v Združenih državah V«iiazavieleto . . . $6.00 | Za pol leta . • . • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n Lisf; slovenskih.delavcev v AmerikL TELEFON: GHelaea S—8878 The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—8878 NO. 187. — STEV. 187. -- NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 11, 1933. — PETEK, 11. AVGUSTA 1933 VOLUME XT.I — LETNIK XLL MACHADOVA STRANKA ZAVRAČA POSREDOVANJE PREDSED. ROOSEVELT JE POVABIL MACHADA V ZDRUŽENE DRŽAVE, KJER BO DELEŽEN VSE ZAŠČITE Poslanik Welles skuša končati napeti položaj. — Strajk še ni ponehal. — Na Kubi bo zavladal mir edinole če Machado odstopi. — Predsed. Roosevelt je obljubil Kubancem, da jim bo pomagal u-stanoviti gospodarsko ravnotežje. — Kubanski poslanik pri Rooseveltu. Stavkaiji se ne zmenijo za postave VSEPOVSOD SE ORGANIZIRAJO Zadnji razvoji v položaju na Kubi so sledeči: — Na včerajšnjo zahtevo, naj predsednik Gerado Machado odstopi, je slednji odločno odvrnil, da bo še zanaprej deloval za ustavne reforme na Kubi. Generalni štrajk se 'nadaljuje. Vlada je včeraj obljubila, da bo končala štrajk, pa ni držala svoje besede. Javnost zahteva, naj Machado odstopi in naj bodo narodu vrnjene ustavne svoboščine. Položaj v Havani postaja vedno resnejši. Živil je začelo primanjkovati. Dva ameriška časniška poročevalca sta bila aretirana. Predsednik Roosevelt je upapoln ter je prepričan, da bo vse srečno izteklo. Državni department odločno zavrača vesti o oboroženi intervenciji. HAVANA, Kuba, 10. avgusta. — Izvršilni odbor liberalne stranke, ki podpira predsednika Ma-chada, je odločno zavrnil posredovanje ameriškega poslanika Sumnera Wellesa. Kot znano, je vlada Združenih držav zahtevala, naj kubanski predsednik Machado odstopi. HYDE PARK, N. Y., 10. avgusta. — Predsednik Roosevelt je obljubil kubanskemu predsedniku Machadu vso zaščito, ako se pt>da v Združene države "na počitnice" ter s tem reši Kubo pred nadalj-nim trpljenjem. Ako Machado ne bo ugodil predsednikovem pozivu, ne bo Amerika več priznavala njegovega režima. Roosevelt je pojasnil svoj načrt kubanskemu poslaniku Oscarju Cintasu, ki ga je obiskal v poletni Beli hiši. Nadalje je predsednik Roosevelt obljubil Kubancem, da bodo Združene države pomagale spraviti kubansko gospodarstvo v ravnotežje. HAVANA, Kuba, I 0. avgusta. — Nad Kubo je razglašeno vojno stanje, čegar namen je mir. Na odredbo predsednika Machado vzdržuje red vojaštvo. Vsled splošnega štrajka je prebivalstvo v velikih skrbeh zaradi dovažanja živeža. Predselnik Machado ima gluha ušesa na vse prigovarjanje, da bi odstopil, kakor tudi državni tajnik Orestes Ferrara. Ameriški poslanik Sumner Welles se zelo trudi, da bi dosegel zopet normalne razmere. Politični voditelji se na svojih sejah posvetujejo, kako bi se vse stranke zedinile v kakem načrtu, da bi zopet zavladal mir. Predsednik Machado je na priporočilo, da odstopi kot predsednik skupno z državnim tajnikom Ferrara in imenuje novega državnega tajnika, odgovoril s tem. da je razglasil vojno stanje. Prebivalstvo se polašča velika bojazen, kajti kruha primanjkuje in mleko razdeljujejo vojaki. Zaloge drugih živil ginejo. Takoj, ko je bilo razglašeno vojno stanje, je vojaštvo prevzelo vso oblast otoka. Vsi Kubanci se z radovednostjo izprašujejo, kaj bo napravil predsednik Roosevelt, ko se je v Hyde Park izrazil, da bodo politične težkoče Tešene v kar najkrajšem času. Javnost z veliko napetostjo pričakuje izid konference med osmimi senatorji in osmimi člani Ma-chadove liberalne stranke. Tudi poslanik Welles V Akronu je stopilo v unijo 1500 delavcev, v Youngstownu 2000. — Dela v. federacija podpira organiziranje. Cleveland, Ohio, 10. avgusta. — Obe temeljni ameriški industriji, gumija in jekla, ki sta tradieijo-lialno obdržali politiko odprtih vrat .skozi v.sa leta, .sta pričeli čutiti napad organiziranega delavstva pod zastavo XRA. Iz A krona, ki je središče gumi-jeve industrije, je prišlo od delavskih voditeljev poročilo, da se je pridružilo United Federation of Rubber Workers 150() delavcev pod pokroviteljstvom American Federation of Labor. Organizatorji naznanjajo, da je v Youngstownu pristopilo v unijo 2000 jeklarskih delavcev in da je v Clevelandu sklicano zb< vanje, da bo v unijo sprejetih ITALIJANSKI LETALCI NA MANEVRI NA j ŠERIFI V GORENJEM NEW Y0RKU JAPONSKEM ZAPRISEG A JO NOVE POMOČNIKE PORTUGALSKEM Nad glavnim mestom so t. >•• ...... ....: predstavljali sovražni Italijanski letalci so pnsh napad iz 2raka _Me,to iz Azorov v Lisbono. je zakril obiak dima. hn aeroplan se je ponesrečil; pilot se je ubil. Tokio, Japonska, 10. avgusta. Tretje na večje svetovno mesto je zavrglo za en dan običajno življe-Lizbona, Portugalska, 10. a v- nje> t]a se je mo?lo prebivaIstvo gusta. — Italijanska zračna ar-! mlo.ležiti velikanskih manevrov za mada je na svojem povratku iz obrambo proti napadu iz zraka in Amerike pod vodstvom generala Ke učiti, kako se mora zadržati v Italo Balbo pristala v ustju reke lučaju zračnega napada in'fudi, da se prepriča, kako važno je, da Iz Lizbone namerava ar-JnarfKl pr}SI>eva za nakup aerojrfa- v nov. protizračnih topov in druge- Tagus ob navzočnosti tisočglave množic« mada v soboto odleteti v Italiji ob izilivu Tibere »v morje. Iz Italije je odletelo 2o aeropla-nov. En aeroplan se je ponesrečil, A niste r-' ga obrambnega orožja. Petkrat — ob 9 in 11 dopoldne ter ob 2. ob 8 in 10 zvečer — so ko je armada pristala v Amster-' išr.aH pasv„rile prebivalstvo, da damn. Pdot Quinta varile se je za- se bližajo sovražni aeroplani. Po-dnsil v blatu. V Ponte Delgada dnevi so morali prebivalci imeti na Azorskih otokih pa se je P"- pripravijeie škafe vode, da poga-nesrečil aeroplan št. 23, ko .se je K0 ogenj ki bi „a p(n.zr()l-ija so_ )ro- hotel dvigniti z vode, pa se je pre- vražna bomba; ponoči pa so mo-200; obrnil m razbil. Pilot poročnik rali poleg tU(li ugasiti v>se SYRACUSE, N. Y.f 1 0. avgusta.— V Onondage okraju so bili zopet vroči boji v mlekarskem štraj-ku. Na železniški postaji v Apulia je bila zapečaten železniški voz pripravljen, da odpelje mleko v New York. Farmerji so razbili vrata in razlili mleko, kar je proti zvezni postavi. HITLER JE NEKOLIKO POPUSTIL delavcev, ki so že -vložili prošnje Enrico Squalia je pri tem dobil JU(*.5, tako da je bila pokrajina za sprejem. take poškodbe, da jim je podler polurnem 100 milj popolnoma za Da je Delavska federacija pre- ?el- stotnik Elson iRanieri pa je vrnjena v temo. vzela velikansko nalogo in odgo-jbil nevarno poškodovan. | Manevri so bili vornost, je razvidno iz tega. da 1 Azorov- do Lizbone so rabili je v gumijevih tovarnah v Akronu GO,000 delavcev, v jeklarnah v Youngstownu 27.000 in v jeklarnah v Clevelandu 15.000. I "rajnik i škili družb okoli sedem vprizorjeni ta-kot bi sovražno brodo«vje pri- ur. Ivo je general 1>01 jalo aeroplane v smeri od Bo-lialbovstopil na suho, ga je po-'nin otokov, toda Iste obrambe bi zdravilo več (hplomatičnih zastop- se p ako bi pri5eI inkov. Zvečer je generala Balbo zraf.ni napad v smeri (xl Vdadivo* gumijevih in jeklar-1sprejel v predsedniški palači por-|(Stoka. ki je najbližja molče glede sedanje ' t ugalski predsednik Antonio Car-' obrambna postaja. Mussolini j e naznanil francoski i n angleški vladi, da protesti niso potrebni.—Hitler je prepovedal polete v Avstrijo. Rim, Italija, 10 Italijanska -vlada francoskemu in angleškemu slaniku. da je nemška vlada obljubila, da bo prepovedala nemškim aeroplanom. da bi metali oklice na avstrijsko ozemlje in tla I Ker so postali farmerji tako ! drzni, da so hoteli ustaviti ves do-j voz mleka v Syracuse, je šerif I John Sleeth naznanil, da je zaprisegel -veliko število deputijev, ki , imajo nalogo preprečiti še nadalj-ne nemire. Xa cestah, ki vodijo v Syracuse, co farmerji z veliko spretnostjo razlili nad G000 ga Ion mleka. V južnozapadnem delu okraja Onondage so farmerji razlivali mleko nad tri ure, ne da bi se prikazal kak šerif. Na drug« m kraju so prišli deputiji pet minut prepozno in eeste so bile polne ' mleka. _ | Albany, N. Y., 10. avgusta. — j Četudi je nasilje mlekarskih — štrajkarjev zadnjih 24 ur nekoliko ponehalo, vendar šerifi naglo sovjetska kampanje za organizacijo delavstva; da pa lastniki tovarn niso brezbriži v tem pogledu, je razvidno iz tega, da je delavski svet v Akronu naprosil delavski de partment, da uvede preiskavo glede kršitve postave proti delavcem, ki se strinjajo z delavskimi organizacijami. V Youngstownu unij.ski organizator Henrv Bernon ni hotel objaviti imen uradnikov nove linijske oaganizaeije v jeklarski industriji. ker se boje. da bi izgubili svoje delo. ako bi družbe izvedele njihova imena. lioodj'ear Tire and Ruber Company je imela v svojih tovarnah skozi več let lastno delavsko unijo in predstojnik družbe F. "W. fjiohtfield je pred kratkim v svojem govoru naglašal/ da je kom-panijska unija tako v be, kot v prid delavstva. •Gumijeva industrija je zadnje čase pričela višati plače delavcem. Štiri največje tovarne za gumijeve izdelke v Akronu so naznanile zvišanje plač od 5 do 10 odstotkov. Te družbe so: Goodrich, Firestone, General in Goodyear tovarne. Zadnje povišanje plač za 10 odstotkov je bilo 15. julija. Znano pa ni. ako so ta zvišanja izravnala vse znižanje v času depresije. Takoj, ko je pričel delovati NRA, 60 v mnogih jeklarskih tovarnah v Youngtowonu organizirali kompanijske unije. Youngs-town Sheet and Tube Company pa je imela tako tinijo že več let. V svoji kampanji se organiza- tion a. MORILEC POSLAN _V BLAZNICO Sodišče v Jersey City, X. J., je proglasilo Johna Petrolia za duševno bolnega. Obtožen je bil. da je ustrelil svojo gospodinjo Con-cette Mesnino. Poslan je bil v državno umobolnico v Trenton, kjer bo ostal do smrti. Inozemskim vojaškim atašejem J ni bil dovoljen vstop v glavni stan tekom manevrov, kajti vse podrobnosti manevrov so bile skraj-j no tajne. Xikdo ne ve. koliko ae-roplanov je bilo -zaposlenih. Časopisom ni bilo dovoljeno poročati o krajih, kjer so bili postavljeni protizračni topovi in žarkomoti. ČEVLJARJI SO STAVILI SVOJ NAČRT Boston, Mass., 10. avgusta. — .Shoe Workers Protective Union, prid druž-iki -teje ofi.000 članov, je sklenila .da se 'bo potegovala za svoj čevljarski načrt in zahtevala 30 ur dela na teden in najnižjo plačo od 10 do 40 dolarjev na teden. avgusta, je sporočila P«>1 pomnožujejo število svojih pojna-gačev po novi postavi, katero je v sredo podpisal gover. Lehman. Po tej postavi je dovoljeno šerifom. da za.prisežejo toliko depu- tudi nazijska propaganda proti tijev, kolikor jih potrebujejo. Avstriji po radio ne bo več do-j Governer Lehman ni hotel nad voljena. štrajkarje poslati vojaštva ter je Italijanska vlada naznanja, da pozval šerife, da skrbe za red v je nemški kanuler Ilitler izjavil, svojih okrajih, da ni odgovoren za nazijska na-1 Državna policija z jeklenimi če. .silja v Avstriji in je naročil vsem bulami, solznimi bombami in pu- odgovornim osebam. 0 .manevrih je vojni minister general Sadao Araki rekel, da so •ila. škami spremlja truke z urlekom v mlekarne. Toda navzlic temu so v nekaterih krajih farmerji razlili mleko. BIVŠI PREDSEDNIK STAR 59 LET Stanford Umvesirty, Cal., in avgusta. — Bivši predsednik IIoo. ver je praznoval danes svoj "»!>. Italijansko poročilo pravi, da bi mogel biti angleški in francoski protest v Berlinu o pravem času rojstni dan. Včeraj se je podal na štiri dni trajajoče počitnice terse tako izognil čestitkam in ovaci-jam. Navzlic temu je pa dospolo v njegov dom na tisoče brzojavnih čestitk. Na počitnice se je podal v sprem Central Labor Union Council, Wilmer Tate, — ker imamo za seboj Strica Sama in vso težo javnega mnneja. Dalali bomo počasi, toda vsakega delavca v gumij-skih tovarnah v Akronu bomo do konca leta pripeljali v delavsko unijo. imeli manevri namen povečati moralo in podkrepiti vojaški duh prebivalstva. preprečen, ako bi brlo znano, da je Italija na to Hitlerja že prej opozorila in da je na to Hitler tudi ugodno odgovoril. Francija iu Anglija sa v ponedeljek vložili pri nemški -vladi protest proti nemški naznjski pro-istvu «*voje žene. pagandi v Avstriji in nemška via-' da je zvečer protest odločno zavrnila, T-eš, da ni na .mestu in da smatra ta dogodek za končan. Slično obljubo, kot Italija, sta dobili od nemške vlad? tudi Francija in Anglija. Protest je bil vlo- ENAJSTLETNI ROPAR Peoria, m., 10. avjjusta. — V malo trgervino Mrs. Samuel Canton je stopil včeraj enajst let star žen na podlagi štiridrža vne po- j bandit, potegnil revolver in ji za-godbe, ki zavezuje Anglijo. Fran- povedal : eijo, Italijo in Nemčijo, da vzdržujejo mir za deset let. — Dvignte roke! Lačen sem! — Položi revolver na mizo, pa Dunaj, Avstrija 10. avgusta.— dobil vse. kar hočeš — mu je Napetost na avstrijsko-nemški '.Tekla. HERRIOT BO OBISKAL KEMALPAŠO i v • • *i rr ti i Istanbul, Turčija, 9. avgusta. se posvetuje z državnim tajnikom rerrara, z liberal-;Ko se bo udeležil bivši francoski nimi poslanci in mešano kongresno komisijo. j ministrski predsednik ncrriot ra- i • 11.1 , • '1 *i ,1_1 i_! dikalno-socijalističnega kongresa Fo vseh provincah bodo mesto civilnih oblasti jv Sofiji bo ^potoni v Turčijo. postavij'eni vojaški poveljniki. Strajkarji ne odne- kjer bo obiskal turškega predsed- hajo od svojih zahtev, navzlic temu, da je Machado nika Mustafo Kemal pašo. . . .i j i., ^ i . . v. -i Francoskim diplomatom je do- lzjavil, da je ze vodil ipfarsikaten zahtevi strajkar- gti na tem ležeC.e da zavladajo jev. Na Štrajku SO Še vedno vladni uslužbenci, VOZ- med Francijo in Turčijo prija- niki taksijev, delavci pri prevoznih družbah, trgov- telj?ki odn™yi bi . r r, prej uravnan mejni spor med C1Z ZlVlll in na tisoče drugih. Turčijo in Sirijo. meji je pojenjala in nemški konzul v Inomostu je obL>kal okrajnega glavarja v Kufsteinu, kateremu je obljubil, da bo storil vse, da Vložene, kdo je zakrivil smrt nekega avstrijskega policista. Xemški zastopniki so obljubili, da bodo sodelovali z avstri iskimi o- blastmi, da se preprečijo obmejni dogodki. Fant je storil kot mu je bilo ukazano. Prodajalka mu je dala .jesti in poklicala policijo. Pozneje je povedal policiji, da je pobegnil z doma in se par dni klatil lačen naokoli. Slednjič je izmaknil v neki gazolinski postaji revolver ter se podal na roparski slični pohod. GEN. CALLES JE ZBOLEL NEMKE NE SMEJO KADITI Berlin, Nemčija, 10. avgusta. — Ženske, kiae šmiukajo ali kade cigarete, ne bodo smele postati članice ženskih narodno-socijalistič- Mexico City, Mehika, 9. avgu _____ _______ sta. — Bivši mehiški 'predsednik' organizacij, general Plutarco Calles je nevarno I V-bodočc namera-va Hitlerjeva -zbolel na jetrih v svoji vili v Cuer-'vlada ženskam kajenje sploh pre-navaca. povedati MWYORK, FRIDAY,1 AUCK7ST 11, T1TB LARQSBT SLOVENE DAILY laU.fl.JL OwbmS ail PobUabta by V VLOTKNIO PUBLISHING COMPANY (▲ Oorporatloa) L. BMMtlk, Tnik P!mm •t fM W. 181k Stint, of tk« corporation and add Boroath of Msafcatten, of aboTo officer!: Now I«k CUj, N. Y. "OLA 8 NARODA" (Voice of tke People) . Iaooed Every Day Except Sundays ahd Holiday« ko In Ik celo leto velja aa Kanado k pol leta •»•••■«••*>••■«•»«•«• fctrt leta ................. 96.00 $8.00 fl.SO e e • e • fca New York ur celo teto Ea pol i6ta •••»••«•••»•••«§••0 Za lnofemetro m c*Jo teto..... pol leta ••«••••••••#••■•«•0 . I7.0C . $3.00 . $7.00 . $8.50 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreeiaent "OUi Naroda" lah«la rtakl dan tsvsemSl nedrij in praanlkor. froptal brea podplaa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blafforoll MUjad po Money Order. Pri spremembi kraja DaroSnfkOT, proalmo, da oe tudi prejfinje btfftUBtu naznani, da bltreje najdemo naslovnika. "OLA8 NARODA". 21$ W. 18th Street. New York. N. V. Telephone: CHeUea S—1878 1 ---------—— ■■ - ' - ri igiattMg STAVKA MLEKARJEV Iz gorenjega dela newVorske države prihajajo zeio vznemirljiva vesti. Vsak Viaii se sliši o novih spopadih med državnimi truperji in farmer ji, ki nočejo za smešno nizko ceno prodajati mleka. Kot s k or o vedno, so senaidi v tem slučaju pojavile govorice, da so na delu radikalni oziroma komunistični agitatorji, ki skušajo napet položaj izrabiti v svoje lastne politične namene. Blične govorice so se pojavljalo tudi tetfaj, ko so se dvignili farmer ji po zapadnili državah ter zaštrajkali. To fyo storili iz obupa, v strahu za svoje eksistenco in boječ se, da jim'bodo upniki pograbili gospodarska poslopja in zemljo, katero so toliko let in s tolikim trudom obdelovali. Besedičenje o komunistični agitaciji je Vsi ed t epa pmešno in brez vsake bistvene podlage. Stavka newyorskih farmerjev ni nič drugega kot sta-Xi boj proti brezvestnim prekupčevalcem. Farmer dobi za mleko koniaj par centov, dočim ga morajo prebivalci mest presneto slano plačevati. Kdo spravi dobiček? Prekupčevalci in velike kompa-nije, in baš proti tem je naperjen ves boj. Državna zakonodaja je pred mesoci ustanovila oblast, ki naj bi izvajala kontrolo nad prodajo mleko. To oblast jiaj bi bila za svoje početje odgovorna edinole zakouoklaji. ^ Domnevali so, da bo na ta način mogoče rešiti težaven problem, kmalu se je pa izkazalo, da oblast ni kos svoji ;nalogi. Minimalne cene za mleko so se izkazale kot nezadostne za pokritje farmerjevih produkcijskih stroškov. Oeno je bilo treba zvišati. Določili so različne cene za različne vrste mleka. To je dalo prekupčevalcem priliko z & nadaljne dobičke. Glavna zahteva stavkujočih farmerjev je. naj se določi enotno ceno za vse vrste mleka, i • Governer Lehman, ki ne more kontrolni dblasti ničesar zapovedati, je pozval zakonddajo, naj jo odpravi. Proti temu je pa republikiuiska večina v poslanski zborv uici in razni drugi politični razlogi. (iovemer je medtem sklenil za vsako ceno vzdržati red in brezobzirno zatreti vsa nasilja. To je seveda dolžnost načelnika države, in vsleditega je upati, da bo kaj kmalu zavladal reki. Stvar zakonodaje je pa, preiskati pritožbe in dati farmerjem zadoščenje, ako so pritožbe upravičene. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KUR2U v jooosu^uo Din 200............................$ 4.35 Din 300............................$ 6.40 Din 400..................: 8:40 Din 500..........................i'IMO Din 1000............................$ 20.75 Din 5000............................$101.80 * ITALIJO lir 100...........................$ 8.10 Lir 200 Ur 30« Ur - 400 Lir 500 $15.90 $Ž3.4S $31.15 *38j60 Ur 1000 ............................ $77.25 KER SE CENE ft EDA.J HITRO MftN.TA.tO SO NAVEDENE. CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ' ■ i » Za laplačUo toč J m zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali ttrah dovoljujemo Ae bolje pogoje, i IZPLAČILA ▼ ftMIWft™ DOLARJUi . \ Za bfpla&ilo $6.00 morate jJbstatl_$ 6.79 " $10.00 »• " ____.$103» w >* fiaroo »» "__J16— »« m 120.00 " »»____ " »' $40 .00 " '»___$41-18 r >f >9 . tfcjj.oo •»» * nn - MM aow f^Mi Ma W^^doutfjffi. "^LS^wTMSnrs®«- "61 * * Nn^da" * *** ronk, % \ M WW0f mM STBElIJJ Moon Ron, Pa. Prosim urednika; da uii odka-že malo prostora v našem listu Glas »Naroda. Vsak začenja z delom, tako bom pa tudi jaz. Kar se dela tiče, .smo Se skoraj na. tistem kot .smo bili. Prav malo se po-zna, da gre kaj na boljše. Kateri ima delo. pa mora delati skoraj zastonj. Tukaj v Pennsvlvaniji sedaj štrajkajo skoraj povsod, ter se ubogi majnerji bojujejo za svoje pravice. Sedaj se še nič ne ve. ali bodo zmagali ali ne. Da malo človek pozabi na iv«ak-danje nadloge, sem se pa namenil, da grem obiskati prijatelje ter sorodnike v Akron, Ohio. Seveda, ko sem zjutraj zapustil dom s .svojo družino ter smo se podali na pot, še slutil nisem, da bomo preživeli par tako veselih ur. Ko pridemo k Petru Skvarci in Mrs. Marv Valant, pride takoj prijatelj Louis Valant ter reče: Popoldne gremo na domačo zabavo, katero priredi pevski zbor "■Naš Dom". Malo smo se branili, češ, da imamo dolgo pot nazaj, toda nič ni pomagalo. — (Ireste z nami. pa je! — Tako je tudi bilo. Ko pridemo tia farmo, jih je bilo že precej tam, nakar .so tudi (»stali prišli kmalu drug za dru-drugim. Ko je bila ura tri, se pa zberejo skupaj ter zapojo tak«» krasne pesmi, da nam je bilo prav milo pri srcu: Ko so zapeli pesem : ^Kje je moj mili dom?" so nam po hotele .misli v rojstni kraj, kjer smo neštetokral slišali lake pesmi peti. Rojaki, tako vam povem, da kaj takega nisem še nikdar slišal. Tast pevskemu zboru "Naš Dom" v Kenmore, Akron, Ohio in čast učitelju Mr. Franku Tomšiču. ker se trudi ter jih uči. Kakor sem slišal, naredi vse brezplačno. Mislim, da je lakih bolj malo v Ameriki. iDa pa ne bi naši pevci omagali. so ženice prav hitro začele nositi na mizo, tako da je bila hitro polna samih dobrot. Jaz nekaj časa gledam ivse to, pa sem si mislil, saj se po miza udrla nad tako težo. Pa sem se zmotil. Miza je ostala cela. toda drugače je bilo z našimi klopmi. Ko se je prva zlomila, so rekli:— Ha, saj ni čudno, ker so same debele sedele na njih, to ti je teža. da je joj. Toda ni bilo dolgo, ko so naši dobri pevci sedli okoli mize ter si pra-v pridno mašili usta s po-hanimi piškami in potico. Kmalu se zruši druga klop. in jih veliko pokazalo pete gori na mizo. Tedaj so se začele ženice šele smejati, ker tudi moškim klopi pokajo. Komaj so se naši pevci pobrali, se je začela tretja klop lomiti. Ubogi tesar, ker je tako slabo klopi naredil. Ne vem, ali se je bal naših ženic ali pa ni maral klopi popravljati, pobral jo je kar čez koruzo in krompir, nakani v grmovje. Ne ivem, če jih je prišel potem še kaj pogledat ali ne. ker naš čas je pošel ter smo se morali odpravili nazaj proti Pennsvl-vaniji. Rojaki v Kenmore so zelo prijazni; vsa hvala jim. Hvala Mrs. Mary Valant ter mojemu sorodniku Petru Skvarči ter Lrouisu Valant za vso postrežbo in prijaznost, katere smo bili deležni pri ivas. Hvala vsem skupaj. Imena ne morem vseh navesti, ker jih je bilo preveč. Zahvaliti se moramo pa tudi našemu vozniku, ker zna tako lepo svoj Ford voziti, da se nismo1 nikjer avrnili v jsrek. To je nas prijatelj Henry l*>kar iz Pitta-bugh, Pa. Sedaj pa moram končati z mojim dopisom, ker se mi je precej zavlekel. Bojim se. da ne bo zagledal belega dne. ker ima urednik preblizu svoj koš. Pozdrav vsem zavednim delavcem sirom Amerike. Frank Skvarcha. Strela ubija v. Po nervozno vročem dopoldnevu so se približali hudourni oblaki "nad krško pokrajino. Grozečo nevihto so javljali štervilni bliski, ki so razsvetljevali potemnelo nebo. Večkrat zapored je strela u-darila v bližnje vrhove, enkrat tudi v strugo Sa»ve. kmalu popoldne pa se je ra zvedel o za tragično smrt šestletnega otroka, v ka- I terega je treščilo. ! . I Posestnik Pirnat iz Sennš pri Krškem je imel na priblHžno 300 m od doma oddaljenem polju pšenico. Ko je opazil bližajočo se nevihto. je v spremstvu svojega sinčka Joška hitel po suho pšenieo. katero jp z dvema kraivama srečno pripeljal že na domače dvorišče in ustavil pri podu. Medtem ko je sam hitel nazaj po izgubljeni snop, je sinček držal na vrvici obe vpržeeni kravici. Nekaj hipov nato je okolico pretresel udar strele, in ko se je Pirnat . julija je bila pred petčlan- Jskim senatom na okrožnem sodišču v Celju razprava proti 37-!et-nemu Antonu Volčanjškn, posestniku in rudarju v Pokleku pri lila nci v seVniškem okraju, in njegovi 34-letni ženi Neži Volčanj-škovo, ki sta bila obtožena, da sta oh koncu decembra 1932 v Pokleku sporazumno in po zrelem preudarku usmrtila 74-letno preužit-karieo Marijo Budnovo, da bi se rešila preužituih bremen. Obtoženca sa 15. novembra leta lf)29 kupila od Matilde Hastano-ve njeno poses K-o v Pokleku za 32.000 Din in prevzela v izroeni pogodbi iz leta lfh>4 določene m vknjižene stanovanjske in prev-žitne pravice nad 70 let starega Jožefa Budne in njegove žene Marije. Ob koncu lanskega avgusta sta obq prevžitkarja na sumljiv način zbolela. Pravila sta, da sta imela v kleti hladno vodo, ki sta jo pila kmalu pa ju je začelo peči v žefortcji.iiii prsih in pričela sta bruhati. ;Ko' sta iv Isti vodi skuhala krompir in ga vrgla piščancem, .so ti poginili. Od takrat •sta oba prevžitkarja bolehala in se pritoževala sosedom, da štabi-la gotovo od obdoželncev zastrupljena. Jožef Budna je umrl lani 3. oktobra. Po smrti svojega moža je Marija Bndnova večkrat izjavila, da bi se rada izselila, ker se je bala. da bi jo obdolženca morda zopet ne zastrupila. Marija Budnova je. umrla letaš na Novega leta dan. Na podlagi nekega anomnimskega pisma, ki ga je se isti dan prejel zdravnik dr. M. Skof, je bila 3. januarja izvršena obdukcija trupla Marije Budno-ve. Pri kemični preiskavi njenih notranjih organov, ki jo je izvršil fiziološki instittit ljubljanske univerze, so našli precejšnjo množino arzena. Vseučiliški izvedenci so ugotovili kot vzrok smrti zastrupljenje z arzenom. Sum je padel takoj na Antona Volčanjška in njegova ženo Nežo, ki je odločno zanikala krivdo. Senat je ob 13.30 razglasil sodbo: oba oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Nenadna smrt dveh deklet v Savi V Hibniei pri Jesenicah na Dolenjskem se je primeril žalosten dogodek, ki je v .vsej okolici povzročil veliko sočustvovanje. Tragedija je slična oni. ki se je žpodila blizu Gornje Radgone v Mnri, kjer sta utonila dva mladeniča. Tu pa sta dve mladi de- kleti postali žrtvi Save. N es rečni-niči sta Marija Matkovičeva, stara 22 let, edinka posestnika iz Kontnega. in Amalija Bizjakova, stara 18 let, hči posestnika iz Ribnice. Sava nn tistem kraju, kjer sta se dekleti kopali, ni baš globoka, saj sta o»be lahko dosegali ti«. Po-dati pa sta se hoteli do prve sipine. ki je nekako v sredini Save in je zelo prikladna za solnčenje. Napotili sta se torej tjakaj, držeč se za roke in glasno pevajoč domače pesmi. Kar naenkrat pa je Matkovičeva izgubila tla pod nogami in je potegnila za seboj v globino tudi tovarišieo Amalijo. Šele po dveumem napornem iskanju so našli Amalijo Bizjako-vo, dočim so Marijo Matkovičevo zaman Iskali do poznega večera, j Šele naslednje jutro so ljudje, ki ASIRSKI KRISTJANI PORAŽENI London, Anglija, 9. avgust«. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so asirski kristjani vdrli v državo Irak. V" vec dni trajajočih bojih jih je pa par sto padlo, ostali so se pa morali na milost in nemilost izročiti iraškim četam. JAKO P0CENIda C * CLEVfcLANDU, z 2 trgovskima prostoroma in 3 stanovanji po 4 sobe, vse oddano; nasproti velikih tovarn, katere so pričele obratovati; jako pripravno za gostilno. Poslopje je v dobrem stanju. Proda se, ker gre lastnik na deželo. Za pojasnila piftete na : — M. K L E M E N 16119 WATERLOO RD., CLEVELAND, O. 8—11.14.17 Peter Zgaga TUDI LAŽ JE POTREBNA. Da. potrebna je. Nedolžna laž. seveda. Za božjo voljo, kakšen bi bil svet. če bi vedno čisto rr.s-nico govorili, če bi se nihče niti za stotinko inča ne zlagal! Neznosno bi bilo. nevzdržno, in sam ne vem. kaj še vse. Spodobna mera hinavŠčine. nežen proeentek laži sta sol in poper, ki nam delata življenje že vsaj kolikor toliko užitno. Vzemimo, da bi ljudje ne znali so šli na polje, našli daleč spodaj nn drugem bregu tudi njeno truplo. Splošno žalovanje prebivalstva se je zlasti pokf.zalo ob pogrebu obeh nesrečnih deklic. TRSTU PRETI NOVA NEVARNOST 44Kruha in zabave!" je že stari razstrojeni Rim zahteval od svojih inogočnikov. in če ni bilo obojega, so padale glave. Današnji Italija -ni so v tem pogledu res potomci starih Rimljanov; trnla razlikujejo se vendarle od njih toliko, da se v nedostatku kruha dajo premamlja-ti z raznimi zabavami, ki jih jih državni krajevni mogočniki nudijo dan za dnem. da bi ob njihovem hrumu in šumu preslišali neprijetne glasove praznih želodcev. Ty način preslepljevanja lačnih ljudskih mas se je prenesel i? stare Italije tudi v naše Primorje. Dandanes, ko Tr.st. odrezan od vsega svojega zaledja, le še životari, ko se poti-homa pripovedujejo od ust do ust grozne stvari o stradanju brezposelnega ljudstva, se prirejajo tu hrupne veselice tako imenovanega ''tržaškega julija*\ ki naj na eni strani privabijo v Trst tujce, na drugi pa nasujejo v oči ljudstvu peska, da hi ne videlo svoje bede. Toda vse to ne pomaga nič. Tr-žačan, domačin, je vse drugega značaja, kot pa. je Italijan iz kraljevine. TržaČan vidi luko praznih ladij, vidi vse večje skupine ljudi brez posla, ljudske vrtove ves dan polne možakov, ki lačni posedaio po klopeh. Tržačan vidi vse to in ve. koliko je odbila ura. In tržaški promet res pada in pada. Po zadnjih. itak zelo umetno sestavljenih uradnih poročilih je v prvi polovici letošnjega leta znašal promet samo 14 milijonov 949.344 kvintalov in je napram prvi polovici lanskega leta padel za nič manj kot 3.355,000 kvintalov. torej za petino. Ali če bi ostalo vsaj še tako, kakor je danes? Toda obetajo se Trstu še veliko slabši časi in strahu pred to strašno lx>dočnostio je dal izraza te dni celo sam "JI Popolo di Trieste", opozarjajoč tržaško in vso italijansko javnost na, nevur nost. ki preti italijanskemu Trstu od največje prijateljice fašistične Italije —> hitlerjevrske Nemčije. "Popolo" pripoveduje, da se je hitlerjevska Nemčija odločila, da zgradi rensko-dnnavski prekop in tako ustvari načrt, ki je bil zasno- van že pred svetovno vojno, čigar izvršitev pa so preprečile vojna in povojne homatije. Sedanja Nemči ja pa hoče izvršiti ta načrt, dasi bo treba za to ogromnih sredstev, j Zaposliti hoče pri teh delih veliko j šle vi J o svojih brezposelnih, a izvršit fv načrta pomeni njeno popolno osamosvojitev v trgovsko-promet-nem pogledu. Ves njen promet, zlasti iz južnih njenih delov, ki je doslej težil k Jadranu, krene pr> dovrši t vi prekopa po mnogo cenejši vodni poti proti severozapadu. Tržaški <4Popolo" je prepričan, da ho imela zgradnja rensko-du-navskega prekopa brez dvoma težke posledice za jadranski promet, zlasti pa za tržaškega, čigar sega prav do tjakaj, kjer se bo pričenjal prekop na Duntfvn. do Kegeushur-ga. List se sicer tolaži, da ostane, j sodeč po sedanjih razmerah, tudi po zgradbi tega prekopa vsaj Avstrija izvesta Trstu in zato vlači na dan zopet načrt predilske železnice, ki naj bi skrajšala prometno pot med Avstrijo in Jadranom, t. j. Trstom in Benetkami. Ce ni druge, je seveda tudi taka tolažba dobrodošla. Toda, če se zgradi dunavsko - renski prekop, bodo kljub vsemu — sicer se pa po-^ jlitično obzorje dandanes menja žeji > hitro — na Dunaju pač tudi iloliko dobri računarji, da bodo znali izračunati razliko med vodno j in železniško prometno potjo in bo-j do s svojim prometom krenili po .tisti poti. ki jim bo cenejša, po vodni, ki ne vodi v — Trst 3 Tržaški strah pred drensko-du-| navskim prekopom je popolnoma upravičen. Po tržaški svobodni lu-ki že danes raste trava. Kaj šele .bo! Če so starši prestrogi. V Melineih pri Velikem Bečke-reku si je končahf življenje 17. letna hčerka mlinarja Lazarja Se-ktiliča. Nada. Starši so prepričani. da je šla v smrt. ker so bili našli pri nji pismo njenega fanta, ki ga je skrbno skrivala. Rotila jih je. tiaj pisma ne prečita jo. pa j*1 niso hoteli uslišati. ti NAMERAVATE prirediti VESELICE, - ZABAVE OGLAŠUJ!E ^—=— •— ——^—*-— i - i "GLAS NARODA" m fita nm« v*U članstvo, |trni pu 4*1 Slovenci v vrnil olcoHcl, Cfltt 2A 9&ASE SO ZRERflt - lagati, da bi govorili neprestano resnico, -vedno in ob vsaki priliki, zdaj in na vekomaj — amen. Križ božji, saj bi se že ko j prvi dan podrl «vet. V nedeljo zvečer bi prišel mož domov, žena bi ga v kuhinji čakala in mu rekla osorno: — Zdaj pa povej, kaj .si počel, kod -i hodil iti kje si bil : Odkašljal bi se. ker hi se mu strašno zaletelo, in bi. na pragu stoječ, začel govoriti čisto resnico : — Oh eni popoldne smo zašla-pali z delom. .Vam- raval sem iti naravnost domov, pa sem se v dolgih letih tvojega sitnarenja že precej naveličal. So šo trije taki tiči kot sem jaz, in smo šli in začeli piti iu k vat t at i. Tri dolarje In petindvajset centov sem za-kvartal, petinsedemdeset centov sem dal pa za pijačo. Tako je bilo in nič drugaee. Zdaj sem tukaj. Pa napravi, kar hočeš. In ona bi napravila, da hi se Bogu zasmilil. Zato je pa bolje, če rečeš: — Overt a jm sam moral delati prav do tričetrt nrf sedem. Pa misliš. da mi je plačaj i Ah. kaj pa še! Za cele štiri dolarje, me je kresni I. iN o, pa bova ž.* prišla skupaj. Še je pravica na svetu. Sam Tlog. da imamo tako dobrega pre-zidenta. On bo že skomandiral. p.* magari če moram pisati uaravnost v Washington. — O. ti ubogi revž! — .se ji boš zasmilil. — To pa res ni prav. da te tako pulijo! Ja. »'dina sreča* da imamo takega prezidenta. Kar sfiksaj jih! ("e ti ne boš pisal. boni pa jaz pisala. Gotovo si lačen, revež.' C'akaj. ti bom večerjo pogrela ... To ti je dokaz, dragi rojak, kaj lahko napravi mala in nedolžna laž. Ti lepo poveeerjaš in ležeš, ona se pa še nekaj časa jezi na brezsrčne kapitaliste, v nedeljo zjutraj pa že na vse pozabi, nakar je blažen mir do prihodnje sobote. Ali pa. če bi ženske ne znale lagati! Kaj bi storil, dragi rojak, če bi ti. domov prišedši. začela resnico govoriti: — Vem. da boš hud. toda lagati ne znam in zato ti bom povedala, kaj in kako. Saj se spominjaš, tistega formana v šopu? Tistega, ki si ga že lani postrani gledal in si ga hotel že parkrat pretep.stif Be.,, da ni prav mlad in da je oženjen, pa kaj to, saj sem jaz tudi omo-žena. In tako sva se sporazumela in se zglihalA. Meni se prav nič grd ne zdi. ampak se mi celo do-pade. Dolgo me je nagovarjal, naj grem ž njim večerjat, pa ni nič opravil. Danes sem si pa mislila: — Saj je vendar ženska zato ustvarjena, da je moškim v tolažbo. Sla sem ž njim večerjat, po večerji pa teater. Po teatru pa zopet večerjat, nato pa v Oenral park, kjer pa ni bilo posebnega teatra. V tem letnem ča&u so vk* ki opi zasedene, iu policisti švigajo gori in doli ter skrbe. da ni nikjer kakega posebnega teatra. Rekel je. da me bo drugo soboto drugam povabil. Tako. zdaj aeru ti povedal, zdaj pa napravi kar hočeš. In tvoj preljubi mož. hi tako napravil, da bi tebe j»o preteku četrt ure odpeljali v špitai. njega pa pred sodnika, odtam pa v Sing Sing. Ali so za tako malenkost potrebne take komedije? Jaz bi rekel. da niso. Ko prideš pozno ponoči ali že zjutraj domov, se malo zlažeš in mu enostavno rečeš: — Neki moji prijatlejiei. ti je ne poznaš. Ju-dovka je. sem dala lani našo potico pokusiti. Neprestano me je. silila, naj jo naučim delati in peči naše potice. Vedno sem se obotavljala. danes me je pa vseeno spravila s seboj. Pet svojih prijateljic je poklicala, in so gledale, kako sem utepala testo. Potem smo se pa malo zaklepetale. Sama -vem. kako na^lo je minil čas. Na vsak način m? je hotela pridržati, da bi spala pri nji, pa sem se kar naglo poslovila, ker vem. kaj je moja dožnost! V soboto jo bom šla vpraSM. kakšna je bila potica. Ta nedolžna laž ponavadi toliko zaleže, da te mož ves navdušen objame in konštaiira: — ŠTi-kott se ne ho navadila peči takih potic, kot jih znaš ti peči. To mi smeš verjeti, draga moja! •No, 'vprašam vas. prijatelji in prijateljice, ali se nedolžna laž izplača ali ne? a Ut AS NARODA" KEW YORKrjgtfPA^V AgWPT M, W* V nekem kitajskem mestu je ži-v» I krojač Tse-lu. Spretno je »tikal iglo. timet ni Ako je kroji] in šival obleke, in zato ko ga imeli za najboljšega krojača v vsem mestu. Poglavar sosednjo pokrajine je potreboval nove slavnontne obleke in je paradi tega ukazal, da ga pokličejo k njemu. Naj |x>k«že. kaj zna, ko ima tolikšen slove*. Prišel je torej Tse-ln k poglavarju in mu vzel mero. A zdajci — ('emu ti Ivi to pri šivanju obleke? — je odvrnil mandarin in pokazal tako svojo radovednost. — ('emu * vprašate, je rekel krn. j»e Tse-lu. (ilejte. stvar je taka. C'c še ni dolgo, kar ste bili imenovani za n pravnika (mandarina) te dežele, ste — prav gotovo — na to «'ast zelo ponosni in držite glavo jt vprašal dostojanstvenega man- visoko: v tem primeril bi bilo tre-ibrina: I bn pustiti sprednje robove malo — hodite tako ljubeznivi pa mi i daljša. Ce je prešlo vetik i ra 11 let. je bila težko ranjena proti zaroki z mlado Belo. Oee je . . .... . , ... 1. .... . . . . /Nesreena otrocicka sta bila ubita kina. ki ni hotel zapustiti svoje J iz vol jen k e. izobčil iz rodbine in preklel t»*r to tudi objavil v li- Mih. Predragov oče. Nenad llarnekijNa očetovem fTobu se je zastm-je bil do leta 1921 pravoslavni du-j pila. hovnik v mali vasi Sirig blizu Se- V Bezdatni si je končala živ- z očetovo lovsko puško. Kdo jo streljal, bodo šele dognale oblasti. gt-dina in 'velik prijatelj Milana .Vedeljkova. uglednega posestnika v isti vasi. Njuni otroci so se T.sak dan igrali pred malo pravoslavno cerkvijo sredi vasi in so prihajali tudi drug k drugemu v vas. Po svetovni vojni sta Bara«"-ki in Nedeljkov optirala za jug. državo in je Ha rački dobil mesto Ijenje ,14-letna llona Spitzer. lii-la je ločena od moža in po ločitvi .je postajala vedno bolj melanholična. Z'veeer je odšla na grob svojega očeta na židovskem pokopališču in prosila grobarja, naj o-1 krasi grob s cvetjem. Grobar je pa slutil nesrečo in njeni prošnji ni hotel ugodit L Tlona je odšla do- Btrašna smrt dveh otročičkov. V. vasi Cornji Dubmvac blizu Cakovea je pustila Ludovika Posel svojega dveletnega nezakonskega sinčka samega doma. Ko se je zvečer z domačimi vrnila, ni bilo otročika nikjer. Sele pozno zvečer se je nekdo spomnil, da je morda otročieek utonil v bližnji mlaki. In res so nesrečnega otro- j čička potegnili mrtvega iz mlake, hotela — Druga podobna nesreča se je pripetila v Raboveu v Prekniurju, kjer so pustili starši triletnega sinčka Stipana Košalina samega j raz,,f^a do^tia. Deček se j? po njihovem j odhodu prebudil in hotel je oditi iz hiše. pa so bila vrata zaklenjena. Postal je žejen, pa je opazi) steklenico, ki pa je bila polna oe-tove kisline. Misleč, da je v nji voda. je napravil nekaj krepkih požirkov iu kmalu je v strašnih mukah izdihnil. Starši so ga našli I doma mrtvega. gorju ter sta «e dobro razumela, dokler niso strokovnjaki ugotovili. da je rudnik v Za'vrsn blizu Va-raždina »vreden 400 milijonov. Po-znanovie trdi. da je on nosil večino stroškov in tla zaradi tega Da-skalovič ni imel pravice vpisati glavnega rudnika na svoje ime. Nasprotnik pa odgovarja, da sta si lastninske pravice v ]>opolnem sporazumu razdelila že poprej, ko *e še ni vedelo, kaj *e da pričakovati od posameznih rovov. Važne priče pri tej zamotani pravdi so delavci, ki vedo pove-dati. Has j<» bila stopila i/ hiše na iili<*<». Kar je vsa prestrašena nepremično obetala. Nad njeno glavo se je nenadoma odprlo okno in služkinja gospe Poidevmove je zakričala: j — Držite tatico!... Držite tatico! I Marjana je napravila obupen poskus in za-jčela je na vso moč bežali. .. Hi) je že skraj- 400 milijonov _" «L J reroučitelja na nčiteljineu v Stim-, mov, kjer je imela pol litra raz-horu, Netieljkov pa si je kupil le- i redčene kamene soli in jo je na po posestvo v Horgošu. Pred ne- očetovem grobu popila. Dva dni kaj leti pa -je bil Harački upoko-! «e je mučila, potem je pa umrla. jen in je dobil in est o paroli a v |______ Horgošu. Stara prijatelja sta bi-; la vesela, tla ju je spet usoda i »družila v enem in istem kraju, ! že bolj pa so se veselili snidenja njun: otroci. Predrag in Bela sta •e v spominu na srečno otroško dobo zaljubila in je bil R"lin oče vesel te srčne zveze. Predragov ; oče, ki pa je imel najbrž kake j druge namene s svojim sinom, pa J je takoj, ko je opazil razvoj mlade ljubezni, prekinil vse zveze s; svojim starim prijateljem in tudi ' sinu prepovedal wake stike z Ne- , deljkovo rodbino. j Pravda za rudnik, ki je vreden | voj«'.h 11 ° »»1«"»«» *«' ^rog . pric in po tezini aktov to najvec- j ji proces v zgodovini pravosodja se vodi že nekaj časa pred sodiš- v Bosni. Drugi dan razprave je čem v Va ra žd in u. Pra-vdata se j branitel jem obtoženca uspelo nve- Spiro Pozna novič in llisto Daska- j Jjaviti še neke razbremenilne pri- lovie. ki sta se skupaj lotila "k | če in je sedaj zaradi njih razpra- sploataeije riul v Hrvatskem Za-iva preložena na nedoločen '»as. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York Ne da bi vedela, kaj počenja, se je naglo približala vratom v salonček gospe Poidevinove ... Njena drhteča roka je pritisnila na kljuko. Vrata so se na steza j odprla. Tiho se je splozila v salon; človek bi mislil, (da je poklicna vlomilka. Drhtela je od strahu... Kri ji je zastajala v žilah... Obstala je in prisluhnila. < 'e bi jo tu kdo presenetil! Misli, da bi bila osumljena vloma, se j* tako ustrašila, da je stopila korak nazaj. .. Hotela je zbežati. toda v saloneku jo je zadržalo nekaj silnejšega od njene volj;. Zakaj? Tega si ni znala pojasniti. In vendar se je plazila ob pohištvu, otipala je vse. kar ji je prišlo pod roke. Kar so se začni i udarci stenske ure. . - - , .. .. , _ ; tu ca s. Na vogalu ulice se je prikazala \o- Marjana se je zdrznila. Naenkrat se je u-i jaška patrulja, strašila, kakor se ustraši zločinec vsakega; L|m,i(. So tli] V>H| sfj..mi kričali: — Pii- *mm- mite jo... Tatica... Torej je bila tudi ona zloči-nka ; Marjana je bežala neverjetno hiiro... Na Ta misel, ki bi jo bila še malo poprej <>d-! <»vinku ulice je ncopaženo smuknila v tem-ločno zavrgla, ta misel ji je zdaj neopaženo '■1,0 vežo. obtičala v glavi. - In tam. stisnjena v kot. je slišala korake vojakov, hitečih mimo hiše. K sreči niso opazili, da je zbežala v vežo... Mislila je, da je rešena... Izgubili so bili slekl za njo. In Marjana je vsa drhteča od groze previdno stopila iz veže in čim s«' je prepričala. da je nihče ne zasleduje, je začela znova bežati. Vsa zasopla je prihitela domov, kjer je našla .Jakoba. Dala mu je denar. »Sprejel ga je z zanič! ji vi m nasmehom. — Prišla si bas pravočasno. — je dejal, — kajti ta hip sem horel oditi. Tn ne da hi jo vprašal, kje je dobila denar, je pripomnil: — ('akam te k večerji s svgjimi prijatelji... Saj prides... hočem tako. K večerji!./, ne. pod nobenim pogojem ne! Tatico, zločinko je napravil iz nje, ne da bi plačal nujne dolgove, temveč, da bi mogel s svojimi prijatelji imenitno povečer- Ni se več bala. Zroč nepremično na uro. je onemela od groze pri misli, da jo čaka Jakob že dobro uro. Zdaj, to je do4>irr čutila, bo kradla, če le nanese priložnost-. In v svojem obupu sploh ni več pazila tin to. da se njeni koraki slišali. Hodila je po salonu liki tigrica, zalezujoča svojo žrtev. Plen ji je moral priti v roke. .. brezpogojno. Tisti hip so se oglasili v nji nizkotni nagoni z vso silo.. . Z neverjetno brzino je padala v hrezdno, ki naj bi pogoltnilo vse, kar je še bilo vjiji poštenega. Na njenem sicer tako mirnem obrazu se je pojavil \y.rnz brezčutne krut ost L Naglo je skočila k skrinjici iz rdečkastega lesa. V nji je moral biti denar ali pa nakit. Zdaj ni več omahovala. Iztegnila je roke. hoteč odpreti predalček. .. Tedaj je pa ob- ^ lat i MOLITVENIKI Key of Heaven: fino vezano .... t usnje rezano .............. t bAjflnejSe usnje vezano Sin pa se ni vdal in je postala : očetova jeza tako strata, da ji je dajal duška pred sovaščani in cehi pri neki svoji pridigi v cerkvi, i fr*tari 'Nedeljkov ni mojrel razumeti. na nak način se je staro prijateljstvo spremenilo v toliko sovraštvo. hčerini ljubezni sicer ni nasprotoval, 'brigal pa se je za to, vnik IJubavnib In drugih pisem----------------------.75 Ojaten beton ................................Jtt Obrtno knjigovodstva .....................2.50 PrrotninarstVQ. broSlrano _________IJ^O P r« rila ra oliko ..........................03 Pclhifne motnje na aJkebolskl pod- lagi .....................................„^75 .1^0 pravo in revolucija (Pltamlr) ........M ^Ai | Predhodniki In idejni utenseljl roškega idejallzma _________________| J$ 1A0 1.80 Mlekarstvo Nasveti la hilo in dom Na Jbolfks sKOv, KaMlks, 1 del ___________:.______ da - Radio, osnovni pojmi Is Radio tehnike, vezano .....................t^— broSlrnno ....................................1.75 Slovenska narodna mladina (obsegn 4D2 strsoh .......... Spretna kuliarics, trdo rezana Sveto Pismo stare in nove zaveze, iepo trdo resa na ___________________S.— Sadno vino .......................................40 Sadje v gospodinjstvu ...................„75 L'*na knjiga in berilo laškega Je-' zika -----------------------------------00 Učbenik angleškega jezika trdo ve«._____________________AA0 broširano ............................^...1.25 Uvod v filozofijo vVcber) 1.50 Veliki slovenski spisSvnlk: zbirka pisem, listin in vlog za ss- stala. Na skrinjici, ki jo je hotela šiloma odpreti. je stal nabiralnik, kamor so spravlja- Pri tej misli je zabolelo Marjano srce in jeza jo je obšla... Videla je jasno, kako le delavke skr omne prispevke za Madelei-1 ^loboko ^ padla, ^»» ala je zopet po^mn. nino siroto ki ji je bil že upadel, in odgovorila: Obstala je, nesrernira, drl iter }>o vsem telesu, obraz posinel, oei uprte na bla^ajnico. Stala je pred izvivitvijo zloeinh... kajti zdelo se ji je Jda že sliši ^las pokojne Madeleine, strašne kliee iz mrtvaških list: "Zločinka!. .. Zloeiuka!. .. Zloeinka! Kaj s je godilo > njenem srni v teh strašnih trentukib i Kako je bilo rno^oee, da je izgubilo to pošteno dekle kar naenkrat vsa „..1.50 i plemenita eustra, da je padla na najnižjo L<® i stopnjo zavrženosti t Kar se ji je Zazdelo, da sliši z ulice glas... Da, bil je Jakov ^las, govoreč: — Odhajam, Marjana, za vedno! Zklaj je bilo vse končano'. Nobena sila ni mogla več zadržat i nesrečnike na robu pre-]>ada, kamor jo je )>otiskala usoda. Naglo je iztegnila roko po nabiralniku. In ker je bil prevelik, da bi ga mogla skriti, Veliki vflevedež Vettilna knjižica ...... Zbirka domaiih zdravil Zdravilna rtHUa.........................„40 Zet in ulevM. slsvar naravnega zdravilstva____________________________ Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ..........1 JO Zdravje mladine_______________________1.25 Zdravje in bolezen v deosoči hiši, 2 zvezka _________________________1-20 Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek ________ Prerokoval ne karte .— sebnike in trgovce ------------1.251 ga je razbila. Ves denar se je raztresel po I tleh. Bilo je nekaj srebrnikov in peric... Pe- NaroČite se na "GLAS^TAROBA'' največji šloveAtki dnevnik t Zdrtoienih državah. jl(tie, ki so jih bile prištedile usmiljene delavke, da bi ne ostalo dete nesrečne Madeline brez vzgoje. Marjana je obstala, .srce se ji je trgalo, vest jo je pekla, da je ukradla denar, namenjen otročičku pokojne družice. Toda tisti hip se je znova začni Jakobov glas. Jakob je odhajal in prepeval pojievko, govorečo o fantu, ki mu ni prav nič hudo, da je izgubil ljubico, ker. jih lahko dobi na vsak prst deset. Marjano je spreletel aiu'az. Ne da bi se zavedala, kaj dela, je z obejna rokama pograbila denar m zbežala. Napragtl jt sree&fla služkinjo... Molče je hotela bežati dalje, .toda- služkinja je opazi- — Ne pojdeni! Tedaj je pa ošinil Jakob Frocliard ne-srečnieo z enim tistih pogledov, ki so ji vzeli vedno ves odpor.. Zgrabil jo je za ramo. rekoč: — Pojdeš... Hočem tako! Potem ji je pa obrnil hrbet in jo pustil vso obupano, zdvojeno. strto. Nesrečni ca je ilitela iti solze so jo dušile. Odvrnila je pogled, da bi premagala izkušnja vo in ne zrla za Jakobom. Vračala se ji je razsodnost, obenem jo je pa silno pekla vest. Sramovala se je. da je tako popustljiva. Tu v glavo ji je šinila misel. da bi se zatekla v naročje smrti, da bi ušla lopovu, ki jo je bil pogubil. ( Da lje pri h ofl n jie ; Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le* pik romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne, i • - • Knjigarna "Glas Naroda" f tlAI I i 1 O O i1 HEW YORK, TODAY, AUOU8T 11, 1933 ^REGINA Roman iz : življenja : ZA "GLAS NARODA'' PRIREDIL I. H. iNjegova blazna ljubezenska strast se je v trenutku preobrnila T sovraštvo, ki ni bilo prosto divjega jmželjenja. Navzlic vsej svoji jezi si je požele! Kegino iu ker je ni inogel dobiti, se je hotel ina-ieevati. Regina in Valter si nato stojita nekaj časa molče nasproti; gledala sta si v oči in v njih brala, kako draga sta si med seboj- Molče razprostrt* Valter svoje roke in ravno tako molče mu zleti Regina v naročje. Dolgo se držita v tihem objemu in se poljubljata. Nato pa pravi Valter poln sreče: — Regi. (zelo lahkomišhjeno je bilo. da sem dal duška svojim občutkom, toda videl sem v tvojih očeh. da m* ljubiš, kakor jaz te-In — z božjo pomočjo bova že prisilila usodo, četudi uva oba revna. Ne morem ti dati tako blestečega življenja, kakor Schott. toda — na rokah te bom nosil, moja Regi in osrečil te bom. tak > gatovo, kot te gotovo ljubim. Ali hočeš postati moija žena? Tako ju j i Sehottova predrznost hitrejše prrpeljaja skupaj, kot sta si mislila. 1 n nobenemu tli bilo žal, čet-udi je ibilo žalostno, kar Valter pripravil svoji ženi. kajti še danes morata prenašati Sehotto-vo maščevanje, ker je bil Val te rje v predstojnik, pa vendar sta bila čez \>.e meje srečna. Regina je moža obdarila s hčerko, kar je popolnoma izpolnilo njeno srečo. Mala Uršika je bila v šoli. Valter pi Y svojem uradu in misli go«pe Regine .so (hrepeneče letele k možu in T)troku, ko ju je pričakovala stoječ pri oknu. Nato pa se zopet loti svojega gospodinjskega dela, medtem pa neprestano prisluškuje, ako že tako težko pričakovana ne prihajata. četudi je vedela, da bo šh mož in otrok. od tam podaljšana v Kairo. Najprej tedaj skozi južno afriško uni Z eno besedo: velikansko podjetje. Cesta bi v velikih razdaljah -vodila čez gorovje in gradba. ki jo že v teku. pride sedaj kmalu na težavna mesta, kjer je potreben prevdaren, drzen in ženijalen voditelj. Iu ravno takega družba ni ma. Ima sicer zelo dobre in zanesljive nadinžininje. toda nobene ženijalne glave, ki bi mogel obvladati ležkoče. ki »e bodo sedaj kmalu pokazale. Moj strie ve. tla nam pri tej družbi vedno prihajajo nasproti zelo nenavadne naloge, saj delamo ravno v i.sli stroki. In tako sem včeraj prejel od strica pismo. v katenon me prosi, cki, ali pridenr sani in prevzamem to mesto. ali pa naj poiščein drugega primernega inžinirja. Moj stric mi najbrže zelo zaupa in v drugačnih razmerah bi me seveda vleklo v Transvaal. Toda na to niti ne smem (misliti, kajti v tem slučaju hi moral prekiniti vse vrzi z Eel o in tega ne morem. Strie mi je tako-j osla! tudi .pogodbo s podpisom družbe. Treba mi je samo vpisati ime knžinirja. ki službo sprejme. To je sicer zelo odgovorna zadeva za mene, toda. kot se vidi. mi zaupajo, da bom i/.bral pravega človeka. Toda to ni tako priprosto. Skoro eftlo noč sem 'premišljeval. i:a katerem bi našel vse potrebne sposobnosti in zmožnosti _ toda raznu tebe se nisem mogel spomniti nobenega drugega. Valter ga gloda z žarečimi očmi. (Dalje prihodnjič.) LARQBgT SLOVEim DAILY ta TT. 8. A. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. SLOVENIC PUBLISHING CO. travel bureau Z16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE llllllllllHUHf^ff^yj IZDAJALSKI PRAŠEK P.erlinska policija ima veliko o ži kože tri tedne, in nobena ke-pravk« z izdajalskimi uradniki mična snt»v ga ne more odpraviti, vencih tovarn, ki za izdatno pod- ■ Torej je nesrečni izdajalce ožigo- da tudi Bioktanin je razkrinkal kupnino prodajajo načrte, pat n- te in slično. konkuretntom ali celo v tujino. Kakor poroča "Lokal Anzeiger" je mik policij san. (V ostane doma in čaka. se ho izgubil sramotni madež, poišče in razkrinka policija Operavija je trajala dobro uro in zdravniki .>.0 izjavili, da je potekla povsem normalno. Neki reporter, ki se mu je posrečilo Videti in govoriti s preobraženo (Ji-zelo. poroča, da je bivši Aladar človek valovitih las in nekoliko moškega obraza, prsa pu mi oblikovala, kakor pri deklici v puber-tetni dobi. ii na domu. naklonil neki ke- r iaiv<> ir/iMi jjru-amivana ne priuaja- .....; '.......zanesljivo sredstvo vjv Berlinu več nastavljencev. ki so, poteklo kake pol ure. predno prideta pra-ka "bioktanina". Osum J prodajali trgovske in obrtne skriv-1 "Venkov" , 1 jen uradnik mora nekega dneva nosti svojih delodajalce.. j okoli 200,(M>() * odati na pošto vjeliki zavitek. Sluti, da 'vsebuje važne listin.'. — Ali si že slišal. Valter, da je bil dr. Sehute povišan za nad- Pohiti z njim v svojo sobo, ga od nižinirja in njegov načrt za most bo izvršen? Pre nad samovarom. v naglici fo- Dr. Valter Kronek se zgane in njegov zarjaveli obraz nekoli- tografira vsebino in potem mirno g*re na pošto. Toda četrt LUŽIŠKI SRBI NAJ BI SE PRESELILI ko pordeči. Dvign* se o tvoj načrt zvezan a te sovraži, čutimo vsi. Poznam ga tudi kot zelo mašč-, valnega človeka. Se nikdar te nisem vprašal, ali si kdaj imel kak opravek ž njim. Kronek si lase potisne s čela. — To zasebna stvar in je že stara deset let. Tebi bom povedal, Ilfinrik. toda (zaupno. Schott .je nekdaj »nubil mojo ženo. Njegovo ponudbo mu je odbila, navzlic temu. da je bil bogat in že takrat nadinžinir. in je izbrala mene, ubogega inžinirja, ki ni imel ničesar drugega, kot svoje znanje in službo, iv kateri je zaslužil komaj najpotrebnejše. Od one*a časa ime sovraži. Nikdar mi ne .bo odpustil. da sem ga pognal z bojnega polja in vem. da tukaj pri naši družbi ne bom nikdar prišel »naprej, dokler je on na krmilu. Ve«H moram še biti. da me ne odslovi, kajti zelo težko ie kje drugje dobiti službo. Pomilovalno ga pogleda Brand. — To je vražja stvar! Sedaj razumem vse. Njegovo sovraštvo je gonilna sila nje-ove-a delovanja. Mož, kot je on. nikdar ne odpustil svojih porazov. Zal. da ima za to moč. Revež — kako težko ti je moralo biti ta leta prenašati vsa ponižanja, ki ti jih je po-Azročil. In biti še vezan! Njogctv vpliv, žaUbog. seže deleč. Valter mu prikima. - — To vem: žalibog le predaleč! Tudi če bi imel kako upanje aa bi pri kak. drugi tvrdki dobil kako mesto, tudi to bi mi 7a<*re-* D™P«'V bi že davno šel. Toda imam ženo in otroka in se" ne smem podajati v nevarnost, da bom brez .zaslužka. Sehott bi mi onemogočil vsako priložnost *a drugo službo, to vem. Obdržati me hoče v svojih rokah, da si more na meni vedno hladiti svojo jezo. Toda Bog ve. da 1*i?a ne bom mogel več dolgo "prekašati. Zadnje besede so prišle iz Kronekovih ust kot krik. Brand ga nekaj easa gleda, nato pa pravi: — Ako ne bi bil poročen, bi ti mogel preskrbeti zelo dobro službo. ker ti si kot nalašč za to. Takoj bi mogel nastopiti kot nadinžinir m bi zaslužil mnogo denarja. Toda je v tuji. divji deželi, kar ni ne «za ženo. ne za otroka. Valter ga vprašujoče pogleda. -- Nikar ne govori tako. da se mi bodo še bolj cedile sline Kje je taka služba* . — ,Sam fiem dobil ponudbo, toda sem se ji moral odpovedati. Naj ves, da sem zaročen in EI& Lurtdova je edina hči svojih stanov. Nikakor ne bi hotela iti z menoj. Ker sem sam. kot ivefi. premožen. m« ni preveč vleklo, da bi prevzel to službo, četudi je zelo zanimiva. Toda Transvaal > daleč! — V TransvaaJu je bila na razpolago ta služba!? — Da! Saj veš: v Trausvaalu imam strica, odinega brata moie pokojne matere Se mlad se je izselil v Transvaal, je imel srečo in je aedaj v družbi z nekim Anurlež-m in onim Burom. Ustanovili so veliko cestno in železniško delniško družbo in so njeni voditelji, j Vanderrelde. Komer & To. se imenu ie tvrdka. Vendervelde ie Bur. moj atrie se <>»e Kornfr m jpod Co. je označen Mister Thidleigh, an- j gleški družabnik obeh. Maj stric je bil zelo pameten." da si ie izbral enetra btrmkega in enega fcngtefflcega družabnika, tako vedno uzi ! va «den prijateljstvo kake gotove stranke in tako so pri vseh v^d-no na dobrem glas«. Sedaj imajo v načrtu zgraditi avtomobilsko certo, ki bo vodila is Kapstadta v Nemško Vzhodno Afriko ter bo ' ure po zneje se nenadno prikažejo na .pikali izdajalca vijoličast i madeži. Pohiti k umivalniku, a od vode ■jKistanejo madeži še temnejši. Zapušča na brLsači. mizi. papirjih svoje prstne odtise. Sčetka. s k.i-tero poskuša oprati roke. poslane takoj vijolčasta. Bioktanin .>e dr- ŽENSKO predlaga, naj bi se luži - k ill Srhov, ki živijo pod krutim jarmom Ilitler- MAČfifl CC 1C CDDCMCIJII IM. car.stva. preselilo na (V lllUjlU JE drKtmCniL »jliuslovaško. Prebivalstvo raj hi se izmenjalo, iu sicer naj hi se iz ('••-hoslovaške preselilo toliko Nemcev v Nemčijo. Takšna izmenjava prebivalstva se je že izvršila med Na Apponvijevi polikliniki \ jfJrško iti Turčijo, koso Turki pre- Budiiuiiešti so te dni zdravniki iz ! gnali* (Jrke iz .Male Azije. Pred- ! , — vrnili operacijo, pri kater i .se je l log "Venikova * hi bil za Cehoslo- 18-letni Aladar Kriimer spreme- j ke ugoden. 1<»-; do sprejeli, ker so .sklenili preba- peraciji so odnesli iz dvorane na-j'viti 21)0.00(1 lužiških Srbov v svo- me.stu Aladarja Kriimerja Gizeloijem želodcu, lačnem po tuji zem- Kramer. lji in tujih narodih. V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro cite. — Pošljite narr % in knjige Vam bodo posilile naravnost n2 dom. Naročila sprejema: "GLAS NARODA" 2 1 6 W. 1 8th Street New York, N. Y. SHIPPING NEWS ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre 1'PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQTJTANIA" pr. Clierbourga 1 • BERENGARIA'' pr. Cberbourga VX AVGUSTA .. 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 24. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA 32. AVGUSTA . . . 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA . . . Iti. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA . . . (i. SEPTEMBRA 2(>. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA N. r. LJUBLJANA . . . $101.23 $ 99.23 $ 91.73 ZA TJA I.\ NAZAJ $182.00 $179.50 $171.50 $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE:v "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 'ALBERT BATJiTN" pr. Hamburga NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Clierbourga "BREMEN" preko Clierbourga 30. AVGUSTA . . 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 15. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 - / Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company • TRAVEL HIREAU 216 West 18th Street - New York, N. T. NAJMLAJŠE FRANCOSKE KOLONIJE Kolunijalna pusest Francije je v zadnjem «"nNii dobila prirastek v podohi petih otokov iu lepe koralne f-eri v Kitajskem morju. Novi* kolonije ležijo (i()0 111 z.apadno <>d Filipinskih otokov. '/.a te kopne toeke zemeljske ohle se niso zanimale niti Kitajska. ne Japonska, niti Združene države. Zato je francoska vlada že pred tremi leti sklenila, da jih autktira. Formalno ar.ek.sijo so! izvršile franeofske ladje "A.strola-he" in "Alerte". Tako se je fran-sko koloni jalno ozemlje jiomnoži-lo za otoeiee Tempest. Loaita. Itn Aha. Titu. Otok Dvojčkov in za koralno eer Amhovne. Francijo so vodili pri aneksi j i vojaški motivi. Imenovani otoki so biM poprej obljudeni s Kitajci. Leta 1!MM so Japonci na njih iskali fosfate, a N<, Se kmalu odstranili. Francoske ladje so po aneksiji razvile francosko za.sta* vo. spravile listine o zasedbi, v steklenice, te pa »vzidale v kamen, da se na ta način ohranijo poznejšim rodovom in zprodovvini. LONDONSKA ČETRT SIROMAKOV Londonski občinski .svet je napravil ogromen načrt dalekosež-nejra. socijalno-političuega ]>ome-na. Razvpito lodonsko predmestje. ki e«jra naselbine Stepney Hethnal. (Jreen in Shoredit.sch. kjer so poley: velikomestnih reveže v imeli za»vetje najtemnejši ele-j mejiti, bodo podrli ter jra nanovo pozidali po vseh pravilih hi«ri-. jene. 1 Realizacija načrta zahteva, da se iz predmestja izseli četrt milijona prebivalcev. Mestni svet se zaveda, kaj pomeni ta načrt iu j«-, že odobril 35.000.000 funtov šter-linirov v ta namen. Kriminalna policija upa. da se bo s to preureditvijo periferije občutno zmanjšal kader zločincev v največji evropski prestolnici. i 12. avgusta: Siituriiiu v Tr»t A<|iiltut.iu Cherbourg ! 15. avgusta: Br.eiien v Iiremen S ta 11*ud:, m v liuuiogne 16. avgusta: Manhattan v Ilavre Alb- it ItaJIin v llufubur« 19. avgusta: l'e il»- Knince v llavr« l{«x v Ueno* 21. ivgi.sta: Ke!iaiim>a lierrng.jria v Cherbourg 29. avgusta: l.evi.ithan v Cherbourg 30. avgusta: Ura««*; v Havre .\! a jr.n| n v Chnbourg Munliattan v Havre l>t*u lochia rid v Hamburg 11. avgusta: 1'rciiien v liremm 2. sept-nitra. Conr«- di Savola v Oenoa 5. septembra: lie .1»- Krame v Havre Statendam v lit.uh gn« 6. septembra: Aquitaiiia v Cherbourg New York v HaotbUig 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Pari* v Ilavre Vulciinla v Trst Vr.lcndi.m v itouli>gn«t I0uri»r»" v Kretneu 13. septembra: Ij«fay. t»«. v Havre Ma tihullan v Havre Berenparla v Clicrliuup* All.eil liti H i n v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v noulr>Kn» Majestic v Cherbourg 16. septembra: Kex \ Cenna Bremen v Dremen 18. septembra: Ueliaiu-e v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: A<|tiitania v Cherbourg ?3. septembra: Satiirnia v Trst lie <)e Friance v Hnvre V<-eriei>t*<-lih«n<* v Hamburg 29. septembra: Paris v Ilavre Olvmpi« v Cherbourg 30. septembra; Ci.nfe dJ Savola v Cenos Poziv! Izdajanje lista je v zvezi ---------- z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi ila-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA hitrem ekspresnem parniku ILE DE FRANCE J't. AVGUSTA >. S./tirnih,,, - 0.7. Stph mhr.i CHAMPLAIN 21. Avgusta — 20. Septembra PARIS D. Septembra — 2f). Septembra NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente 9rerieh«&i& j 19 STATE STREET. NEW YORK CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIZANA Anglesko-slovensko Berik» (ENGLISH 8LOVBNS RE#OM) lua« Narrttta |i prt KNJIGARNI 'GLAS NAR0UA' SI« Wen itih itn« lUv Ink OM«