija KPI vabi člane in somišljenike, da prisostvujejo v čknvečjem številu temu zborovanju. Zaključen v Gorici šahovski turnir Z zmago Furia Sillija se je zaključil mestni šahovski turnir «Cit-tš di Gorizia*. Turnir je trajal pet tednov, priredil ga je goriški šahovski krožek. V soboto popoldne bodo na sedežu Pro Tero podali tako, kot zmorejo le najboljši svetovno znani gledališki ansambli. Naslednji večer smo imeli zopet v našem programu obisk gledališča in tokrat so se udeležili predstave skoro vsi naši turisti. Na programu je bil balet «La-bodje jezero*. Plesalke in plesalci so napolnili prostrani oder s svojimi živopisanimi kostimi, katerih barve so se mavrično prelivale v luči številnih velikih žarometov z obeh strani odra. V ozadju pa se je v neskončno daljavo širilo pol zamrznjeno in pol zasneženo labodje jezero. Tudi pri predstavi »Carske neveste* so dopolnili krasoto in učinkovitost predstave s pisanimi kostimi v luči žarometov. Omenim naj, da se je predstave baleta »Labodje jezero* udeležil tudi sam predsednik Kosigin, Horoskop poglavij. V drugem delu druge knji- ................................................................................................minuli...mm...... kaj težkih ovir. Potrebovali boste nezainteresiran nasvet. Odlična moralna forma. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Lastne ideje bo treba odločno zagovarjati. V diskusiji boste morali upoštevati občutljivost svojega sogovornika. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Možnost sporov s kolegi zaradi nekorektnosti. Neko srečanje utegne vnesti pomembne spremembe v vaše življenje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Že v dopoldanskih urah boste kos odgovorni nalogi. Nepričakovano srečanje bo vzbudilo novo simpatijo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Maj hen nesporazum utegne močno otež kočiti vašo dejavnost. Ljubljena o seba bo z dejanjem razblinila vsak dvom. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše ideje bodo omogočile zaključek nekega posla. Nekoliko zaskrbljenosti zaradi neizpolnjene želje. Zdravje zelo dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nudila se vam bo priložnost za odločno prekinitev nekih odnosov Nov družinski problem v zvezi z otroki. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Povečane možnosti za sklenitev zakonske zveze. Potovanje, ki bo povečalo zaslužek. Zdravje uravnovešeno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pozor pred navidez vabljivimi, toda v bistvu nevarnimi sugestijami. Do- bro razpoloženje v družini. Zdravje mimo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Začetek zanimivega dela na novih temeljih zagotavlja uspeh. Premagati bo treba nervoznost. Novo spoznanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Izkoristite delovno razpoloženje. Veliki načrti za bodočnost z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skrbno bo treba proučiti vrsto važnih predlogov. Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetne večerne ure. Zdravje brez motenj. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Na vaši današnji poti, bo do- ki je bil v družbi z nekim azijskim odposlanstvom. Pred prihodom Kosigina in njegovih spremljevalcev je orkester zaigral priložnostno koračnico. Občinstvo se je dvignilo s svojih sedežev in ko so Kosigin in njegovi gostje zasedli prostore v veliki loži, je veliki orkester zaigral Sovjetsko himno. Velika zavesa se je dvignila in začela se je predstava. O baletu «Labodje jezero* menda ni potrebno govoriti, saj so1 ga že dostikrat predvajali tudi po naših večjih mestih. Pri številnih predstavah v Bolšoj teatru so to delo stalno izpopolnjevali do dovršenosti. če me spomin ne vara, je moskovski gledališki ansambel pred leti gostoval s tem delom tudi v Milanu in pred nekaj tedni smo ga lahko gledali tudi po barvni televiziji iz Kopra. Seveda pa je vse kaj drugega videti to delo v velikem moskovskem gledališču, kot pa na televizijskem ekranu. V gledališki garderobi izposojajo za nekaj kopejk gledališke daljnoglede, da lahko obiskovalec od blizu opazuje posamezne igralce, njihovo mimiko in razkošne obleke. Daljnoglede sposojajo brez varščine ali drugačnega jamstva in jih kljub temu nihče ne odnese. S tovarišem L. Nanutom sva se med predstavo seznanila z dvema študentkama, ki sta sedeli za nama. Vera in Galina sta bili iz daljnega Omska v Sibiriji. Vera je bilo zgovorno, živahno in prikupno dekle, Galina pa bolj mirnega in resnega značaja ter zelo preudarna. Vera nama je pripovedovala o njihovem življenju v Sibiriji, kjer da se pečajo po večini z »zemljepaštvom* (poljedelstvom), kjer pridelujejo «hleb» (žito), sedaj pa da je tam že mnogo snega. Ko sva ju povabila, naj prideta do nas v Trst in v sončno Gorico, kjer nimamo tako dolgih in hudih zim, nama je Vera takoj živahno odgovorila, »Mi se zime ne bojimo. Topli valjenki, šuba in šap-ka (škornji iz volne, ovčji kožuh, pa kučma) nas varujejo, da mraza sploh ne čutimo*. Obe dekleti sta prišSi iz daljne Sibirije študirat v Moskvo. To v Sovjetski zvezi ni nič čudnega, saj je študij brezplačen in tudi knjige so skoro zastonj. Sobo dobijo kar pri univerzi pa nizki ceni in prav tako je poceni hrana v dijaških menzah Zato lahko stroške gladko krijejo s štipendijami, ki jih prejema malone vsak študent. Obe dekleti sta se zanimali, če smo zadovoljni z obiskom, kje smo nastanjeni in če smo zadovoljni s hrano. Seveda sva pohvalila rusko gostoljubje. Povedali sta nam še, da imajo samo po en mesec počitnic ter da se mnogo učijo, ker je od tega odvisna višina štipendije. Po končani predstavi smo se lepo poslovili. Midva sva jima želela srečen povratek v domači Omsk, onidve pa nama srečno vrnitev na naš topel jug. Tudi Jožici Smetovi, ki je sedela v bližini levo od nas in jima pripovedovala o turah goriških in tržaških slovenskih planincev, sta poželeli še mnogo tur, tudi na najvišje vrhove. Videli smo ju še, ko sta zapuščali garderobo s klobuki na glavi, kakor se spodobi za elegantne ruske deklice. PRIŠEL JE ČAS ODHODA IN VRNITVE Po treh dneh, ki smo jih prebili v Leningradu, so tudi trije dnevi v Moskvi naglo, za nas vse prenaglo, minili. Prišel je čas odhoda. Zadnji večer našega bivanja v hotelu Ukrajina smo se napravi umetni predor v dolino Globočak na površju. Tako s novi upravljavci Škocjanskih J8111 zgradili ob podpori turističnih h stanov, Gospodarske zbornice Touring Cluba ta umetni predo-i postavili tri mostove v Mahorci' cevi jami, nad Hankejevim kana' lom pa postavili Hankejev nios (imenovali so ga Ponte della Vi toria), 45 m nad strugo P0®®' meljske Reke. Vendar pa ni h* takega turističnega prometa v J®' mi kot so pričakovali Obisk s je gibal med 5 in 6.000 turistov-Takrat — bilo je to 1933. leta — so se že začele kazati sence n® Evropo, ki so oznanjale nov sv tovni vihar. Po osvoboditvi so bile jame d® 1951. leta v okviru Kraških JaI11 Slovenije, od leta 1963 dalje Pa so samostojen zavod v okviru žanske občine. Glavna skrb je la elektrifikacija turističnega la jam. 4. julija 1959, ko so Sk°£ janske jame pokazale svojo gromnost ob soju električnih luc’ je bilo v jami v tem letu PrVI nad 22 tisoč turistov, od tega P3 niti 20 odst. inozemcev. Ko je 1965. leta v septembri katastrofalna poplava zajela s janske jame (voda je segla m nad Hankejev most v jamiJ' je uničila električno napeljavo odnesla veliko poti. Le s skrajni® napori je bila ponovno vzpost® ljena električna razsvetljava, tu^: stična pot pa je poslej vodila ® rektno iz Velike doline preko V* M®' bena med obema dolinama v tavun in ne več skozi Malo d_ no pot skozi jamo, da bomo dos®" TEATER BOLŠOJ, veliko in razkošno moskovsko gledališče, ki spada Died največja na svetu in je po svojih kvalitetnih predstavah pripravili na odhod. Nič ga nismo bili veseli in vsak bi želel ostati vsaj še teden dni; saj je še toliko zanimivosti, ki bi se jih splačalo videti, kar pa nam prav spričo prekratkega bivanja ni uspelo. Pred odhodom smo zaključili svoje moskovsko bivanje tako, kot imamo navado mi, Slovenci. Iz grl je zadonela naša lepa pesem. Da je donela bolje, so pomagale številne steklenice kavkaškega vi- 1 na, pa vodka, pa šampanjec in napijali smo si z željo, da bi se zopet vrnili v še večjem številu in da bi bili tako veseli in razigrani kot tokrat. Nekateri so hiteli pisat še zadnje pozdrave svojcem in prijateljem, kupovali so še zadnje spominčke. Toda čas je naglo tekel. Naš avtobus je že čakal na cesti pred hotelom in čeprav neradi, smo se morali posloviti od prijaznih gostiteljev. Motorji so zabrneli in še poslednjič smo se peljali čez reko Moskvo, dalje po Kalininskem prospektu med v nebo segajočimi nebotičniki in mimo zadnjih moskovskih parkov. Krenili smo po široki Puškinovi cesti z brezovim drevoredom, zavili na desno in že smo bili na letališču. V letališki dvorani smo izpolnili zadnje formalnosti, pregledali so nam potne liste in nato vsakemu posebej odprli pregrajo, da je stopil v drugo dvorano, kjer uradno nismo bili več v Sovjetski zvezi. Dejansko smo že zapustili Sovjetsko zvezo in ni bilo več poti nazaj. Tu je bil še en dobro založen bar, kjer smo lahko potrošili še zadnje rublje in kopejke, ki so nam ostali. Carinskega pregleda sploh ni bilo. Naši kovčki so nas že čakali ob strani dvorane in uslužbenci so jih odpeljali proti naši caravelli ter jih naložili. Zasedli smo svoje sedeže in že se je letalo dvignilo visoko nad ruske poljane in nepregledne ravnine, griče in gore, preko Poljske, Češkoslovaške ln Avstrije proti Sloveniji vse do Gorenjske, kjer smo zopet pristali na Brniku. Na letališču smo še popili vsak skodelico kave ali čaja ter s svojimi kovčki vred napolnili avtobus, ki nas je že čakal na cesti. UI1W - i gli res dostojno število obiskov® cev, kot jih ta izredna jama 1 služi. Škocjanske jame imajo izrea u hvaležno in veliko turistično * ledje v Trstu in v vsem Pretle-e Italije vse do Benetk. Treba J. le pravih prijemov s strani stične propagande in prave trne ureditve jame, da bo ® laže dostopna. Hkrati pa j®, t.g. ba tudi malo več upoštevati * poto, ki jo uničuje nesrečno P“ stavljena industrija na Krasu, ta® kjer je voda največje bog®s kraškega sveta. Ko je bilo plenarno zasedaj Zveze speleoloških organizacij J goslavije na 6. kongresu spri .g logov v Lipici dne 13. junija, bilo med sklepi kongresa tano, da se preneha s škodjj1' 5 onesnaževanjem Škocjanskih j8Itl v kemikalijami, ki se spuščaj® notranjsko Reko. Predloži nM republiškim organom da se s e janske jame z okolico Pr0® za narodni park. (Nadaljevanje sledi) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah, 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umet nost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19 20 Zbori in folklora; 20.00 Šport, 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.25 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. |RS1 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeni program; 16.20 Koncert. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30 14.30, 16.30, 17.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba, 9.30 »20.000 lir za vaš program*; 10.00 Od melodije do melodije; 10.15 Z nami je; 11.00 Pesmi in glasba; 11.15 Poje Billy Stevvart; 11.30 Mali koncert; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.45 Vrstijo se pevci; 16.00 Deželna poročila; 17.00 Tops pops; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Naši zbori pojo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Top Hits; 21.30 Simfonični koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.50 Kako in zakaj?; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče; 13.37 Strnjena komedija; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Za vas mlade; 16.40 Program za mladi no; 18.20 Neapeljske pesmi; 19.10 Gospodarsko - sindikalna panorama; 19.20 Operna glasba po željah; 20.20 «Andata e ritorno* z PETEK, 24. NOVEMBRA 1972 Mino; 21.15 Koncert; 22.35 Pojeta Mia Martini in Antonella Bot-tazzi; 23.00 Danes v parlamenu. N. PKOGRAIVl 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Poje Frank Sinatra in I Profeti; 8.40 Galerija melodrame; 9.35 Orkester; 9.50 Življenjepis Coco Chanel; 10.10 Pesmi ja vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.30 Deželni program; 15.40 Glasbeno - govorni program; 17.35 Popoldanski spored; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 Ital. folk. glasba; 20.50 «Spersonic*; 22.40 Flaubert: Ma-dame Bovary; 23.05 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 9.30 Radio za šole; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Baročni koncert; 13.00 Grieg, Rachmani-nov, Šostakovič; 14.30 C. Frank «Les Beatitudess, dirigira V. Gui; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred; 17.35 Koncert; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsako-večerni koncert; 21.30 «11 mestie-re deli agente segreto* - radijska igra. filodifuzija 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožni motivi v glasbi; 10.10 Camille Saint - Seans — Plošče resne glasbe; 12.00 Simfonični koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.50 Radijska šola - O listku, ki nj hotel odpasti; 9.35 Koncert za mlade poslušalce; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Marjan Kozina: dva odlomka iz opere »Ekvinokcij*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Za otroke, otroške pesmi!; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inteir-mezzo; 15.40 Majhen recital pia- nistke Tanje Zrimškove; »Vrtiljak*; 16.40 Orkester R0 Carmichael; 17.10 Operni k° cert; 17.50 Človek in zdra^L. 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogl®8 . našega časa; 19.00 Lahko n°’ otroci!; 19.15 Trio Jože Burri*/ 20.00 Ob 15-letnici delovanja h roškega akademskega okt®. 20.30 »Top-pops 13*; 21.15 Odd® ja o mo-ju in pomorščakih; j*'-Zvoki iz logov domačih; 23.Oo , terarni nokturno; 23.15 Jazz P*^ polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli; 12.30 na znanost; 13.00 Človek Prl r0 zi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Fran® ščina; 15.00 TV v šoli; 17.00 F' gram az najmlajše; 17.30 D? . nik; 17.45 Program za m*a g.il 18.15 Nabožna oddaja; 19.15 ^.n tumi program; 19.45 Spori ital. kronike; 20.30 Dnevrij 21.00 Nastanek neke diktatur® posebna oddaja; 22.00 Pr??„Lj. 180. obletnice rojstva G. R05^ nija; 23.00 Dnevnik. II. KANAL , . . 19.00 Vzgoja in šolske izkušal 21.00 Dnevnik; 21.15 «Scrivirri w omicidio* F. Knotta. JUG. TELEVIZIJA ... 9.30 TV v šoli; 11.00 Angl«® na; 14.40 TV v šoli - ponovi1«■ 16.10 Srbohrvaščina; 17.50 G- kopin: Ajataj; 18.05 Ri®®°V 18.15 Obzornik; 18.30 Srnu®8^. 18.40 Ekonomsko izrazosl® > Banke; 18.45 Glasba za “Lj 19.10 Profesor Baltazar — b‘n fe-risanka; 19.20 Bilečanka portaža TV Sarajevo; 20.00 J) dnevnik; 20.25 Reportaža; "Lj Vsi kraljevi ljudje — celov®««^. film; 22.10 Severno ledeno rD°r~ 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA T* 20.00 Risanka; 20.15 20.30 Strelsko tekmovanje, a m ma »Laramie*; 21.20 Slov®8^. slikarji; Miha ji Stroj: 21.30 * ta roža Portoroža, II. del. ^'MORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT JUTRI V SANT’ ELPIDiU hoti Švici bo igrala tudi Sonja Miličeva Naša reprezentantka bo imela zelo težko nalogo bo italijanska namiznote-ZS ^žavna reprezentanca na-j J Pr°ti Švici v tekmi, veljav-sjJ? ovropski pokal narodov B bran-?6' Pijanske barve bodo utt Stefano Bosi, Stefano Ma-Ufcj ?. Sonja Miličeva. Postavo je najetimi dnevi določil trčiš SP*®sen*ance Ugo Luccio, ki ur® Potrdil moško postavo iz j^nburga, pri ženskah pa je D^lal Marconejevo z Miličevo. jjaJ* spremembe je prišlo, po besedah, ker dekleta v ■ ^anju za evropski pokal ni-* nobenih možnosti za zmago r®*8 zato izmenično nastopali igralki. Iz seznama re-solrt i k Pa ie verjetno dokonč-ei^r Marcello Marconejevo, ki It 'aviia, da je ne zanimajo uspe-® Mednarodnih tekmovanjih, ^ ji zadostujejo zmage v do- A . ii gJJH so dobri igralci. V mo-L_,°nkurenci imata Bosi in Ma-sicer precej možnosti za s.aj sta že večkrat prema-iijjJ^nje alpske sosede, ki bodo "n° poslali v Sant’ Elpidio '""n.i ‘rckx v enourni vožnji y°sil 23 metrov več 23. — Svetovni rekord fta, S« vožnji- ki ga je dosegel ' Merck* v Mehiki 25. oktobra s 23 metri več, kot pa Posl “n° javili komisarji' ob koncu i NaJPrej so izračunali, da n X Prev°zil 49,408 km, kas-idjj® se je izkazalo, da je bila ijltoa njegove poti 49,431 km. Na-Sa n^ PPpravili tudi čas, k' so pomerili Merckxu v zadnjem te Zg z 29 sekundami, medtem ko fe Vse prejšnje kroge na dirka-P°treboval 24 sekund. ^ MEXICO, 23. — Potem ____________„. ...J '^Sa *. janska kolesarka Maria tovJ^i Postavila včeraj nova sveta u akorda v dirkališčni vožnji iau ln na 20 km ter zaman sku-^ Postaviti nov rekord tudi v ,l TU vožnji, bo ta zadnji po-b°novila v soboto. - - n 23. — Jutri bodo v Že-Pravl j ali o koledarju kole-tj*.sezone za 1973. Določili bo-% ’ .katere mednarodne dirke •tja Jnjavne za osvojitev svetov-Pokala. Grimma in Herija. Med ženskami pa so Švicarji znatno močnejši in zato je le malo upanja za zmago Miličeve. Pred seboj bo imela državno prvakinjo Lehmennovo ali pa močno mladinko Boppejevo, katero je spoznala na lanskem mednarodnem turnirju v Sant’ Elpidiju. Sonja ima nekoliko večje možnosti v dvojicah, kjer bo proti še neznanima nasprotnikoma nastopila verjetno skupaj z Malescijem. To je prvič, da Italija igra na nekem turnirju z jasno začrtanimi cilji. Brani se namreč izpada iz svoje skupine. Prvi korak ji je z zmago proti Luksemburgu že uspel. Jutrišnje srečanje bo zato zelo važno in upravičeno pričakujemo, da bodo vsi trije igralci zaigrali čim bolje. S. J. BOKS NEW YORK, 23. — Evropska bok sarska prvaka Anglež Bugner in Nemec Schmidtke se nameravata spoprijeti s Cassiusom Clayem, oziroma z Bobom Fosterjem. TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Več velikih presenečenj v mladinski A skupini V B skupini si je Union zapravil veliko priložnost za zmago Mladinci A SKUPINA V nedeljskem kolu je prišlo do I cori 6, Roianese 5. PARI PRIHODNJEGA KOLA Demacori - Cremcaffe, Gaja - Ve veUkih'presenečenj”* Giarizzole" so ~š I sna Campanelle - Libertas S. Mar težavo remizirale z Libertaspm S. I «>- Glanzzole - Rosandra. Roianese B SKUPINA Marco, medtem ko je vodeči Crem- bo počival. Ip|pl col 8, Rosandra 7, Ponziana 6, Breg in Esperia Pio XII 5, Tergeste 3, Fortitudo 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA Muggesana - Giarizzole, Breg -Libertas Rocol, Rosandra - Opicina Supercaffe, Esperia Pio XII - Zau-le, S. Giovanni - Ponziana, Libertas V nedeljo se boste naša predstav-1 “fS: I TELOVADBA ATLETIKA MRHHMtain scevali za po- . p g p CoStalungi, si je z ležemo igro za- vesti, po katerih naj bi olimpijska venstva. pravil prvo prvenstveno zmago. Tu- zmagovalka bila zgubljena za aktiv- rv m ar-nri Taia 01 Roianese - di tokrat Je bil šibka točka napad, nj šport. Korbutova bo ostala v Campanelle odg! Libertas S. Mar- ko * obramba P°vsem zdravilišču 24 dni zaradi bolečin co - Giarizzole 3:3, Cremcaffe ~ sandra 0:1. Vesna je počivala. | čaK, z močnim S. Giovannijem. VI rim, 23. — V soboto bo v Comu n rr' ■ m d^,,. prvi tekmi so zgubili s 4:1, tudi I mednarodno telovadno srečanje med _ , Cremcaffe in ln v " sedaj I>a nimajo nobene možnosti, da mladinskima reprezentancama Itali je sklenila zapustiti aktivni šport. 3 o’ & ’ Dem!' bi osvojili vsaj točko. je fa Švice 1 Karin Balzer je stara 34 let. 9, Libertas S. Marco 7, Dema- Nasprotnik Primorja bo Costalun- r Mlada enajsterica Brega se je po rekordni zmagi v nedeljo uvrstila v finale uaraščajniškega prvenstva Hnimmii........................................um................................................mu""ll"""""M Balzerjeva se umika BERLIN, 23. — Vzhodnonemška atletinja Karin Balzer, ki je osvojila bronasto kolajno na olimpijskih igrah v Munchnu v teku na 100 m, RIM, 23. — V prvi četrtfinalni tekmi svetovnega teniškega prvenstva profesionalcev je Južnoafričan Drysdale premagal Angleža Coxa s 6:4, 6:3. MILAN, 23. — Včeraj so v Milanu nagradili italijanske udeležence prekooceanske regate samotnih jadralcev, kjer je zmagal Francoz Alain Colas. ...........................................................................m.,.,...,..................................n,,,,...,.,.....,......................n............... |ga Rrosečani so brez dvoma fa-1........................................................................................................................................m.........—................................................................................................. ODBOJKA r ^letovci * Postojni Va mladinska košarkarska - Urtfi 7* v nedeljo, 26. novem-’ , 'ta enodnevnega medna- lefel btrnirja v Postojni. Poleg v*°Valix bodo na tem turnirju so-■ °Ve a . košarkarji Grosiste iz t Sfe,L?’*ce- Stadiona iz Ljubljane dostojne, ki je tudi or-- r te prireditve. 'Vce bo turnir idealna da preskusijo formo, sa; Ste tJ’ takšne zahtevne preizkus ■v tej sezoni še ni imelo. Je v zadnjem času dosegla ih7^v° odigralo že več prijatelj n8 tekem s tržaškimi pe No torino. Igralci soraz 1 r*w',l,ro branijo mož moža in tte s,0811 P° vsem igrišču, slab-v conskih obrambah. vjm? L1' Poletovcev na tem tur-Js^^^astopajoče ekipe so nam iN dol!*1 ■ zat° Je vsako predvide-? Xai tvegano. Gotovo pa bo-kNičrJ°^va Podvajala hitro in Nčoa ° 'Mšarko, saj je prav to smer, v katero teži vsa košarka, predvsem mla- voriti, kljub temu pa ne bodo smeli podcenjevati Tržačanov kot so jih v prvi tekmi1. REZULTATI Costalunga - Union 1:1, Libertas TS - Dbertas Sv. Sergij 2:0, Opaci-na Supercaffe - Libertas Rocol 1:1, S. Giovaimi - Don Bosco 1:0. Primorje je počivalo. LESTVICA S. Giovanni 14, Opicina Supercaffe 12, Libertas TS 11, Primorje, Don Bosco in Libertas Rocol 9, Libertas Sv. Sergij, Union in Costalunga 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA Costalunga - Primorje, Union - S. Giovanni, Libertas Sv. Sergij - O- picina Supercaffe, Libertas TS t__________________ Don Bosco. Poč'tek: Libertas Rocol. I prvega. Od šestih možnih točk Naraščajniki so naše ekipe pospravile štiri. Z izdatno zmago nad Ccstalungo B liga članice so si naraščajniki Brega priborili Prva skupina v kateri nastopata vstop v finalni turnir. Brežani so tudi Bor in Breg, ni samo ena nasuli nasprotniku nič manj kot 101 najbolj izenačenih ampak tudi pol-golov, kar je rekord v letošnjem pr na presenečenj. Po dveh prvenstve- . venstvu. Drugo presenečenje je pri- nih nastopih so na spodnjem delu Državna reprezentantka Miličeva (desno v ospredju, ko je igrala v minu- prgjvi,]a Rosandra, ki je remizirala lestvice kar tri šesterke, ki imajo lem kolu ženske lige skupno z Vesna ver jevo proti B ekipi Krasa) bo jutri r (jiainjzzolaini. dokaj uspešno preteklost. Odbojka- branila italijanske barve v srečanju s Švico ' y nedeljo se bodo naši predstav- rice AGI iz Gorice so v preteklem iiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtnniuiiiiiuiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHHuinin I nilci srečali z Ginrizzolami, ki sol prvenstvu igrale kar v A bgi. O trenutno druge. Tekma bo torej od-1 dlična ekipa iz Novente Vicentine, TEDENSKI PREGLED Po zmagi nad Primavero borovke na vrhu lestvice Dragoceni točki Krasa - Kljub okrnjeni postavi dobra igra Brežank PRIMORSKA NOGOMETNA LICA « PROLETER POSTAL JESENSKI PRVAK Hrvatini so nasuli Pivki v mrežo kar osem golov I cm^affž “ Rosandra, Breg ločilna z? osvojitev končnega prvega I Primavera Marzotto, pa je lansko mesta. V prvem srečanju ata se sJ letp zmagala v svoji skupini in se naisterici razšli pri izidu 1:1. 1 je za las izmuznila napredovanju RB-7ITT TATI v A ligo. Tudi Brežanke ze vrsto lgt .gra-o y B ugi dokaj uspešno. cSS l0:KSr Edera 0A ^tno P»sen^e skupine ^ Cremcaft je j^val. Ž5TJ B b^goTn LESTVICA so prvi zmagi nad Vignonijem do- Breg 17, Giarizzole 14, Edera 10, da]e še drugo, in to kar sredi Go-Rosandra 9, Costalunga in Cremcaf- rice Dve dragoceni točki so izbo- fe 6, Stock 2. __ I jevale borovke v Noventi Vicenti- PARI PRIHODNJEGA KOLA | nj p0 uspehu je Bor na samem vrhu lestvice skupaj z Lo- Za naše tri zastopnike je bilo ( Gorice. Poleg Libertasa iz Trsta so drugo prvenstveno kolo uspešnejše še edina nepremagana ekipa. ~ - " ' ’’ 1,1 REZULTATI Kras - ACLI Montecchio 3:2, Dal-l’Acqua - Libertas Padova 3:2, ACE GAT - Caldini 1:3, Scaiola - Liber tas Trst 2:3. LESTVICA Libertas in Caldini 4 točke, Kras, Libertas Padova, Scaiola, in Dal-l’Acqua 2, ACEGAT in ACLI Montecchio 0. PRIHODNJE KOLO Libertas Padova - ACEGAT, Kras - DaH’Acqua, Caldini - Scaiola, ACLI - Libertas TVst. on' . . člani Poglejmo si dosežene rezultate: Pirvka - Hrvatini 2:8 Vipava - Bilje prekinjeno 3:0 Komen - Transport neodigrano Proleter - Tabor 3:0 Renče - Branik 5:2 Rudar iz Idrije je bil prost. Pivka je v zadnji tekmi pred do mačim občinstvom ponovno razočarala gledalce, saj je razpoložena e-kipa iz Hrvatinov dosegla kar osem gplov. Tekma v Vipavi pa je imela zelo čuden potek dogodkov. Po vodstvu Vipave s 3:0 je igralec domačinov udaril sodnika, ki je bil primoran, da je predčasno odpiskal konec tekme. Tekmovalni pravilnik v tem primeru predvideva zmago gostujoče ekipe s 3:0. Storilca dogodka, ki sploh ne spada na športna igrišča, naj se strogo kaznuje. Igralci Komna so zaman čakali na gostujočo ekipo iz Ilirske Bistrice, ki ni' prispela v Sežano. Ne vemo zakaj Bistričanov ni bilo, toda vseeno je to neodgovoren postopek od uprave NK Transport. Proleter je v derbiju tega kola premagal ekipo Tabora presnetlji-vo gladko s 3:0. Tako si je žago Nogometaši iz Renč so doma premagali borbeno ekipo Branika iz I Šmarij s 5:2 in si tako skupaj z e- Giarizzole. Costalunga - Stock. Po- j vablejem in Alzanom. Brežanke so v nedeljo igrale dobro in so se kljub letošnji okrnjeni postavi ži lavo upirale tekmecu iz Bergama. REZULTATI Primavera — Bor 1:3, Breg — Libertas — Alza- čitek: Edera. Začetniki V začetniškem prvenstvu so Bre-1 kipo Tabora delijo drugo mesto ter V zacemisKem prvenstvu so e-hodo tudi spomladi edini konkurenti Žani zabeležili hud poraz proti eki- Proleterju, ki je obema ekipama ^ S^rCa^e’ ^en^'! I Lovable 1:3. Vignoni no kazali kasneje. i— - , . - ____ . , T • Poglejmo lestvico ob koncu prve-1 V nedeljo se bo Breg srečal z La- ne s S. Giovannijem. ga dela prvenstva: Proleter Tabor Renče '.-.d or Hrvatini Bilje Transport Vipava Branik Komen Pivka 10 10 10 10 10 9 9 9 10 9 10 0 35 : 7 2 26: 7 1 24:11 LESTVICA Lovable, Bor in Alzano 4 točke, Libertas Brescia in Vignoni 2, bertasom iz Rocola. “ I Tergeste -"S22J TS 1:0, Trte-1 Breg, Primavera^A« brez točk. 16 I stina - S. Giovanni 2:2, Ponziana - PRIHODNJE KOLO 4 26:18 11 Esperia Pio XII 1:1, Zaule - Rosan- aG7 4 29:22 11 dra 2:2, Opicina Supercaffč - Breg J* eg, Libertas Brescia AGI, 4 15:11 10 4:0, Libertas Rocol - Muggesana 3:1. tsor 5 18:24 7 LESTVICA C liga — člani __ 5 15:22 6 Tnestina 15, S. Giovanni 14, Opi- y drugem koju jg Kras iz Zgo- 2 1 7 12:28 5 oina Supercaffe in Zaule 9, Liber- njka pospravil jVe izredno drago- 2 1 6 8:24 5 tas TS, Giarizzole m Libertas Ro- p0 1^,^ USpehu so se 0 1 9 8:42 1 ininiiiiiiiiiiiiiimiiiiniMuimiiiiMii fantje pov^ieb na sredino lestvice. V lestvici nismo upoštevali rezul- Sobotna zmaga pa slej ko prej ni tatov tekem Vipava Bilje in poslednja, saj imajo Kraševci izred Komen — Transport. no ugoden prvenstveni koledar in številni1 zvesti navijači bodo še prišli na svoj račun. Kot izgleda ima RIM, 23. — Američan Bob Lutz| RIM, 23. — V nedeljo bo itali-1 tržaški Libertas letos trden namen Igor Varl ŠPORT NA TV je v četrtfinalu svetovnega teniške-1 janska televizija oddajala na pr- se ponovno povzpeti v višjo ligo. Iz- ga prvenstva profesionalcev v Ri-1 vem sporedu, s pričetkom ob 15.1 kuseni odbojkarji te ekipe se ne ša- vo eiaoKo s o v j. o ™ o. mu premagal favorita tega tekmo- uri, košarkarsko tekmo italijanske lijo in to so ponovno dokazali v tevil Drvo mesto brez zgubljene vanja Avstralca Newcomba s 7:6, A lige med Snaiderom (Videm) in Mantovi. Presenetljivo dobro pa se tekme 19:7, 6:3. | Forstom (Cantu). ‘za sedaj držijo gasilci Caldini iz A liga Na vrhu lestvice v A ligi pri članih ni nič novega. Panini in. Lu,-biam sta še vedno neporažena. Tržaška Are Linea se je vrnila iz Parme z dvema nepričakovanima točkama in je s prikazano igro zmago povsem zaslužila. Prvi par točk v najvišji ligi je končno nospravil tudi CUS iz Turina. Še . edno pa je praznih rok Minelli iz Modene. REZULTATI Virtus Ancona - Panini 0:3, Mi nelli - Bremi Catania 1:3, Lubiam CUS P:'sa 3:1, Ruini - Casadio 3:1, CUS Turin - Gargano 3:0, CUS Parma - Are Linea 1:3. LESTVICA Panini Lubiam 14 točk, Ruini 12, CUS Piša, Casadio in Brumi 8, CUS Parma in Are Linea 6, Gargano 4, Virtus in CUS Turin 2, Minelli 0. Prihodnjo soboto igra Are Linea doma s CUS iz Turina. A liga — članice Po petih prvenstvenih spopadih je ostala samo še ena ekipa neporažena in to državni prvak Fini. Dosedanji razpleti pa se prav gotovo odvijajo tej šestehki v prid. Pre teklo soboto je v Parmi domači CUS podlegel ekipi La Torre in teko sedaj tudi- te ekipa zaostaja za Fini' za nekaj točk. Kljub preprič ljivi zmagi pa je Casagrande še vedno na četrtem mestu lestvice. Novinca v A ligi, Fisa Tifemum in Minelli ste še vedno na začelju brez točk. IZIDI: Coma — Casagrande 0:3, CUS Parma — La Torre 2:3, Tri-li — Minelli 3:0, Cogne — Fisa Tj-femum 3:0, Fini — Presolana 3:0. LESTVICA: Fini 10 točk, CUS Parma in Bartoli La Torre 8, Casagrande, Trili in Coma 6, Presolana 4, Oogne 2, Fisa Tifemum in Minelli 0. Jutri zvečer bo v Pordenonu izredno zanimivo srečanje med domačim Casagrandejem in odlično ekipo univerzitetnega športnega krožka iz Parme. B liga — člani (skupina A) V tej skupini potekajo prvenstvo ne tekme samo za mesta pod vrhom lestvice, ker je najvišje praktično že oddano odlični ekipi Petrarce iz Padove. Njena premoč je več kot očitna. V preteklem kolu je doma nadigrala bivšega prvoligaša CUS iz Milana, kateremu je prepustila ,y treh setih samo tri točke.. Veliko slabši kot v preteklih prvenstvih pa je letos SPEM iz Faenze. Odhod jugoslovanskega reprezentanta Jankoviča in veterana Mescolija se občutno pozna. IZIDI: Petrarca — CUS Milano 3:0, Gramsci — CUS Venezia 3:1, Ferronv — La Torre 3:1, Olimpia — Alessandria 0:3, SPEM — Unipol 1:3. LESTVICA: Petrarca 14, Alessan dria 12, Ferroni in Unipol 10, Grit ti, Gramsci, CUS Venezia, SPEM in La Torre Termoshell 6, CUS Mi lan 4, Bumor in Olimpia 2. G. F. NOGOMET ’ele pred novim rekordom SAO PAULO, 23. — Slavnemu brazilskemu nogometašu Peleju, manjkajo le še štiri prisotnosti v njegovi ekipi Santosu, da bi dosegel nov rekord v svoji slavni karieri: tisočkrat prisoten v nogometni ekipi Santosa. Doslej je Pele odigral za Santos 996 tekem in je dosegel 1.013 golov, 109-krat je oblekel dres državne reprezentance (95 golov), štirikrat je bil v reprezentanci Santos — Vasco da Gama (6 golov), desetkrat pa je nastopal za vojaško nogometno reprezentanco (14 golov). Skupaj je opravil 1.129 uradnih srečanj s 1.140 goli. * « « LONDON, 23. — Zdravstveno stanje angleškega vratarja Gordona Banksa, ki se je pred časom po-, nesrečil v prometni nesreči, se vidno boljša. Predsednik kluba Stoke City je izjavil, da se bo Banks gotovo lahko vrnil na nogometna igrišča, tako v svojem klubu kot t državni reprezentanci. ODBOJKA FIRENCE, 23. — V povratnem odbojkarskem srečanju med Ruini-jem iz Firenc in Lokomotivo iz Kijeva je zmaga ponovno pripadla Ukrajincem, ki pa so se morali bolj potruditi, da so odnesli obe točki. Gostje so zmagali s 3:2 (15:11, 15:17, 9:15, 15:2, 16:14). Italijanski odbojkarji so se upirali vse do zadnjega seta, ko so se morali podati bolj izkušenemu nasprotniku. ★ * ★ Drevi bo ob 21. uri na stadionu «1. maj» v Trstu v okviru ženskega^ mladinskega odbojkarskega prvenstva srečanje med Bregom A in Sokolom. * * * Drugoligaška ekipa Brežank je sinoči v trening tekmi premagala OMA s 3:0. RIM, 23. — Italija se bo srečala 2. in 3. decembra v Vidmu z Dan sko v tekmovanju za teniški pokal švedskega kralja. Italijanske barve bodo branili Zugarelli, Barazzutti, Bertolucci in Di Matteo, ki so že premagali Jugoslavijo v prvem ko lu tega turnirja. SPDT je tudi sinoči priredilo sejem rabljene smučarske opreme v prostorih PD «1. Cankar« OUMIUIM WM PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA JjNsko-nemška pa tudi stara francoska kirurška šola sta . ‘ Podvezovati žile na mrličih skozi zelo majhne kožne ’• Pri - ■ ............* *-------1 -• ——* ®&8u i.Prl teh vajah je~bil* naj boljši tisti, ki je uspel v najkraj-skozi najmanjši rej* podveza ti določeno arterijo. V ^ čredno redke poškodbe, kjer prihaja v poštev taka !>ska kirurga Fiolle in Delmas sta med prvo svetov-0J,n° videla, kako se je veliko najboljših kirurgov mučilo i n poškodbah s pod vezo vanjem žil skozi majhne re-j °žive’.o pri tem razne nesreče. Zato sta izdelala novo d Za Podvezovanje žil skozi velike reze, pri katerih se na tg °bpre poškodovano mesto, kjer tečejo žile In živci. Parizu sem pri vojnih poškodbah večkrat z uspehom l J b* velike reze. Tudi pri našem fantu sva z dr. Pavlo Ni in bitro obvladala krvavitev. Pozneje sem še večkrat D (tJ,ebke reze da sem varno pomagal krvavečemu. ^'‘Pavli,, sem se vedno bolje počutil kot v «Franji». Bilo g Prostora, zdelo se mi je, da bolj svobodno diham. Ce Ort bližinj pojavili Nemci, bi se vedno lahko umaknili, tun80 bili pripravljeni dobro skriti in oskrbljeni bunkerji in osebje. žad mi je, da so takoj po končani vojni demontirali vse oddelke bolnišnice «Pavle» tako temeljito, da bi verjetno danes tudi tisti, ki so preživeli v njih mesece in mesece, težko pokazali, kje so bili. Ostale so hiše nedaleč od bolnišnice, kjer so živeli ljudje, ki so dali za bolnišnico vse, kar so imeli, nikdar pa povedali nepoklicanim, kaj se skriva v njihovih gozdovih. Na marsikatero hišo so po vojni vzidali spominsko ploščo. Tudi v Mrzli rupi je spomenik SVPB «Pavli». Vendar po mojem ni takšen, da bi lahko simboliziral požrtvovalnost, delo, trpljenje, pričakovanje ter vero v zmago in svobodo vseh, ki so bili kdaj v nji. Med govorom, ki ga Je imela dr. Pavla, ko so odkrili ta spomenik, je v gozdovih nad Mrzlo rupo nastal strahovit šum in paš, kot da se zgrinja iz njih divji lov. Gozdovi so postali beli, zemlja se je zlila z belino neba v eno samo prikazen, ki se nam je z veliko naglico bližala. Kaj se bo nebo podrlo na vse nas? Bila Je gosta ploha debele sodre, ki je prihrumela prav v smeri, kjer so bile na raznih krajih bolniške barake, v katerih se je zdravilo mnogo ranjencev. Kaj so se s tem naravnim pojavom bežno, a tako veličastno, kot ne more tega storiti noben spomenik, zbudili spomini? Preglu šili so besede dr. Pavie, ki se je komaj zdrznila in nadaljevala svoj govor. Vrnimo se nazaj v vojna leta. Ko sem po Miklavževih dneh leta 1944 odhajal iz bolnišnice, nisem mislil, da se ne bom nikoli več vanjo vrnil in da se bova z dr. Pavlo srečala šele maja 1945 v Postojni. Nekdo me Je spremil do kraja, kjer bi se ne mogel več zgubiti, in tako kot sem prišel, sem odšel peš do Cerkna. lilo je, vse vode so bile narasle, le njihov šum me je spremljal na samotni poti. Ko sem prišel v «Franjo», sem ves premočen ln prezebel najprej vprašal: «Kako je z našimi trebušnimi prestreli?« Se preden je odgovorila, sem ji videl v očeh, da žive. Lepšega darila mi Miklavž ne bi mogel pripraviti med mojo odsotnostjo v bolnišnici «Franji». Z dr. Franjo in drugimi zdravniki smo še med vojno pa tudi pozneje velikokrat premišljevali, da bi bilo bolje, če ranjencev s trebušnimi prestreli ne bi operirali v kirurški ekipi, ampak bi jih transportirali najprej na mesto, kjer bi lahko po operaciji popolnoma mimo ležali ln imeli najprimernejšo nego, čeprav bi jih morali ves dan prevažati z lojtmiki po razdrapanih kolovozih ali jih nositi po kozjih stezah. Pri močnih krvavitvah bi morali seveda napraviti izjemo in ranjence takoj operirati. Prav tako bi jih takoj operirali, če bi imeli na razpolago primerna in hitra transportna sredstva, opremljena za nego ranjencev po operaciji. FUŽINA 8. 12. — 13. 12. 1944 Potok, M teče skozi (»Franjo«, je naraščal zaradi neprestanega deževja, večkrat pomešanega s snegom. Tudi bučanje slapa je bilo vse glasneje. Včasih se mi je v ušesih spremenilo v zvonjenje zvonov. Večkrat sem se po manjših operacijah v Cerknem ustavil pri Štravsovih, kjer sem dobil na posodo tudi nekaj slovenskih knjig. V grapo sem se vračal zmerom bolj korajžno, saj so stražarji vedeli, kdaj sem odšel in kdaj približno se bom vrnil. Spustili so me, četudi nisem vedel gesla. Nekoč so se mi na glas smejali. Prišel sem do njih, od mene pa je kar v potokih tekla mrzla voda. Pod obema pazduhama sem nosil knjige in jih skrbno skrival pod plaščem, da bi jih ne zmočil dež. Nenadoma pa mi je na gladkih, že po- ledenelih kamnih spodrsnilo, izgubil sem ravnotežje in štrbunk-ndl v mrzlo vodo. Bolničarka Pavla, ki me je spremljala, mi je pomagala rešiti knjige. Pavla je zvečer velikokrat pela ranjencem po bolniških sobah, kulturnik Čriček pa jo je spremljal na kitaro. Komandantu Vasji so se rane zacelile. Odšel je že v divizijo in naju z dr. Franjo čez nekaj dni povabil v štab, ki je bal v Ceplezu nad Cerknim. Tu sem spoznal tovariše Pemca, Jaka in Vojka. Dobili so voz s konji In z dr. Franjo sva šla z njimi na divjo vožnjo v Cerkno, kjer je bil miting. Vajeti je imel v rokah tovariš Jaka. Iz razigrane družbe sem kmalu izginil v grapo, ker je obstajala možnost, da z javke prinesejo nove ranjence. Pripravljal se je napad na Gorenjo vas in tudi KE se je morala javiti na Ceplezu pri sanitetnem odseku štaba XXXI, divizije, da je dobila nadaljnja navodila. Dr. Edvard in Frenk sta bala na drugem sektorju in vojaško stran KE je prevzel sanitetni referent divizije tovariš Ferjančič. Ni še končal medicine, doma je bil iz Goč v Vipavski dolini. Poleg njegovih kurirjev je prvikrat sodelovala v ekipi in-strumentarka Lida iz (»Franje«. Iz bolnišnice sem vzel še Danila Šuligoja in kulturnika Črička. Štefko Nabergoj so verjetno poslali drugam, ker je od Zetine naprej nisem več videl. Za prevoz ekipe in za evakuacijo morebitnih ranjencev smo dobili na razpolago kamion. Kirurška ekipa naj bi se nastanila v Fužini ob Sovodnjici v hiši pri Oblaku. Tovariš Ferjančič ni še nikdar delal na kirurgiji in se je moral raznih podrobnosti pri delu naučiti kar sproti. Ker smo imeli namesto običajnih operacijskih plaščev predpasnike in rokave, ni takoj vedel, kako bi jih oblekel. Pokazali smo mu, naj z rokavicami prime za naramnice predpasnika in naj jih zavihti prek ramen, da mu jih Danilo za vratom zaveže. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 24. novembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-4536' «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalia 200 lir »Mali 09 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pn Glavni urednik Stanislav Renko _ «rs| Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Zri PORAZ ANGLEŠKE VLADE GLEDE PRISELJEVANJA DELOVNE SILE Hud odpor proti Heathovi politiki vključitve Velike Britanije v EGS Proti predlogu usklajevanja dveh že sprejetih zakonov so nastopili laburisti, del konservativcev in liberalci T.ONDON. 23. — Angleška vlada je doživela včeraj hud poraz v spodnji zbornici v zvezi z dvema dokumentoma, ki se nanašata posredno. oziroma neposredno, na vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Heathov poraz je brez dvoma žgoč, toda ni verjetno, da bi utegnil predstavljati resno nevarnost za sedanjo vladno formacijo. Prihodnje leto, s 1. januarjem, ho Anglija postala enakovreden član razširjene Evropske gospodarske skupnosti. Kot je znano, je za to razširjeno skupnost kandidiralo več držav, in sicer Anglija, Irska republika. Danska in Norveška. Razen Norveške, kjer je opozicija porazila socialdemokratskega voditelja Brattelija, so ostale tri države privolile z glasovanjem svojih parlamentov na vstop. Angleška vlada se je sedaj znašla pred problemom, da uskladi svojo sedanjo zakonodajo glede priseljevanja delovne sile iz *be-lih» držav Commonwealtha (Avstralija, Nova Zelandija in Kanada) s priseljevanjem iz držav članic EGS. Znano, je, da obstaja v okviru EGS sporazum po katerem je možno premikanje delovne sile iz ene v drugo državo v okviru te skupnosti. Heath je svoj čas dosegel, da je angleška spodnja zbornica pristala na vključitev v EGS. Zdi pa se, da ie bila ta privolitev skoraj iz-slliena, saj se je ob prvi priložnosti pojavilo silno nasprotovanje ukrepom, ki bi utegnili doKončno pokopati zamisel Commonwealt.ha. Da je bila opozicija laburistov že vnaprej znana, ni nobenega dvoma. Preseneča pa, da se je 40 konservativnih poslancev vzdržalo glasovanja, sedem pa jih je glasovalo proti vladnemu predlogu skupaj z laburisti in liberalci. Zakaj ta neuspeh Heathove vlade še ne pomeni njenega konca, čeprav so laburisti z glasnimi vzkliki zahtevali njen odstop, je na dlani. Pri razpravi ni šlo za neki dokument, ki bi ga predložila vlada, temveč samo za izvajanje oziroma za usklajevanje dveh zakonov, ki jih je spodnja zoorr.tea že odobrila. Konkretno je šlo za naslednja zakonska akta: 1. zakon o priseljevanju delovne sile iz Commomveal-tha, ki je bil sprejet lani in 2. zakon o vstopu Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost, ali kakor pravijo Angleži «European Commu-nities Act». Heathova opozicija ni hotela sprejeti vladnih predlogov, čeprav sta notranji in zunanji minister skušala dokazati, da je priseljevanje bele delovne sile iz dežel Commonvveal-tha malenkostno in da prav tako ne obstaja nevarnost, da bi delov na sila iz zahodne evropske celine preplavila otoke Združenega kraljestva. Laburisti so načelno glasovali proti vladnemu predlogu, ker so pač njeni direktni tekmeci. Pridružili pa so se jim še nekateri konservativci, ki ne morejo pozabiti slavnih dni v časih Viktoriji nega kraljevanja, ko je Anglija gospodovala po vsem svetu. Hethova vlada je izjavila, da bo v kratkem predložila parlamentu nov osnutek usklajevanja med obe ma zakonoma, toda že sedaj je jasno, da bo pot vključevanja Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost posejana s številnimi ovirami. Pogosto se bo namreč dogajalo, da bodo politični nasprotniki konservativne vlade (laburisti) in njihovi občasni zavezniki- iz vrst liberalcev in desničarskih konservativcev, ki še vedno sanjarijo o »cesarski* zgodovinski slavi angleškega kraljestva, metali polena pod noge privržencem evropske zamisli. Heathova vlada zaradi včerajš njega poraza ne bo padla. Verjetno je, da bo našla primemo pot, da se izvleče iz zagate. V zahodni Evropi gledajo pa seveda zelo kritično na sedanja dogajanja na nekdanjem cizolacionističnerm otoku. Na koncu naj še omenimo, da se bo morala Heathova vlada spoprijeti v teh dneh z resnim vpraša- njem britanskih železničarjev, ki so že stopili v stavko in ki grozijo, da bodo popolnoma ohromili železniški promet. Danes se je sestala angleška vlada v poslopju št. 10 v Downing Streetu, ki je menila, da je stanje sicer zapleteno, toda da obstajajo pozitivne možnosti za rešitev nastalih nasprotstev. Angleška vlada bo predvsem skušala ločiti obravnavanje spornega izvajanja dveh o-menjenih zakonov. Predvsem bo skušala urediti na pravni osnovi vprašanje doseljevanja tuje delovne sile iz dežel EGS (rok za izvajanje sporazuma poteka 1. januarja prihodnjega leta), v drugem razdobju pa se bo lotila reševanja problema prostega gibanja delovnih sil v okviru »belega* Commonvvealtha*. Mladenič zahteva od palermskega sodišča da ga proglasi za žensko PALERMO, 23. — Giovanni Mas-saro, 25-letni mladenič doma iz Ca-niccatija, je danes vložil prošnjo civilnemu palermskemu sodišču, da ga uradno proglasi za žensko. Mas-sairo se je že od mladih nog proglašal za žensko in trenutno dela kot «entraineuse» v milanskem nočnem zabavišču «Sexy club». Februarja letos je mladeniča operiral znan kirurg v Casablanci in Massaro trdi, da je sedaj tudi fizično ženska. PO TREH LETIH SPOPADOV V ULSTRU Uzakonitev osebnega maščevanja kot načina gverilske vojne Navadni kriminalci izkoriščajo napetost in nemoč varnostnih organov BELFAST, 23. — Neznanci so danes ponoči ubili v Derryju 38-letnega katoliškega delavca, ko je stopil na prag svoje hiše. To je že tretji tovrstni zločin v zadnjih 24 urah. V tej zvezi britanski komentatorji opozarjajo, da gre za verigo maščevanj in protimaščevanje, katere posledice so zelo tragične. že večkrat smo poročali o umorih mladega katoličana in pripadnika ulstrskih prostovoljcev. V prvem trenutku je kazalo, da ni povezave med temi tremi zločini, danes pa so preiskovalci odkrili, da so bili vsi trije umorjeni možje doma iz Maghere. Vse kaže, pa da so omenjeni trije umori le zadnji člen v verigi maščevanj in protimaščevanj, ki ima iz dneva v dan večjo razsežnost in tragične posledice. Brez dvoma gre za degeneracijo gverile, za uzakonitev represalije kot načina gverilskega boja. Britanski upravniki nosijo velik del odgovornosti za te tragične posledice Bolivijski predsednik Hugo Banzer je odredil obsedno stanje v državi, češ da je odkril zaroto proti vladi. Po mnenju političnih opazovalcev v La Pazu pa je Banzer prepovedal srečanja in demonstracije zaradi stavke, ki so jo napovedali delavci. Vojaki so že priprli številne osebe. Na sliki: oboiožen vojaški oddelek straži pred univerzo triletne napetosti v Ulstru. Ko je bil ubit protestant so vedno pripisovale krivdo katoliškemu odporniškemu gibanju IRA, ko pa so našli truplo kakega katoličana so obtožili umora organizacije protestantskih skrajnežev. S takim neodgovornim ravnanjem so seveda še večali sovraštvo med dvema skupinama in so do skrajnosti zaostrili položaj. Pri političnih opazovalcih v Severni Irski je precej razširjeno prepričanje, da je treba največji del umorov v Ulstru pripisati navadnim kriminalcem, ki izkoriščajo napetost v deželi. Varnostni organi so preveč zaposleni z nadzorstvom nad katoliškimi odporniškimi organizacijami in skupinami protestantskih skrajnežev, da bi se lahko ukvarjali z vsakim zločinom posebej. Če zalotijo morilca na kraju zločina dobro, če ne pa «Bog pomagaj*. Iz Londona medtem poročajo, da je danes dopotoval v Oxford irski ministrski predsednik Lynch, ki se bo u-deležil nekega kulturnega srečanja. Jutri se bo irski državnik sestal z britanskim kolegom Heathom, s katerim bo razpravljal o položaju v Severni Irski. Napetost na španskih univerzah MADRID, 23. — Na vseh španskih univerzah je položaj zelo napet po včerajšnjem posegu Francove policije na madridskem vseučilišču. Agenti so vdrli na univerzo, da bi razkropili skupščino študentov in profesorjev, ki so protestirali proti rektorjevi politiki. Ravnatelj ekonomske fakultete na univerzi v Bilbau pa je pretanil za nedoločen čas lekcije žara di skupščine, ki so jo sklicali študenti. Zelo napet je tudi položaj na vseučilišču v Barceloni, kjer je rektor prekinil lekcije zaradi stavke poverjenih profesorjev. Ti so zahtevali zagotovilo, da ne bodo odpuščeni iz službe zaradi političnih razlogov. RIM, 23. — Italijanska zveza ben-cinarjev je sporočila, da bodo vsi uslužbenci bencinskih črpalk stavkali, če bo vlada povišala ceno goriva. RIM, 23. — Senat bo v kratkem razpravljal o zakonskem osnutku, ki prepoveduje kajenje v vseh javnih prostorih. Danes je dopotovala v Beograd na vabilo zvezne skupščine skupina 12 ameriških senatorjev. Na slik* • ameriški gostje ob prihodu na beograjsko letališče VEDNO BOLJ NAPETO VZDUŠJE V BASKOVSKIH POKRAJINAH Francova policija aretirala pri Bilbau štirinajst Baskov Povezava osvobodilnega gibanja na severu Španije s splošnim gibanjem zatiranih nan odno^ BILBAO, 23. — Španska policija je aretirala 14 oseb, ki baje pripadajo baskovskemu separatističnemu gibanju «Euzkadi*. Policijski organi trdijo, da so tudi zaplenili veliko količino propagandnega materiala, med katerimi so bili tudi ponarejeni bankovci za 1.000 pezet, na katerih so bila natisnjena žaljiva gesla za [»glavarja španske države (za Franca — op. ur.). Policija je izvedla aretacijo v mestecu Bermeo, kakih 20 km vzhodno od Bilbaa. Po njenem mnenju aretiranci pripadajo izvršnemu deželnemu odboru organizacije ETA. Med zaplenjenim materialom so našli baje tudi letake, lepake, zastave omenjenega gibanja, plošče s pesmimi in himnami baskovskega osvobodilnega gibanja ter slike, ki so bile posnete na tajnih zboro- ...............................nun..m.........................................................................uuiiuii...................mu.......um...uunuuuu....unuuuunu...mi V ZRN pogajanja med socialdemokrati in liberalci BONN, 23. — Danes so se začela v prestolnici ZRN pogajanja med socialdemokrati in liberalci za sestavo nove zahodnonemške zvezne vlade. V komisiji obeh teh strank je po sedem članov. V dobro obveščenih krogih menijo, da bodo pogajanja trajala kakih 10 dni. Liberalni predstavnik dr. Flach je izjavil da bo njegova stranka nastopila «napadalno» na srečanju s socialisti. Izjava liberalnega predstavnika ima seveda le relativen pomen, ker sta se obe stranki že načelno sporazumeli o bodočem ustroju nemške zvezne vlade. Obstajajo pa seveda določene razlike, posebno na področju socialne politike. Liberalci skušajo omejiti obseg morebitnih nameravanih ukrepov socialdemokratov posebno glede davčne reforme in soupravljanja v podjetjih. Zdi se. da bodo liberalci zahtevali še četrto ministrstvo (gospodarsko), ki bi jim omogočilo večji vpliv. Sporazum med Severno in Južno Korejo SEUL, 23. — Rdeča križa Severne in Južne "Koreje sta se dogovorila, da bosta ustanovila skupni u-rad v obmejnem mestu Panmunjon in skupno komisijo, ki bo imela nalogo, da pripomore k združitvi korejskih družin, ki so bile ločene zaradi 30-letnih spopadov med dr žavama. Z IZGOVOROM, DA MU NASPROTNIKI STREŽEJO PO ŽIVLJENJU Generali skušajo osamiti Perona Policijski oddelki, ki stražijo pred bivališčem bivšega predsednika, so danes ponoči s silo razkropili njegove pristaše, ki so manifestirali pred Peronovo vilo BUENOS AIRES, 23. - Argentinska poličija je sinoči aretirala kakih 20 pristašev bivšega predsednika Perona, ki so se skušali približati vili Vincente Lopez, kjer stanuje bivši diktator. Peron ni utegnil včeraj v celoti izpolniti svojega programa srečanj s predstavniki argentinskih političnih strank. Do zob oboroženi policisti, ki so stražili pred vilo so pregledali vsakogar, ki se je približal bivališču bivšega predsednika. Uradni izgovor vojaške uprave, je da je odkrila zaroto proti Peronu. V tej zvezi je včeraj poveljnik varnostnih organov sporočil, da so se pristaši protiperonističnih organizacij »vtihotapili* med mladinsko skupino, ki je naklonjena bivšemu predsedniku, z očitnim namenom, da enkrat za vselej obračunajo s Peronom. Agenti niso dovolili niti časnikarjem, da bi se preveč približali vili Vincente Lopez. Ponoči je policija večkrat po segla, da bi razpršila manifestante, ki so se skušali približati Peronovemu bivališču. Predstavnik varnostnih sil je v tej zvezi sporočil, da so bili nekateri demonstranti obo roženi. Eden izmed njih je celo sprožil proti agentom svoj samo kres in ena krogla je obtičala v čeladi mladega policista. Kar zadeva varnostne ukrepe je bivši polkovnik Jorgc Osinde, ki je bi' za' časa Peronove vlade podtajnik za informacije, sporočil, da je vlača že stopila v stik z bivšim diktatorjem, da bi se seznanila z njegoum stališčem do takih ukrepov. Iz razvoja dogodkov v Argentini in iz tiskovne konference pred sednika Lanusseja je razvidno, da so skuša vojaška uprava z raznimi oretvezami osamiti bivšega diktatorja in mu onemogočiti politično dejavnost. Peronov vpliv na argentinske množice le še vedno zelo velik. To potrjuje časnikar rimsKega lista »Paese Sera* Augu-sto Livi, ki se je oravkar vrnil iz Ruenos Airesa. Po njegovem mnenju bi Peron dosegel veliko zmago na svobodnih volitvah, ne bi pa vzdržal dolgo na oblasti, če bi hotel obnoviti svojo nekdanjo politiki,. Peronistično gibanje je močno, ker združuje zelo različne sile od reakcionarnih, ki se nostalgično spominjajo Peronove diktature, do le- ,lml(|1|111.........................Ml............................... SKRIVNOSTNA PODMORNICA V NORVEŠKEM FJORDU Vojne ladje že 12 dni zaman na preži Mornarji so napadli «sovražnika» z globinskimi bombami a, kot vse kaže, brez uspela OSLO, 23. — Norveške vojne lad je in letalstvo so pospešile iskanje skrivnostne podmornice, ki naj bi se že 12 dni skrivala v Sognefjor-du. Predstavnik obrambnega ministrstva v Oslu je v tej zvezi sporočil, da je norveška mornarica odločena potopiti podmornico, čeprav gre morda za jedrsko podmornico, ki pripada kaki velesili. Pri operacijah sodelujeta tudi dva posebna britanska helikopterja, ki sta nalašč opremljena az iskanje podmornic. Poveljstvo norveške vojne mornarice je namreč prepričano, da se je skrivnostna podmor niča skrila na dnu Sognefjorda, kjer so sinoči vojne ladje v opozo rilo skrivnostni podmornici vrgle globinske bombe. Lov na podmornico traja že 12 dni in včeraj popoldne je sonar fregate »Trondheim* lokaliziral večjo gmoto, o kateri domnevajo, da je bila skrivnostna podmornica. Mornarji so kot opozorilo vrgli tudi globinsko bombo, a, kot vse ka že, brez rezultata. Poveljstvo norveške mornarice tr di, da sovražna ladja ne bo ušla, če se je res skrila na dnu fjorda. Norveške enote, ki so opremljene z najmodernejšimi napravami za iskanje podmornic so zaprle izhod iz zaliva in prežijo na domnevne- ga sovražnika. Prvič se je o sovražni enoti začelo govoriti pred 12 dnevi, ko so baje opazili periskop v Sognefjordu, sinoči pa naj bi opazili šest signa-lizacijskih raket, ki so po pričevanju očividcev vzbujale vtis, da »izstopajo* iz morja. Poveljnik norveškega generalnega štaba Gundersen je v pogovoru s časnikarji izjavil, da je naloga norveških vojaških ladij potopiti vsako podmornico, ki se, kljub opozorilom, ne »legitimira*. Dodal je, da so vojaški izvedenci natančno proučili položaj in, da bi potopitev jedrske podmornice ne predstavljala nevarnosti za državo. V tej zvezi je priznal, da so pred časom potopili neko drugo jedrsko podmornico, ki leži sedaj -na morskem dnu več sto metrov globoko. V zadnjih letih so norveške ladje večkrat zasačile neidentificirane podmornice v raznih fjordih. Lani so na primer zasačile podmornico, ki se je vtihotapila v Hardagen-fjord. Po večdnevnem lovu, je po sadka podmornice prelisičila norveške mornarje in jim ušla tako, da se je »skrila* za trajekt. Pozneje so norveške vojaške oblasti sporočile, da ne gre za kako podmornico, čeprav niso pojasnile kakšen predmet leži na dnu fjorda. vičarskih. katerim bivši predsednik pomeni le alternativo sedanjemu vojaškemu režimu. Gibanje črpa svojo moč tudi iz .razkropljenosti drugih političnih sil. Sama vojaška uprava ni enotna in marsikateri častnik se pripravlja na volitve, ki bodo marca 1973, opirajoč se na majhne buržujske skupine, ki jih finančno podpirajo. Eden izmed teh častnikov je Francisco Manrique, ki se ukvarja s penzijami pri »ministrstvu za socialno blagajno* (tak je uradni naziv). Njegov politični program je dokaj preprost in odraža zahteve buržuj-skih slojev, ki ga podpirajo. »Moramo izvleči Argentino iz močvira — pravi časnikarjem in pribije — ne smemo ponoviti dosedanjih napak. Najti moramo istočasno osebno in masovno rešitev naših problemov*, kar prevedeno v pre proste besede pomeni, da bi Man-rique rad postal «caudillo*, poveljnik, ki govori s prebivalstvom neposredno, brez posega strank. «Nimam za seboj političnih struktur — priznava — a uživam ugled pri ljudstvu. Bolje tako, saj bi ne rad imel iste funkcije kot jo ima salama v sendviču*. Ma.nriquejevo ljudstvo pa je zdravo, je buržoazija, ki se ne odpoveduje varstvu vojske, ki sprejema navidezne spremembe pod pogojem, da se bistvo ne spremeni. Nanjo se njen kandidat za predsedniške volitve vedno spomni, ko trdi, da ne bo zahteval nepotrebnih žrtev. »Jaz bom tisti — bombastično zaključuje Manrique svoje govore — ki vam bom odprl vrata v dobo sedmih debelih krav.* Kako? «Vrnil bom ljudstvu zaupanje in bom priklical v Argentino 8 milijard dolarjev, ki so v nekaj mesecih »ušli* državi,* resno odgovori častnik. Z bolj konkretno grožnjo in brez biblijskih prispodob je neki mini' ster pred kratkim zagrozil, da bo ukazal odpreti vse varnostne predale. To pomeni, da Manriquejevo »ljudstvo* v tako izdatni meri izvaža kapitale, da je spravilo v zagato tudi generale, ki so na robu bankrota. Radikalna levica je stranka, ki je pred kratkim zavrnila dogovor s Peronom. Njeni predstavniki zahtevajo, naj ima država nadzorstvo nad bankami in produktivnimi sredstvi. Zavračajo gverilo kot metodo boja, čeprav trdijo, da je »človeško , razumljivo, da se nekatere skupini ce z orožjem upirajo generalom*. V argentinsko politično ospredje pa stopajo počasi tudi delavski voditelji, ki so prekinili vse stike s peronističnimi sindikati, ki se borijo proti sindikalni birokratizaciji. Njihova analiza sedanjih dogodkov v Argentini je, da je ves buržujski sistem v krizi, da je mi nil čas, ko so se s Peronom pogo varjali o harmoniji med delavstvom in kapitalom, o miroljubnem sožitju raznih socialnih slojev. Dovoljenje vojaške uprave Peronu, da se vrne v Argentino je le poskus, da se preslepi podproletariat, reveži, ki so še navdušeni nad nekdanjim mitom. Ti voditelji trdijo, da so poleg delavcev tudi drugi družbeni sloji pripravljeni boriti se za pravičnej šo ureditev, a ugotavljajo, da so stranke nepovezane. vanjih ilegalne organizacije. Policijske oblasti so že izročile aretirance sodnijskim oblastem. Zdi pa se, da jih bodo utegnili obtožiti le nezakonite propagande ter organizacije in pripadništva ilegalnim organizacijam. Baskovsko vprašanje predstavlja še vedno eno od najbolj perečih vprašanj v Španiji, ki ima svoje določene odmeve tudi v sosednji Franciji. Znano je namreč, da se je veliko število španskih Baskov zateklo v južno Francijo, kjer prav tako ž ivijo njihovi rojaki. Francoska vlada je v zadnjih časih izvedla številne akcije proti tej skupnosti beguncev, kar je izzvalo hude proteste vseh naprednih strank in organizacij v Franciji in tudi v drugih evropskih deželah. Med drugimi so v zvezi s tem preganjanjem baskovskih rodoljubov zavzela že pred časom svoja stališča nekatera levičarska gibanja v Italiji. Gre predvsem za gibanja, ki menijo, da politika mirnega sožitja velja predvsem za odnose med suverenimi državami, ne zadevala pa osvobodilnega boja zatiranih narodnosti kot so na primer Baski (na jugu in na severu), francoski Bretonci, severni Irci itd. Skupno resolucijo v tem smislu so podpisali italijanski odbor solidarnosti z Euzkadijem, Kmečko gibanje v Južni Italiji in na otokih, razne organizacije marksističnih levičarskih skupin Italije, študentov itd. Spričo vseh teh dogajanj baskovsko osvobodilno gibanje predstavlja zelo pomembno komponento splošnega osvobodilnega gibanja v Španiji. Res pa je, da je v ostalem delu španskega polotoka opaziti v tem trenutku le nekatere družbene in politične premike na področju visokošolskih ustanov. Na skoraj vseh španskih univerzah je danes splošno stanje zelo kritično. Policijski organi, ki so se pred časom umaknili s področja madridskega vseučilišča, so se ponovno vrnili tja. Vladni ukrep, da se s policijsko silo zaduši študentovsko gibanje, je bil sprejet zaradi nedavnih spopadov med policisti in študenti. Baje so policisti posegli v notranje življenje univerze na izrečno zahtevo vseučiliških oblasti, ki so hotele razbiti neko notranjo mani- V festacijo študentov in profesoric p mnogih krogih menijo, da . ^ poseg utegnil ohromiti delovaAJFaL) učilišča za vse tekoče aka“ l6t0' .T sprejo Podobni ukrepi so bili “j" vsC-tudi v raznih drugih španska' ^ učiliščih, začenši od Bilbaa P8 dol do Barcelone. Akupunktura ni zdravniški posej ma * PARIZ, 23. — Tradicionalnimi tajska akupunktura ni zdra f pdsfeg, ker ne zahteva diag® • v predpisa zdravil. Na ugotovitve je pariško sodišče stilo Charlesa Lavillemeryjf'. reJ rega je francoski zdravnik Peron v zadnjem javnem govoru, preden je policija obkolila njegovo vilo JUŽNA AFRIKA KUPUJE LEVE V... ANGLIJI LONDON, 23. - Vse bo južnoafriška nekaj levov v Vehki on* ., ker ji primanjkuje teh zl ^e. Čeprav se bo marsikomv la tc vest absurdna, jo trd i ravnatelj «Windsor * ■ » Parka*, ki jp izjavil, “ južnoafriška vlada naroCl„„iijo levov. V Veliki Britaniji trenutno 2.000 tovrstnih 1 ,^e ki so se zelo dobro angleškemu podnebju. 'P ponje je, če se bodo }airJjce-normo privadile južnool' mu soncu. MOST NA PRODAJ NEW YORK, 23. - Preipd kaj dnevi so ameriški j. debelo gledali, ko so v j jakih zasledili oglas: «T° n oSt, la, ampak izredna Če ste pripravljeni kupih ^ bom rade volje sklenil Z kupčijo». Edivard Huber iz Ser« ^ je lastnik najstarejšed0 pariškega visečega mostu■ ,.^0 dil ga je leta 1848 aT_ ji John Roebling. Huber kupil leta 1940, ko if da bo lahko naredil *z ,egtr turistično privlačnost, 0 ''^.pji-vi upi so splavali P0 aSluz' «Upal sem, da bom 1 i lepe denarce — P°^en°ein s! pr* j* nava Huber — P° *!' jjtr uštel. Kljub vsemu senL.gifi* dostojno s pobiranjem ne. Sedaj sem pa Prf*0st & bi še lahko popravljal m ga prodajam». -n Če si kdo želi si?f0fie, s, originalne hrastove h pt* katerimi je bil zff™fstoti"* mostu, mora odšteti 35 dolarja (skoraj 200 !'r'- Kaj pa cena mostu, ^povprašali. Huber je $ men, saj zahteva le ^ larjev (60 milijonov ta zgodovinski most. obtožil ilegalne zdravniške ^ Tn io nrvn tovrstna i/pt . To je prva tovrstna r0/"Vr je zato zelo pomembM’ (( bodo verjetno povzele Vs„iarrvir ■ Lavillemery je namreč d'P ^ medicini na univerzah v r & f'« Honkongu, nima pa noben^,:<^\4 coskega priznanja, kar J®. prir j. so ga francoski zdravnik j n sodišču, čeprav je eden > v a* boljših evropskih speciahs punkturi. WELLJNGTON. 23. ■ V riff vljari