Izdaja Tor&rma emajlirali e posode vsaiko drago soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ilng. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tink in klišeji ČP »Celjski tisk« v Colju
LETO VIII. ŠTEV. 7 Celje, 23. maja 1964
RAZPIS V O LITE V
V ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Skupščina podjetja je na seji dne
13.	maja 1964 razpisala volitve v samoupravne organe podjetja za
13.	junij 1964. Volili bomo centralni delavski svet in delavske svete ekonomskih enot. To so prve volitve v organe samoupravljanja1 ki jih izvajamo po sprejetju nove ustave. V ustavi so že predvidene temeljne pravice članov delovnih organizacij glede samoupravljanja in volitev samoupravnih organov Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja v delovnih organizacijah, ki je bil izdan na podlagi ustave ter je stopil v veljavo sredi aprila 1964, je podrobneje določil in predpisal način volitev organov upravljanja v delovnih organizacijah. V skladu z določili tega zakona se morajo volitve teh organov izvesti najkasneje do 16. junija 1964 in to izjemoma letos v tem času, pozneje se bodo volitve izvajale že v prvih mesecih vsakega leta. Zaradi ustave in navedenega zakona se izvajajo letos volitve nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih.
Nekatera določila novega zakona o volitvah organov samoupravljanja v delovnih organizacijah nakazujejo določene razlike od dosedanje prakse in veljavnih predpisov. Tako imajo sedaj volilno pravico vsi člani kolektiva ne glede na starost zaposlenih v delovni organizaciji bodisi da so redno ali pogodbeno zaposleni in tudi učenci v gospodarstvu. S tem je dana volilna pravica brez omejitev vsem članom kolektiva. Da bi se omogočila čim večja decentralizacija delavskega samoupravljanja, predvidevajo določila novega zakona volitve po volilnih enotah in kandidatnih listah v posameznih volilnih enotah v podjetju in ne samo po enotni listi za celo podjetje. S tem manjše delovne enote znotraj podjetja lahko samostojno izbirajo in volijo svoje kandidate iz svojega kroga. Ta način volitev smo imeli doslej že v našem podjetju. Zakonita določila izrecno predvidevajo tudi samoupravne organe v posameznih delovnih enotah v podjetju in način izvolitve teh organov, ki se izvrši po istem postopku kot izvolitev centralnega organa. Da bi se nudila čim večja možnost sodelovanja v organih samoupravljanja in da bi se pritegnilo čim večje število članov kolektiva k sodelovanju v teh organih, je z navedenim zakonom omejena pravica članstva v samoupravnih organih tako, da ne more nihče biti zaporedoma v dveh mandatnih dobah izvoljen v kak organ delavskega samoupravljanja. Vsako leto se voli na novo polovica članov delavskega sveta odnosno delavskih svetov enot v podjetju, s čemer se omogoča vsako leto nov priliv odnosno izmenjava članov organov upravljanja, od česar se pričakuje večja razgibanost in uspešnejše delo teh organov.
V zvezi z novo ustavo so vsa podjetja morala sprejeti statute ter
Volitve bodo 13. junija 1964
z njimi določiti ustroj organizacije v podjetju in predvsem organizacijo delavskega samoupravljanja Tako smo tudi s sprejetjem našega statuta napravili določene spremembe v organizaciji podjetja in s tem tudi v organizaciji delavskega samoupravljanja ter predvideli na splošno novo organizacijo dela in delovnih enot v podjetju. Ker je še v teku snovanje in uvedba te nove organizacije (pripravljajo se šele razni pravilniki o notranji organizaciji, s katerimi se bo podrobneje določil sestav in delokrog delovnih enot ter samoupravnih organov, ki bodo vodili in upravljali te enote), ni mogoče iz navedenih razlogov ob izvajanju teh volitev upoštevati le naše nove, šele nastajajoče organizacije v podjetju. Statut sam predvideva po izrecnem sklepu skupščine podjetja, da naj se tekom 8 mesecev po uveljavitvi statuta vskladijo vsi pravilniki v podjetju odnosno sprejmejo novi pravilniki ter izvede predvidena nova organizacija. Spričo navedenega razvoja podjetja, je skupščina podjetja sklenila, da se te volitve izvajajo po dosedanjih samoupravnih enotah v podjetju, toda že po postopku, ki ga predpisuje novi zakon o volitvah organov delavskega samoupravljanja.
Tako bomo volili centralni delavski svet in delavske svete po dose-daj obstoječih ekonomskih enotah.
ki predstavljajo vsaka zase svojo posebno volilno enoto. V naslednjem letu bomo pri prvih volitvah volili že skladno z novo organizacijo v podjetju tudi organe samoupravljanja v podjetju in posameznih enotah. V kolikor se bo izkazalo za potrebno združevanje ali razdruževanje posameznih dosedanjih enot v nove enote, se bodo izvršile v teh novo nastalih delovnih enotah posebne volitve za samoupravne organe teh enot še pred potekom mandatne dobe sedaj izvoljenih samoupravnih organov. Centralni delavski svet bo v vsakem primeru v sedanjem sestavu kakor bo izvoljen, opravljal svojo funkcijo do izvolitve novega centralnega delavskega sveta odnosno do izvolitve polovice članov centralnega delavskega sveta v naslednjem letu.
S tem v zvezi naj navedem, da bomo v bodoče, kar je tudi v skladu z novim temeljnim zakonom o samoupravnih organih v delovnih organizacijah, uporabljali namesto naše dosedanje skupščine podjetja naziv »centralni delavski svet«. Za svete drugih enot v podjetju bomo uporabljali nazive: »delavski svet obrata«, »delavski svet ekonomske enote«, »delavski svet skupine poslovnih enot«. Ti nazivi za navedene samoupravne organe so tudi že v našem novem statutu podjetja.
Izvajanje volitev
Volitve izvaja ter poskrbi za zakonitost postopka pri volitvah posebna volilna komisija, ki jo je izvolila skupščina. Volitve se izvajajo na podlagi volilnih seznamov, ki jih sestavi posebna komisija postavljena od skupščine podjetja.
Ker bomo volili centralni delavski svet po volilnih enotah, bodo volilni seznami sestavljeni za vsako volilno enoto posebej. Volilni seznami bodo v vsaki volilni enoti na vpogled članom dotične volilne enote najmanj 7 dni. V tem času naj vsak član kolektiva pogleda seznam, če je vpisan. V kolikor ne bi bil vpisan, ali bil nepravilno vpisan, ali bi ugotovil, da kdo drug ni vpisan, naj napravi ugovor pisme-
no ali ustno na komisijo za sestavo volilnega seznama. Zadostuje, da ustmeno obvesti o ugotovljeni napaki v volilnem seznamu kakega člana komisije za sestavo volilnih seznamov ter mora tak ugovor upoštevati in poskrbeti, da komisija napako takoj popravi. Zaradi tega opozarjamo vse člane kolektiva, da naj pazljivo pregledajo volilne sezname, da ne bi bilo pozneje ob volitvah nevšečnosti pritožb zaradi pomanjkljivosti volilnih seznamov. Vsakdo se vpiše v volilni seznam v volilni enoti, kamor spada ob sestavljanju volilnega seznama njegova delovna enota. Ko se volilni seznam zaključi, pozneje ni več mogoč vpis.
Kandidiranje
Po novih določilih o volitvah samoupravnih organov je glede vlaganja kandidatnih list nastala od dosedanje prakse razlika, ki obstaja v tem, da kandidatne liste ne sestavljajo več in vlagajo sindikalne organizacije v podjetju, marveč člani kolektiva, in sicer na dva načina:
Kandidatne liste se sprejemajo in predlagajo na zborih delovnih ljudi,
tj.	na zborih volilcev. Ti zbori so lahko za celo podjetje kot enoto ali pa za posamezne delovne enote. V našem podjetju bomo volili po ekonomskih enotah, ki predstavljajo posamezne volilne enote. V teh ekonomskih enotah bodo sklicani zbori volilcev in na teh zborih bodo lahko člani kolektiva predlagali kandidate ter glasovali o tem, kdo naj pride na kandidatno listo. Tako sprejete kandidatne liste na teh
zborih volivcev bodo veljavne kandidatne liste za volitve. Takšna kandidatna lista mora obsegati najmanj tolikšno število kandidatov, kolikor se jih izvoli v delavski svet. Če se npr. v volilni enoti 2 »emajlirnica« izvoli 23 članov, mora biti na tej kandidatni listi najmanj 23 članov, lahko jih je pa tudi več.
Z vidika demokratičnosti volitev je predviden tudi drugi način postavljanja kandidatnih list. Določeno število članov kolektiva, tj. neke volilne enote, lahko sestavi svojo kandidatno listo, ki jo mora podpisati najmanj 10 % članov dotične volilne enote. Na tej kandidatni listi je lahko tolikšno število članov, kolikor se jih izvoli, lahko več, lahko pa tudi manj. Pri glasovanju so v primeru več kandidatnih list izvoljeni tisti kandidati s
Na enem izmed prejšnjih volišč
Foto: Fotoiklulb LT Emajl
posameznih kandidatnih list, ki so dobili največje število glasov Vsakdo lahko kandidira le na eni izmed kandidatnih list.
Centralni delavski svet odnosno dosedanja skupščina podjetja je sprejela sklepe o tem, da se bodo vršili zbori delovnih ljudi odnosno zbori volivcev v vsaki volilni enoti in to v vsaki posadi (dopoldanski, popoldanski in nočni).
Ker bomo istočasno kot člane centralnega delavskega sveta volili tudi člane delavskih svetov ekonomskih enot, bomo na zborih volivcev sestavljali in glasovali za kandidatne liste za centralni delavski svet in za delavski svet ekonomske enote. Tak postopek pri kandidiranju in glasovanju bo v šestih volilnih enotah. Razlika je le v četrti volilni enoti (pocinkovalnica, pokositrarna) in 6. volilni enoti (mineralni mlin, topilnica emajlov, emajlni mlin), kjer vsi člani teh delovnih enot, tj. člani volilne enote skupaj zaradi malošte-vilnosti predstavljajo zbor kolektiva, tj. delavski svet, ki vrši iste naloge, kakor izvoljeni delavski svet v drugih večjih ekonomskih enotah. V teh dveh volilnih enotah, si pri teh volitvah izvolijo člani kolektiva le predsednika in namestnika svojega zbora, poleg tega pa tudi po 2 kandidata kot člana za centralni delavski svet.
Pri sestavljanju kandidatnih list bo potrebno tudi določiti polovico kandidatov, ki se volijo za 2 leti in druga polovica, ki se voli za 1 leto. To zaradi tega, ker se po veljavnih zakonitih določilih vsako leto od sedaj naprej izvoli polovica članov vsakega delavskega sveta na novo. Da bi se ta način volitev omogočil za v bodoče, se pri prvih volitvah izvoli polovica članov za 1 leto, v naslednjih letih se pa volitve izvajajo nemoteno naprej tako, da je vsak izvoljen član delavskega sveta izvoljen najmanj za 2 leti.
Kot pri vsakih volitvah doslej moramo tudi pri teh volitvah v še večji meri poskrbeti za to, da bodo vsi člani kolektiva čim bolj seznanjeni s pomenom volitev, načinom izvajanja volitev in da bodo na kandidatne liste prišli najboljši kandidati, pa tudi takšni kandidati, ki bodo res delali v organih samo-
upravljanja. Vsa podrobna navodila in smernice za izvedbo volitev bo dajala volilni komisija.
Izvedba volitev
Centralni delavski svet šteje 80 članov.
Volitve se izvedejo po volilnih enotah, in to:
VOLILNA ENOTA ŠT. 1, v katero spadajo: prikrojevalnica, vlačilnica,
stiskalnica odpadkov,
oblikovalnica,
vtiskovalnica,
žarilna peč I,
žarilna peč II,
ročajnica,
kleparski oddelek,
oddelek za alu- posodo,
lužilnica alu- oddelka,
izdelovalnica kopalnih kadi,
brusilnica,
skladišče polizdelkov.
VOLILNA ENOTA ŠT. 2, v katero spadajo: varilni oddelek, lužilnica emajlirane posode, emajlirnica, dekor oddelek, sestavljalnica, tiskarna,
izdelovalnica šablon, izdelovalnica tablic, lakirnica s sušilnico.
VOLILNA ENOTA ŠT. 3, v katero spadajo:
izdelovalnica jeklenih kotlov, izdelovalnica odpreskov, izdelovalnica garderobnih omar, terenska skupina.
VOLILNA ENOTA ŠT. 4, v katero spadajo: pocinkovalnica, pokositrarna,
lužilnica v pocinkovalnici.
VOLILNA ENOTA ŠT. 5: radiatorski oddelek.
VOLILNA ENOTA ŠT. 6, v katero spadajo: mineralni mlin, topilnica emajlov, emajlni mlin.
e
STATUT PODJETJA SPREJET
ganov delavskega samoupravljanja neposredno in s tajnimi volitvami. Tako se volitev centralnega delavskega sveta izvajajo po kandidatnih listah za vsako enoto posebej,
tj.	v okviru obratov. Volitve obratnih delavskih svetov in delavskih svetov EE se bodo izvajale po samostojnih listah za te enote. Tako bodo predstavniki v centralnem delavskem svetu kot tudi v obratnem delavskem svetu izvoljeni v določenem razmerju na število zaposlenih v vseh enotah enako ne pa po nekih drugih vidikih. Ni osvojen predlog, dahi npr. v obratnem delavskem svetu bile vse ekonomske enote zastopane z enakim številom predstavnikov, marveč s tistim številom predstavnikov, kolikor jih odpade na število zaposlenih v dotični enoti.
Po sklepu skupščine naj bi se odpravile nekatere stilistične pomanjkljivosti v dosedanjem besedilu ter poskrbelo, da bo prečiščeno besedilo statuta jezikovno čisto in jasno v izražanju. Ker bodo z uveljavljanjem določil statuta na-
Delo delavskega sveta ekonomske enote 1
Pri obravnavi mesečnega plana na DS EE 1 so člaini ugotavljali stvari, katere bistveno vplivajo na proizvodnjo ter realizacijo .plana.
Že pred leti, ko se je morala zmanjšati zaloga ročajev, so se pokazale pomanjkljivosti, ki smo jih le s težavo premostili. Danes ugotavljajo člani, da je izdelovalnica ročajev zopet v zelo kritičnem stanju, zaradi zastarelosti strojnega parka z ene strani, z druge pa zaradi raznih uslug, s katerimi zasedajo že tako preobremenjene stroje. Skroji, ki se pokvarijo, se počasi popravljajo, tako da je realizacija plana vedno težavna, obstaja pa bojazen, da ,b.o prav zaradi uslug, katere izdelujejo v večjih serijah, začel upadati plan ročajev, katerih bo primanjkovalo. Razen že omenjenih problemov mora izdelovalnica ročajev izvrševati plan ročajev, ki je iz leta v ieto večji, s 4 stroji manj kot pred leti, ker so ti zasedeni z uslugami, kopalnimi kadmi, en stroj pa je izključno oddan za pomivalne omare.
Za morebitno pomanjkanje roča-
BODITE PREVIDNI!
Osnutek statuta našega podjetja je po končanem razpravljanju v kolektivu In obravnavanju raznih pripomb, ki so jih dali člani kolektiva ter strokovne službe na prvotni osnutek besedila statuta, bil v razpravi na seji upravnega odbora ter predložen skupščini podjetja. Ta je na seji dne 24. 4. 1964 sprejela besedilo predloženega statuta, vendar je sklenila, da se izvrše še nekatere spremembe odnosno dodatki v besedilu statuta, predno se statut predloži Občinski skupščini v potrditev. Za te spremembe odnosno dopolnitve je zadolžila in pooblastila upravni odbor, da jih izvrši ter pregleda dokončno besedilo statuta.	'\	]	\ t
Te, po skupščini predlagani spremembe odnosno dopolnitve, se nanašajo predvsem na organizacijo delavskega samoupravljanja, na organe upravljanja ter njihove delokroge. Po sklepu skupščine naj se v statutu predvidi in omogoči poleg centralnih organov samoupravljanja ter obratnih delavskih svetov tudi delavske svete ekonomskih enot. Tako bomo po izvedeni novi notranji organizaciji v skladu z določili statuta podjetja imeli naslednje samoupravne organe: Centralni delavski svet podjetja ter upravni odbor, obratne delavske svete In delavski svet skupine poslovnih enot ter delavske svete ekonomskih enot. Delavski sveti obratov bodo postavljeni odnosno izvoljeni v vseh obratih, ki se bodo osnovali v skladu z novo orga-
1.	Odbor sindikalnih podružnic kakor tudi drugi organi sindikata naj budno in ažurno spremljajo gospodarjenje našega podjetja, zlasti še delitev celotnega dohodka in čistega dohodka glede na življenjske stroške delavcev, kakor tudi splošnega gospodarskega položaja doma.
2.	Sindikat bo kontroliral in izvajal ukrepe v cilju izboljšanja medsebojnih odnosov, ki morajo biti na višini in vredni človeka — upravljalca.
3.	Kolektivu je treba zagotoviti vse možne oblike rekreacije, vključno letovanje, ki mora biti v skladu z zahtevami in možnostmi v danih pogojih.
4.	Kadrovska politika podjetja se mora izvajati po programu, ki ga je sprejela skupščina, pri čemer je zlasti posvetiti pozornost sposobnosti in upoštevati, da je treba zaposliti pravega človeka na pravo mesto.
5.	Kolektivu je treba nuditi vse možnosti in oblike izobraževanja, tako po stopnjah kakor tudi po kvaliteti, skladno s programom, ki so ga potrdili samoupravni organi.
6.	Sindikat bo spremljal gibanje osebnih dohodkov in porasta življenjskih stroškov ter temu pri-
nizacijo, delavski svet skupine poslovnih enot bo izvoljen za vse strokovne odnosno servisne službe skupaj, tj. za sedanjo 8 ekonomsko enoto. Delavski sveti ekonomskih enot se bodo lahko izvolili v tistih večjih obratih, kjer je veliko število zaposlenih in je podana obsežnost in raznolikost v poslovanju obrata, zaradi česar je potrebno, da poleg obratnega delavskega sveta poslujejo še delavski sveti ekonomskih enot kot vmesni organi med obratnimi delavskimi sveti in najnižjimi organi, tj..zbori proizvajalcev, kateri bodo v vseh obratih obstojali v glavnem tako še nadalje, kot so bili doslej v dosedanji organizaciji delavskega samoupravljanja. Delavski sveti EE se bodo ustanavljali le po predhodnem sklepu centralnega delavskega sveta v obratih, ki jih bo določil centralni delavski svet. V statutu je za vse te organe delavskega samoupravljanja opisana in določena razmejitev glede njihovih delokrogov.
Po sklepu skupščine bodo za samoupravne organe ostali odnosno bodo vpeljani naslednji nazivi: centralni delavski svet, upravni odbor, obratni delavski svet, delavski svet skupine poslovnih enot, delavski svet ekonomske enote, zbor proizvajalcev. Naziv glavnega direktorja kot samoupravnega organa ostane isti kot doslej.
Volitve vseh samoupravnih organov se izvajajo v skladu z določili novega zakona o volitvah or-
konference
merno izvajal določene ukrepe, katerih rezultat naj bo dvig življenjskega standarda.
7.	Stanovanjsko vprašanje v našem kolektivu se mora reševati sistematično, treba je koristiti vse možne oblike financiranja stanovanjske izgradnje in ta problem reševati na human način.
8.	Sindikat bo skrbel, da bodo vse služle v podjetju strogo izvajale statut, kakor tudi vse pravilnike in poslovnike.
9.	V cilju čim boljše HTV zaščite članov kolektiva bo sindikat skrbel, da se bo dosledno izvajal pravilnik o HTV zaščiti, kakor tudi ostalih ukrepov, da bi se čimbolj onemogočile vse možne nesreče in nezgode, prav tako pa se naj HTV sredstva čim koristneje uporabljajo.
10.	Sindikat bo spremljal izvajanje 42-urnega tednika in po potrebi ukrepal predvsem v cilju zagotovitve čimvečje proizvodnje in sorazmernemu porastu osebnih dohodkov in temu primerne produktivnosti dela.
Alfonz Kolar iz stroškovnega mesta 500 isi je poškodoval zaradi neprevidnosti na delu tpni Škarjah na nožni pogon kazalec leve noke.
Božidar Poiajžar se je pri pobiranju odip-resikov Izpod stiskalnice urezal v desno nolko, kair bi se prav gotovo ne zgodilo, oe bi bil previden.
Franc Vodušek ije prevažal mešanico betona in si je pri tem poškodoval prsni koš.
Jože ..Vovk se je peljal domov dz službe z mopedom. Na. cesti je zagledal račko, ki mu je prečkala cesto. Ker je močno zavrl je padel z mopeda in si poškodoval levo ramo.
Franc Krušič iz stroškovnega mesta 501 je pobiral odpreske izpod stiskalnice pri čemer ¡si je zaradi neprevidnosti poškodoval levo nogo.
Franc Gaber je padel z mopeda na spolzki cesti, ko se je vozil na delo in si pri tem poškodoval levo nogo.
Frančiška Sver je na stroškovnem mestu 511 oblikovala ročaje za pocinkane škafe, pri čemer si je poškodovala kazalce na obeh rokah.
Stane Šibanc iz stroškovnega mesta 501 je namakal posodo v milnico, pri čemer mu je zaradi nepaz-
stale določene spremembe v notranji organizaciji podjetja, ki se izvaja ter bo potrebno sprejeti In spremeniti razne pravilnike, je skupščina podjetja sklenila, da se določi rok 8 mesecev po uveljavitvi statuta, v katerem času morajo biti izvršene vse te notranje spremembe in spremenjeni notranji predpisi, tj. pravilniki podjetja. Glede na ta sklep bodo v veljavi še stari dosedanji notranji predpisi in organizacija v podjetju ter izvedene tudi volitve v organe delavskega samoupravljanja po dosedanjem sistemu, po preteku 8 mesecev se bo pa prešlo na novo organizacijo delavskega samoupravljanja in novo delovno organizacijo v podjetju. V skladu s pooblastilom, ki ga je prejel upravni odbor od skupščine podjetja, je ta izvedel in sprejel vse spremembe in dopolnitve v besedilu statuta na seji dne 8. 5 1964. Tako prečiščeno in izpopolnjeno dokončno besedilo našega statuta je sedaj predloženo Občinski skupščini Celje.
jev pa se ne more kriviti iizdelo-vaLnico ročajev, kajti omenjena delavnica nujino rabi še stroje, s katerimi . bi lahko zagaranitirala normalno proizvodnjo ročajev.
Člani priporočajo tesnejše povezovanje med EE-1 in EE-2 s tem, da bi naj EE-2 svojo proizvodnjo emajliranja prilagodila proizvodinjj surovinskih obratov in pobirala artikle, ki so na zalogi (islkiladiščeni) v obratu EE-i.
Po obširni obrazložitvi vodje kadrovsko socialne službe tov. Pavliča in razprave članov glede odpovedi upokojencem je DS razveljavil svoj prvotno sprejeti sklep in še pridružil sklepu ¡skupščine ter zadr-žal upokojence do izida novega pokojninskega zakona s tem, da ostanejo na svojih delovnih mestih.
DS je potrdil razhodovanje nekaterih dotrajanih osnovnih sredstev ter pooblastil vodjo EE-1 za odobravanje nadur s tem, da na vsakem zasedanju poroča o izvršenih nadurah.
L. I.
ljivosti brizgnila milnica v oko in mn ga poškodovala.
Branko Škoflek iz stroškovnega mesta 503 ,se je urezal v gleženj desne noge, ko je pobiral oblikovano posodo.
Štefan Bot iz stroškovnega mesta 536 se je pri brušenju udaril v desno nogo in si jo poškodoval.
Stanko Govedič je neprevidno vozil moped iz službe domov, zaradi česar ga je spodneslo in je padel. Pri padcu si je poškodoval nogo.
Pozdrave pošiljajo
Prav lepe pozdrave pošiljajo članom kolektiva Sivka Vili iz Vojne pošte 4689/15 in Saninšček Štefan iz Vojne pošte 4689 v Valjevu — Srbija.
Kolektivu želita oba mnogo uspehov pri delu, zlasti pa svojim sodelavcem v ekonomski enoti ena in dve.
NEKAJ MIŠU 0 DISCIPLINI
Sedaj, ko prehajamo na 42-umi teden bom napisal nekaj misli o disciplini v našem podjetju.
Če hočemo, da bomo lahko naše planske naloge izvrševali tudi v skrajšanem delovnem času, bomo morali posvetiti delovni disciplini več pozornosti. Na delo bomo morali prihajati točno ter na znak za začetek dela že tbiti pripravljeni za delo, ne pa, da se bomo taikrat šele 'začeli pripravljati in podobno. Tukaj bo potrebno, da bodo skupino-vodje že prej pravilno razdelili delo. Vprašam se, če se bodo lahko še naprej dogajale takšne stvari kot so se npr.: vrsta pred okrepčevalnico od 6. do 11. ure, potem pa zopet od 19. ure dalje. Koliko ur gre tukaj v nemar.
Ali, da bodo delavci že pol ure pred končanim delom sedeli v oddelku ter kvartali kot v gostilni, po drugi strani pa za tisti dan niso izvršili svoje proizvodne naloge.
Ali, da se sprehajajo iz oddelka v oddelek ter se pri tem razgovar-jajo s sodelavci o raznih Ijulbavmih zgodbah kot je to bilo v nelkem oddelku pred dnevi, potem je pa prišlo do pretepa. Posledica tega je bila, da so dve skupine delavcev to gledale; seveda je pri tem proizvodnja trpela, saj se je o tem še debatiralo celo popoldne.
Ali je to delovna disciplina, ko je šel skupin ovodj a v neki oddelek, da pripravi delo za svojo izmeno, mu delavec zaveže vrata oddelka, tako da mu onemogoči vstop v svoj oddelek. Posledica tega je bila fizični obračun med delavcem in Skupinovodjem. Pozneje je samovoljno zapustil delovno mesto krivec.
Vprašamo se, ali se bo res na ta način dvignila naša proizvodnja, ali bo takšna disciplina ovira pri skrajšanem delovnem tedniku.
Delavci gredo iz svojega oddelka v drugi oddelek in vidijo transport vozičke priklenjene z verigo, pričnejo verigo sekati ter vozove odpeljejio, čeprav vemo, da ima vsak oddelek svoje transportne vozičke. Posledica tega pa je, da drugi dan iščejo voziček po celi tovarni.
Omenil sem samo nekaj primerov nediscipline, poudarjam pa, da je takšnih primerov dostli vsak dan in bomo morali te odpraviti, če hočemo sami sebi koristiti.
MF
Nadaljevanje s 1. strani VOLITVE
VOLILNA ENOTA ŠT. 7, v katero spadajo: kalilnica,
varilnica mehanične delavnice, kovačnica, strugarski oddelek, mehanična delavnica, strojno ključavničarstvo, acetilenska naprava, parni kotli, plinski generator, stavbni kleparji, izdelovalnica zabojev, mizarski oddelek, zidarji,
el ektrodelavnica.
VOLILNA ENOTA ST. 8, v katero spadajo:
uprava in pravna služba, investicijski oddelek, kadrovska služba, sektor ekonomike, tehnični sektor,
komercialni sektor za inozemstvo, komercialni sektor za tuzemstvo' računovodski sektor, pomožno osebje in delavci v parku,
OTK,
laboratorij,
skladišče materiala,
skladišče gotove posode,
odprema,
garaža.
Dosedanji predsedniki sindikalne podružnice. Od leve proti desni: Jože Podlinšek, Franc Belak, Ivan Golja, Martin Pirš in Franc Mahne.
Foto; Fotoklub LT Emajl
Sklepi sindikalne
_________________________ 01
S ITT, TT P T i^?LASOVANI NA DVAJSETEM zasedanju centralnega
O IV 1j JL ^ 1 DELAVSKEGA SVETA DNE 13. MAJA 1964
1.	Volitve v centralni delavski svet in delavske svete ekonomskih enot se izvedejo 13. 6. 1964.
2.	Volitve Se izvedejo po volilnih enotah, ki so istovetne s sedanjimi ekonomskimi enotami.
3.	Posamezne volilne enote volijo v CDS naslednje število članov:
EE 1	17
EE 2	23
EE 3	5
EE 4	2
EE 5	4
EE 6	2
EE 7	7
EE 8	20
4. Delavski sveti ekonomskih enot štejejo naslednje število članov:
DS EE 1	34
DS EE 2	47
DS EE 3	tl
DS EE 4	71
DS EE 5	11
DS EE 6	34
DS EE 7	15
DS EE 8	40
5.	V komisijo za sestavo volilnega imenika so imenovani:
Lea ČIŽMEK — predsednik,
Lojze PAVLIC — član in
Ivan VEBER — član.
6.	V volilno komisijo so imenovani:
dr. Franc ZUPANČIČ — predsednik,
Emil JEJČIČ — član in
Alenka SEDOVNIK — član.
7.	Zbori delovnih ljudi za predlaganje kandidatnih list se skličejo v vsaki EE po posameznih izmenah.
8.	Poročilo komisije za pripravo prehoda na skrajšan delovni čas o izračunavanju osebnih dohodkov pri skrajšanem delovnem času se v celoti osvoji.
9.	Vsi člani kolektiva so dolini ukreniti vse potrebno, da se v delovni organizaciji izboljša delovna disciplina s tem, da vsi zaposleni prihajajo na delo ob določenem času in da so v začetku delovnega časa že pri strojih, napravah oz na delovnih mestih in da takoj pričnejo z delom. Prav tako je treba doseči večjo disciplino pri odhajanju z delovnega mesta ob koncu delovnega časa in odpraviti običaj, da se odhaja z delovnega mesta 15 in še več minut pred potekom delovnega dne, opozarjamo, da so bili najbolj kritični primeri zaključevanja dela ob sobotah v nekaterih naših obratih, ko se je delo končalo tudi 45 minut pred potekom delovnega časa.
10.	Prav tako je potrebno poostriti disciplino s tem, da vodilni delavci v obratu in službah ne dovoljujejo odhajanja posameznikom z delovnih mest, če ni bilo to potrebno zaradi delovnih opravil zaposlenega ali pa v primeru, ko posamezniki prejmejo dovoljenje predpostavljenega za odhod z delovnega mesta. Da preprečimo sprehajanje, je nujno, da se pri prenašanju pošte, ki je velikokrat vzrok odhajanja z delovnega mesta, vsi poslužujejo kurirke, ki ni polno zaposlena.
11.	Vodilni kadri v EE so dolžni uvesti tudi delovno disciplino v tem, da posamezniki, ki dobivajo hladni obrok na delovna Aesta, ne odhajajo 15 ali pa 20 minut pred začetkom odmora z delovnih mest, temveč le 5 minut pred začetkom odmora, kar je dovolj, da se hladni obrok pravočasno dostavi na delovna mesta. Kadrovska služba bo uredila vse potrebno, da bo hladni obrok dostavljen največ 5 minut pred začetkom odmora na določena delovna mesta, kjer bodo lahko posamezniki prevzeli obrok.
12.	Tudi predčasno odhajanje k odmoru in podaljševanje odmora v EE se mora prenehati, posebno pa je kritično to dejstvo pri popoldanski in nočni izmeni.
13.	Zaradi vedno večjih in daljših vrst pred bifejem je treba proučiti koristnost sedanjega delovnega časa in uvesti izboljšanje.
14.	Na osnovi evidence KSS-a se ugotavlja, da se vedno bolj povečujejo razni izostanki z dela, kar
je vzrok, da se zmanjšuje efektivni čas in s tem tudi proizvodnja. Zato bo potrebno v bodoče zaostriti disciplino tudi v teh primerih. Izredno kritični so primeri neopravičenih izostankov z dela, večje število neplačanih dopustov, izrednih plačanih dopustov itd., zato bo v bodoče potrebno, ko gre za dodeljevanje izrednih plačanih in neplačanih dopustov resno premisliti kdaj in v kakšnem primeru lahko dobi zaposleni takšen dopust, predvsem pa se pridrževati čl. 82, 84 in 85 Pravilnika o delovnih razmerjih glede kompetenc odobritve in podpisovanja.
15.	Tudi izostanki zaradi bolezni se nam povečujejo in če primerjamo stanje z lanskim letom, ugotovimo, da je zaradi bolezni odpadlo v marcu leta 1963 3653 dni, v marcu 1964 pa že 5382 dni. Zato bo potrebno v bodoče zaostriti primere odhajanja posameznikov z delovnega mesta k zdravniku. Vsak delavec ali delavka, ki čuti potrebo po zdravstveni pomoči med delovnim časom, naj odide z vednostjo predpostavljenega k patronažni sestri oz. k bolničarju, ki bo presodil, ali je nujno, da gre posameznik takoj k zdravniku. Če je zdravstvena pomoč nujno potrebna, bo prejel napotnico, s katero odide do svojega nadrejenega, ki mu izposluje propustnico, ki jo odda vratarju I, napotnico pa odnese s sabo in jo odda zdravniku.
16.	Vodilni kadri v EE so tudi odgovorni za bolj dosledno izvajanje higiensko tehnične varnosti, predvsem pa na tistih delovnih mestih kjer so delovni pogoji izredno slabi in pride do pogostih poškodb ali obolenja, kar vpliva na zmanjševanje efektivnega časa, kakor tudi na povečano plačevanje hranarine. V primerjavi z mesecem marcem lanskega leta se je hranarina povečala skoraj enkratno in smo v mesecu marcu 1964 dosegli izplačilo 6,047.455 din. Dosedanje analize kažejo, da je malo število nesreč, ki so nastale zaradi neprimerne tehnične zaščite in da so vedno bolj številne nesreče, do katerih pride zaradi neresnosti posameznikov neupoštevanja tehnično varnostnih predpisov pri opravljanju del na strojih, napravah in drugih delovnih mestih. Veliko odgovornosti v tem primeru pada na vodilne kadre v EE, ki posvečajo premalo pažnje temu problemu in velikokrat dovolj vztrajno ne zahtevajo izvajanja tehnično varnostnih predpisov.
17.	Vodilni delavci v EE so prav tako odgovorni za čim boljše odnose v EE, obratih in službah, kar je pogoj za večjo celovitost kolektiva pri izvrševanju nalog na vsakem delovnem mestu.
18.	Vodilni kadri v EE morajo prav tako stremeti za tem, da posvečajo veliko več pozornosti no-vodošlim kadrom, ki jih je treba nenehno s primernimi načini in
metodami uvajati na delo in delovno okolje, s čimer lahko občutno zmanjšamo fluktuacijo, ki je izredno kritična za našo delovno organizacijo, na drugi strani pa tudi da s pravilnim pristopom k tem kadrom dosežemo, da čimprej obvladajo vse delovne metode, ki so potrebne za večjo produktivnost vsakega posameznika.
19.	Od 1. 6. 1964 (za junij in naprej) se povrnejo prevozni stroški delavcem za prevoz na delo po naslednjih kriterijih:
a)	Povrnejo se stroški od 600 do 5000 din za avtobus in vlak osebam, ki so več kot 4 km oddaljene od tovarne.
b)	Kot potrdilo o prevozu predložijo člani kolektiva vozovnice.
c)	Na relacijah, kjer vozita avtobus in vlak, so člani kolektiva upravičeni do vrnitve stroškov prevoza z vlakom, četudi se vozijo mogoče z avtobusom.
d)	Člani kolektiva, ki se vozijo s svojimi osebnimi avtomobili (motorji in mopedi ne pridejo v poštev), so upravičeni na povrnitev stroškov do višine, kot če bi se
vozili z javnim prevoznim sredstvom (na relacijah, kjer vozi vlak, za vlak, na relacijah, kjer vozi samo avtobus, pa za avtobus).
Kriteriji glede odvzema pravice do povračila ostanejo v veljavi kot doslej.
20.	V EE 1 se ustanovi delovno mesto »voznik viličarja« s tem, da se vzporedno s tem ukine tudi določeno število transporterjev.
21.	V EE 3 se ustanovi delovno mesto »elektrovarilec specialist«.
22.	Predložena pogodba o najetju strojev za orodjarno od EM Maribor, ki bodo po preteku treh let prešli v lasi) naše tovarne pod najbolj ugodnimi pogoji za naše podjetje, se potrdi.
23.	Potrdi se sklep UO o najetju kredita za obnovo izdeloval-nice odpreskov in koles.
24.	V zvezi z letovanjem člhnov kolektiva se sklene:
a)	Regres za člane kolektiva in njihove vzdrževane svojce znaša 500 din dnevno po osebi.
b)	Upokojenci prejmejo za letovanje v našem počitniškem domu
regres v višini 250 din dnevno po osebi.
c)	Regres se daje za letovanje od 7 do 10 dni.
d)	Kot potrdilo o letovanju se predloži račun campinga oz. gostinskega obrata oz. potrdilo turističnega urada v določenem kraju o plačilu turistične takse.
e)	Prekoračenje planiranih sredstev za regres se dovoli do 2 milijona din.
f)	Predložene cene za naše počitniške domove se osvojijo.
25.	Delovno mesto »analitik osebnih dohodkov« se na predlog UO oceni na skupno 696 točk z obračunsko osnovo 287 din.
26.	Naši delavci, ki so bili invalidsko upokojeni in se morajo po novih predpisih zopet zaposliti, se plačajo iz skupnega sklada osebnih dohodkov podjetja.
V Celju, dne 13. maja 1964
Predsednik Milan Kavčič 1. r.
v
Štafeta mladosti v našem kolektivu
V četrtek, 14. maja 1964 se je štafeta mladosti, ki nosi čestiitlke im pozdrave maršalu Tiltu za rojstni dan, ustavila tudi pred našo tovarno.
Štafetno palico je previzela celjska mladima pri oznaki Celje v Levcu. Pirvi sprejem štafete je bil pred muzejem revolucije, od koder je nadaljevala pot skozi Gaberje v kasarno in od tam naprej v Cinkarno, od koder so jo do naše tovarne prenesli člani kolektiva Cinkarne. Ko je štafeta ob 14.40 pritekla do upravnega poslopja, je štafetno pafico prevzel tov. Otmar Odar, ki je štafeto tud.i pozdravil v imenu našega kolektiva. Po pozdravu so prenesli štafetno palico do bencinske črpalke na Mariborski cesti naši mladinci in mla-
tZDELAVA
SKRIPT
Da bodo tečaji, ki jih organizira naš izobraževalni center za člane kolektiva, čim kvalitetnejši, je UO na zadnji seji sklenil, da se predavateljem honorira izdelava skript po 400 din za stran A4, izobraževalni center pa se zadolži, da skrbi za to, da skripta ne bodo preobsežna in da bodo pisana razumljivo.
dirake. Od tam pa je nadaljevala pot proti Vojniku.
Sprejema štafete se je udeležila tudi hudinjiska šola, ki je imela svojo lokalno štafeto od šole pa do naše tovarne, kjer so pionirji prebrali čestitko. Žalostno je, ko ugotavljamo, kako malo je bilo udeležencev na sprejemu štafete prav iz naše tovarne, ki je bila organizator sprejema. Res je, da je bil čas sprejema neroden, vendar to ne bi
»¡f míi i
■ PSI»
smelo v taki meri vplivati na slabo udeležbo članov kolektiva. Lahko mirno trdim, da se imamo za udeležbo zahvaliti hudinjski šoli, ki je poslala svoje učence na ¡naš sprejem.
Zato se ne smemo čuditi, da je bilo precej kritike na račun udeležbe. Slab vtis, ki smo ga naredili, moramo prihodnje leto vsekakor popraviti.
FB
Člani kolektiva, mladinci in pionirji čakajo štafeto
Foto: Fotoklub LT Emajl
NATEČAJ
Tovarna emajlirane posode bo v šolskem letu 1964/65 sprejela nove učence za kovinsko in elektro stroko, in sicer:
Orodjarji	20
Strugarji	2
Strojni ključ.	5
Elektrikarji	2
Skupaj:	29
Pogoji za sprejem so naslednji:
1.	Dokončana 8-letka
2.	Starost največ 17 let
3.	Kandidati z bivališčem v bližini mesta Celja.
Prednost imajo otroci naših delavcev in kandidati, ki aktivno sodelujejo v mladinski organizaciji.
Za sprejem morajo predložiti lastnoročno napisano prošnjo in življenjepis, ter izpisek iz matične knjige.
Učenci sprejemajo nagrado po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja, oziroma po določenih ¡kriterijih šole »ŠIKC« Štore. Rok prijave do 31. 7. 1964 na kadrovsko-socialni sektor podjetja. Učenci ¡bodo v prvem letu obiskovali šolo strnjeno v Štorah, v 2. in 3. letu pa vrši prakso v podjetju in hkrati obiskuje 2. in 3. letnik šole.
Odhod štafete izpred tovarne
Foto: Fotoklub LT Emajl
o------------
OB 70-LETNICI
&MCjßihe&

Člani SD TEMPO pri tekmovanju na strelišču
Foto: Fotoklub LT Emajl
Tri zaslužene zmage naših! strelcev v aprilu in maju 1964
Nadaljevanje)
Takoj po osvoboditvi dne 10. maja 1945 je prevzel vodstvo tovarne kot začasni upravnik ing. Rihard Pompe. Z odlokom Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS je bil ing. Rihard Pompe imenovan za delegata tega ministrstva. Pri prevzemu tovarne so bili navzoči: Janko Štrukelj, član OLO Celje, dr. Štefan Šoba, član okrožnega odbora OF, ter ing. Maks Westen.
Tovarna ni bila prizadeta v vojni in je bila dobro ohranjena. Že dokaj zastareli strojni park je začel obratovati dne 14. maja 1945. Vsi
Pompe ing. Rihard
obratovodje in mojstri so ostali na svojih mestih.
Tovarna je začela redno proizvajati emajlirano in drugo posodo, radiatorje in kotle za centralno kurjavo. Ing. Rihard Pompe je čez nekaj mesecev sprejel tehnično vodstvo tovarne, za delegata Ministrstva za industrijo in rudarstvo pa je bil imenovan Lojze Vidmajer, diplomirani strojni tehnik, ki je bil po rodu iz Trsta. Ta je prevzel vodstvo tovarne dne 10. julija 1945. Kmalu za njim je nastopil službo Milan Zupanek, ki je izdelal prvo povojno bilanco podjetja.
V letu 1945 sta bila izdelanh dva računska zaključka. V prvi polovici leta je bil izdelan računski zaključek v DM, konec druge polovice leta 1945 pa zaradi revalorizacije že v dinarjih. Dovoljenje za ta dva računska zaključka je dal Državni revizijski zavod. Temeljna glavnica je znašala takrat 25 mili-, jonov din, rezervni skladi 87 milijonov din, dobiček pa 16 milijonov
504.000	din.
Vojna škoda je bila prijavljena v znesku 62,834.000 din.
Podjetje je svoje finančno poslovanje prilagodilo obveznemu kontnemu planu in vpeljalo na novo svoje, materialno knjigovodstvo.
Hinko Čuvan
Tovarniška last je bilo takrat tudi posestvo na Miklavškem hribu, ki pa je bilo odstopljeno predsedstvu vlade LRS. Leta 1947 je postavljen že finančni plan, ki je bil dosežen
101,1	%, glede na težo pa je bil to leto plan dosežen za 100,8 odstotka.
Spomladi leta 1948 je dobila tovarna svojo ekonomijo, bivšo graščino Prešnik pri Šmartnem v Rožni dolini. To posestvo je bilo takrat močno okrnjeno, ker je bila večina pripadajočega gozda dodeljena gozdnemu gospodarstvu v Celju, tako da je ekonomija ostala brez vsakršnega gozda.
Ta ekonomija ima svojo zanimivo zgodovino. Kot prvi posestnik je znan Pavel Adamayer, ki je leta 1666 dobil plemstvo in s tem naziv »Prešniški«. Od takrat dalje je graščina prehajala iz rok v roke, dokler ni leta 1945 postala last splošnega ljudskega premoženja ter bila dodeljena naši tovarni. Tovarna je vzela v najem tudi pritlične prostore Lebičeve gostilne na Mariborski cesti, kjer je uredila delavsko usiužbensko restavracijo. Poleg ekonomije in delavsko usluž-benske restavracije je tovarna posedovala še industrijski magazin, industrijsko kovinarsko šolo in samski dom. V letu 1949 je bil tovarni priključen še obrat Ivan Javoršek, finomehanična strojna delavnica.
Dne 25. avgusta 1950. leta je prevzel tovarno v upravo prvi izvoljeni delavski svet. Prevzem je bil izvršen na svečan način ob sodelovanju celotne filharmonije iz Ljubljane. Takratni delavski svet je štel 100 članov. Člani prvega delavskega sveta so bili: Jakob Ahtik, Ivan Brence, Albina Drev, Jože Dobovič-nik, Jože Dokler, Marija Dobovič-nik, Franc Gaber, Anton Habjan, Franc Klokočovnik, Franc Kač, Ivan Kovač, Jože Kunst, Ivan Kukovič, Jože Kolar, Anton Kvas, Ivan Muršič, Mirko Munih, Leopol-
Milan Zupanek
da Mastnak, Anton Mumel, Alojz Pongrac, Franc Skale, Slavica Stropnik, Ivan Stanič, Lonka Košič, Franc Brodnik, Avgust Keblič, Franc Kolenc, Mirko Kukovec, Albin Lestjak, Franc Leban, Alojz Orožen, Franc Pangerl, Martin Polutnik, Jože Podlinšek, Franc Rojc, Maks Vovk, Miha Zavšek, Martin Zagožen, Ana Cocej, Marija Čretnik, Ana Štorman, Mirko Bandelj, Edi Končan, Anton Kegu, Hinko Sajevic, Marija Samec, Stanko Cocej, Ivan Grobelnik, Franc Ribič, Avgust Šošter, Štefan Kralj, Marija Krajšek, Pavla Oprešnik, Karl Žohar, Franc Cerar> Franc Mugerii, Ivan Rataj, Leopolda Zakošek, Ra-denka Pandurov, Rudolf Vajdič, Martin Strašek, Zvone Božič, Franc Germadnik, ing. Lojze ligo, Emil Jejčič, Franc Zorko, Ludvik Krajec, Ludvik Kolar, Bogdan Mirnik, Martin Pečnik, ing. Rihard Pompe, Ludvik Pavčič, Marjan Rejc, Anton Rebek, Milan Zupanek, Danilo Iršič, Jože Zapušek, Vinko Kuder, Leopold Krajnc, Ludvik Muhovec,
Franc Štor, Franc Špeglič, Mirko Doberšek, Roman Pečnik, Franc Leskošek, Andrej Stoje, Ivan Sršen, ing. Hubert Ankerst, Ivan Zagožen, Jernej Kroflič, Ludvik Podrgajs, Anton Spolenak, Ivan Majerič, Rado Žverk, Anton Ogrizek, Ivan Potočnik, Martin Pirš, Pavla Zelič in Jože Zupanc.
Prvi predsednik upravnega odbora je bil Albin Lesjak, člani pa Mirko Doberšek, Radenka Pandurov, Rajmund Pukl, Martin Polutnik, Franc Leskovšek, Albina Drev, Emil Jejčič, Franc Germadnik, Zvone Božič in Milan Zupanek.
Tovarna je z uspehom izvršila svoj petletni plan. Mnogo delavcev je bilo proglašenih za udarnike, novatorje in racionalizatorje.
Leta 1947 je postala tovarna član združenja evropskih emajlirnic, v mesecu septembru leta 1951 pa je bil izvoljen za podpredsednika tega združenja ing. Lojze ligo, sedanji direktor naše tovarne. Za svoje prizadevanje in požrtvovalnost pri delu je bilo leta 1951 odlikovanih z delovnimi odlikovanji več članov kolektiva. Z redom dela III. stopnje so bili odlikovani Jakob Ahtik, Ivan Arzenšek, Polda Zakošek, Jernej Kroflič, Albin Lesjak, Jože Podlinšek, Rudolf Seničar, Valentin Hrastnik in Avgust Šoster.
Z medaljo dela so bili odlikovani Jakob Vengust, Fredo Voga, Jože Dokler, Mirko Doberšek, Janko Zabavnik, Marija Hrašovec, Ivan Kovač, Ivan Lazički, Anton Marolt, Matija Pritekel, Franc Pokolšek, Rudi Prezelj, Antonija Pšeničnik, Terezija Robnik, Cirila Spolenak, Franc Štor, Franc Škoberne, Ignac Gorjup in Radenka Pandurov.
Tovarna je izpolnila petletni plan dne 26. oktobra 1951. Da bi proslavili ta pomemben dogodek se je v izdelovalnici jeklenih kotlov zbral ves kolektiv in ob zvokih godbe praznoval svoj veliki dan. Ta dan so bile razdeljene še pohvale oziroma diplome, ki so jih dobili Karl Žohar, Borštner Fani, Julka Brečko, Karl Vodišek, Jože Kvas, Hubert Golob, Jože Vidmar, Franc Golav-šek, Stanko Šajna, Terezija Robnik, Jurij Zupanc, Matilda Brežnik, Ivan Arzenšek, Valentin Hrastnik, Ivan Breznik, Alojz Sorčan, Avgust Keblič, Franc Leban, Anton Vrečar, Franc Ribič, Franc Koštomaj, Franc Kumer, Ljudmila Meh, Ivan Štante, Franc Kuder, Jože Kunst, Anton Koražija, Franc Pukmajster, Ema Keber, Alojz Pongrac, Rudolf Seničar, Matija Pritekelj, Leopolda Golob, Amalija Esih, Franc Germadnik, ing. Rihard Pompe, Avgust Šošter, Milan Zupanek, Viktor Pilih, Katica Mihelak in Vera Tržan.
Da bi vam kaj povedal za našo rubriko ob 70-letnici smo povabili v naše uredništvo tov. Čuvan Hinka, ki je star sedaj 85 let. V naši tovarni se je zaposlil leta 1902 in je delal do leta 1952. Torej polnih 50 let. Zanimivo, je, da ni v teh petdesetih letih dela v tovarni nikoli marodiral.
Bil je delovodja v skladišču gotovih izdelkov. Dovršil je meščansko šolo in je gasilec od leta 1902. Še sedaj je po dolgih letih še vedno aktiven član rdečega križa. Dolga leta je že član Svobode in SZDL v Gaberju.
Tov. Čuvan je bil tudi udeleženec stavke leta 1922 in leta 1936. Dobro se še danes spominja velikih težav v katerih je takrat živelo naše delavstvo.
ZAHVALA
Andrej Drole se ob prerani izgubi svojega očeta, najtopleje zahvaljuje za darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti vsem, ki so pokojnika spremljali k zadnjemu počitku na mestno pokopališče v Celju.
Naši strelci so v mesecu aprilu teikmovali za sindikalno podružnico Tovarne emajlirane posode na občinskem prvenstvu v Štorah, ter dosegli zasluženo prvo mesto vseh nastopajočih ekip. V znalk priznanja za prvo mesto so prejeli ekipno nagrado zračno puško.
Ob praznovanju krajevnega praznika v Štorah, so se strelci »TEMPO« udeležili tekmovanja v počastitev tega praznika z zračno puško ter so zopet zmagali z visokim rezultatom in dosegli prvo mesto. Za nagrado so prejeli zračno puško. Med govorom, katerega razil o naših strelcih in njihovi agilnosti.
Desetega maja 1964 so se naši strelci zopet udeležili tekmovanja za okrajno prvenstvo sindikalnih ekip v Šoštanju. Tudi tukaj so zasluženo zmagali, vendar so zaradi tehničnih napak sodniškega zbora dosegli drugo mesto. Zaradi napak sodniškega zbora so bili oškodovani ne samo naši strelci, temveč tudi druge sodelujoče ekipe. Za napake se je pozneje opravičil predstavnik občinskega sindikalnega sveta Celje. Lepo priznanje je tudi drugo mesto, če upoštevamo, da se je tega tekmovanja udeležilo preko 50 ekip. Med vsemi strelci pa je zopet bil naš vzorni strelec ŠTRAJHAR Jože prvi.
Po uspešnem igranju naše sindikalne šahovske ekipe na občinskem tekmovanju, se je naša ekipa plasirala na okrajno sindikalno prvenstvo, ki je bilo na Dobrni, od 8. 5. do 10. 5. 1964. Na tem tekmovanju je naša sekcija dosegla prav dober uspeh, saj je zasedla drugo mesto brez izgubljenega dvoboja. Drugo mesto naše sekcije je dokaz, da so igralci igrali z voljo za uspeh, ki ni izostal. To mesto smo osvojili ponovno po desetih letih, ker je bila tedaj tudi zelo močna ekipa. Z malo več šahovske sreče bi lahko bili tudi prvi, saj smo v odločilnem dvoboju za prvo mesto z Železarno Štore igrali neodločeno 3:3, vendar so bili prvi železar-ji, ki so imeli boljši rezultat na prvi deski, ker je Janežič premagal Pertinača.
Strelci »TEMPO« se borijo vedno, da bi še nadalje obdržali svoj renome ter tradicijo »TEMPO« saj so že od osvoboditve med najboljšimi v republiki in med vodilnimi strelskimi družinami v državnem merilu.
Zal pa ima naša mladinska organizacija, pa tudi sama mladina premalo interesa za ta prelepi šport, kar se opaža tudi pri ostalih organizacijah v podjetju.
Sedaj, ko imamo zgrajene strelske objekte takorekoč skoraj v tovarni, bi bilo potrebno, da se članstvo v strelskih vrstah pomnoži. Imamo eno najlepših strelišč za MK puško na Golovcu in dobro opremljene kletne prostore upravnega poslopja za zračno puško. Imamo dvakrat tedensko redne treninge, če pa bi se člani kolektiva še bolj zainteresirali bi bila lahko vsakodnevno oba strelišča polno zasedena.
V mesecu aprilu je bil končan prvi del liga tekmovanja z zračno puško, katerega se je udeležilo 413 strelskih družin v republiki, v celjskem okraju so bili zmagovalci tekmovanja strelci »TEMPA«. 17. maja t. 1. pa se prične drugi del liga tekmovanja, katero bo z MK puško, v katerem pa bo sodelovalo 82 ekip iz vse republike. Med temi je tudi ekipa naših strelcev.
Posamezni rezultati so bili : Emajlirka : Elektro 4:2 Ingrad : Emajlirka 1 in pol : 4 in ol
elezarna Štore : Emajlirka 3:3 Z doseženim dtugim mestom, se je naša sekcija plasirala na republiško prvenstvo in upamo, da nam bodo priskočili na pomoč delavski organi v podjetju.
Za ekipo so igrali:
Pertinač Stane 1 točka, Ivanič Tone 3 točke, Škoberne Peter 1 in pol točke, Ahtik Anton 2 in pol točke, Smole Feliks pol točke in Bogdanovič Zvone 3 točke.
Vsi igralci se zahvaljujemo upravi podjetja in sindikalni podružnici za razumevanje in podporo, ki smo je bili deležni.
98qtsevršilo š, umi hrdg umi rdgm
Počitniška praksa
Na počitniško prakso sprejmemo letos samo naše štipendiste, ki imajo obvezno prakso. Ostale se razporedi na počitniško delo v obrate.
Na zadnji seji je UO med drugim razpravljal o sprejemu dijakov srednjih, višjih in visokih šol na počitniško prakso. UO je prišel do zaključka, da je za podjetje koristneje počitniško delo v proizvodnih obratih, kjer lahko s tako delovno silo v precejšnji meri nadomestimo delavce, ki so v poletnih mesecih na dopustih in bolni. Ker imamo precej štipendistov, ki imajo ob-
vezno počitniško prakso v stroki, katero študirajo, je UO sklenil, da sprejmemo letos na počitniško prakso samo te, ostale interesente pa se razporedi na počitniško delo.
Obvezna praksa se nagradi z 10.000 din srednješolcem in 15.000 din višje in visokošolcem, za pridnost in prizadevnost pri delu pa dodatek od 5.000 do 10.000 din. Predlog za dodatek da neposredno nadrejeni. Hkrati se praktikantom odobri prejemanje toplega in hladnega obroka po ceni, kot za člane kolektiva.
ŠAH•ŠAH•ŠAH