Naročnina Dnevna lzdoja za državo SHS meseCno ZO Din pollefno 120 Din celolelpo 240 Din za Inozemslvo mesečno 33 Din nedellikit lzda|o celoleino v Jugo-tlavljl SO Din, zn inozemslvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. pctll-vrsln mali oglasi po 1 30 ln 2 D, vet JI oalasl nad 45 mm vt&lne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu visllca po 10 Din n Pn vc£)em □ naročilu popust Izide oh 4 ï"1 ulrnj rožen pondelJKo ln dneva po prazniku Vrcđnl.itvo le v Kopitarjevi ulici St. 6'III Kokopisl su ne vračalo, nefranUlrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon Stev. SO, upravnlštva Stev. 328 "Političen list ssa slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.St.6 ^-Čekovni račun: ciuhl/ana Stev. 10.650 In I0.34P xa Inserate, Sarajevošt.75 St. 39-Olt, Praga ln liunal St. 24.7»7 Naša stranka za državo in Slovenijo. Najvažnejše, pa tudi najtežavnejše delo za našo osrednjo vlado je ta mesec izdelovanje in izpopolnjevanje državnega proračuna in finančnega zakona. Novi finančni zakon mora biti prvo delo naše zakonodaje, ki bo nosilo vse znake obče sanacije državnega gospodarstva in konsolidacije notranjih razmer. Najtežje je brez dvoma za sedanjo vlado, da ni v položaju, v katerem bi mogla izdelati proračun {jo svojih načelih, ampak je morala prevzeti dedščino prejšnjega režima ter mora z največjo muko v tem okviru iskati potov in načinov, da bo državni proračun in finančni zakon vseboval vsaj najneobhodnejše osnove, ki so za splošno obnovitveno delo v državni upravi in gospodarstvu potrebna. Pa ne le neposredna dedščina, ki jo je prevzela sedanja vlada in iz katere izhaja sedanji proračun ampak ves sistem, v katerega je vklenjena državna uprava, ne pospešuje, ampak ovira zdrav naprp''"k. Tisti sistem, ki so ga uveljavile centralistične vlade s pomočjo Pribičoviča in Žerjava v vidovdanski ustavi, ki so ga v naših deželah samostojni demokrati prakticirali z vso silovitostjo, sistem centralizma, ki pozna samo Relgrad, izven Belgrada pa davkoplačevalce, je nujno prešel z ostalo dedščino tudi na načrt proračuna, kakor ga je izdelala RR-vlada. V očigled temu stanju so pa toliko večje, odločilnejše in važne zasluge SLS, ki kljub vsemu z neverjetnim uspehom in spretnostjo izboljšuje finančni zakon člen za členom. V dve skupini lahko razdelimo zahteve, ki jih SI.S uveljavlja pri popravah finančnega zakona in proračuna. V prvo v štejemo vse tiste določbe, ki merijo na izboljšanje uprave in gospodarstva v vsej državi, v drugo pa posebne zahteve Slovenije. Šele o nekaterih ministrstvih je ministrski svet sklepal in ugotovil potrebne izpre-membe, pa imamo pred seboj poročila že o dalekosežnih sklepih, ki naj pridejo v finančni zakon. Prometni minister dobi pooblastilo za komercializacijo železnic, gradbeni minister oblast, da izvršuje vse državne gradbe, ki so bile doslej razmetane po raznih resorih, pooblastila za investicijska posojila itd. To =o uredbe, ki liodo globoko zarezale v vse gospodarsko življenje in ki imajo odločen znak tipičnih sanacijskih uredb. Prav posebno nestrpno pričakuje poročil o razpravah o finančnem zakonu naša osiromašena Slovenija. Potem, ko so razni režimi SDS in SKS odnesli vse njeno bogastvo in ga dali kot kupnino za sedeže v vladi, sedaj do kosti obrana z zaupanjem in nestrpnosdjo opa-zujo liorbo njenih zastopnikov in pričakuje rešitve in poprave vsaj najhujših krivic, ki jih je prizadejala izdajniška politika SDS in SKS v vseh letih in vladah. Nismo mogli v tem pogledu veliko pričakovati od sedanje vlade. Le to smo vedeli, da je z vstopom SLS nadaljnjih krivic in novih zločinov nad našo deželo konec vsaj za čas, dokler je ta stranka v vladi, ali da se bo posrečilo tudi v pozitivnem smislu že v kratki dobi enega meseca, v kateri mora biti sprejet proračun, kaj velikega doseči, tega nismo mogli upati. Uspehi SLS pa so to pot tudi v tem ozira izredno bogati. Včerajšnji brzojav nam našteva milijone in stotisoče, ki jih je sprejel ministrski svet za slovenske zadeve in naprave. Brez dvoma so te stvari velikega pomena. Toda v nobeni primeri pa niso ti denarji z na-daljnim novim določilom, ki pride tudi na zahtevo SLS v finančni zakon, da se namreč zonačijo kronski upokojenci z dinarskimi. Kronski upokojenci so ena največjih, če ne največja socialna sramota, kar jih imamo. Kronski upokojenci so banalen zgled neenakosti v naši državi. Vse vlade, kar jih je bilo v .tej državi, so imelo na svoji mizi kopico prošenj in resolucij, v katerih so ubogi ljudje tir-jali svoje življenjsko pravo. V našo sramoto so šle vlade preko gorja teh tisočev trpinov mirno na dnevni red. Ze je izgledalo, da tudi v sedanji vladi SLS ne lxi našla razumevanja, da je poprava to krivice najnujnejše opravilo, ki ga mora vlada izvesti. Vztrajnost in nepo-pustlj'vost naših zastopnikov v vladi pa je vendarle prrbiia led in tozadevno pooblastilo za finančnega ministra je sedaj zagotovljeno. Po mislih vseh neprijateljev našega naroda je delal predvčerajšnjem samostojni demokrat Deinetroviz, ki je znal finančnega ministra, da se je moral zagovarjati proti očitku, da ue tičejo vsi aniandemeuti le Slovenije in gredo le njej v korist Ta zastopnik SDS, ki sedi stalno v finančnem odboru in predstavlja med drugim tudi naše jutrovce, si je stekel slavo, da je očital sedanji vladi preveč brige za Slovenijo. Tisti, ki so se drznili zalučati sedanji vladi ta očitek, naj pomislijo, da so druge pokrajine naše države že vendarle imele priliko sodelovati pri tem ali onem državnem zakonu in priliko ščititi svojo korist, dočim je imela Slovenija nesrečo, da so jo zastopali mešetarji, ki so njeno dobro prodajali, njene koristi zapo- stavljali, na njen račun centralizirali in proti njej izigravali osrednjo vlado in njeno večino. V teku let se je nakopičilo toliko gorostasnih krivic, da bo treba še dolgo vrsto podobnih odredb kol je odprava kronskih upokojencev, da bo Slovenija vsaj zopet enaka z drugimi pokrajinami države. SLS pa v sedanji izpopolnitvi državnega proračuna in finančnega zakona v najvišji in najpopolnejši meri izvršuje visoko poslanstvo edine predstaviteljice celokupnega slovenskega naroda. Veliki uspehi SLS. VLADA SKî PNILA OBSEŽNE DAVČNE OLAJŠAVE - CELA VRSTA OPROSTITEV OD TAKS IN ZNIŽANJE TAISTIH - UNIČENJE KAZNI PO MONOPOLSKEM ZAKONU IN ZARADI TAKS. Oprostitev nov'sh hiš od davka v celi državi. ZVIŠANJE EKSISTENČNEGA MINIMUMA PRI DAVKU NA DELO - FOND ZA GRADBO DELAVSKIH STANOVANJ. Uvrstitev kronskih vpckojencev v dinarske. VELIKE OLAJŠAVE PRI ODPLAČEVANJU ZAOSTALIH DAVKOV - OPROSTITVE IN OLAJŠAVE V PRID KMETSKEMU STANU. Kulturna društva oproščena taks. SAMOUPRAVAM SE ODSTOPIJO VIRI DOHODKOV. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Vlada je na današnji seji, ki je trajala dopoldne od 11 do 2, zvečer pa od 6 do pol 10, sklenila, da se predložijo narodni skupščini sledeče važne Odločbe: Minister za î:nance so pooblašča, da lahko izplača za regulncijo Save, Drave in Donave 26 milijonov dinarjev, ki padejo v hrome dohodkov državno razredne loterije. — Za dolžne davke se bodo namesto gotovega denarja sprejemali 20 odstotni Ivoni. in sicer samo tisti, ki se Rlasrjo na ime. —- Vlada se pooblašča, da lahko prenese na oblasti posamezne posle državne uprave in da jim za te posle odstopi tudi vire dohodkov. Kazni zapora, ki so se izrekle po mono-polskem zakonu, se ne bodo izvršile, v kolikor se še niso izvršile. Tisti, ki so radi teh kazni zaprti, se izpuste. — Dolžni davki in doklade se bodo z ozirom na velikost dolga plačevali sorazmorno v rokih v štirih letih. Obresti se ne bodo iztirjavalo. Prostovoljni darovi, ki jih dajejo razna društva, kakor hranilnice, banke itd. Narodni obrani ali drugim posameznim dobrodelnim in kulturnim društvom in ustanovam, so opro-ste vsakega davka. Hranilne vlogo na vložne knjižice brez ozira na višino vlogo so oprosto vseh davkov. Pri davkih na fizično delavce se eksistenčni minimum določi na 6000 Din. Davek na celokupno dohodke: Od tega davka se v bodoče ne bo več pobirala 30 odstotna izredna doklada. Oprostitev od davka za zidanje novih hiš se razširi il a celo đržavo. V mestih čez 50.000 prebivalcev volja ta oprostitev 20 let, čez 25.000 probdvalcev 15 lot, v ostalih mestih 10 let. Zakon o taksah: Zn:žajo se takso na delnice, ki se glasijo na ime, od 4 na 3 odstotke. Prenosne takse pri premičninah se znižajo od 2 na 1 odstotek, pri nepremičninah od 6 na 4 odstotke. Plačevanje taks v hotelih, restavracijah in kavarnah so uredi pavšalno. Koncorti, zabavo, b i o s k o p i, znanstvena predavanja, katera prirejajo šole in šolska mladina, Orli, Sokoli in druga telovadna društva. Rdeči križ, Invalidsko društvo se opro ste vseh taks. Na filme, ki se uvažajo v državo ali so v državi proizvajajo, se plača od vsakega metra 3 Din takse. Dolžina filma se določi ob priliki cenzure. Film se sme predvajati šele takrat, kadar se je taksa plačala. Vlada se pooblašča, da izvede n v r s t i -tov kronskih upokojencev v dinarske. Vlada se pooblašča, da ustanovi pokojninski fond za družine umrlih državnih uradnikov. Gotovina starih fondov bo služila za ustanovitev novih fondov. Trošarina na špirit, ki se proizvaja v kmetijskih tovarnah, se zmanjša na 15 in pol dinarjev. Na špirit, ki ga proizvajajo industrijske tovarne, se zmanjša taksn na 17 Din. Trošarina nn pivo se določi na 62 Dnn za 100 litrov. Bonc'n, ki se uporablja za motorje pri kmet'jskih strojih v stanju, so davkov oprosti. Vlada se pooblašča, da lahko oprosti plačevanja taks in davkov posojila, ki ..jih dajejo oblastne, okrajne in občinsko samoupravo v javno svrho. Odpravlja so prijavljanje vina po vklete-nju pri vinogradnikih. Vso kazni radi taks, ki se niso pobrale do 1. aprila, se uničijo. Sprejeli so so mnogi amendementi, ki se tičejo oblastnih in okrajnih samouprav. Te amendemonte bonio priobčili prihodnjič v celoti. Minister za socialno.politiko s c pooblašča, da lahko ustanovi fond za dajanje cenenih posojil za delavska stanovanja. Mnister za socialno politiko se pooblašča. da lahko odstopi inventar in arhive dosedanjih posredovalnic za službe ustanovam, ki se bodo ustanovile z namenom, posredovati za delo. • * * SLS je v vladi šele en mesec in je vstopila vanjo v najtežavnejšem trenutku, ko je bil od RR režima proračun že sestavlien Kljub temu se je našim zastopnikom v vladi posrečilo, kakor jc razvidno iz gornjega poročila, doseči oprostitve in olajšave, s katerimi se rešijo državi in Sloveniji stotine milijonov ljudskega denarja. Dočim so se pod vsako vlado, v kateri so sedeli samostojni demokrati, sprejemali vedno višji davki, kot zadnji med njimi od dr..Žerjava, Pribičevića, Lukinića in Krizmana podpisani davek na ročno delo, so se zdaj po zedinjenju prvič dosegle v najneugodnejših razmerah znatne olajšave, ki znnčijo začetek temeljitega preobrata državne iinančne politike v prid najpotrebnejših slojev. Tudi se je omogočilo uspešno delovanje samouprav. To je dokaz vztrajnega in uspešnega dela naših ministrov v vladi, dočim sta tako Žerjav kakor Pucelj prinašala Sloveniji vsakokrat sama ogromna bremena. Sčasoma se bo, ako se bo sedanji kurs nadaljeval, ves gospodarski in davčni sistem postavil na drugo podlago in se bodo od centralističnega režima državi in Sloveniji zadane rane popolnoma zacelile. Seja narodne skupščine. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela po 10. uri. Prvi je govoril Pavle Radič, za njim pa poštni minister Vasa Jovanovič. Nato st je vršilo glasovanje o proračunu vrhovne državne uprave, ki je bil sprejet z večino glasov. Nato je prišel v razpravo proračun ministrstva za pravosodje. Prvi ie i£oyoril dx. Milan Srakić, pravosodni minister, ki je podal obširen ekspoze Na popoldanski seji je govoril musliman Šefkija Behmen, ki se je posebno bavil z razmerami v Bosni. Navedel je nekatere drastične primere sodnijske pristranosti, radi česur je prišlo do burnih spopadov. Nato so govorili radičevee Banković, hrvatski fedexalist Rafala, poslednji рд dr. Miovi«. Slovesen sprejem kralja in kraljice v Bukarešto. Bukarešt, 11. marca. Sinoči sta dospela semkaj kralj Aleksander in kraljica Marija. Na kolodvoru Cotroceni jih je sprejela kraljeva družina s kraljem Ferdinandom na čelu, celokupna vlada in mnogoštevilno občinstvo. Postaja je bila okrašena z romunskimi in jugoslovanskimi zastavami. Kralj Ferdinand je nosil uniformo jugoslovanskega polkovnika. Pozdrav je bil prisrčen. Kralj in kraljica ostaneta v Bukarešti teden dni. Italija in zveza Slovenije z morjem. Rim, 11. marca. Vestnik statističnega gospodarskega instituta objavlja članek o bivših avstroogrskih železnicah iu o italijanski trgovini z Vzhodom. Med drugim pravi, da manjka sušaški progi zveza Slovenija — Ogulin; ako se ta proga zgradi, bi to bila edina resna nevarnost za promet s Trstom. Italija mora zato čim hitreje zgraditi direktno zvezo Trst—Reka, da ne bi se morala kdaj posluževati izključno jugoslovanskih železnic za zvezo z Romunijo in Bolgarijo. Sklepna seja v Ženevi. Ženeva, 11. marca. Na včerajšnji seji sveta Društva narodov je bilo med drugim na dnevnem redu poročilo o preskrbi beguncev in o begunskem posojilu Bolgariji in Grčiji. Poročevalec Vandervelde se je ob tej priliki zavzel za milejše postopanje nasproti komunistom v Bolgariji, kar je ustvarilo na seji neprijeten položaj. Bolgarski delegat ni odgovoril, Chaml erlain je pa naglasil, da se svet Društva narodov ne meša v notranje zadeve posameznih držav. Vandervelde je nato izjavil, da na kako vmešavanje ni mislil. — Nato se je rešila zadeva posojila mesta Gdansko; poljski in nemški delegat sta izrekla svetu toplo zahvalo. Dr. Stresemann je v zaključnem govoru naglasil pozitivne uspehe tega zasedanja, ki je znova dokazalo, da se morejo preje sovražni narodi sporazumeti in skupno lečiti vojne rane. v Zone va, 11. marca. (Izv.) Sejo sveta Društva narodov je danes otvoril predsednik Stresemann s poročilom o potresni katastrofi na Japonskem. Nadalje je svet sklenil sklicati posebno konferenco diplomatov glede priprav za konferenco glede odprave raznih uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev. Datum te konference je določen na 4. septembra. Udeležile se je bodo tudi države, ki niso članice Društva narodov. v Ženeva, 11. marca. (Izv.) Dr. Stresemann je danes popoldne sprejel poljskega zunanjega ministra Zalcskija. Razgovor je trajal nad 1 uro. ila en Rušila. Berlin, 11. marca. Te dni je bil »Lokal-anz.eiger<: napovedal, da se bo v kratkem začela kampan a proti Nemčiji glede njenih zvez z Rusijo. Dejansko je začela »Chicago Tribune« priobčevati .'-odkritja* o nekih tajnih nem-Sko-ruskih konvencijah. Te konvencije naj bi določale skupno delo generalnih štabov Rdeče armade in Reichswehr. Izdelani naj bi bili načrti za takojšnji nastop Rdeče armade, ako bi Poljska napadla Nemčijo. Te pogodbe da branijo Nemčiji, da bi se vdeležila enotne fronte proti Rusiji. Vse to naj bi bil po indi-skreciji izdal dcIu član sovjetskega poslaništva v Berlinu. Proti tem vestem je takoj nastopil dr. Stresemann, ki je včeraj v Ženevi sprejel inozemske ča. ni kar je. Izjavil jim je, da nili ra-pallska nili berlinska nemško-ruska pogodba no vsebuje nikakih tajnih določb in da sploh med Nemčijo in Rusijo ni nikakih tajnih dogovorov; tudi ni Nemčiji nihče predlagal kakih takih dogovorov, kakor govore o njih :»od-kritjac. Potem je Stresemann naglasil, da je Nemčija interesirana zgolj na mirni poravnavi vseh sporov v Evropi in na odvrnitvi vojnih nevarnosti. Berlnsko časopisje soglasno pritrjuje Stresemnnnovlm ugotovitvam. Glede vesti, da se snuje vzhodno-locarnski pakt, ki naj bi mu pristopila tudi Nemčija, meni Berliner Tageblatk, da stoje za njimi nemškonaeional-ni krogi, ki bi radi Stresemannu pripravili težave. v Parir, 11. marca. (Izv.) Švedski kralj, ki se mudi sedaj v lvimu. ie obolel na hripL Vojna in revolucija. Vspke kvatre izvleče »Jutro« v drugi obliki vojne dogodke in očita raznim tedanjim funkcionarjem SLS avstrijakantstvo, hujskanje ua vojno in vse, kar je s tem v zvezi. — Mi bi laliko odgovarjali z izjavami, pisanjem in delom takratnih voditeljev slovenskih liberalcev, bi lahko opisovali, kako so liberalni veljaki v občinah proglašali pruske generale za častne občane, kako so zabijali žeblje v vojue ščite, kako so agitirali za vojno posojilo,, kako so denuncirali, lahko bi o tem pisali kar dan za dnem. Pa je ogabno. Zato odgovarjamo »Jutru« takole. Zvestoba je zvestoba. Kdor je branil in zagovarjal zvestobo, je branil veliko moralno načelo, ki ga je treba vzdržati v vseh razmerah. Slabo delo opravlja jutrovski tisk naši domovini, r las ti naši armadi, kadar ščuva k nezvestobi tor izdajstvu in ga povzdiguje. Čisto nekaj drugega pa je organizacija terorističnih band, ki imajo namen delati neredi, ubijati in oropati lastne sodržavljane evol>ode, ki so politični nasprotniki. To pa je podpirala SDS, ki je zagovarjala diktaturo terorističnih elementov proti obstoječemu miru in redu. Tu gre za podžiganje meščanske vojne in državljanske revolucije, ki nima z narodnostjo in domovino nobenega opravka, tam pa za vojno, ki jo je ukazovala državna suverenost. Radie o Pribičeviču kot obsfrukcijonisfu. Radič hiti z novimi izjavami. V eni poslednjih izjav se je najprej raztogotil na demokratsko zajednico, kako da je tako predrzna, da se tudi ona pogaja za vstop v vlado. Očividno misli Radič, da je privilegij za pogajanja samo njemu dan. — V nadaljni izjavi pa je Radič obdelal sklep SDS, da dela pri razpravi o proračunu obstrukcijo. »Ker Pribičevič ni prišel v vlado kot ministrski predsednik in ker so odbili tudi njegovo zahtevo, da bi bil minister notranjih zadev, zato je predlagal nekaterim prvakom našega kluba obstrukcijo, ki naj bi se izvršila z vlaganjem nujnih predlogov. Naš klub je o tem razpravljal in naravno predloga ni mogel sprejeti, ker je načelno proti vsaki obstruk-000 Kč, dalje da je Krakovieckemu ponujal stvari vojaškega značaja iz Pariza ter da prosiva zasebnega tožitelja, da nama oprosti.« V utemeljitvi razsodbe se pravi, da »se obtožencema ni posrečil dokaz resnice in tudi nê dokaz verjetnosti, da so izpovedi obtožencev Kratochvila in Solovjeva nejasne, netočne, meglene, in da je značaj Solovjeva tak, da njegova izpoved ni verjetna.« Glede majorja Kratochvila pa je »dobilo sodišče prepričanje, da je obtoženi Kratochvil sam skonstruiral celo obdolžitev.« Kar se tiče dokumentov, ki so igrali pri disciplinarni preiskavi veliko vlogo, je »sodišče mnenja, da izpovedi prič v tem oziru ne zadostujejo in da se morajo dokumenti predložiti in preizkušati.« Minister dr. Girsa je izjavil, da je »dokument po svoji resničnosti enak diplomatični noti.« »Sodišče je prepričano, da je ta izjava resnična ali dokument ne more biti resničen, kajti diplomatlčne note so običajno samo formalno resnične.« »Pražski Večernik«, glasilo čsl. LS, ki je v vladni večini, piše, da je s tem dokumentom najbrže mišljena šifrirana brzojavka, ki je bila 1. 1920. poslana sovjetskemu zastopniku v Pragi. Strokovnjaki zunanjega ministrstva je niso mogli prečitati. Šele 1. 1925. se je posrečilo neki švicarski pisarni, ki se bavi s takimi stvarmi, da je prečitala šifrirani telegram. Vsebina te brzojavke je po »P. Večerniku« sledeča: »Ne vemo (= sovjetska vlada) dose-daj ali pride Gajda v Moskvo, na vsak način pa ga zadržite od poti v Sibirijo.« Glavno glasilo čsl. LS, torej glasilo vladne večine, je ponatisnilo članek bivšega vojnega ministra in bivšega nar. soc. voditelja Stfibr-nega, ki je bil izključen iz stranke tudi na zelo čuden način. Ta članek se konča sledeče: »A naj nastane pri uas kakršnakoli afera, vse niti vodijo do edinega ministrstva, ministrstva zunanjih zadev. Na to je edini odgovor: Prisiliti gospoda ministra dr. Beneša k demisiji.« Glavno glasilo nemške vladne kršč. soc. stranke »Deutsche Presse« piše: »Oba žalostna junaka Gajdove drame sta bila odkrita v vsej svoji resničnosti in sta bila v imenu pravice obsojena. V svoji časti, vsaj pred civilnim sodiščem, torej v gotovem oziru v svoji državljanski časti rehabilitiran general bo gotovo napel vse sile, da razveljavi razsodbo vojaškega disciplinarnega sodišča. On ima za to pravico in dolžnost. Mi gotovo nismo pristaši fašističnega voditelja Gnjde, toda mi smo za to, da pravica ostane pravica, naj gre za kogarkoli.« ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI. v Pariz, 11. marca. (Izv.) Zbornica je po osemdnevnem razpravljanju končala debato o interpelacijah zaradi draginje in brezposelnosti. Nezaupnici predlagani od strani komunistov in socialistov je zbornica zavrnila in izrekla vladi zaupanje z 339 proti 130 glasovom. FRANCOSRO-RUSKI 0DN0SA.TI. Paris, 11. marra. Ruski poslanik Raikov-eki je dospel semkaj, toda brez delcgacije, ki So ni odpotovala iz Moskve. Francoski krogi izjavljajo, da ee bodo pogajanja začela le tedaj, ako prinaša Rakovslti kake koncesije gle ■ de dolgov; v nasprotnem slučaju pogajanja sploh odpadejo. Alarmantne macedonske vesti. Zagrebški »Obzor« prinaša iz Skoplja ob Širno poročilo o pripravah makedonskih ko-mltetov za spomladni naval na naše ozemlje. Mobilizacijo vodita Ivan Mihajlov in Pop llri-stov, a poveljstvo nad vso akcijo je poverjeno vojvodi Stojanovu, ki je nov človek'in si je med komitaši šele v zadnjem času pridobil prvo mesto. Čete so opremljene z uniformami, ki so prišle iz italijanskih tovarn. Istotako so dospele iz Italije velike količine municije in drugih vojnih potrebščin. Zaloge so se spravile v skladišča ob Prespanskem jezeru v Albaniji. Akcija naj bi se začela istočasno na albanski meji ob Krumi preko Piškopeje do Korče in na bolgarski meji pri Džumeji in Petriču. Začetek je določen na dan 14. aprila. V Makedoniji je prebivalstvo v velikih skrbeh pred novimi krvnvimi dogodki, posebno ono ob mejah. Naše oblasti so, tako naglaša poročilo, poskrbele, da se makedonska akcija takoj v začetku zatre. Vzhodne dežele in „angleški zid" proti Rusiji. Berlin, 11. marca. »Germania« objavlja poročilo iz Varšave o uspehih odnosno neuspehih angleških prizadevanj v vzhodnih deželah. Poročevalec pravi, da je malo nade za skorajšnjo uresničenje »angleškega zidu«. Kol glavno zapreko navaja poljsko-litavski spor zaradi Vilne, v katerem ue popuščata ne Poljska ne Litva. Sedaj se je v ta spor na učinkovit način vmešala še Rusija, ki hoče vzdolž polj. ske in latviške meje na lastnih tleh ustanoviti posebno litvansko komunistično republiko, ki naj bi izvajala primerno privlnčno silo. Kar se tiče Poljske, je resnica, da išče — a ne šele od danes — gospodarske opore na Angleškem; izključeno pa je, da bi večina poljskega naroda kdaj pristala na sovražno stališče proti Rusiji; največ, za kar bi bilo Poljake dobiti, bi bila nevtralnost. Tako sodi nemški list. StaHja na defu. Berlin, 11. marca. Ženevski poročevalec »Tfigliche Rundschau« je imel pogovor z italijanskim delegatom pri Društvu narodov Sci-alojem. Scialoja je izjavil, da usoda 180.000 ! Nemcev ne sme trajno obremenjevati odno-! šajev dveh velikih držav, med katerima dru-! gače ni nikakih nasprotij, pač pa dokaz razlogov za skupno korakanje. Zato je potrebno, da se najde rešitev. Meja je seveda neizpre-menljiva. Ker je med Nemčijo in Italijo nekaj zelo skupnega, to je interes, da se služi obema državama, mora nacionalno,, vpra^^pj« končno nehati kaliti politiko obeh držaynTJ,^ Posaianja za Šanghaj. London, 11. marca. »Times« poročajo, da je kantonska vlada izdala manifest, v katerem namanja, da ima kantonska armada na-I log, da zasede Šanghaj na miroljuben način, ne da bi rabila orožje. Zato se bodo uvedla diplomatična pogajanja. Morebitni posamezni pripetljaji se bodo rešili na miroljuben način. — Reuter poroča, da kantonska armada neprestano nanreduje. čete severne armade se vedno bolj krčijo, ker vojaštvo čim dalje bolj prehaja v kantonski tabor. v Šanghaj, 11. marca. (Izv.) Na drugo noto sovjetske vlade zaradi zaplenitve ladje »Pamjet Lenina«, je odgovorila pekinška vlada, da bo vsako prekršitev diplomatske imunitete kvitirala z izrednimi sredstvi. v Peking, 11. marca. (Izv.) Vojaški poveljnik provincije Šantung je sporočil sovjetskemu poslaniku, da so gospa Borodin in drugi aretirani ruski emisarji zaprti v Tsinanu, glavnem mestu Šantunga. Brez odredbe Čangsolina ne bo obsojen nihče. Splošen štrajk na Grškem. Atene, 11. marca. Vlada je odklonila nadaljnji plačilni odlog za dohodninski davek in dovolila zvišanje najemnin za trgovine in druge poslovne prostore. Zaradi tega so vsi trgovci in obrtniki zaprli svoje obrate. Štraj-kovno vodstvo hoče zagotoviti samo peko kruha. Celo zdravniki v bolnišnicah nudijo bolnikom le najnujnejšo pomoč. Štrajku so se pridružili uradniki v Tesaliji in Macedoniji in zahtevajo zvišanje plač. Vlada hoče zatreti štrajk s silo. Štrajkujoče delavce je mobilizirala in zaplenila živila. V Solunu je došlo do težkih spopadov z vojaštvom, pri čemer je bilo ubitih pet delavcev. v Atono, .11. marca. (Izv.) Preteklo noč je prišlo do spopadov na ulicah. Vojaški oddelki so pozvali množico, ki je kljub prepovedi policije demonstrirala, naj se razide, nakar so pričeli streljati. Mrtvi sta dve osebi. Radi tega se je stavka, ki je bila že prekinjena, zopet pričela. VOLIVNI PAKT V AVSTRIJI. Dunaj, 11. marca. Med krščanskimi socialisti in socialnimi demokrati se je podpisal pakt, ki zagotavlja strankarskopolitično premirje za dobo volitev. Obema strankama so zajamčujejo popolnoma svobodne volitve. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Voja Marin-ković jo bil danes pri zunanjem ministru dr. Ninku Periču in z njim dol^o razpravljal o zunanji politiki MCiif so godi doma Smrt stoletne Ljubljančanke. Dne 9. t. m. je v Ljubljani umrla gospa Hedvika F i n z , kateri je manjkalo le nekaj tednov do 100 let. Rojena je bila 2. maja 1827 kot hči profesorja Franca Heinricha. Pokojnica je bila poročena z zdravnikom Francem Finzem, ki se ga starejši Ljubljančani še dobro spominjajo. Umrl je leta 1905. Po petih letih prijet zločinec. Dne 8. t. m. zjutraj sta aretirala orožnika kočevske orožniške postaje v Rogu (Hornberg) ogljarja Albina 1'lota. Pripeljala sta ga v Kočevje, od tu pa z vlakom v Novo mesto. Aretirani je osumljen umora, ki je izvršil meseca maja leta 1922. med vasmi Struge in Zverče. Takrat je bil umorjen posestnik France Škufea, katerega so našli z razibito lobanjo in oropanega. Takoj so osumili Jurija Ruparja, katerega so pa že po treh me-eecih preiskovalnega zapora izpustili. Osumili so nato Albina Plota iz Zverč, kateri pa je takoj pobegnil. Skrival se je najprej nekje na Hrvatskem, slednjič pa se je udinjal kot ogljar v Hornbergu, kjer so ga po petih letih aretirali. Mladostni požigalki. Te dni sta bili obsojeni pred mladinskim senatom mariborskega okrožnega sodišča Marija Košajnc in Terezija Stamic. Dne 13. januarja sta okradli godbenika Frischa ter mu nato zažgali stanovanje, Obsojeni sta bili prva na 18 mesecev in druga na 14 mesecev težke ječe. Pomisliti je treba, da so mladostni požigalci večkrat dedno obremenjeni patološki tipi. Iszjprcd sodišča MARIBORSKA POROTA. Maribor, dne 11. marca 1927. DVA MEDNARODNA VLOMILCA. Danes je porota obravnavala najbolj zanimiv «lučaj tega zasedanja. Pred porotniki sta stala dva mednarodna vlomilca, s kakršnimi imajo naša sodišča le redkokdaj opravka. Vlomilska podjetnost Josipa I h r i n g a , trgovca iz Budimpešte in njegovega pomočnika Štefana Szabo, trgovskega pomočnika iz Budimpešte, je žo dovolj poznana iz časopisnih poročil. Obdolženca sta madjarska državljana ter sta bila trgovska agenta v Budimpešti. Pri tem poslu sta se spoznala. Leta 1925. se je obema pričelo slabo goditi, poslala brez posla in v decembru 1923 sta sklenila, da si z vlomi pridobita denar. Za svoje področje sta si zbrala našo državo, meneč, da je pri nas policijska služba slabo razvita ter jima ne bo lahko priti na sled. Leta 1925 meseca dc-cembra sta prekoračila državno mejo v Čakovcu. Tu »ta si kupila nove legitimacije z napačnimi imeni, in sicer Szabo na ime Oeze Farkoš in 1 h ring na ime Franca Seidl. V novi legitimaciji sta nalepila svoji fotografiji. Iz Čakovca sla odpotovala v Ljubljano in tu pričela svojo vlomilsko karijero. Zanimivo je, da Sta ta dva madjarska bratca imela najbolj piko na državne urade, posebno pa na šole. Tako sta vlomila decembra 1925 v humanistično gimnazijo v Ljubljani, v osnovno šolo na Cojzovi cesti, v državno realko, v dekliško meščansko šolo v Cankarjevi ulici, v osnovno šolo v Razlagovi ulici; potem v rama okrajna glavarstva in velika županstva na IL-vatskem iid. Ko so jima postala tla v Jugoslaviji prevroča, sta so začasno vrnila nazaj v Budimpešto in od tu napravila uspešne vlomilske ekskurzije v Češkoslovaško in Romunijo. Potem sta se vrnila nazaj v Jugoslavijo, komaj pa sta prišla v Novi Sad, so ju spoznali in aretirali dne 18. novembra 192*1. Priznala sta vse vlome, katere jima obtožnica očita. Zanimivo je to, da je skušal lliringa osvoboditi njegov brat, ki ga je prišel obiskat iz Budimpešte. Skušal mu je vtihotapiti v zapor v čevlje zašite pile in žage. Za ta poskus je bil obsojen na 1 leto ječe. Po daljši razpravi so porotniki vsa nanje stavljena vprašanja potrdili in je bil obsojen Ihring na 3 leta, Szabo pa na 2 in pol leti težke ječe. AVTOMOBILSKA NESREČA NA POLJANSKI CESTI. Včeraj dopoldne so se vršile pred vzklicnim senatom deželnega sodišča ljubljanskega vzkliene obravnave, med katerimi je bilo nekaj precej zanimivih slučajev. — Med drugim so so predstavili senatu sledeči vzklicatelji : Svoječasno je povozil ljubljanski trgovec A. Lupše iz Karlovske ceste, s svojim avtomobilom in sicer na križišču Poljanske in Domobranske ceste učenko Liehtenthurnovega zavoda Stanko Novakovo. Deklice, so šle v dolgem sprevodu, bilo jih je kakih 70, pod nadzorstvom dveh učiteljic-, na sprehod. Tam na omenjenem križišču pa se je odcepila Stanka s svojimi tovari-šieania, ki so šle prav spredaj za par korakov od sprevoda. V istem b i mi pa se je pripeljal Lupšetov tovorni avto. In zgodilo se je, da je zadel s hladilnikom v deklico, baš ko se je hotela vozu umakniti in to tik ob trotoarju. Dekle je seveda padlo in voz jo je potiskal in valjah še nekaj korakov po cesti, nakar je vozač, ki je nesrečo takoj opaz.il, voz ustavil. Ko so dvignili deklico in jo preiskali, so ugotovili, da je dobilo dekletce sicer več poškodb na glavi in po celem telesu, vendar pa k sreči ni bila nobena poškodba težka. Pri prvi obravnavi je obtoženec trdil, da je vozil počasi in previdno in da je dekle samo trčilo v hladilnik, in da se ne spominja, kako je prišlo pod voz. Nasprotno pa so ugotovili po številnih prič.Eh, da je mož vozil neprevidno, da ni daial nobenih znakov in da bi bil povozil še več deklic in povzročil lahko veliko nesrečo, da niso začele klicati učenke v srednjih in zadnjih vrstah tovarišicani spredaj, da pelje za njimi avto. Na podlagi teh ugotovitev je bil obsojen Lupše na 500 Din globe ali 5 dni zapora in bo moral plačati oškodovanki za bolniško e<Popoln* nato popisuje, kako so prišli karabinerji na sled istrskim kolovodjem; ves obte-žilni material je bil izročen »posebnemu sodišču« v Rimu, ki bo krivce sodilo, končno izraža svoje začudenje, da hodijo ti ljudje še vedno nemoteno po Trstu in Istri. Članek je podpisal »Argo«. Pod drugim člankom »Edini tisk: italijanski!« stoji šifra »Vindice«. »Popolo: hoče rimski vladi, ki se prav sedaj bavi z vprašanjem tiska, s temi šiframi dokazati, da prihaja zahteva po zatretju slovenskih in hrvatskih listov iz javnosti same. Dejstvo pa je, da so vsi ti članki skovani v uredništvu; saj smo prav te dni dokazali, da so »Popclovi« uredniki tako daleč, da so stare članko izvlekli iz drugih listov in samovoljno popravili, kakor da bi bili pisani sedaj in to v podkrepitev »Popolovih« izvajanj. V tem članku prinaša »Popolo, senzacionalna razkritja: ■«oder*, na katerem igra slovensko časopisje na Primorskem, se vodi z onkraj meje .. s tem tiskom bi radi obdržali ločitev dela istrskega prebivalstva od italijanskega, ki je lako zaželjeno v Ljubljani »bogve radi katerih upov«. Gosp. »Vindice« postoji nekoliko in nato izjavi »jasno in precizno svoje mnenje«: »Z Italijani v Dalmaciji postopajo kakor s psi«. »In mi za Boga prisostvujemo vsemu temu tragičnemu življenju svojih bratov, trpinčenju italijanskega imena na italijanski zemlji in dovoljujemo, da umazano časopisje bluva svoj protiitalijanski žolč z navidezno naivnimi publikacijami, ki pa v resnici pomenijo: Tu smol« Nato zahteva član-ka-r, naj se slovanski tisk zatre. »Proč torej s temi zadnjimi ostanki: na Primorskem ni potrebno tiskati niti ene vrste v jeziku, ki ni italijanski. Italijansko znajo ali razumejo sodaj vsi: in če je kdo, ki mu italijanščina ne dopade, naj menja zrak.« Kakor zadostujejo v Alzaciji samo francoski listi, tako imajo zadostovati na Primoi'skem samo ita- lijanski, ki jih je še preveč;« slovansko časopisje j naj gre čez mejo. V Trstu, v Istri in ua Furlanskem (Goriškem) ne čuti nikdo potrebe govoriti »sladke slovenske govorice«. Člankar je videl po deželi kmete, kako čitajo »PojkjIo di Trieste<. Na Primorskem bodo prav lahko živeli brez proze, pisane v jeziku, >ki je večini (!) prebivalstva neznan«, ln čudno »Popolo« zopet ni pozabil na slovensko duhovščino: »Z zatretjem slov. tiska, ki spremlja preračunjeno in tolerirano delo slovenske duhovščine bi dve tretjini in še več protidržavne propagando v novih pokrajinah ponehalo.« In še en izrečen napad na duhovščino: »Tolerirati še nadalje slovanski lisk in e tem kazati vero v izjavo lojalnosti tega časopisja kakor nekaterih poslancev, profesionisitov in duhovnikov, ki jih dobro poznamo, bi pomenilo zagrešiti zločin izdajstva, ki bi si ga kdaj morali očitati. Zasadimo torej globoko v to gnilo rano nož ii> izrezimo raka brez odlašanja!« Na »Popolova« izvajanja ne bomo odgovar. jali. Italijanska oblastva pa opozarjamo, da vidimo v pisanju »Popolo di Trieete« izraz italijanskih uradnih krogov, ker je »Popolo di Trieste« še vedno uradno glasilo fašistovske stanke na Primorskem. ObiipnH prošnja Trentarjev na goriškega pretekla. Davek na koze, ki ga je uvedla v zadnjem času italijanska vlada, je silno zadel gospodarstvo v slovenskih gorah na Primorskem. Kje naj dobi danes kmet za vsako kozo 20 lir? Po Bovškem in v trentarski dolini je ljudstvo naravnost obupano, ker vidi, da mu je i novim davkom ubit zadnji vir dohodkov. Finančni minister Volpi pravi, da hoče z novim zakonom omejili kozjerejo, ki da je gozdovom škodljiva. Trentarji so objavili v zadnji številki »Goriške straže« prošnjo na goriškega prefekta, naj posreduje pri vladi, da se davek ne uvede. Zaključek prošnje jo tako presenetljiv, da mora ganiti tudi skale. Kako globoko se je moralo ponižati to ljudstvo. Prosilci najprej utemeljujejo, da radi silno nevarnega terena ni mogoče zamenjati kozjereje г ovčjerejo; ovca tudi ni tako trpežna in koristna kakor koza. Ravno tako ni res. da bi bila koča tako škodljiva gozdu. >Stoletja se že pasejo koze po teh krajih, pravi prošnja, a nikdar ni bilo slišati, da se je vsled njih gozd poslabša! ali da je zginil. Gozdov imamo hvala Bogu, dovolj, a nam ne dajo — če izvzamemo za domačo potrebo — nikakih dohodkov. ker se izvoz lesa vsled težkega spravljanja in še bolj vsled oddaljenosti od prometnih žil nikakor ne splača Sieer pa naj bodo v bodočnosti gozdovi še bolj bahati in košati, kaj nam pomaga, če bomo umirali v niihcvem hladu nagi in praznih rok? Bivša monarhija je uvidela dejansko stanje in je kozjerejo na Bovšem dobrohotno toleri-rala.: Trentarji obupno zaključujejo: Kakor otroci do očeta se obračamo do goriškega gospoda prefekta in ga pri božjem usmiljenju jokajoč prosimo, da posreduje za nas pri centralni vladi, da davek na kozo vsaj v teh jalovih bovških hribih od pravi. « Glasbeni lik najvažnejših oseb iz Satfnerjeve ..Tajde". Kakor mora v leposlovju sploh, pred vsem pa v dramatskem pesništvu vsaka nastopajoča oseba biti svoja lastna, od vseh drugih po značaju in svojstvih in dosledno po mišljenju in čuvstvovanju in njega zunanjem izražanju in oblikovanju — delovanju — se ctm jasneje razločujoča osebnost* tako mora iuai aramatska glasba — in ta še prav posebej — vsako nastopajočo osebo tudi v glasbi izražati kot samolastno osebnost, tako da bi človek že iz glasbe, ki označuje osebo, če bi se ji prav beseda odvzela, mogel dovolj jasno dognati, če že ne delo, pa gotovo nje teženje in čuvstvovanje, nje značaj in vsaj način njegovega očitovanja, ki se iz notranjosti nujno javlja na zunaj. Seveda je pa glasbeni izraz težko nakazati z besedo, pretežko z literarnimi sredstvi pozajeti glasbeno vsebino. Vendar pa je s prispodobami iz lepe in likovne umetnosti vsaj deloma mogoče ponazoriti tudi glasbeno, da jo kot tvarni lik gledamo pred seboj.1 Navpična os vsega dramatičnega razvoja je stari Visoški gospod, U r h , po eni strani skrben, ljubeč oče, vsled uboja sina-çdinca pa neizprosen, divje neugnan, smrten sovraž- 1 Nekaj podobnega smo svoje dni videli pu Dal Croze-ju, čigar gojenci so mimično skušali pozajemati razne slovite glasbene tvorbe, n. pr, Bachove lutfe Ud. nik, tako celo, da ga očetovska ljubezen vselej, kadar se vzbudi, čisto dosledno vrže v naročje najbesnejšemu sovraštvu. Ko gre za srečo njegove ljubljenke edinice Tajde, v tem duhu zahteva od mladega Osojskega Erazma, ki se zanjo poteguje: »Zasluži si jo!« — »Gospod, kako?« — »Pojdi, Osojskemu sina — ubij!« To dvojno plat njegovega značaja: globoko očetovsko nežnost in divjo, kar patološko besnost glasba izborno izraža. In ne bomo se motili, če trdimo, da glasbeno ni nobena nastopajočih oseb v operi bolje, lahko rečemo tudi to, da sploh nobena več ni tako silovito plastično izklssana, nobena sc ni tako brez ostanka z vsem jvojim bistvom iz glasbenih globin izoblikovala. Starega graščaka Urha bi lahko imenovali skladateljevega posebnega ljubljenca. Zato bo ta mogočna za nič drugega kakor za svojo tako kruto užaljeno očetovsko ljubezen in do bes-nosti razpaljeno slepo sovraštvo do namišljenega ubijalca dovzetna . osebnost v tako glasbo odeta, mogočno, silovito učinkovala. Učinkoval zato tem silrieje tudi nepričakovani obrat v tej v svojo maščevalnost sc zagrizli duši, ko mu jo namesto trdega sovraštva prevzame mehko, toliko da nc rečem svetniško kesanje in se namesto jeze nad slepoto naseli v njej pokojna vdanost. Urhu ob strani sloji hči Tajda, vsa polna globokega usmiljenja do trpečega očeta, z vso dušo mu služeč in mu trpljenje lajšajoč; poleg tega pa ji srcc prevzema enako globoko čuvstvo čiste plemenite ljubezni do mladega Erazma Osojskega. Iz tega njenega dvojnega čuvstvovanju poteka tudi glasba, ki naj po svoje poda njen značaj, po eni globoko, bridko resnobo, po drugi v mehkem, toplem žaru, če že ne tajno, pa vsled razmer vsaj pritajeno se razcvetajoče srčno nagnjenje. Kako sladek je njen spev v II. dejanju, ko sme iz srčnih tajen privreti na dan! V vsej tej glasbi kakor v njeni ljubezni ni nič nizkotnega; je čuvstvena, pa nikjer ne poltna, izredno mehka, pa nikjer sentimentalna, pač sanjava, toda zdrava kakor je zdrav krepčilen sen z lepimi, v veličastnih daljah srečo znanečimi, blažilnimi sanjami. Mladi Osojski Erazem jc po svojem značaju, ali bolje po značaju svoje naloge kot spremljevavec Urha in Tajde v celoti bolj pasivna kakor aktivna osebnost, uslužen, miren, postrcžljiv, za vsako dobro delo pripravljen; pa hkrati, če treba, junak, pogumen, da se v obrambo starega Urha z mečem v roki vsem po robu postavi. Najlepše je njegova plemenitost izražena v skupnih nastopih s Tajdo, ko oba prevzame isto čuvstvo, isto koprnjenje po skupni sreči dveh čistih src, ki jima je neznano vse, kar jc nizkotno. Silno plastično je izdelan značaj sho-larja3 J'u r i j a , »ki malo moli, pa pije za dva,« kakor mu očita ujedljivi teti magister" S c v e r u s 4 — vsega sveta poboljševavec, bi mu rekel Gorenjcc — neizprosno strog, črko'postave luvcc, izkratka netočen sitnež, farizej, hkrati sebičen bojazljivec. Jurij, pravim, ki pu pod svojo norčavo zunanjostjo nosi 3 potujoči študent, d««k in šaljivec. 2 učitelj, orofesor. • Strogi. plemenito, junaško, pošteno srce, ki je zmožno čudovito nežnih čuvstev, človek, ki ima srce na dlani. On je poleg neprostovoljno komičnega Severa tista postava, ki v bridkest in resnobo dejanja pošilja njiju nasprotje, veselje in smeh. Kadar pa ga prevzamejo globlja, mehkejša čuvstva, mu tudi v taki mikavni glasbeni obliki vro iz srca, da jih bo težko pozabil, kdor jih je le enkrat slišal. (Prim. v II. dejanju spev: »O sladka mesečina ...«) Njegov znak je veselost, dovtip, nagajivost, lahkomiselnost — vsaj v besedi — hkrati pa urna odločnost v besedi in dejanju in tcnck čut za to, kar je lepo, plemenito. Preden sam nastopi, nam go glasba označi kot brezskrbnega veseljaka. Omeniti nam je samo šc njegovo izvo-ljenko M a r j c t i c o , ki iina srcc, pa tudi jezik na pravem mestu in je dobra, pametna in preudarna. In še silno za hudega in strogega se na-rejajoči skrbni padronc (gospodar) ladje Santa Fé (sv. vere, Jure, je pomemben. Takoj prvi zlogi, ki jih zapoje, ga razodenejo kot moža hudih besed, pa dobrega srca. To so najvažnejše osebe, ki so v glasbi dobile svoj poseben, točen izraz. Nismo ino S izčrpno poročati o njih glasbenem značaju, ampak smo ga samo toliko naznačili, da ga bo mogel poslušavec sam boli s pridom zasledovati in uživali in pozajeti ne le literarne dramatske, ampak tudi glasbene značilnosti lega dela. K Dnevne novice k Na mnogoštevilna vprašanja, zakaj nismo objavili tega ali onega dopisa, odgovarjamo, da smo jih veliko zavrnili zato, ker niso pisani v slovenskem jeziku, ampak v neki slo-vensko-hrvatski-srbski mešanici, katere razen izvestnega dela »inteligence« ne piše noben pošten slovenski človek. Ker nimamo ne ljudi ne časa, da bi take bodisi oficijelne civilne ali vojaške, bodisi od posameznikov ali društev poslane dopise popravljali, jih dosledno mečemo in bomo metali v koš, kamor edino spadajo. Odslej tudi ne bomo objavljali dopisov, notic ali obvestil, kjer naziv slovenskega društva, pa naj bo še tako »oficijelena, ni slovenski. Zato prosimo, naj se nihče več ne pritožuje, oziroma nas ne nadleguje z vprašanji, zakaj no objavljamo takih notic. Pripominjamo, da tudi »srezkih poglavarjeva ne poznamo in nikoli priznali ne bomo, ampak samo okrajne glavarje. •k Glas iz občinstva. Prejeli smo: »Slovenec« je že pred kratkim priobčil apel na ravnateljstvo drž. železnic, da bi spremenilo \ ozni red na Gorenjsko. Prejeli smo iz občinstva nov glas, da bi vozil opoldanski vlnk namesto ob tričetrt na 12 šele ob četrt na 1, popoldanski vlak pa, da bi vozil namesto ob tričetrt na 3 šele ob 4. S tem bi bilo ustreženo predvpom nameščencem in uradnikom, ki končajo službo ob 12. * Smrt našega moža. Na Videžu pri Slov. Bistrici je umrl 8. marca posestnik Franc V e h o v a r, naš vedno vrli pristaš. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v četrtek. Svetila mu večna luč! * Turistovski vlak na kamniški progi. Jutri, v nedeljo, bo vozil zvečer iz Kamnika v Ljubljano turistovski vlak z odhodom iz Kamnika ob 20.28 in prihodom v Ljubljano ob 21.40. k Prve vijolice. Gdč. Božiča Anderle, hčerka gostilničarja na Šmarjetni gori nad Kranjem, nam je poslala šopek prvih vijolic, ki so zrastle na vrtu poleg restavracije, odkoder smo dobili tudi primer redke cvetlice Daphne Blagaiana. * Za »Slomškov dom« je poslal g. dekan Mat. Šavs iz Amerike 1100 Din, in sicer v počastitev spomina umrlega prof. Kržiča. Odbor »Slomškovega doma« se g. dekanu za velikodušno naklonjeni dar najlepše zahvaljuje. ■k Uboj v Smartnem pri Zg. Tuhinju. Z ozirom na poročilo pod tem naslovom v številki 44. našega lista nam sporočajo, da je dru-f.ina Lebeničnik iz Zg. Motnika, iz katere izhaja obsojenec, poštena in povsod na dobrem g'asu. Tudi obsojeni sam je še od vojakov prišel pošten, šele pozneje ga je slaba druščina v Tuhinju tako daleč pripeljala, da je po naključju in neprevidnosti prišel do tega, kar je bilo. — Toliko v pojasnilo, da ne bo zaradi tega padla senca na družino. ■Ar III. književna tombola Jugoslovanske matice. S štev. 24 in 7 so bile izčrpane vse ambe. Dobitki se te dni razpošiljajo. V Ljubljani bivajoče prosimo, da dobitke osebno dvignejo v pisarni Jugoslovanske matice, Šelen-burgova ul. 7-II. — 11. t. m. je bila izžrebana tretja številka, t. j. štev. 43. S to in prejšnjima številkama bodo zadete prve terne. Zato naj vsak, ki je zadel s temi tremi številkami terno (vse tri številke v eni vrsti), pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovanske matice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7-II, kateri naj javi tudi svoj naslov. Pripominjamo, da s tretjo številko zadete ambe ne pridejo več v poštev. Prihodnje žrebanje se bo vršilo 18. t. m. ■k Podporno društvo železniških nslužben-eev v Ljubljani. Občni zbor z dne 27. februarja t L je sklenil, da se od 1. aprila t. 1. poviša mesečna članarina aktivnim in po novem zakonu vpokojenim članom na 6 Din. Ostali vpo-kojenci plačujejo dosedanjo članarino 3.50 Din Dr Campa: Današnja Švica. Prebivalstva ima Švica približno tri in pol milijona, skoro dve tretjini tvorijo Nemci, tretjino Francozi, kakih 50.000 je Italijanov. V verskem oziru ima večino reformirana cerkev, katolikov je krog 40 odstotkov. Ker so bili v zgodovini posamezni kantoni državice zase, so še danes razmere v njih po kantonih rarlične. Mestni kantoni bo člani reformirane, Švic, Uri, Unterwalden, Luzern, Wallis in Freiburg pa katoliške cerkve. Švicarska zveza nima na religijo nobene ingerence, pač pa ima zvezna ustava gotove izjemne določi)© v škodo katolikov. Od reformacije je bila Švica razdeljena v dva verska tabora in od 1500 do 1847 beleži država le notranje verske vojne. 1847 so bili katoliki premagani, ustava jim' je bila vsiljena; nemški kulturni boj je našel tudi v Švici krepak odmev. Že ustava teta 1847 je vsebovala določbe proti jezuitom, nova ustava 1874 je Izjemne določbe še poostrila. Poleg je/.uitov je prepovedala ustanavljanje eamostanov sploh, sekularizirala zakonsko življenje, izročila pokopališča občinam, odpravila nunciaturo in pretrgala zveze z Vatikanom ter napravila spremembo škofij odvisno od zvezne pritrditve. Te določbe veljajo še sedaj: morda bi ee dala ustava spremeniti neposredno po vojni, ko je splošno mišljenje bilo bolj naklonjeno vzajemnosti in strpljivo-etL Katoliki ao ugodni trenutek zamudili. Se- in imajo pravico do najvišje odpravnine. Glasom sklepa so člani, ki so plačevali 1 Din in 2 Din mesečno, oproščeni plačevanja članarine in dobe odpravnino po sledečem: Če so plačevali 1 Din, dobe 1500 Din, če so plačevali 2 Din, dobe 2000 Din. Po istem sklepu je dovoljeno članom, ki plačujejo 3 Din, da zvišajo in doplačajo na 3.50 Din. Odpravnina pa znaša tačas mesto 2500 Din, 4000 Din. — Pisarna je na Friškovcu 3 v Ljubljani. ■k Obiskovalcem rogaškega sejma. Na Matijev sejem se je v Rogatec priteplo več že-parjev iz Hrvaškega, kjer so pridno opravljali svoj posel in olajšali marsikaterega obiskovalca sejma, nekaterega za vso njegovo gotovino. Pa tudi sejmarjem niso prizanašali. Ljudstvu se je posrečilo prijeti dva izmed njih, ki so ju izročili orožništvu, ti pa sodišču v Rogatcu. Pri enem izmed obeh se je našel tudi en nov klobuk in nekaj železnine. Stvari izvirajo iz tatvine, lastnik pa je neznan. Zato se lastniki ukradenih stvari pozivajo, da naznanijo okrajnemu sodišču v Rogatcu svoje ime in naslov z navedbo in kolikor mogoče natančnim opisom ukradenih stvari. — Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 8. marca 1927. k: Popravljalna dola pri lalski elektrarni nad in pod jezom so gotova in je povečani ter poglobljeni spustilnik za spuščanje splavov splavarjem zopet na razpolago. Radi izredno nizkega stanja Drave je promet s splavi ris-kanten in se upajo splavarji le do Maribora, ker med Ptujem in središčem se. je prikazalo izpod vode vse polno za splave tolikanj nevarnih skal in peščenih nasipin. •Ar Slabe volje ete, ker slabo spite. Če pi-jfte pravo kavo, ne more biti drugače. Prava kava prinaša vedno slabo spanje. Edini izhod je: pijte Žiko! •k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. *k Došla veLka izbira krasnih blnz in otroških obleke. — M. Kristofiž-Bučar. Danes zvečer ob 8. url v reftav-racffi „ljubljanski dvor" KONCERT salonskega orkestra Vstop prost. Specialitete morskih rib. - V vinski kleti nirzla in gorka jedila po znatno znižanih cenah. Vsak dan odprto do 1. ure ponoči. Cfublfana © Odlikovanje. Sv. oče papež Pij XI. je g. Jan. Nep. Roegerju v Ljubljani ob njegovi 85 letnici podelil apostolski blagoslov. © Proslavo petletnice priredi na praznik sv. Jožefa »Krekova mladina« v Ljubljani v Ljudskem domu. Pri prireditvi sodelujejo gojenci dramatične šole Delavske zbornice, pevski zbor in železnicarsko glasbeno društvo »Sloj;a«. Začetek ob pol 8 zvečer. Opozarjamo na to krasno prireditev vse delavstvu in šo posebej naši delavski mladini naklonjeno občinstvo že danes. O Občni zbor Narodno galerije se bo vr-šil v soboto 26. marca ob 17 v Narodnem domu, I. na letropje. Prosimo člane, ki letne udnine še niso poslali, da to 6tore; vse pa, ki so prejeli vabila v obliki prospekta za pristop k društvu, ponovno prosimo, da se izvolijo spomniti Narodne galerije in ji nakazati skromno podpornino 10 Diu. Prepričani smo, da je bil sleherni prejemnik prospekta voljen prispevati za Galerijo deset dinarjev; zato jih prosimo, da spremene voljo v dejanje in oddajo znesek na pošto. — NG. ш—ии кс^ууутаддаг дди^идриимдиијииииииддииииииии daj je sprememba izključena. Uvedla se je zopet nunciatura. vzpostavile zveze z Vatikanom. Razlog je predvsem v tem, ker je Švica kot nevtralna dežela imela med vojno mnogo skupnega z Vatikanom v mirovnih in drugih humanitarnih akcijah. Prvi nuncij je bil Ma-glione, sedaj v Parizu; njegov naslednik v Švici je Di Maria. Cerkveno razmerje urejujejo kantoni sami. Splctenost z državo je močnejša pri reformiranih; katoliška cerkev je proetej-a. Skupno imajo katoliki pet škofij, ki so vse podrejene neposredno Vatikanu. Ločitev cerkve od države jo izvedena v kantonih Basel-mesto in Ženevi. Švica ima v celoti 7 univerz, med temi katoliško v Freiburgu, ustanovljeno leta 1890. Benediktinski samostani imajo svoje srednje šole in cvetoča učiteljišča. Glede verskega pouka določa zvezna ustava samo, da se ne sme žaliti verski čut, podrobno ureditev prepušča kantonom. Švicarske katoliške organizacije so sličrio nemškim; glavna finančna moč je v rokah nasprotnikov. Lokalni tisk katolikov je dober. Ker vodi vsak kanton, 22 in 3 po številu, svojo posebno politiko, je razumljivo, da je mali tisk številen. Katoliška stranka sama razpolaga e clrca 150 listi, med katerimi sta najpomembnejša »Neue ZUricher Nachrichten« ln »Vaterland« v Luzernu. Osrednjih organov švicarsko pol tično življenje ne pozna. Ni tudi glavnega mesta, ker Bern je le sedež zvemo I vlade. O političnih strankah bi s« dslo Vrntko tole ouveuati: Od leta 1848 do 1018 io vladala © Ruska Matica. V nedeljo 27. marca se bo ob 14 vršil v prostorih ruske akademske menze (šentpeterska vojašnica) redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. odborovo poročilo, 2. letni računi za leto 1926, 3. poročilo nadzorstvenega sveta, 4. načrti za leto 1927, 5. volitev odbora, nadzorstva in razsodišča, 6. slučajnosti. Če bi ne bil prvi zbor sklepčen, se bo eno uro pozneje vršil drugi, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. 0 Amerika. V ponedeljek 14. marca ob pol 8 zvečer priredi prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani v Mestnem domu zanimivo predavanje o današnji Ameriki. Predavanje spremlja mnogo lepih, barvanih skioptič-nih slik. © Zveza uradnic in trgovskih naetavljenk Krekova prosveta ima v ponedeljek 14. marca ob pol 8 zvečer krasno skioptično predavanje o planinah. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar. Vse članice in tudi druge, ki se zanimajo za planine, vljudno vabimo! © Obligacijsko posojilo. Subskripcija obligacijskega posojila mestne občine zelo napreduje in je upati, da doseže popoln uspeh in da se za nove zgradbe, fundirane iz tega posojila, zastavi lopata že prve dni meseca maja. © Prostori mestnega magistrata so postali že zdavnaj pretesni za vse mestne urade. Mestna občina ee ukvarja sedaj s problemom, kako nastaniti vse potrebne urade. Sprožen je tudi načrt, da se zgradi posebno poslopje za vse one urade, ki so potrebni in za katere ni mogoče dobiti prostora v oetalih mestnih poslopjih. Boj za treznost. Včeraj ee je vršil v Ljubljani društveni sestanek »Sveto vojske». Najprej je gdčna Rovanova z globokim čuv-stvovanjem in polnim razumevanjem predna-šala Kalderonovo »Življenja sen«. Nato je g. Lindič poročal in nam nazorno pokazal v vsakdanji luči one, ki se smejejo našemu delovanju. Z rajnimi ugovori zoper treznost hočejo nekateri ljudje ovirati uspešno delo in drugim jemati veselje za vstop v abstinentsko društvo. Toda, kolikor je ugovorov, prav toliko je odgovorov in dokazov, ki nam nepobitno pričajo, da je odvisno srečno in zadovoljno družinsko življenje ed^nole v treznosti. Koliko pa eo morabio vredni taki ugovori, se more sklepati iz dejstva, da vsak tak človek, ki ugovarja zoper treznost, dela to le v svojo zabavo iz nevednosti, iz gole hudomušnosti ali pa celo iz zlobe, zato, abstinentje in prijatelji našega pokreta, pristopajte v naše vrste, ki hočejo pomagati vsem. Dalje se je sinoči določilo, da se bo pri vsakem sestanku izvajala po ena deklamacija ali recitacija, en kratek govor za člane dramatičnega odseka in en govor, ki bo obravnaval alkoholno vprašanje, oziroma brezalkoholno produkcijo. Vsekakor bo spored vsakokrat zelo zanimiv, zato iskreno vabljeni vsi člani in prijatelji naše ideje na naše se-etanke, ki se vrše vsak četrtek v klavirski eobi na učiteljišču. V. Seibitz. © Dobrovoljci! Redni letni občni zbor drevi ob pol osmih v »Ljubljanskem dvoru«. Važno! — Odbor. © Združenje jug. nor. železničarjev in brodarjev obvešča svoje članstvo, da je v deželni bolnici nenadoma preminul naš član R o 11 m a n Franc, nadzornik proge v La-zah. Pogreb se bo vršil v soboto 12, marca ob 4 popoldne iz deželue bolnice. Pozivamo članstvo, da se pogreba v velikem številu udeleži. — Oblastni odbor UJNŽB. © Pomočniška preizkušnja za šivilje se je vršila v sredo 9. marca v šoli na Prulah. Načelnik zadruge krojačev in krojačic g. Ker-snič je pozdravil udeleženke z lepim nagovorom. Potem so prihajala dekleta po pet in pet pred komisijo. Iz šolskih predmetov je izpraševal šolski upravitelj g. Škulj. V ocenjevalni komisiji pa so bile zastopane lastnice modnih salonov, strokovnjakinje: gospa Palme, gdčna šega ter zastopnica pomočnic, gdč. liberalno-radikalna večina. Zakonodajo je prikrojila po svoje, v kolikor ji ljudsko glasovanje ni prekrižalo računov. Proporc leta 1918 ji je mnogo škodil. Druga stranka do leta 1926 je bila katoliška konservativna, ki ima v svojem okrilju posebno krščansko-socialno stranko. Volitve leta 1925 so potisnile socialiste na drugo, katolike pa na tretje mesto. Zvezni predsednik Motta je katolik. Moč konservativcev se je dvignila s tem, ker jih liberalci rabijo proti socialistom. Narodnostnih bojev Švica ne pozna. Zvezni svet se voli na tri leta; lahko demisijonira, ni mu pa treba. Kontinentalnega koaliranja Švicarji ne poznajo. Parlament ima dovolj moči, ljudstvo pa pravico iniciative in referenduma. Ženske imajo volivno pravico le v gotovih kantonih glede verskih zadev. V zveznem svetu imajo liberalci pet, katoliki pa dva zastopnika. Kdor je izvoljen, se odpove vsaki strankarski funkciji. Obstojajo še druge, a malo pomembne strauke. Pristaštvo se deduje od dedov in pra-dedov na otroke že v ljudski šoli. PolilKnj problemi eo tudi v Švici boTba za in proti centralizmu, katerega pospešujejo i v Švici liberalci, proti kateremu pa se bojujejo katoliki in ne-Nemci. Denar, armada in privatno pravo je enotno; za kazensko in procesno pravo se pripravlja unitarizacija. Edinost ni mogoča v vprašanju smrtne ka/ni in kaznovanja verskih deliktov. Gospodarsko sf» lahko reče, da vbula predvojno slanie z naraščajočo industrializacijo. Bitenčeva. Vajenke so predložile komisiji v oceno 14 plaščnih oblek, 5 ploščev, 8 celotnih oblek, 2 svileni ter 1 plesno obleko. Izmed 30 vajenk je napravilo svoje mojstrske komade 28 vajenk e prav dobrim, 7 vajenk pa z dobrim uspehom. Ocenjevalke eo se izrazile o izdelavi oblek zelo pohvalno in so ugotovile velik napredek z ozirom na prejšnja leta. — Od perilne stroke eta bili zastopani le dve vajen-ki, ki sta predložili dva lepo izdelana kombi-neja iz finega žifona, okrašena s čipkami in vložki. © Policijske vesti. Policija je aretirala eedem sumljivih oseb radi beračenja, nadlegovanja pasantov in drugih deliktov. Med njimi je aretiran tudi nevaren potepuh Albert Lovšin, ki je iskal v Florijanski ulici priliko za kak vlom. Lovšin je zadnji čas zagrešil več goljufij. Policija beleži dalje več tatvin in dva slučaja poškodbe tuje lastnine. © Tatvine. Gospej Adeli Fictrovi, ženi železniškega uradnika, je ukradla neka mlada in dobro znana »gqspodična« iz eprejemnice pri dr. Hôglerju torbico z železniško legitimacijo in 30 Din gotovine. Klicana bo seveda na odgovor. — Posestnici Mariji Stresenovi v Trnovem je neznanec ukradel 80 Din vreden hišni žleb. — Aretiran je neki Anton H., delavec iz Starega trga pri Ložu, ki je prejšnji mesec okradel nekega svojega tovariša. Maribor SPORED AKADEMIJE MARIBORSKEGA 0RL0VSTVA na praznik sv. Jožefa dne 19. marca 1927 ob osmih zvečer v veliki Gotzovi dvorani. Fanfara. 1. Osmorica, spretnostne vaje članov. 2. »Peričice«, nežna igra deklic, ki spremljajo svoje vaje s petjem. 3. Bradlja, člani. 4. Proste vaje članic, spremlja ženski pevski zbor. 6. Skupine, člani. 6. »Za materjo«, simbolične vaje članic, spremlja moški pevski zbor. ODMOR. 7. Drog, člani. 8. »Mi smo vojaki korenjaki«, igra Orličev. 9. Proste vaje članov, spremlja godba. 10. »Mlade kuharice«, zbor malih deklic. 11. Hkratne vaje na treh konjih, člani. 12. »Tržaškim bratom«, spremlja recitator. Vstopn na za sedeže 20, 15, 10 Din, za stojišča 6 Din (za dijake 3 Din). — Predprodaja vstopnic v obeh prodajalnah Cirilove ti- ekarne. ODBOR. * □ Opozarjamo na prod stavo »Tovariši«, ki se vprizori zadnjikrat danes zvečer. Uradniki imajo pri dnevni blagajni znalen popust. □ Smrtni slučaji. Včeraj dopoldne ob pol 11 je umrl g. Leon Neugebauer, bivši ravnatelj mornariške realke in vladni svetnik v pokoju. Rojen je bil leta 1848 na Češkem. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 3 popoldne na mestno pokopališče v Pobrežju. — Istega dne je umrl g. Leopold Kos, skupinovodja v drž. delavnici in hišni posestnik v Linhartovi ulici št. 14. Dosegel je starost 63 let. Pogreb se be vršil v nedeljo ob 3 popoldne. □ Društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo 20. marca ob pol 10 v mali GOtzovi dvorani z običajnim dnevnim redom. Pozivamo članstvo k čim obilnejši udeležbi. Vstop dovoljen le proti predložitvi članske izkaznice in sicer onim, ki so poravnali članarino. □ Kap ga je zadela. Gostilničarja Stchar-ja, po domače Rechtberger v Studencih, je zadela v četrtek ob 10 zvečer kap. Sedel je v gostilni, nič hudega sluteč, na stolu, kar se je zgrudil in bil takoj mrtev. Pred kratkim si je njegova žena na potu od mesarja zlomila roko in sedaj je zadela pa moža in gospodarja iknp smrtno. Pogreb rajnega Steharja se bo vršil v soboto ob 3 popoldne na studenško pokopališče. □ K vlomu v gostilno Mislota. Policija je aretirala natakarico Kristino K. radi suma, da je ona izvTŠila vlom v gostilno Misleta v Cvetlični ulici. Neka priča jo je namreč videla, da je manipulirala okrog treh zjutraj na vhodnih vratih v gostilno. Na'akarica je običajno sama zaklepala zunanja vrata gostilne z železnim drogom in obešenko. Notranja, steklena vrata je zapiral gospodar m pustil ključ znotraj v ključavnici. Mogoče je, da je natakarica ponoči ključavnico samo na videz zaklenila, potem se vrnla nn/aj, razbila šipo in odprla notranja vrata s ključem, ki je tičal v njih. Priznala dosedaj še ni ničesar in policija jo je izročila sodišču. □ Policijjsko vesti. Včeraj je izvršila policija pet aretacij in sicer dve radi suma trgovine z dekleti, eno radi polepuštva, eno radi šofiranja brez legitimacije in eno radi prepovedanega povratka. Prijav je bilo pet. Celje er Protostni sho»l samostojnih demokratov proti razpustu občinskega sveta je bil silno klavern. Kljub najhujši agitaciji po časopisih in osebnim vabilom se je zbralo do pol 9 zvečer v dvorani celjskega doma kvečjemu 70 ljudi, med katerimi pa je bilo tudi precej socialnih demokratov. Dn pol devetih ebod radi pičle udeležbe sploh ni bil otvorjen. Shod je otvoril predsednik mestne organizacije dr. Kalun. Ta ehod je najboljši dokaz za dejstvo, da so časi za SDS v Celju minili in da je prišel čas, ko bo ljudstvo samo prevzelo vodstvo občinskih zadev. Za prihodnje take shode priporočamo SDS, naj izbere kot zborovalni prostor klubov lokal v Celjskem domu, kjer je prostora za vse celjske pristaše SDS. 0 Grmelo in bliskalo je včeraj zvečer v mali dvorani Celjskega doma.'Samostojni demokrati so namreč sinoči strašno udrihali po »klerikalcih«, ki se spuščajo v tako »sramotno« zvezo z drugimi strankami z namenom, da pripomorejo našim demokratom v opozicijo, kjer svojega demokratičnega talenta ne morejo izvajati. To so res strašno neljubez-nivi ti »klerikalci«, ki ne privoščijo demokratom nadaljnjega absolutizma v mestni občini. Udeležba je bila seveda skrajno slaba in to kljub polni pomoči od strani orjunašev. Sicer je pa prav lepo, da so naši demokrati prešli iz oligarhičnega principa v taktičnem oziru na demokratičen princip. Skoda, da se tega niso spomnili že pred tremi meseci, ker bi v tem slučaju ne imeli gerentstva v Celju. 0 Cerkveni koncert Sattnerjevega cerkvenega zbora frančiškansko cerkve iz Ljubljane bo, kakor smo že poročali, dne 27. marca v župni cerkvi sv. Daniela v Celju. Vstopnice se v pred prodaji lahko dobe že sedaj v trgovini Slomškove tiskovne zadruge v Prešernovi ulici. Na dan prireditve se bodo vstopnice tudi prodajale, seveda, če jih bo kaj ostalo, in sicer za sedeže pred glavnim vhodom v cerkev, za stojišča pa pri obeh stranskih vhodih. Cene vstopnicam so sledeče: I. sedež Din 20, II. sedež Din 15, III. sedež Din 10, stojišče Din 5. Opozarjamo, da se bodo vsi dohodi v cerkev zaprli točno ob 4 popoldne ter radi tega priporočamo, da se vsi, ki se nameravajo udeležiti te redke umetniške prireditve, preskrbe z vstopnicami že v predprodaji. Spored prireditve še priobčimo. 0 Prijatoljo mladine opozarjamo, da priredi orlovski odsek s sodelovanjem orliškega krožka na dan sv. Jožefa svojo akademijo. Nikdo, ki čuti z našo krščansko mladino, ne sme pri tej prireditvi manjkati. 0 »Granićorji.« Ze od četrtka so prijateljem naše idealne delavske mladine v prodajalni Slomškove zadruge (tik Marijine cerkve) na razpolago vstopnice za predstavo »Grani arjev«. Ker bodo v nedeljo 13. marca »Graničarji« zadnjikrat vprizorjeni, je povpraševanje po vstopnicah tako živahno, da prijateljem »Krekove mladine« nujno priporočamo, da si nabavijo vstopnice že danes ali vsaj jutri dopoldan. 0 Društvo državnih namoščoncov in upokojencev priredi v nedeljo 13. marca ob pol 11 v mali dvorani Narodnega doma v Celju informativni sestanek. Poročal bo predsednik in obenem član Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani g. prof. Slavko Raič o gibanju in delovanju v uradniških društvih. Sestanek je važen, zato je dolžnost vsakega državnega nameščenca in upokojenca, ki se količkaj briga za stanovske zadeve, da se istega udeleži. 0 Espéranto. Ker se je moral začetek esperantskega tečaja vsled raznih ovir preložiti do začetka aprila sprejema celjski espe-rantski klub še nadaljnjo prijave novih udeležencev. Prijave sprejema knjigarna Goričar in Leskovšek, Kralja Petra cesta. Janko Kramer: DRŽAVNA KRAJEVNA ZAŠČITA OTROK IN MLADINE V CELJU. 1. Pregled od lota 1908. do 1927. Državna krajevna zaščita otrok in mladine je etopila v 20. poslovno leto. Tiho, brez hrupa in šuma, kakor jo sploh njeno delovanje, јб prestopila v 20 letno društveno delovanje Ob tej prili\> je Ïiaî uineslen pregled dosedanjega društvenega de-ovanja. Društvo se je ustanovilo leta 1908. pod imenom »Društvo za varstvo in preskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju«. Bilo je leta 1908. Takrat je šel en glas po naši domovini »Vso za otroka!« Vse za otroka je pa tudi cilj našega društva. Kajti namen društva je, da ščiti bedno, zapuščeno ln osirotelo deco in ono mladino, katera je v vzgoji zanemarjena, ali v nevarnosti, da se zanemari, in da ji poskrbi za vzgojo. Društvo je doseglo svoj namen s tem, da je spravljalo toke otroke in mladino v pripravne zavode, v družine, v učna mesta ali v službe in sploh pomagalo, kakorkoli je bilo treba za uspešno vzgojo in skrb. Zaščita je izdala za svojo namene v teh letih do 100.000 Din. Te številke najjasnejše kažejo, kako obsežen je bil delokrog društvi in kako se je Krilo posebno v letih, ko je društvo lota 1020. postalo »državna zaščita«. Od leta 1920. do 1923. je društvo prejemalo izdatno pod poro od države. Zaščita je, ker je postala državna, dobila tudi potrebno avtoriteto in moč. V teh treh letih je društvo najuspešneje in najpožrtvovalneje vršilo svojo nalogo. Glas o zaščiti so je že v celjski okolici dobro razširil in blagodejno vplival. Ko pa je leta 1923. država ukinila podporo, eo pa tukajšnja mestna občina, celjska okoliška občina in tukajšnji denarni zavodi priskočili na pomoč z izdatnimi podporami, zavedajoč se, kako vsega priznanja in vse iivale vredno je stremljenje zaščite, da se ustvarijo najugodnejši pogoji za zaščito dece, da se v največji meri izboljšajo vsi oni odnošaji, ld jo omogočajo in pospešujejo, ter da se odstranijo vse ovire in zapreke tega stremljenja. Odslej so bili pravzaprav edini podpiratelji zaščite poprej Imenovani dobrotniki in so e tem pokazali, da se lahko tudi hrez državno podporo stori mnogo koristnega, 2. Kvarni vpliv canikrnih staršev na skrbstveno vzgojo. V času svojega delovanja jo zaščita prišla na to, v kako presenetljivi meri je zvezana telesna in duSevna beda mladine z zanikrnostjo staršev. Kolikokrat smo imeli priložnost videti kvarni vpliv zanikrnih staršev na vzgojo otrokF V ilustracijo slednje okol n osti naj služi značilen zgled iz društvenih Izkušenj: Oče je Imel popolnoma slepega sina, katerega smo spravili v zavod. Njegov oče ga Je po- šiljal na ulice in ceste, tam jo revež čepel in vzbujal usiniljenost mimoidočih. In ljudje so mu radi dajali, oče je pa denar pobral in zapil. Na bodočnost otrokovo pa ni mislil. In ko se je skušalo fanta spraviti v zavod za slepce, se je oče temu p roti vil, ker se je bal za tako dober vir dohodkov. Kakšen je bil ta oče, se vidi iz lega, da se je jezil, ker se mu je fanta spravilo v zavod. Enkrat pa je brezsrčno colo rekel: »Oj, ko bi jaz imel še cneja slepca, boljše bi mi šlo, ko vsakemu kmetu.« 8. Neuspehi društva. Največ neuspehov sitno imeli, JSe smo deco spravljali v uk. Tu smo imeli precej lenih Jakcev, ki eo poizkušali pri raznih obrtih, a nobena jim ni dišala. Tako prebiranje poklicev obela slabo bodočnost ln je društvu napravilo mnogo stroškov in sitnosti. 4. Zahvala in prošnja. Prijetna dolžnost odbora je zahvalili ee vsem dobrotnikom in druSlvenikom, ki 90 nam zvesto stali na srtrani in nas podpirali v našem težavnem delovanju. Zabita se obrača do svojih članov, podpornikov in dobrotnikov s prošnjo, da ohranijo svojo naklonjenost sirotam tudi v prihodnje ter se jih zlasti v tem jubilejnem društvenem letu posebno spominjajo. Podpore, mil od are, denarne zbirke, obleko, obutev, vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejela: Državna krajevna zaščita otrok in mladine v Celju. Vrč Lep večer. V nedeljo dne 6. t m. Je priredil viški pevski cerkveni krožek v Društvenem domu zanimiv in lep večer s pestrim sporedom, da poč zaslužijo agilni pevci javno pohvalo. Na programu je bila sicer samo opereta »Mlada Breda«, a pri-dejali eo še enodejanko »Dobrodošli« in bariton-solo pesem s spremljavo klavirja. Uvodne besede o vsebini pesnitve »Mlada Bredo« in upadih krutih Turkov na Slovensko je povedal g. A. Mehle primerno in zadovoljivo. Kot nameček so vprizorili staro in že mnogokrat igrano burko »Dobrodošli«. Nato je zapel barltonist g. 0. Oblak, preveč dramatično in včasih neprecizno sicer pa za publiko zadovoljivo. Višek večera pa je dosegla opereta »Mlada Broda«, ki sicer sama ne zahteva ravno prvovrstnega glasovnega materiala že zaradi lahkoto, pač pa za diletantskl zbor dovolj študija. Naslovno vlogo je pela gč. E. Marnova po svoji ognjeviti dramatiki interpretaciji je brez dvoma najboljša kreacija. Ugajale so enako Rredina mali gospa Smukova in Hamedova mati gdč. Z. Marnova. Tragičnega llameda je podal g. 0. Oblak z junaškim zanosom. Želel bi se ga v pevskem kot igralskem oziru ne tako patetičnega. Os'ale manjše pevske partije so bile zadovoljive a ženske boljše kot mo-I siri, dasi se čuje včasih še kak portamento zlasti I pri zboru. Primerna in lepa je tudi scenorija, enako kostumi. Dirigentu, organislu g. fr. Kaniziju se imamo zahvalili za sijajno Izvedbo, zboru pa za voljo do idealnega dela. Vr&nilca Samo ïe v nedeljo dne 13. mcrca ob pol 8 zvečer vprizori Kat. prosve'no društvo znamenito tragedijo Grillparzerjevo: »Ljubezni in morja var lovi« (Ilero in I.cander). Preskrbite si pravočasno vstopnico v predprodaji pri g. Jezeržku v Rokodelskem domu na Vrhniki. Jesenîce Letni občni zbor podrninieo JugosîerftnsVo Matice se vrši v sredo dne 10. marca ob pol 8. un v risalnici tukajšnje osnovne šole z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi člani, da bo občni zbor lep in veličasten. fCamnilk Drnštro »Kamnik« priredi v nedeljo dne 13. marca ob pol 8. uri zvečer v »Kamniškem domu« romantično igro s peljem »Zakleti grad«, ki jo je napisal znani slovenski dramatik dr. Remec in ki je na mnogih odrih dobila dozdaj vse priznanje. Dejanje v igri se vrši v XV. stoletju na naši domači zemlji in je vseskozi nape!o ter silno zanimivo. Ker so tudi igralci »Kamniškega doma« znani kot dobri igralci, bo igra gotovo dosegla največji uspeh. Zato vabimo vse, ki lo količkaj utegnejo, naj predstavo obiščejo, ker jim ne bo žal. — V torek dne 8. marca je isto društvo priredilo ski-optično predavanje o Monakovem, ki nas je vanj pribijal in nam ga ob lepih slikah prav živo in zanimivo razlagal g. dr. Roman Tominec. Društvo »Kamnik« le'ošnjo zimo prireja predavanje za predavanjem, ki so vsa skrbno pripravljena in vedno opremljena z lepimi slikami. Ljudje so predavanj radi in v velikem številu udeležujejo, kar noj bo društvu v spodbudo, da s predavanji nadaljuje. — Orliški krožek pripravlja pod vodstvom p. dr. Romana »Malcrnl dan« za dne 25. marca. Kakor ču-jemo, bodo na akademiji same lepe točke, za kar nam je porok že umetniški okus g. doktorja. Delavcem 11a smodnišnici, ki se boje ponovne redukcije kakor tudi onim, ki so bili odpuščeni jeseni in pozimi v tolažbo priobčujemo, da se je naš poslanec g. Š t r c i n zavzel z vsemi močmi za to, da vojno ministrstvo odobri žo izvršene licitacije surovin in so delo v smodnišnici lahko prično v večjem obsegu. Gospod poslanec je za zadevo zainteresiral tudi g. ministra dr Gosarja, ki jo obljubil, da bo delavstvo podpiral in spravil zadevo smodnišnice pred ministrski svet. Enako jo glede teh delavcev in njihovih plač ter pokojnin oblastni poslanec g. N o v a k stavil v oblastni skupščini primerno interpelacijo, ki jo je odbor obljubil podpreti in predložiti našim narodnim poslancem ln ministrom. Tako je vsa zadeva v najboljših rokah ln upamo, da napori naših poslancev in ministrov ne bodo zaman. Zvedeli smo, da je vojno ministrstvo nekaj licitacij že odobrilo in je upanje da smodnišnicn prične zopet delati z večjo paro. Naši samostojni kmetje, ki so najbrže zaslutili uspešno delo naših poslancev za naš okraj, posebno za delavce, jih vabijo zdaj skupaj, naj pri njih vložijo prošnje, češ, gospod Puceij bo gotovo pomagal, klerikalni poslanci so itak zanič. Verjamemo: rada bi se sraka kltila s pavjim perjem I Opozarjamo delavstvo na smodnišnici, da no naseda takim stvarem, saj ve samo, da se dozdaj razen naših poslancev ni še nobena druga stranka zmenilo zanj! Z onim samostojnim gospodom pa, ki trosi med ljudmi laži in bajke o nekaki malomarnosti g. poslanca Strcina, bo obračunal žo gospod poslanec sami Živinorejski odhor In njegovo uspešno delo čudno boli naše samostojne demokrate. Po okraju je med govejo živino silno razširjena bolezen nn spolovilih, ki stori, da kravo povržejo predčasno, kar pomeni za našo živinorejo veliko nevarnost Zato je živinorejski odbor, da kmetu pridobi cenenih zdravil, naročil zdravil za dva nsoč dinarjev I naravnost pri firmi, ki jih izdeluje. To pa ni slo ; seveda našim demokratom — kmetom (?) v glavo. , Njihov zastopnik je vložil proti temu naročilu pritožbo na okr. elavaria, 6ei odbor sam ne sme na- ročati zdravil. Pa menda stoji v pravilih nekako drugačo zapisano, ali ne? Vas naj bi kmet učil brati? P/u/ ф Nori prošt in nadiupnlk. Dne 1B. marca nastopi proStijo in nadžupnijo Ptuj g. dr. Ivan Žagar, doslej župnik v Dobju. Dne 20. t. m. ga bo presv. škof dr. Andrej Karlin v Ptuju inštaliral. Smrtni slučaj. V St. Vidu rri Ptuju je preminulo daleč naokrog znam, in IX) let stara gospa Jera Gamilšek-Penn. Blagopokojna je bila znana trgovka, zlata mati in velika dobrotnico vseh pomoči potrebnih. Bila je gotovo nad 1000 revnim otrokom krstna botra. Znan je iz njenega življenja slučaj, ko je porodila na potu skozi Št. Vid žena ciganskega vodje otroka in ni hotel nikdo iti za botro. Ko so pa potrkali cigani s tozadevno prošnjo na vrata gospe Gomilšek, je ta takoj prevzela bo-trovstvo. Njen pogreb je bil nekoj veličas'ncga in naj bo tej blagi gospe lahka zemlja doinačal Dopisi Sfetlmlje pri Igu. V Ameriki jo v zlatem rudniku v Victor Colorado podsulo tukajšnjega rojaka in posestnika Jožefa šteblaja in njegovrga 17 let-noga sina. V Ameriki zapušča vdovo in (i nedorasr lih otrok, doma pa priletno mater in sestro. Letos se je mislil vrniti domov, pa ga jo prehitelo dne 5. februarja smrt v tujini. Bil je vzoren gospodar, ki je lepo skrbel za svojo družino in svoje domaČo. Večkrat so je spomnil tudi donm'Se farno cerkve. N. v m. p. I Glasba DVE DEVETI. Deveto sta pripravila za izvedbo v Ljubljani obenem g. Polič in g. dr. Čerin. Nočemo j se postaviti za hrbet niti enemu niti drugemu ^ spoštovanemu našemu muziku, če rečemo, da današnja ponovitev koncerta ni taktna z ozi-dom na bližnjo priredbo dr. Cerina, ki praznuje z njo celo svojo 30 letnico. Ker so cene znižane, zgleda, da gre za odiozen akt v Škodo dr. Čerina, ki je vendar veliko storil za našo glasbo; ta očitek glede krivične odioznosti podpiramo celo z argumentom. Vprašam le, kdo je bil tisti poštenjak, ki je zagrozil mariborski Mat ici, če poje pod Čerinom v Ljubljani, z bojkotom, sramoto, odporom vseh listov in »str-ganjem« po celokupni kritiki? Izvzamem osebo g. Poliča vsakega sumničenja, vprašam pa našo Malico, ali kaj ve o tem, vprašan ono presamozavestno (!) »Podzvezo«, kakšne pogoje je stavila dr. Čerinu za skupno sodelovanje pri Deveii, za katero se je v korist delu in proslavi delalo z nepristranske strani? Mari ne zgleda, da gre tu za osebno odioznost in ne za Beethovna? V nečast so nam te babje intrige, nehajmo z njimi! Predlagam, naj so ponovitev koncerta Podzvezo odgodi in pusti sedaj besedo dr. Čerinu (19. t. m.), na sam dan stoletnice pa priredi t — obema aparatoma skupna Deveta. To bi bila rešitev, ki bi bila nam v čast in velikemu mojstru v slavo. Priključujoč se tako podobnemu članku v včerajšnjem »Jutru«,... smo storili s tem svojo dolžnost. S. Vurnik. DEVETA SIMFONIJA. V četrtek, dne 10. t. m. smo čuti v proslavo stoletnice Beethovnove smrti Deveto simfonijo, ki so jo izvajali Godbeniška podzveza in Orkestralno društvo 1er z opernim pomožen! zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja opere g. M. Toliča. Prod koncertom je kratko pojasnil pomen Beethovna ln Devete dv. sv. dr. J. Mantuani z govorom. Že pred letom smo se na tem mestu zavzeli za Deveto o priliki proslave, no hvalo Bogu, čuli bomo kar dve. G. Poiič je zbral k izvedbi ogromen aporot in je kot dirigent dostojno rcâil svojo no-logo. Z veliko glasbeno inteligenco si je osvojil partituro in zagrabil celotno skladbo kakor jo res: kot eno samo gradacijo od začetka v konec Radosti. Ogromni, favstovski prvi stavek je pregledno (čeprav s podaljšanjem nekih pavz malo nasilno) razčlenil v tematsko skupne dele, dal scherzu potreben značaj (Stiričetrtinskl del naj bi vzel 116 = polovica, baje je v part, tiskovna pomota), s posebno ljubeznijo obdelal sanjavi Ada,gio-Andante. Drugi in tretji stavek sta bila najbolj prepričevalno, z resnično fineso podana, zadnji jo zavel v malo preveliko brzino. Dinamika je bila z vso ljubeznijo izdelana, le v ff so nekajkrat udušile orkester pevke, na koncu je zbor često prevpil ves orkestralni pari. Glavna Poličeva zasluga je v vestni obdelavi, čeprav malo samovoljni v modernem smislu (nekajkrat v I. st. i. dr. bi hotel čuti posamezne enakovredne paralelne linije namesto melodij s spremljavo), tem maloštevilnim samovoljnostim pa no moremo odrekali smiselnosti in končno iz kožo svojega časa pravi umetnik ne more zlesti. Zbor je bil precej uvežban, žal često malo premočan, skandiranje radostno himne, čeprav jo tehnično to težko storiti, bi so dalo morda vseeno malo omiliti. Izmed solistov moramo na prvem mestu imenovati Betetla, ostali niso svoje nalogo baš vzorno rešili, tudi o glasovno Jaki, a čuvslveno mrtvi Žal udov! tega ne moremo trditi. Deveta jo učinkovala z ogromno silo, ljudje so skoro divjali. Hvala prirediteljem za trud, g. Poliču iskrene čestitke! (0 delu samem glej na drugem mestu.) S. V. • • * Beethoven IX. simfonija, dirigent Mirko Polič. Opozarjamo, da se koneert, na kalerem se izvaja Beethovnova IX. simfonija pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča pevnovi z istimi sodelavci v polnem obsegu danes 12. marca ob 20 v Unlonski dvorani. Prodjirodaja vwtopnic v Matični knjigarni in na večer pred koncertno dvorano. Pianistka Jadviga Poienelova ima v svojem koncertnem programu, knlerego Izvaja v ponedeljek, dne 14. t. m. v Filharmonični dvorani zastopanega tudi Beethovna, ln sicer s sonato op. 20. S lo točko se je kakor vsi svetovni umetniki tudi ono hotelo oddolžiti pieleti do nesmrtnega Beethovna. V sonati op. 20 je tudi izredno poznano Beethovnova ialobna koračnica, ki jo brez dvoma pozna ves In samo muzikalnl svet. V tej sonati ima vsak pianist Izredno mnogo prilike, do pokoio ves svoj umetniški hit. po tudi svojo tehnično — pia-nistično stran. Gdč. Poienelova Je sicer ena najmlajših, a brez dvoma enn najtolentirnnejših slovenskih pianistinj, ki so se popolnoma posvetili umetni*';! karijcrL PredprodaJa vstopnic v Matični kulisami, Cjul>ljansl znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri zvečer: PAHLJAČA LADY WIN-DEK.MERE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 14. marca: PEGICA MOJEGA SRCA. Red, D. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 12. marca: Zaprto. Nedelja, 13. marca: TAJDA. Premijera. Izven. Pondeljek, 14. marca: Zaprto. PREMIJERA »TAJDE«. V nedeljo zvečer s« ' --4 pr .nijera p. Hu-golin Sattnerjevo opere »Tajda« ki bo po poteku skušenj in z ozirom na predpriprave, ki so so vršile, brez dvoma jako častno uspela in delo samo pomeni veliko obogatitev naše izvirne glasbeue literature. Skladatelju, ki je svoje delo napisal z izredno ljubeznijo, ве je v polni meri posrečilo spraviti na oder veljko, pestro življenje. Menjavajo se sLkoviti prizori, katere prepletajo lepo melodije glavnih junakov, a tudi zbori so pisani učinkovito in z koncepcijo, ki je lastna vsakemu kot priznanemu in odličnemu skladatelju zborov. Mirne duše lahko trdimo, da je uprava storila vse, kar je bilo v ujenih finančnih in umetniških močeh, da se delo čim častneje izvede. Pred-prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi Mariborsko gle&lšče Sobota, 12. marca ob 20. nri: TOVARIŠI. Uradniška predstava. Kuponi. Nedelja, 13. marca ob 15. uri: ZA NARODOV BLAGOR. Kupoui. Ob 20. uri: VESELA VDOVA. Kuponi Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo dno 13. marca se vprizori popoldne Cankarjeva vrlo uspela komedija »Za narodov blagor«, zvečer pa priljubljena opereta »Vesela vdova«. Prosvetna svesza Dramatski odsek lllui Potočnikovo Čitalnice r Št. Vidu nad Ljubljano ima v nedeljo 13. t. m. svoj redni občni zbor v Ljudskem domu v št. Vidu. Vsi člani vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi oni, ki ee nameravajo v prihodnji sezoni posvetiti dramatiki. Prcdoelje pri Kranju: V nedeljo 13. t. m. bo v društvenem domu po večernicah predavanje iz cerkveno zgodovine v prvih treh stoletjih. Ker je predavanje polno zgledov krščanskega heroizma in ga bodo pojasnjevale lepe barvano skioptične slike, zato kar najvljudneje vabimo člane tn prijatelje društva, da se predavanja v obilnem številu udeleže. ŠiŠka. V diUŠtvenl dvorani so vrši redno predavanje v ponedeljek ob pol 8 zvečer. Ta dan je no sporedu zanimivo predavanje o špiritizmu. Pro dava g. Pleničar. Nova Štifta. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo 13. t. m. popoldne po večernicah času primemo predavanje o Jezusovem življenju in trpljenju. Predava g. župnik TomažiČ. Predavanje pojasnjujejo filmsko slike. Gornji grad. V ponedeljek 14. t. m. priredi tukajšnje prosvetno društvo zvečer ob 7 predavanje o sv. Tarciziju in o Kristusovem trpljenju. Predavanje spremljajo filmske slike. Krnkova prosTcta v Ljubljani priredi v ponedeljek ob pol 8 zvečer predavanje o Zilertalskih alpah. Predava g. prof. Janko Mlakar, članice naj 6e v obilnem številu udeleže tega predavanja, ki so vrši v prid kapelici v Vratih. Jesenice. V sredo 10. t. m. priredi Kat. del. prosv. društvo prosvetni večer, kateri je posvečen delavski družini. Na sporedu je predavanje o krščanski družini. Predavanje spremljajo film, ki nam predstavlja Jezusovo mladost in skioptične slike iz življenja sv. Jožefa. Ker je ludi ostali program zanimiv, zato vljudno vabimo člane in prijatelje društva, k obilni udeležbi. Žalinira. Tukajšnjo prosvetno društvo priredi v četrtek 17. t m. zvečer Času primemo predavanje o Jezusovem trpljenju. Predavanje spremljajo lilm-sko slike. ŠaQ VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V NIÎW Y0RKU. ХТТ. kolo newyorSkega veleturnirja, te je drugo treljega turnusa, o katerega izvidu sni o kratko poročali žo včeraj, je prineslo šahovskemu svotu prijetno iznenadenjo. Vendar enkrat je prišlo na program nekaj novih točk. Mesto večnega Domskega gambita in Indijonke sta so igrali ena Španska in ena Francoska partija in — drugič v tem turnirju — ena Igra štirih jezdecev. Španski je otvoril svojo i?ro Capablanca proti dr. Vidmarju, ki se je branil s Steinitzovo varijanto. V srednji igri je predrl beli močno obrambno črto nasprotnikovo, uplenil kmeta in kmalu nato v najsijnj-nejèem slogu prisilil črneža h kapitulaciji. ' — Francoska partija med dr Aljehinom (belim) in Marshallom izvedeni srednji igri po 39 potezah končala z remijem. — Te, Marshall 4 in dve viseči (proti Capablanct, ki ostane remis, in proti Niemcoviču, kjer stoji nekoliko ugodneje). V četrtek so imeli mojstri prost dan, v petek so se imele doigrati viseče partije, danes v soboto se pa odigrava XIV. kolo, to je predzadnje tretjega ћшш sa. V naslednji težki pozicijski partiji se dva velemojstra aman borita za zmago. Ne moreta si nikakor do živega. DAMSKI GAMBIT. Igran v NewyorSkem tumirin v X. kolu, dne 5. marca 1927. Beli: Capablanca -- Črni: dr. Aljehin. 1. d2—d4 Sg8—ffl 2. Sgl—f3 d7—<15 s! c2—c4* c7—cG» 4. e2—e3 e7—e6 5. Sbl-cS Sb8—d7 6. Lfl—d3* d5—c4: 7. Ixl3-c4: b7—b5 8. Lc4—e2 a7—a6 9. 0—0 Le S—b7 10. a2—a3 c7—c5 11. d4—c5: Sd7—c5: 12. b2—b4 Dd8—dl:* 18. Tfl—dl: Rc5—e4 14. Lcl—b2 Se4—c3: 15. Lb2—c3: . I.f8~e7 16. Tal—ol O-O 17. Sf3-e5 Tf8—d8 18. Tdl—d8+ .. TaS—dS: 19. Lc3-d4 Le7—d6 20. Le2—f3 Sf6—e4 Pogansko na?Jranje o družbi in državi. O zadevi Action Française smo že večkrat pisali. Kardinal Andrieu je v svojem prvem pismu očital glavnim voditeljem te organizacije ateistične, akrščanske, antikatoliške, amo-ralne in poganske nazore posebno v pojmovanju družbe in države. Papež je v svojem odgovoru (Acta Ap. S. 1926, št. 10) potrdil, da pri voditeljih AF res zasledimo razne znake neke obnove poganske miselnosti, zaeno z naturalizmom. Kardinal za svoj težki očitek navaja tudi zglede. Prva voditelja AF sta Ch. Maurras in I.eon Daudet. Posebno Maurras je »1'oracle« voditeljev, on je enostavno >le Maître« (Učitelj). Leta 1920 je na novo, v nebistvenih točkah nekoliko spremenjena izšla njegova knjiga »Le chemin du paradis« (Rajska pot). Ta knjiga je, pravi kardinal, zbirka razbrzdanih zgodb (contes licencieux) z ateističnim obeležjem, kakor ga je dobiti le pri največjih sodobnih nasprotnikih religiozne ideje. Maurrasovo drugo delo »Antinea« je v prvi izdaji imelo štiri strani blasfemij proti Jezusu Kristusu, ki so sicer v novi izdaji leta 1923 izostale, ostalo pa je v njej še mnogo brezbožnosti. Ideja o Cerkvi je pri glavnih voditeljih čisto zmotna. Zametavajo dogme, ki jih ona uči: taje Boga, božanstvo Kristusovo, božjo ustanovo Cerkve. Res Cerkev hvalijo in povzdigujejo in branijo, a to iz posebnega na-теда: oblika cerkvene organizacije. >monar-hija temperirana po aristokraciji«, jim impo-nira. Sami si zamišljajo državo na podoben način in zato pričakujejo, da jim podobnost organteacij pridobiva pristaše med katoličani. Ti voditelji torej računajo s katolicizmom, niso pa katoličani po prepričanju, upajo, da se bodo posluževali Cerkve, da jim bo ta služila, a sami ji ne služijo, ker zametavajo njeno božje učenje. Ti nazori seveda morajo vplivati tudi na pojmovanje voditeljev AF o morali. Ta ne izvira iz verskih korenin, ne sloni na verskih temeljih. Teženje po čednosti nadomestijo z esteti/.mom ali kultom lepote in epikureizmom ali željo za ugodjem. Teženje po čednosti ni smernica človeškega svobodnega udejstvova-nja, ni podlaga za socialne ustanove in počelo socialnega napredka. Družba ni vezana po moralnih zakonih, jih tudi ne potrebuje. Dve maikslmi delata nepotrebne posebne moralno zakone nad družbo, namreč stabilnœt človeškega tipa in nespremenljivost družbe (človeštvo je vedno enako!). V dva razreda hočejo deliti človeštvo: elito in neuko maso. Tako jo organizirala narava in tako mora ostati. Pojmo van jo o družabni organizaciji je pogansko. Država, ki jo tvorijo nekateri privilegirana, je vso, drugi nič. Država ima nad po-edinci vse pravice, svoboda poedinca nasproti njej ali uveljavljenje njegove pravice izgine. Država ne pozna nad seboj postave pravice ln moralnosti. Tako pravi vodja AF: »Naravna morala oznanjuje samo eno čednost in ta je moč, sila. In drugi voditelj: V?aka sila je dobra, če je le lepa in če zmaguje. Naravne postave so železne. To prepričanje je narekovalo vodji AF, da je zapisal besede: Prepovedano je Bogu stopiti v moj observatorij. Navedli smo skoro dobesedno razloge kardinala iz Bordeauxa za obsodbo AF. Podčrta-vanio, da je kardinal govoril o glavnih voditeljih AF. ne o vseh. Tudi nI trdil, da se ve« poiik v šolah in organizacijah AF vrši po teh principih. Saj so mnogi člani AF bili izvrstni in delavni katoličani. A cerkvena oblast vidi, da tiči velika nevarnost za pravi katoliški duh posebno mladine, ako Lma za voditelja moža, là ima velik ualed ia veliko wivlaûna шПо 21. Se5-d3 Kg8—f8 22. SdB—c5 Ld6—об: 23. b4—об: Kf8—e8 24. Kgl—fl Td8—c8 25. Kfl-el Tc8—c7 26. Lf3— e4: Lb7—e4: 27. 12—13 Le4—d8 28. Tel—dl Remis.» 1 S tem je prešla »Indijska partija (1. d2—d4, Sg8—f6) v navaden »Damski gambit«. * Teko zvana »Česka< ali »Slovanska obrana * proti Pamekemu gambitu. ' Nobena Izguba temipa, kajti tempo izgubi tudi Srni z izmenjavo kmeta. Dalje beli Skoraj ne more zadrževati tekliča, ker mora gledati, da razvije kraljevo krilo in rošira. * S to in sledečimi zamenjavami si hočeta stranki druga drugi prizadeti kako, pa bodisi 5e tako mahno slabost nii pa priboriti sebi kako prednost in svojim figuram boljše izglede. Pa vsi poskusi se razblinijo ob pcwornosti bistroglodega nasprotnika. 5 Opravičeno. Poziciji sta enaki, poleg tega no pripuSčata drugačne odločitve neenakobarvena tekliča. K.nfs^& to rei^ffe Mariia v senci naSih dni. Smaraiee za 1. 1927. Stvisal S'anislav Stanič, duhoven. Knjiga obsesa 81 majskih govorov o sedmerih poglr.viluih grehih, o sedmerih čednostih in o najvažneiših vprnšanHh družinskega življenia. Smarnice izidejo v Kaloli-P'-t tiskarni v Gorici (Riva Piazzutta 18). Stanejo -~7Лпе 20 Din. Slavonski prevod »FioroHorc — Rožic svetega Frančiška — tega klasičnetra dela srednjeveške mis'iko — je dotiskan in izide, kakor nam poroča Naš*; založb«, v najkrajšem času sijajno opremljen, t. originalno naslovno stranjo in * šestimi prelepimi cinkorc*i Toneta Kralia. Razprodajo v Sloveniji je «prejela Jugoslovanska knjigarna, ki bo preskrbela ž njim vse ostale bukvame. Toliko v vednost na mnoga vprašanja. kot pisatelj in voditelj in ki ima obenem tako miselnost. Odtod izhaja tudi velika odločnost Pija XI., ki se rdi prevelika strogost, pa je le, kakor se jo sam izjavil nnsproti francoski mladini, očetovska skrb za kaloliško mladino. Ker ni bilo premnogim katoličanom na prvi pogled rar.vidno, v kakšni notranji zvezi so osebni nazori voditeljev AF z organizacijo in se tudi zmot, ki v zamisli in delu organizacije tičijo, katoliški člani AF niso jasno zavedali, je umljivo, da je pri mnogih nastala neka notranja razdvojenost. Zato se nikakor ne mislimo spuščati v kritiko njihovih razmer, ampak upamo trdno, da bodo vsi že dobili pot, ki jo jim črtajo papeževi odloki in soglasne izjave njihovih škofov. - * 1 * Za nas so važni ti dokumenti, v kolikor vsebujejo načela popolnoma splošnega pomena. Kje tiči naturalizem in kje poganstvo v miselnosti glavnih voditeljev AF? Naturalistično je gledanje Cerkve kot samo močne organizacije, pojmovanje dogem samo kot trdnih norm. To Cerkev sicer je, to dogme so, a za katoličane bistveno in v prvi vrsti več: Cerkev je božja ustanova, je nadnaravni organizem, je mistično telo Erietusa Boga-člo-veka. Dogme so razodete resnice, ne samo naravni vzor za poenotenje mišljenja in delovanja. Zato je zmotno ceniti Cerkev le kot sredstvo za dosego političnega cilja. In kje je poganska miselnost? Teza o vsemogočnosti države ali naroda, o popolni neodvisnosti navzgor in navzdol! Katolicizem priznava suverenost države, ona je popolna družba. Delokrog ji določa njen smoter: tostranska kolikor mogoče splošna blaginja državljanov. A ni neodvisna od božjih zakonov pravičnosti ln moralnosti, ti veljajo zanjo, za vso oblast. Ni tudi na spodaj absolutno neodvisna, ampak vezana po pravicah, ki jih ima poedinec v njej. Oblast in moč in koriet ne delata moralno dobrih vseh njenih ukrepov in postav. Poedinec ni sužrnj državne oblasti, ne spada med maso brez samolastnih, od narave in Boga dobljenih pravic. Splošnega pomena so torej izjave kardinala Andrieua m sv. očeta, v njih je obsodba vseh nazorov o vsemogočnosti in neodvisnosti države in naroda. Zato zadene tudi fašizem in vsak absolutni nacionalizem, ki mu je osrednje počelo ta miselnost, naj se že odeva s takim ali drugačnim naslovom. Dandanes je treba poudarjati to staro katoliško načelo znova. S katoličanstvom ni združljiv ne absolutni nacionalizem ne nasilno internacionaliziranje po boljševiških načelih. Absolutni nacionalizem je moderna herezija. In zato je Jasno, zakaj katoličani odklanjamo tudi take organizacije kakor je Orjuna pri nas, ki ima nacionalizem za vrhovno moralno merilo. Ce bi bila opravičena ta miselnost, bi b la tudi prt drugih narodih upravičena. Edino moč in sila ostane potem še kot sodnik moralnosti. Vsako sredstvo je dobro, če le služi nacionalni koristi, ki jo pa pojmuje absolutni nacionalizem zopet seveda le enostransko in površno. Zato pa tudi noben zaveden kntoličan ne more podpirati SDS, ki zasleduje tudi kulturne in socialne cilje. Ne samo da so njeni glavni voditelji protikatoliško usmerjeni in zagrizeni sovražniki katoliške cerkve in zato nekvalificirani, da bi vodili verne kristjane, tudi miselnost cele organizacij« je odločna sovražnost proti vplivu vere in Cerkve na moralno prenovljenje družbe. Odtod izhajajo vedni besni napadi proti Cerkvi in papežu, proti vsem verskim in cerkvenim institucijam, zato teženja za DODolno laiiacik) šole, Јд te цјаие ml- . solno?ti izvira tudi načele, ki ga SDS praktično vedno izvaja, a vedno drugim podtika, namreč načelo, da je strankarska korist merilo za vsa dejanja in da v politiki nI morale. Farizejsko sicer vedno govori o državni koristi, o narodnih potrebah, a pod tem plaščem uganja, kadar ima politično moč, največja nasilja nad nedolžnimi, najgrše kupčijo, nastopa dosledno proti katolicizmu, dosledno skuša de- Boi za volivno reformo na Poljskem. Varšava, 11. marca. Narodno-demokratič-na vladna večina je v sejmu podala predlog za volivno reformo. Po tem predlogu naj bi se izpremenil volivni zakon z naredbo predsednika republike po sledečih načelih: Število poslancev se zniža od 443 na 300; od tega se 250 poslancev izvoli, 50 pa se jih vzame iz »državnih list«; kaj se s tem misli, ni jasnejše povedano. Število senatorjev se zniža na 75. Število poslancev v mestih ostane neizpremenjeno, ostale poslance razdeli predsednik republike tako, da pride na vsakih 25.000 volivcev po en poslanec in na vsakih 80.000 prebivalcev po en senator. V volivnih okrajih Lvov, Zambor, Stryj, vojvodstvih Stanislav, Tarnopol, Volinj, Polesje in Nowgorod naj se tako za sejm kakor za senat ustanove po ena poljska in nepoljska volivna skupina; mandate, ki odpadejo na eno in drugo skupino, naj določi predsednik republike. Pri tem pa mora vsaka skupina dobiti najmanj eno tretjino sejmskih mandatov in 2 senatska mandata. Cel predlog obsega samo dva člena, da se možnosti obstrukcije, ki jo napovedujejo levičarske stranke in narodne manjšine, čim bolj omeje. BOLGARSKA PARLAMENTARNA OPOZICIJA PROTI BATINANJU. Sofija, 11. marca. Te dni je parlamentarna opozicija v sobranju nastopila proti policijskemu terorju. Govoril je posl. Ivan Simeonov. Med njegovim govorom so privedli v dvorano tri moške, ki jih je bila policija težko pretepla. Opozicija je viharno protestirala in pozivala vladnega predsednika, naj si ogleda žrtve policijskega terorja, ki da divja po vsej deželi. RAZOČARANJE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 11. marca. Italijanska ratifikacija bcei»rabske pogodbe je tukajšnje politične kroge zelo poparila. »Madyarszag« piše, da so sedaj splavale po vodi vse mažarske nade na revizijo trianonske pogodbe. Grof Bethlen si je sedaj lahko na jasnem, koliko more pričakovati od svojega potovanja v Rim. STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV NA POLJSKEM. v Varšava, 11. marca. (Izv.) Delavstvo v tovarnah za kovine v I.odzu ee je izreklo pripravljenim, da se v slučaju razširjenja stavkovnega gibanja tudi oni pridružijo stavki tekstilnih delavcev. ZNIŽANJE ŠTEVILA POSLANCEV NA POLJSKEM. v Varšava, 11. marca. (Izv.) Na današnji »eii »ako&odaiacfe odbota ie «tavil Gloa- moralizirati ljudstvo s svojimi listi, z romani in dopisi ter anonsami. In se čudi potem, seveda samo nazunaj, za Javnost, da bi jo varala in uspavala, zakaj zastopniki katolicizma obsojajo organizacije in liste SDS ter svare pred njo. Očistite svoja kulturna in socialna stremljenja naturalizma, poganstva in divjega sovraštva proti Cerkvi in veri, pa bo hitro zavladal velik mir v domovini. binski v imenu narodnih demokratov' predlog o spremembi volivnega zakona. Socialni demokrati so bili proti temu predlogu in so v znak protesta zapustili dvorano. Sprejet je bil predlog, da se število poslancev od 415 zniža na 300. NESREČA NA MORJU, v Pariz, 11. marca. (Izv.) Pri Larochel se je vsled viharja potopila ribiška ladja s petimi možmi posadke. Po SV&tU -f Slovanski geografski kongree. Od 1. do 11. junija se bo vršil v Varšavi drugi slovanski geografski kongres, nad katerim je prevzel protektorat predsednik poljske republike. Kongresa se bodo udelež.li tudi etno-grafl. Prvi tak kongres se je vršil v Pragi pod Masarykovim protektoratom. -f- Znamenita iznajdba dunajskega inženirja. Ing. Karel Huppe rt je iznašel aparat, ki ne bo štel samo vrtljajev, ampak bo zaznamoval resnično opravljeno delo med obratom. Ing. Huppert je namreč odkril novo lastnost parabole in jo porabil pri sestavi svojega aparata. Ker se da aparat napraviti zelo enostavno in v mali obliki, je uporabljiv za vsak stroj, pri katerem se posamezni deli vrte. Rav-natelj avstrijskih železnic Taussig je odredil, da se aparat uporabi prj eni lokomotivi in pri eni ladji. -f Otrok s tremi glavami. V Zvolinu na Poljskem je neka kmetica rodila otroka, ki je imel troje glav. Po porodu je otrok živel tr) ure. Mrtvega novorojenčka je vzela varšavska medicinska fakulteta v svrho proučavanja. -f Ruski emigranti. Pisarna Društva narodov v Ženevi je izdala statistiko, po kateri živi izven Rusije nad 1 milijon 600 tisoč beguncev. V Jugoslaviji jih je 38.000, na Francoskem 400.000, v Nemčiji 400.000, na Kitajskem 76.000, na Češkoslovaškem 30.000. Poskusi, da bi se vselili nazaj v Rusijo, dosedaj niso uspeli. -)- Koliko ljudi je na svetu. Angleški profesor dr. Edvard Čast je izdal statistiko, da je na svetu 1.750,000.000 ljudi. Belih je 710 milijonov (40 odstotkov), Mongolcev 510 milijonov (30 odstotkov), zamorcev HO milijonov (6 odstotkov), raznih 420 milijonov (24 odstotkov). Profesor Čast zatrjuje v svoji knjigi, da se bedo odstotki kmalu znatno spremenili in sicer na korist belih. 4- Draxdorf ni dedinja. V našem listu smo pred kratkim poročali, da je služkinja Draxdorf pededovala pet milijonov dolarjev. Priobčili smo tudi njeno sliko. Kakor pa časopisi te dni poročajo, se je Ukazalo, da dedi-ičina ni resnična in da ie šlo za pomoto. Splošno slame v mariborski oblasti. (Referat namestnika velikega župana dr. Starcta na prvi seji oblastne skupščine 23. februarja 1927.) (Dalje.) V gradbenem resorju stoji v ospredju problem cestnih komunikacij. Za nepovoljno stanje javnih cest v mariborski oblasti lahko navedemo več splošnih vzrokov. Predvsem je znano, da je v primeri z drugimi kronovinami imela bivša štajerska vzlic živahnemu prometu in velikemu številu trgovskih središč razmeroma majhno število višje kvalificiranih in vsled tega tudi bolje doti-ranih cest. Nadalje jo znano, da se je po prevratu vsled spremenjenih političnih razmer smer glavnega prometa v naši oblasti premaknila. Posa-тетте, poprej manj važne cestne proge so postale glavne prometne žile, ki pa po svojem ustroju ne morejo prenašati povečnnesra prometa brez občutne škode. Pravice in do'žnosti bivših deželnih odborov, ž njimi tudi redni deželni prispevek k cestam, je prevzela državi, prispevki pa so se stopnjema znižali in naposled docela izostali. Končno se pravno stanje teh cest. kompetenca v tehničnem in ekonomskem vodstvu in nadzorstvu, do danes ni uredila v vsestransko zadovoljnost, kar je tudi pripomoglo k temu, da je intenzivnejša skrb za ceste izostala. V mariborski oblasti imamo naslednje kategorijo nedržavnih cest: a) okrajne ceste I. in II. razreda v skupni dolžini okroglo 1000 km Upravljajo in vzdržujejo ee po določilih štajerskega deželnega cestnega zakona ; b) deželne ceste v Mežiški dolini v dolžini okroglih 32 km. Upravljajo in vzdržujejo se po dolofiilb cestnega zakona za Koroško: e) deželne ceste v občinah bivše Kranjske, ki danes tvorijo sestaven del mariborske oblasti, v dolžini 11 km. Upravljajo in vzdržujejo se po določilih cestnegn zakona kranjskega; č) komitatske ceste v Prekmurju v dolžini 122 km. Zanje velja ogrski cestni zalccm; d) občinske ceste. Neposredno tehnično in ekonomsko oskrho-rrtnie okrajnih cest je v rokah okrajnih zastooov. Nadzorstvo, ki ga je poprej vršil deželni odbor, je danes sporno med gradbeno direkcijo v Ljubljani, ki se sklicuje na nasledstvo po bivšem pover-jrništvu, oziroma oddelku za javna dela v Ljubljani, ter velikim županom ki je pravno začasni zastopnik bivše deželne samouprave Vzdrževanje teh cest gre v prvi vrsti v breme okrajev, ki pokrivajo stroške z okrajnimi dokladami. V poedinih primerih se pritegnejo udeležene občine Končno je k stroškom za vzdrževanje okrajnih cest prispeval še deželni sklad in sicer v razmerju, ki se je naposled določilo s sklepom bivšega deželnega zbora štajerskega od 29. oktobra 1908. Po tem ključu bi bili morali okrajni odbori v letih 1918—1926 prejeti skupno 13,117.501 Din (/eželnega, oziroma državnega prispevka. Ker so dejansko prejeli le 4,492.852 Din znaša neizplačana diferenca 8,624.739 Din. Višina pripadajočega prispevka za leto 1926 bo predvidoma dosegla znesek 4,000.000 Din, i®-plačal pa se najbrže tudi sorazmerno manjši del ne bo, ker v proračunu 1926-27 gradbeni direkciji v Ljubljani ni bil otvorjen nikak kredit v ta namen. Omenjam še, da izza leta 1921. okrajne cestarje namešča in odpušča gradbena direkcija, ki jim bidi plačuje enotne službene prejemke. Ker so te plače premajhne, posamezni okrajni zastopi cestarjem dovoljujejo primerna doplačila. Ker jo zaradi pomanjkanja kredita in strokovnega osebja v zadnjih letih prenehalo tudi državno strokovno nadzorstvo nad temi cestami, so okrajni zastopi tudi v tem oziru navezani predvsem nase in na privatne tehnike. Zamolčati ne smem, da se je dosegla državna subvencija za gradnjo ceste Malna—Velka in Sv. Urban—Prevorje—Lesično. Iz državnih sredstev se gradi nedovršena cestna proga Št. Ilj—Velka, ki pa še ni kategorizirana. Uprava bivših koroških deželnih cest je danes docela v rokah gradbene direkcije v Ljubljani, oziroma okrožne gradbene sekcije v Mariboru Vzdrževalni stroSki se pokrivajo iz državnih sredstev, vendar za leto 1920-27 v ta namen ni bil odobren nikak kredit. 4 deželni cestarji se plačujejo na breme države. Deželne ceste v bivših kranjskih občinah Trojane, Spitalič in Motnik neposredno upravljata in vzdržujeta cestna odbora v Kamniku in na Brdu. Cestne doklade plačujejo te občine navedenima cestnima odboroma. Komitatske ceste v Prekmurju tehnično in ekonomsko oskrbuje okrožna gradbena sekcija v Murski Soboti, vzdrževalni stroški se pokrivajo z občinskimi dokladami. Da bi se okrajem priskočilo na pomoč, se je ponovno predlagalo p0%, v Jugoslaviji 287%, v Poljski 90ô%, v Franciji 415% in v Romuniji 1303% predvojne carinske obremenitve v Avstro-ogrski. Dolarsko posojilo Budimpešte. Mestni zastop Budimpešte je sprejel ponudbo bančne skupine Blair & Comp. za kratkoročno posojilo v znesku 1 milijon dolarjev. Pogoji tega posojila so zelo ugodni, kajti obrestna mera znaša le 5%. Znižanje diskonta v Poljski. Poljska banka jo ponovno znižala eskomptno obrestno mero od 9 na 8'/j %. Produkcija avtomobilov т severni Ameriki. V Zedinjenih državah severne Amerike je bilo leta 1926. produciranih 4,480.000 avtomobilov v vrednosti 3057 milijonov dolarjev (leta 1,925. 4,337.000 avtom, v vrednosti 2978 milijonov dol.). Produkcija se je torej navzlic nasičenosti ameriškega trga tudi v preteklem letu povečala. Zanimivo je pri tem nazadovanju produkcije Fordovih tvornic in sicer od 2,200.000 voz v letu 1925 na 1,600.000 voz v preteklem letu. Najbolj se je dvignila produkcija zaprtih osebnih avtomobilov (od 2.2 na 2.9 milijonov voz) ki je v preteklem lotu predstavljala 74% celokupne produkcije osebnih avtomobilov napram 50.5% v letu 1925. Aine-riàld kuipec torej vodno bolj posega po zaprtih avtomobilih. Od celotne produkcije se je prodalo v inozemstvo 550.000 voz (12%) v vrednosti 475 milijonov dotarjev. Povišonjo cen želeni ▼ Avstriji. Ker so pogajanja za pristop Poljske k jeklarskemu kartelu privedla do sporazuma mod Poljsko in srednjeevropsko železarsko industrijo, ki fiksira tudi udeležbo Poljska gledo izvoza na Balkan, bodo avstrijska železarne v kratkem zvišale ceno za 2 šilinga pri 100 kg. Horsra Dne 11. marca 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.50—13.53 (13.406-13.526), Italija 253.33— 255.33 (251.99-253.99), London 276 —276 90 (276—276.80), Newvork 56.75—56.95 (50.75—56.95), Pariz 222—224, Praga 168 30-169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.0025-8.0325 (8.001 — 8 031), Curih 10.94-10.97 (10.91—10.97), Amsterdam 22.792—22.852 (22.70—22.A5). Curih. Belgrad 9.135 M. (9 13 den.l, Budimpešta 90.80 (90.75), Berlin 123.24 (123 25), Italija 23.18 bi. (23.17 M.), London 25.2275 (25222T>), Newvork 519.91 (519.75), Pariz 20.335 Г20.335 bi.), Praga 15.39 (15.395), Dunaj 73.20 (73.15). Madrid 89,10 (89.35), Bukareš! 3.15 (3.11), Sofiia 3.76 (3.76), Amsterdam 208 (208), Varšava 58 (58), Bruselj 72.27 (72.275 bi.), Корепћарчп 138.50 (138. Г>). Dunaj. Devize: Belerad 12.45, Kodinj 188.90, London 34.41, Milan 30.G3, Newvork 709.05, Parjz 27.67, Varšava 79.05. Valuto: dolarji 706.50, francoski frank 27.84, lira 31.76, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 150.55, Zagreb 59.20, Po-riz 131.75, London 163.30, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. LJubljana. 7% invest. posoj. 89.50 bi., vojna odškodnina 347.50 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Morkantilna 98—1C0, zaklj. 100, Praštediona 925 den., Kred. zavod 160—170, Strojno 85 den., Trbovlje 415 bi., Vevčo 120 den., Stavbna 55—65. šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 88.50—89.50, vojna odškodnina 353—354, Hrv. esk. 10450—105, Kred. 95—95.50, Hipobanka 64.50—65, Jugobanka 104— 104.50, Praštediona 924—930, Ljublj. kreditna 1П0 den., Drava 500—506. Sečerana 482.50—485, Isis 49.50—50, Gulmann 280—281, Slavex 101—120, Slavonija 27.50—28.50, Trbovlje 403—410, Vevčo 130 —140. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83 20, Alpine 45, Greinitz 6.70, Kranjska industrijska 51.75, Trbovlje 50.75, Hrv. esk. 13.90, Jugobnnka 12.80, Avstrijske tvornice za dušik 28.50, Mundus 150. BLAGO. Ljubljana. Les: Smreka, jelka: bordonall merkantilni 260- 320, trami merkanlilni 200—250, škorete tercia 450—500, madrieri 500—5G0; bukev: plohi parjeni, ostrorobi 700—1150, hlodi L 220 -250, hlodi I., II. IGO—200; hrast: hlodi 1.600 —1000, hlodi I., II. 300—450, desko plohi ostrorobi (jwdnice) 1250—1400; železniški pragi: 2.60 m, 14X24, bukovi 25—33, hrastovi 45—55; oglje: bu- kovo za 100 kg 80 - 85 (vso f ranico vagon naklad, postaja). Žito: Pšenica bnčka 75 kg 2-3% 862.50-857.50, rž bnčka 71-72 kg, 2% 295-305, oves bač-ki 230—240, koruza banatska I 210—215 (franko vagon (pariteta) Ljubljana). Tendenca: Zn les čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena; zaključki: les 3 vag. Spor/ ILIRIJA : CROATIA (Zagreb). Jutri, 13. t. m. ob 15. uri, igrišče SK Ilirije. SK Ilirija absolvira jutri, v nedeljo svojo prvo težjo tekmo v letošnji nogometni sezoni. Za nasprotnika ima Hrv. èK >Croatia<, ki zavzema v prvenstveni tabeli zagrebškega prvega razreda tretje mesto in stoji torej takoj za Haškom in Grndjau-ekim. I)o to pozicijo je pripomogla Crontiji zlasti zmaga nad državnim prvakom Gradjanskim (2:0) koncem prctokle jesenske sezone. Croatia razpolnga s telmično dobro izšolanim, precizno vigrnnim, telesno jakim moštvom, ki se nalinjn že v polni formi. — Nasprotno jo Ilirija leto« še skoro brca tre-ninRn, vsled česar proti Croatiji nc bo imela lah-kegi stališča. Nastopila bo v nedeljo predvidoma s sledečim moštvom: Miklavčič—Pleš, Bell rani (Jenkom)—VoLkar, Zupančič II, Verovšek — Šiška, Oman, Martinak, Doberlet, Kreč. — Tekma ee bo vršita ob venkem vremenu. SK Ilirija, nogometna eekrija. — Danes, v soboto v slučaju povoljnega vremena ob 15.30 trening za I. moštvo in rezervo. Obvezno! Načelnik. TEKME ZA PREHODNI POKAL LNP. Preostale tri tekme I. kola so odigrajo v nedeljo 13. t. m. na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti, in sicer so vrši ob 10.30 tekni» .Tndran : Reka, ob 14.30 Slovan : Slavij» ter ob IG Primorjo : Svoboda. V prvih dveh tekmah se srečajo precej enako močni protivniki, vsled česar je posebno tu računati na zanimivo, otvorjeno igro. V tekmi Primorje : Svoboda so vse šanse na strani Primorja, pa nogledo na to v publiki gotovo ne bo manjkalo zanimanja za prvi letošnji nastop гедо-virancea moštva ASK Primorja. P0LDIIUGI MILIJON MARK ZA SPORT IN TELOVADBO. Gospodarski odbor nemškega državnega zbora jo dovolil za posp vanjo telovadbe in športa poldrugi milijon murk. En milijon mark bodo dali za lK)sj>ešcvnnjo telesnih vaj, pol milijona mark pa zn športni forum. Kakšna podpora jo to, nam pove razmerjo med marko in dinarjem: 1 marka jo 13 dinarjev in pol. V isti seji so sklonili tudi, da bodo vprašali po državi okoli, kako so izvršuje odredba državnega zbora v uvedbi dnevue telovadne oziroma sj>ortne uro. Kolikor jo znano, ni doslej šo nobena dežela tej od rod bi v polni meri ugodila. Je tudi nerodno, ker jo bila odredba izdana v sredi šolskega lota. OLIMPIJSKI AMATER. Splošna pravila pravijo prejkoslej, da ao za definicijo amnterstva merodajno določbe svetovnih zvez. Vsled praških sklepov pride zraven novi dos ta vek: Športniki, ld so udeležijo olimpijskih iger, morajo zadostiti sledečim najmanjšim zahtevam: K udeležbi pri olimpijskih igrah so ne pripusti tisti, ki je 1. valoma bil ali jo profesional v svoji ali v kakšni drugi športni panogi; 2. ki je sprejemal odškodnino za zmanjšanje plače vsled športnega delo Vremensko poročilo MeleoroloSkl 7avod v Ljubljani, dne 11. marca 1927. Višina barometra 508'8m Opazovanja Barometer loplote » C1 Rcl. flogo » г Vetei In brzino « ш Oblačnost Vrsta padavin m "Z « —— £ S Sj krni res 0-10 Ol) opnzovitnlu »mM«?11 Ss Ж * 7 761-8 2-3 94 NNW 0-5 10 doz, sneg 27-7 8-4 1-5 Ljubljana (dvorec) 8 761-8 2-2 92 NE 2 10 14 761-4 8-2 75 mirno 9 21 762-3 61 85 W 0-5 10 dež Maribor 760-2 4-0 95 NW 5 10 12-0 6 2 Zagreb 760-8 6-0 81 mirno 8 dri 15-0 9 3 Belgrad 8 760-1 7-0 83 WNW 7 10 5-0 2 6 Sarajevo 760-4 6-0 78 mirno 10 12-0 8 4 Skoplfe 760-5 14-0 48 NW 0-5 1 0-4 16 6 Dubrovnik 762-5 9-0 83 E 0-5 3 15-0 5 2 Split 761-4 7-0 78 NE 1-5 0 2-0 15 7 Praga 7 758 6 2-0 SW 3 10 dež 0-4 U 2 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan. razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 75б do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vromonska napoved za soboto, dne 12. marca: Oblačno, padavin ni pričakovati Povpr. barometer višji kot včeraj za 9.1 mm. Sir H. Rider Haggard: 135 Hči cesarjja Hontezume, Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Šo sedaj mo ponoči včasih straši to petje in pogled na ženske, ki so prepevale; vendar nočem pisati o tem. Tisti, ki bere te vrstice, naj si misli vse, kar je najbolj okrutnega v človeškem srcu, vsako grozoto najhujših sanj, in naj temu pridoda kako groze polno Zgodbo o lumoru, duhovih in nečloveškem maščevanju ; vse to naj obleče v besede, potem bo morebiti imel neko nepopolno sliko duha le poslednje starodavne pesmi, ki so jo prepevale olomijske ženske, in njunega ihtenja, zmagoslavnih krikov in smrlnega tožen j a. Med petjem so se korakoma pomikale nazaj, vpirajoč oči v podobe svojih bogov, za njimi pa voditelji vsakega oddelka. Sedaj, ko so se odmikale od templja, so njihove vrste tvorilo samo odsek kroga; b počasnim, svečanim korakom so se pomikale nazaj in od templja. Tvorile so samo eno vrsto; ženske iz drugega kroga so namreč stopilo v vrzeli prvega, ko so je vedno bolj razširjal. Vedno dalje so se pomikale od sredine, dokler niso obstale ob strmem robu ploščadi. Tedaj so so razprostrli v njihovih vrstah še duhovni in ženske voditeljice. Za trenutek je vladala popolna tišina. Naenkrat se je zaslišalo dano znamenje, in vse so se nagnile vznak. V tem položaju, ko so jim lasje vihrali v vetru in jim je žar gorečih hiš razsvotljeval prša in pobesnelo oči, ao zavpileu »Reši nas, Huicelkotl! Sprejmi nas, naš gospod, naš dom!« Trikrat so tako zavpile, vsa kole rat bolj glasno in hreščeče kot prej, nato pa so iznenada izginile v globini. Otomijskih žensk ni bilo več! Z usmrtitvijo samih sebe so dovršilo poslednje obhajanje obredov žrtvovanja v Mestu Smrek. Hudičevi bogovi so bili mrtvi in ž njimi njihovo častilko. Zamolklo mrmranje se je slišalo iz ust moških, ki so bili priča tega prizora, nato pa je eden zaklical in njegov glas jo čudno odmeval v nenadni tišini: »Naj mehko počivajo naše žene, otomijsko ženske, v palačah solnca, kajti one nas uče, kako se umrje.« »Žc res,« sem odgovoril, »ampak ne na tak način. Naj ženske umore same sebe; za moška srca ima sovražnik meč.« Obrnil som se, da bi odšel, in pred menoj jo stala OtomL »Kaj se je zgodilo?« je rekla. »Kjo so mojo sestre? Oj, gotovo sem imela hude sanje. Sanjala sem, da so bogovi mojih očetov zopet postali močni in da so zopet pili človeško kri.« »Tvojo hude sanje imajo hujši ^n, Otomi,« sem ji odgovoril. »Peklenski bogovi so v resnici šo močni v tej prokleti deželi in oni so vzeli tvojo sestro v svojo varstvo.« »Jo li res tako?« je rekla mehko; »ampak v mojih sanjah se mi je dozdevalo, da je bila to njihova poslednja moč, preden se pogreznejo v brezkončno smrt. Poglej no tja!« in pokazala je proti sneženemu vrhu ognjenika Haka. Pogledal sem tja; ali sem resnično videl, kar bom povedal, ali je bila zgolj domišljija, porojena iz grozot liste nad vse strašne noči. v resnici ne morem povedati. Meni se je vsaj dozdevalo, da sem videl; pozneje sem našel med Španci več vojakov, ki so prisegli, da so tudi oni videli tisti prizor. Nad visokim vrhom ognjenika Haka se je vzdi-goval kakor vedno steber ognjenega dima, in ko sem zrl tja, sta se dim in ogenj ločila. Iz ognja se jo naredil goreč križ, ki jo počival z vznožjem na vrhu gore, se svetil kakor blisek in se razprostiral daleč po nebu. Ob vznožju križa so se valili oblaki dima, ki so polagoma navzeli ogromne strašne oblike in postavo, v resnici prav talce, kakor so bile narejene iz kamna v templju za menoj, samo stokrat povečane. »Poglej,« je ponovila Olomi, »križ tvojega Boga se sveti nad oblikami mojih, izgubljenih bogov, ki sem jih nocoj častila, dasi no iz svoje proste volje.« Nato se je obrnila in odšla. Ves prestrašen sem nekoliko časa stal tam in strme gledal prikazen na snegu ognjenika; iznenada pa so nanjo posijali žarki vzhajajočega solnca in prikazen je izginila. Še tri dni smo se držali zoper Špance, niso nam mogli do živega in njihove krogljo so šle brez vsake škodo preko naših glav. Vse te dni nisem govoril z Otomi; drog drugemu sva se umikala. Cele ure je presedela v skladišču pred templjem, živa slika za-puščenostl Dvakrat sem jo ogovoril, ker mo je nemo trpljenjo v njenih očeh ganilo, da se mi je smilila, ona pa jo obrnila glavo od mene in mi ni dala odgovora. Špancem je kmalu prišlo na ušesa, da smo imeli na piramidi toliko živeža in vode, da bi lahko vztrajali še dober mesec, in kor so spoznali, da ni upanja, da bi z orož'om zavzeli piramido, so шпп poslali posebnega poslanca. ë 2 ^ o ' F M n p o O Џ' o -i > p •o T C O 0 1 C 1 0 ? O o » E. a. B n. РЧ 0 I ? P 2 00 g s a 2 v> o 2- W * p £ C n o « "o 2 ^ 3 s ? 2 PrSSn . m cl- U; £ -o O o- c o» j: » P S -Б - I 3 Ç < 9 k) s 8 3 " — 8 ? ? - 5 < i<ï lisa «»Si л p o m ■ s B' 2 S R - ™ Л. i u f * ' ТГ pa 3 K - 0 n ° Jaz podpisani izjavim s častno besedo, da sem bil amater, kakor to zahtevajo olimpijske določbe. < Ce vse tole beremo, se nam zdi nemogoče, da bi športniki slično Hofi sploh še kdaj mogli nastopiti pri olimpijskih igrah. ANGLEŠKE OLIMPIJSKE SKRBI. Pregla4-;ce dela angleškemu olimpijskemu odboru financiranje ekspedicije, ki bo šla na amsterdamsko olimpiado. Prav zanimive stvari o tem je govoril pred kratkim general H. I. Kentish, ld ie sam član mednarodnega olimpijskega odbora. V računu britanskega olimpijskega odbora je določena zn olimpijske igre vsota 20.(4)0 funtov, h koji pride še donesek let med dvema olimpiadama, po 1600 funtov; potrebni znefek je torej 2Ô.OOO fimtov, na leto 6500. Da se ta izdatek krije, predlaga general Kentish ljudsko zbirko do vsote 160.000 funtov; letno obrestovanje te glavnice bi dalo potrebnih 6500 funtov. Sicer je v tem načrtu tudi precej težkoč, upajo pa. da bodo s pomočjo časopisja vseeno dosegli uspeh. Od različnih angleških športnih zvez ne priteka v olimpijski sklad nič posebno veliko denarja. Tri največje in najbogatejše zveze so že eame na sebi izločene od financiranja, ker niso njih športne panoge na olimpijskem programu; na primer rugby. Nogometna zvezu se jo umaknila vsled vprašanja amaterstva. Sicer je skupaj z nekaterimi drugimi klubi na zadnji oklic dala v olimpijski sklad znaten znesek, več pa od nje ne morejo pričakovati. Ostanejo torej še druge športne organizacije, ki eo manj bogate, tako lahkoailetska zveza, boksna, sa-bljaška, rokoborbna, plavalna itd. Te zveze sicer po močeh prispevajo v olimpijski sklad, vendar pa to nikakor ne zadostuje. Ce imajo že Angleži denarno skrbi, kaj bomo )ele mi rekli. 6500 funtov Je ca. 1,790.000 dinarjev. Nasnanila Širša seia celokupnega odbora Strokovne «reie javnih nameščencev se vrši v soboto 12. t. m. ob 30 v kleti I. del. konz. društva. Kongresni trg 2. Ker 90 bo končno-veljavno sklepalo o zelo važnih vprašanjih društva in spremembi pravil, nujno vabimo, da se te seje «deleži ves odnor! Tajništvo. Pokrajinska sadruea kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih тојрсгот v Ljubljani vahi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 19. marca ob 9. uri v posvetovalnici trgovsko zbornice. Vajeniška preizkušnja so vrši v četrtek dne 24. marca. Prošnje je vlagati do 19 marca. Odbor. Radovljica. V. redni občni zbor Obrtne zveze v Radovljici se vrši v nedeljo dne 13 marca ob U popoldne v prostorih Kmetijske zadruge. Vabijo se vsi obrtniki — somišljeniki I Z*oŽ&vedlovanfa Našla se je sredi m op ta manjša veota denarja. Dobi se v našem uredništvu od 6. ure dalje. Zamenjane galoše. Dotični gospod, ki je dobil dne 10. L m. pri koncertu v Unionu v garderobi zamenjane ženske galoše se vljudno prosi, da javi svoj naslov na ime Ivana Frasa, Kongresni 'rg 2 aK pri koncertu v soboto v Unionu, ker ima sicer garderober velike neprilike. priporočamo, da si sedaj, ko se vrši delna odprodaja najtrpežnejših SU « Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je nocoj po dolgi, mučni bolezni umrl naš soprog, oziroma oče in brat gospod Fran Praunseis, trgovec in posestnik. Pogreb bo v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri iz hiše žalosti na domače župnijsko pokopališče. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Sv, JnrIJ o. f. i., U. marca 1927. Žalujoč! ostali. nabavijo obutev za pomlad in velikonočne praznika — Cene najnižje. »DGKG« - Prešernova ulica 9 dvorišče. MAO OGLASI Vsaka drobna vrattca 1-SO Oln aU vaaka beaeda ao por. Na|man|4l og'aa 3 ali S Din. Oglaal nad devel vrstle «c računalo vlie. Za odgovor хоатко! No vpraianla brez znamke nc odgovarjamo I DEKLICA, čedna, boljših staršev, stara 18 let, želi službo pri boljši družini, najraje k otrokom. Naslov pove uprava pod: Poštena 1785 PRODAJALKA boljša moč, izučena v trgovini z meš. blagom, z znanjem slov. in nem. jezika, želi mesta. Cenj. dopisi na upravo pod: »Vestna prodajalka« 1725 GOSPODIČNA ee sprejme v malo sobico z souporabo kuhinje. — Naslov v upravi 8t. 1805. 2 prvovTst, LIKARICI z dolgoletno prakso, potrebujem ra Beograd ra moj kemijski parni zavod. Nastop tnkoi Dobre delavke plačam 80 Din dnevno, M.esto stalno. — Obrr.d Janjić - Beograd. Kralja Milana ". 1748 \9miesiu$be I пвпишвдогавш HLAPCA h konjem z dobrimi spričevali išče Hotel »Štrukelj«. 1760 DRUŽABNIKA z gotovino 150.000 do 200.000 Din in lastnim sodelovanjem - sprejme dobro vpeljano podjetje za izdelavo nogavic na elektr. pogon. Naslov v upravi pod štev. 1731. Шот za poslovalnico sobo s posebnim vhodom in uporabo telefona, za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »1750 A«. Iščem STANOVANJE 3—4 sob, za 1. junij ali preje. - Ponudbe upravi pod šifro: »1750 A«. Stanovanje a 2 sob, kuhinja z vsemi priliklinami, elektr. razsvetljavo, vodo v kuhinji, event. še eno separ. sobo, oddam za 1. april v novi hiši. Naslov pove uprava lista pod: 1777. Zelenika -J^l Ahacljeva ccsta štev. 9. Ugodno se proda trgovina z mešanim blagom - ter VINOTOČ na prometni točki — v sredi mesta. JEDILNICO hrastov les, črno politir., soliden izdelek, proda Strojno mizarstvo J. An-! dlovic, Ljubljana, Domo-I branska c., na Poljanah. Prostovoljna prodaja v Guncljah pri Šent Vidu nad Ljubljano 2 hleva, 2 šupi, pod z dvema šupama — dne 13. marca 1927 popoldne ob 1. uri. 1774 GOSTILNO v Mariboru, promet, kraj, in USNJARIJO s trgovino, blizu železnice in fare, proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova ul. 10. NAPRODAJ 60 hI iinega Rizlinga, 30 hI Graievine in 20 hI portugizca, sploh boljie vrste, 1926. leta, ljutomersko blago. Jos, Šrimpi - posest., Hum na Sutti. (Kdo proda? Blagajno navadno ali za knjige (Biicherkassa) - srednje-veliko in dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe z navedbo cene in velikosti na upravo lista pod: »Blagajna takoj«. 1779 Razpisujemo dobavo 20 tisoč kom. zidne OPEKE, 5000 kom. streš. OPEKE, vključlj. robnike in korce, in 10.000 kg ŽGANEGA APNA. — Ponudbe do 24. marca; več pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže, dne 13. marca 1927. 1783 Naprodaj imam veliko TRGOVSKO HIŠO tik farne cerkve v Mokronogu, z gospodarskim poslopjem, vrtom, velik, dvoriščem in lepo njivo, pod zelo ugodn. pogoji. Lastnik: Alojzij Beretič, Šmarjeta p. Nov. mestu. KOČIJO skoraj novo, prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava pod številko 1726 Hlapec zanesljiv, pošten in vajen konj, se sprejme v stalno službo. - Ponudbe na upravo lista pod št. 1741. KAVARNIŠKA kuharica US - »a sprejme v stalno službo v Ljubljani. - Ponudbe s prepisom spričeval, prilogo slike in zahtevo plače je oddati upravi »Slovemca« pod: »Kavarniška« štev. 1768. Dober kamnoseški pomočnik in en iFusač se sprejmeta pri kamnoseškem podjetju FRANJ0 KUN0VAR SV. KRIŽ, LJUBLJANA. ÇSlîfîfl sprejmem, wlUîjU mlajšega, inteligentnega fanta ali orožniškega vpokojenca. - Ponudbe z navedbo zahtevane plače na Predal L Ljubljana pod »Sluga«. ESSB POSOJILO 15,000 D iščem proti garanciji, — Resne ponudbe prosim na upravo pod št. 1741 T. RABIČ To. Ljubljana Manjšo SPECERIJSKO TRGOVINO prevzamem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »1927« čevlji Nov posnemalnik inesec dni rabljen, znamke »Libela«, 150 litrov na uro, FOTO-APARAT 15X18 s pripravo, in PISALNI STROJ, rabi j., poccni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1745. ï/Eftïfi iz lastnih vino-ÏIS4U gradov — 250 hekto, večinoma rizling letn. 1925 in 1926. Vino ima okolu 11% Malligand. Prodam celo množino, nikakor pa ne izpod 10 hekto. Vzorce pošljem. -Dragotin BROZ, K anjec, nasproti Bizeljskega. KOKS fižol lep nizki, ima naprodaj večjo množino po ugodni ceni tvrdka PETER ŠET1NA, Radeče — Zid. most. 1677 SPALNICA dobro ohranjena, in več drugega pohištva, kakor tudi ciire, naprodaj. Naslov v upravi pod: 1773. Cpnn (sladko, gorenj-wvliu 5ko, stisnjeno v slamo veT no v veliki zalogi J_nez Kleindienst, trgovina s senom in slamo, Radovljica, Gorenjsko. 1801 Javno-pravna in gospodarska pisarna LJUBLJANA se je preselila iz Selenbur-gove ulice št. 7/1 nabrežje št1|! (pri Frančiškanskem mostu Filipov dvorec) Telefon št. 971 Poštni predal št. 167 Bukovo OGLJE prvovrstno kapi vsako množino POGAČNIK — Bohoričeva ulica štev. 5. f) crerravauom železnato Сћта-vino vzbuja voljo do jedi, okrepčuje živce, zboljša kri in je rekonvalescentom Src molokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet, leboïen okus. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah. Prvovrstol veiihi mlin delnisho tirtišfvo v Ваш z najboljšim produktom Išče za celo Slovenijo dobro uvedenega Samo prvovrstno uvedeni gospodje naj reflektirajo in pošljejo ponudbe na našo upravo štev. 1749 A. moški 190, ženski 170 D. Trgovci 15% popusta pri JANKO KOS, čevljar -Ljubljana, Tržaška cesta — »Stan in dom«. 1804 Шет železničarja ki bi pristopil k Stavbenemu društvu »Moj dom« Trzoo, in prevzel obenem znesek, ki sera ga plačal temu društvu, ker stm premeščen. — Vpraša >e n« naslov: Palks, Tezno pri Maribora. 1788 Ženijalno tehnično dovršeni so samo Gramofoni e znamko .,IIIS MA5TER' S VOICE" Orjaški aparati nadomeščajo docela orkester StolGSâtaâ novost: Kovček арагаб nođel 101D Stalna razstava in glavna zaloga A. Rasberger, Ljublfana, Tavčarleva 5 Velika izbira najboljših plošč. — Zahtevajte naš cenik. Krojači in šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeluje KNAFELJ ALOJZIJ, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška ulioa 2. Razpisujemo dob. raznih ZOBATIH KOLES in LEŽIŠČ. Načrti pri podpisani. — Ponudbe vložiti do 24. t. m. - Direkcija drž. rudnika Zabukovca, p. Griže - 10. marca 1927. 1782 Ing. Gvidon Gulič : Parni stroj in parna turbina. Navodila za strojnike in obrotovodie parnih obretev. — Vezana knjiga slane 80 Din Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tvrdka M. STELE 8 I. FIELICK Ljubljane, Soiski drevored (Semenišče) priporoča bogato zalogo vedno svežega južnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov. Tvrdka dobavlja špecijelno limone in pomaranče vedno direktno od produccnta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po brerkonkurenčnih cenah. V dolgoletnem poslovanju posrečilo se je tvrdki stopiti v trgovske stike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo. — Izvršujejo se naročila tudi za vagonske množine, ter se za ista računajo izjemno nizke cene. Blagovolite se prepričati! Zahtevajte cenike! Jnteresantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odrešentku. praga 11. Vysehradska tri pišite akoi I i je »DISTOL« drag ?*»>-- Л NI ! kajti za ovce od 25 kg žive teže je treba skupno le tri male kapsule, to pa stane samo 10 in pol dinarja ! Od ministrstva za narod, zdravje predpisane cene! mala kapsula (za ovce) . . . Din 3.50 velika kapsula (za govedo) . , Din 10.50 Dobivajo se v lekarnah. Jemljite samo one kapsule, na katerih je utisnjena beseda »DISTOL«, ker samo tak je pravi »Dislol«, ki' sigurno učinkuje, in to še celo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajte predpisane doze in ce kupujte potvorb. »KAŠTEL« D. D., KARLOVAC. Zahvala. Za številne izrar.e globokega sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega sina, brata, strica in svaka, gospoda Bruna Favas ter za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem prisrčno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo vsem tolažiteljem med boleznijo, »Udruženju rez, oficira i ratnika«, Komandi mesta, Ž, Š. K. >Hermes«, vsem prijateljem pevccni za iskrene žalostinke in številnim darovalcem vencev. Ljubljana, dne 11. marca 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem, ki so nam tako velikodušno izkazali svoje sožalje ob smrti naše ljube, nepozabne matere, oziroma tašče, gospe ter vsem, ki so darovali lepe nagrobne vence in sploh vsem, ki so se od blizu in daleč udeležili lepega žalnega sprevoda. — Prav posebno se pa zahvaljujemo velečasitemu g. župniku p. Pius za njegove tolažbe polne besede ob grobu, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru od Sv. Vida, za njegove ginljive žalostinke. Juravc : - Ptu|, 5. marca 1927, ŽALUJOČI OSTAIJ. Za .ludoslovanako tiskarno v LiubUaaU Karal U LuUiaUlli dr. Fr. Kolov«« Urednik: Frane Toim4)o*|