GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE O KR A J E
Štev. 40 — Leto II.
Murska Sobota, 5. oktobra 1950
   Cena 2din
Uredništvo in uprava: M Sobota, Okrajni komite KPS — Ček. račun: Narodna banka Murska Sobota štev 641 -906-030 — Naročnina. Celoletna 100— polletna din 50.—, četrtletna din 25 —
Zgledno in vzorno delo KLO-ja v Benediktu
12 kilometrov dolga cesta pelje iz Radgone do Benedikta. Po poti srečuješ kmete, ki s kolesi ali peš hodijo v Radgono po opravkih. Po vaseh brnijo trijerji, kmetje se pripravljajo na jesensko setev. Na poljih so še poslednje žanjice, ki žanjejo ajdo, tu in tam orači, ki sejejo oljno repico. Vsi hitijo z delom, saj nihče ne ve, kako dolgo bo držalo lepo jesensko vreme.
V pisarni KLO pri Benediktu je precej ljudi. Stojijo okrog pisalne mize in živo sprašujejo. Zanimajo se za oddajo za prihodnje leto, pa za setev in letošnji odkup. Predsednik in tajnik jim živahno odgovarjata. Stopim bliže. Ko povem svojo željo, se predsednik nasmehne in predstavi: sem Kerenc Stefan. Značka Zveze borcev pove, da je že star borec za pravice delovnega človeka.
Zanimal sem se, kako je z zbori volilcev? »Vsak drugi mesec jih imamo,« pravi predsednik. »Udeležba je kar zadovoljiva. Nikdar nas ni manj od 100. Iz vsake hiše pride vsaj po eden volilec. Člani krajevnega odbora se na zbore volilcev dobro pripravijo. Vsako točko prej temeljito pretresejo, preden jo postavijo na dnevni red. Posebno pazijo pri razrezih planov, davkih in drugih obveznostih do skupnosti. Tudi volilci naše predloge prej dobro prerešetajo, preden jih sprejmejo. Pri nas imamo zavedne volilce. Vedo, kaj so njihove dolžnosti, pa tudi pravice. Pred dobrim mesecem so zbrali podpise za odpoklic odbornika Bratuša Vinka, ki ni bil vreden imena ljudskega odbornika. V dveh letih ni oddal skupnosti ničesar, tudi pri davkih močno zaostaja. Ljudje so na njegovo mesto izvolili drugega tovariša.«
Tov. tajnik mi na to pove, kako pri njih izpolnjujejo odkupne naloge. »Oddali smo okrog 90 odstotkov žit. Da nismo izpolnili plana, so krivi posamezniki, veliki kmetje Zadravec Ludvik, Bratuša Vinko, Avguštin Janez in še par takih, ki jim je dolžnost do države deveta briga. Kadar gre za oddajo in davke, moramo vedno k njim na domove. Mali kmetje, Berič Janez in drugi pa svojo dolžnost res vestno izvršujejo. Pri oddaji mesa smo nalogo stoodstotno izpolnili, nič slabši nismo pri oddaji mleka in jajc. Malo težje je z mastjo ker nam je lani precej svinj poginilo. Vendar smo oddali že več kot polovico. Še štirje vagoni krompirja in dvajset vagonov sadja sta iz našega kraja, to bo dobrodošlo delovnim ljudem v mestu. Tudi na davke nismo pozabili. Z izjemo Zadravca in njemu podobnih smo že vse poravnali. Ko smo vpisali ljudsko posojilo, so nekateri prikriti
sovražniki prišepetavali: Vojno posojilo. Večina naših ljudi pa ni verjela tem bedastim govoricam. Odgovor je bil preprost in jasen: 365 tisočakov smo vpisali in tudi vplačali.«
»V kratkem mislimo speljati novo cesto iz Benedikta v Sl. Radenci. Postavili bomo tudi nov most čez veliko Drvanjo. Potreben nam je material, zato so volilci na zboru sklenili, da uvedemo krajevni samoprispevek. Vsak kmet bo vplačal za to 8 odstotkov od predpisanega davka. Tako bomo imeli 100 jurjev. Pri delih pa si bomo pomagali s prostovoljci.«
Med pogovorom s tovarišem pri tajniku se je predsednik skozi okno razgovarjal z možakom, ki je stal na dvorišču. »To je pa naš kovač,« mi je dejal predsednik. »Vodi eno izmed naših šestih krajevnih podjetij. Imamo še žago, kjer je bilo v začetku zaposlenih osem ljudi. Dnevno pa so sežagali le po 4 kubike lesa. Zdelo se nam je, da je to vse premalo. Ko smo najeli upravnika, je ta drugače zagrabil za delo. Zmanjšal je število delavcev na štiri in kljub temu sedaj napravijo dnevno po osem do devet kubikov. Naše remontno podjetje je znano po vsem okraju. Dela povsod tam, kjer je potreba največja. V krajevnih opekarnah imamo pridne delavce: Zernejca, Vogrinca in ostale. Čeprav smo pričeli komaj koncem julija, smo v tem kratkem času izdelali že preko stotisoč komadov zidakov, ki jih rabimo za krajevne gradnje. — Gostilno vodi Marica Kranjčeva. Je skrbna, nikdar ji ne zmanjka pijače in drugih stvari za
postrežbo. Tudi šiviljska in krojaška delavnica nista slabi; sicer ne ustvarjata večjih dohodkov, vendar pa sta v našem kraju potrebni. — Sadna sušilnica obratuje s polno paro. Zadružniki in kmetje z zadovoljstvom oddajajo sadje, saj je suho sadje zimska hrana. V kratkem pa mislimo ustanoviti še čevljarsko delavnico. Krajevna podjetja nam pomagajo, da krijemo potrebne izdatke,« prida še predsednik. »Stremeli pa bomo še za tem, da se bo proizvodnja v bodoče še povečala.«
V KLO pri Benediktu so med prvimi v okraju uvedli evidenčno kartoteko za kmetijsko proizvodnjo in odkupe. »Z dobro evidenco bomo dobili vpogled v celotno proizvodnjo našega kraja, še več, za vsakega kmetovalca bomo vedeli, koliko oddaja skupnosti,« pravi tajnik.
Sedaj se pripravljajo na jesensko setev. S tremi trijerji čistijo semensko žito. Kmetje hočejo drugo leto boljši pridelek, zato so že zamenjali 3500 kg žita za isto količino priznanega semena. Te dni končujejo tudi s setvijo oljne repice.
Nedavno so se na zboru volilcev pogovorili o oddajah pridelkov v prihodnjem letu. Prerešetali so vsakega kmeta, koliko bo lahko prispeval. Tako se drugo leto ne bo zgodilo nikomur krivice.
Poslovil sem se od odbornika v Benediktu, trdno prepričan, da bodo šli z doseženimi uspehi še naprej. To je edina pot. da ostanejo tudi v bodoče med najboljšimi KLO v radgonskem okraju.
Ekonomija MLO v Radgoni je v letošnjem letu lepo napredovala. Dvanajstčlanski kolektiv, ki si vztrajno prizadeva iz 29 ha zemlje pridobiti kar največ pridelkov, je letos to v resnici dosegel. Na ekonomiji se pretežno bavijo z vrtnarstvom, sadjarstvom in vinogradništvom, a živinoreja sorazmerno s poljskimi deli ni dovolj razvita.
Letos so na ekonomiji pridelali 13 ton povrtnine, 8 ton žitaric, 50 ton krompirja, 25 hl kakovostnega vina, 18 hl jabolčnika, na travnikih so nakosili 35 ton sena, računajo pa še na pridelke poznih jesenskih kultur.
Živina na ekonomiji je dobro rejena in vzorno oskrbovana. Konje uporabljajo za poljska dela, poleg tega pa dobivajo mesečno po petnajst  tisoč dinarjev dohodkov od uslužnostnih voženj, ki jih vršijo s konji raznim ustanovam in podjetjem.
Marsikateremu Radgončanu je ekonomija letos olajšala preskrbo s prehrambenimi potrebščinami, saj je ekonomija letos oddala za kritje lokalnih potreb preko 28 tisoč rastlinskih sadik in blizu 9 tisoč kg zelenjave in povrtnin, raznega sadja in manjše količine drugih pridelkov. Do konca leta bo oddala še več za prehrano delovnih ljudi.
Ekonomija je dosegla lep uspeh vsled skrbne in vestne obdelave zemlje. Spomladi so delavci sklenili, da ne sme biti niti košček zemlje neobdelan Tako so tudi storili. Ekonom Kosanec Viljem. Mirovc 
Julijana in Simonič Ignac so najboljši med njimi.
Nekaj pa teži delavca. Delo, ki ga opravljajo na ekonomiji, ni normirano. Zato prejemajo režijsko plačo. Pri tem ne pride dovolj do izraza za pravilno nagrajevanje po vloženem delu, vsled česar so nekateri delavci prikrajšani. MLO
kot operativni voditelj ekonomije temu vprašanju posveča le malo pažnje. Kljub temu, da letošnji promet presega pol milijona dinarjev, še ni nobeden od delavcev prejel dodatne nagrade, čeprav so si jo nekateri zaslužili.
Sedaj, ko je prevzel ekonomijo v roke delavski svet, bodo delavci lažje prišli do zasluženega priznanja. Dolžnost upravnega odbora ho, da se resnično zavzame za uveljavljenje socialističnega načela: »Vsakemu po vloženem delu!«
Radgončani imajo najboljšega komandirja predvojaške  vzgoje
 Rezervni zastavnik Horvat Jurij je že od vsega začetka komandir centra za predvojaško vzgojo v Apačah. Za požrtvovalno delo in
za dosežene uspehe v predvojaški vzgoji je bil še vsako leto pohvaljen.
Tudi v letošnjem letu je najboljše izvedel vse predpriprave za uspešen potek predvojaških vaj v svojem središču. Mladina njegovega centra je napovedala tekmovanje v raznih vojaških disciplinah vsem ostalim centrom okraja in vselej zmagala, kar je predvsem zasluga komandirja Horvata, ki je znal stvar pravilno prijeti.
Obisk v predvojaški vzgoji je bil v njegovem središču vselej nad 98 odstotkov. V predvojaških vajah so pokazali mladinci od leta do leta lepše rezultate. Mladinci njegovega odreda so v prostem času napravili za ves odred lesene puške in bombe za vaje. Zgradili so fizkulturni štadion. Priredili so po vaseh več kulturnih prireditev.
Rezervni zastavnik Horvat Jurij je zaradi svoje požrtvovalnosti lahko ,za zgled mladincem in ostalim komandirjem centrov za predvojaško vzgojo ter zasluži za svoje delo pohvalo in priznanje.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 5. oktobra 1950
V Ljutomeru je bila 24. septembra t. 1. slovesno zaključena prva okrajna razstava lokalne industrije, obrti, kmetijstva in učencev v gospodarstvu po osvoboditvi. Nad 12 tisoč obiskovalcev, ki so se povečini pozitivno izražali o razstavljenih predmetih in organizacija same razstave dokazuje, da je prireditev usoda in dosegla svoj namen.
Ob slovesni zaključitvi razstave so bili nagrajeni z denarnimi nagradami najboljši obrtniki, učenci v gospodarstvu, podjetja in ustanove. Prvo nagrado v višini 14.000 din si delila tov. Semenič Anton, kovač iz Ljutomera, in Prelog Franc, mizar iz Križevec. Drugi nagradi po 6 tisočakov sta si delila Karba Valentin, strojni ključavničar iz Ljutomera, in sedlarska delavnica KLO Noršinci, ki jo uspešno vodi lov Mavrin Rudolf. Pet tretjih nagrad so si na razstavi priborili tov. Kunc Jože, mehanik iz Ljutomera, Mulec Anton strojni ključavničar iz Veržeja, Repa Konrad, mizar iz Male Nedelje, Invalidsko podjetje iz Ljutomera in mestno krojaštvo ter šiviljstvo iz Ljutomera. Poleg teh glavnih nagrad je bilo še razdeljeno med štiri razstavljalce po 4000 din. dalje 10 nagrad po 1000 din, 40 diplom in 40 priznanj za kvalitetne izdelke, ki so jih razstavljalci postavili na razstavo.
Ocenjevalna komisija obrtnikov iz področja MLO Maribor je ocenila razstavljene predmete obrtnikov in prisodila tri odlične, 28 prav dobrih, 24 dobrih, 14 primernih in 5
zadostnih ocen. Ta ocena mariborskih obrtnikov res potrjuje, da so dali na razstavo kar najbolj kvalitetne izdelke. Najlepše se je odrezala metalna obrt, ki ima razen dveh dobrih ocen vse ocene prav dobre ali pa odlične. Med metalci je tudi vajenec pri ključavničarskem mojstru Karbi Valentinu, tov. Bot Franc, ki je dobil za svoje izdelke prav dobro oceno.
V ocenitveni zapisnik so mariborski obrtniki zapisali: Aranžman celotne razstave je bil v okviru tukajšnjega razmerja odlično izveden. Vsem sodelavcem razstavljalnega odbora in poverjeništvu za lokalno gospodarstvo in obrt čestitamo k njihovemu uspehu in pozivamo, naj nam v bodoče pomagajo pri ocenitvi naših razstavljalcev v Mariboru.
Zbrali so se gasilci —
da pokažejo svojo sposobnost
Na predvečer Gasilskega dneva v Ljutomeru so po vseh obratih zatulile sirene. Klicale so člane gasilskih enot v akcijo. Z vseh strani  so hiteli ljutomerski gasilci na zborno mesto, odkoder se bodo s svojo motorko popeljali na kraj požara. Tudi gasilci iz drugih krajev so čakali, da na pisk sirene izvršijo svojo gasilsko dolžnost. Z veliko naglico ki je odločujoča za hitro gašenje požara, so  bili na mestu »pogorišča. Par raznih povelj, par sekund in že so pričele brneti brizgalne. Iz vseh cevi je zacurljala voda. Toda pisk gasilske trombe je kmalu naznanil, da je ogenj pogašen. Z nezmanjšano brzino so gasilci pospravili svoje orodje. Naslednji dan pa je bil njihov največji praznik, pregled letnega dela in doseženih uspehov.
Začelo se je z budnico. Vesele koračnice godbe SKUD so naznanile prebivalcem Ljutomera, da se prične dan gasilstva. 800 gasilcev, od teh 150 članic, se je zbralo ob gasilskem domu. Z godbo na čelu se je pričela parada. Najboljši gasilci Rajh Marija. Tratnik Janko, Štih Franc in drugi so na čelu kolon kot poveljniki korakali mimo častne tribune.
Po mimohodu se je pričel slavnostni del prireditve. Predsednik okrajne gasilske zveze tov. Zavratnik pove o doseženih uspehih gasilcev: 450 novih članov, 6500 prostovoljnih ur, 2 novo ustanovljeni gasilski četi v Kamenščaku in v Železnih dverih, 16 novo ustanovljenih ženskih gasilskih enot itd. To je vztrajno delo ljutomerskih gasilcev.
Na velikem travniku poleg gasilskega doma se je na to pričelo tekmovanje. Tekmujejo v pehotnih vajah, v suhih vajah na orodju, končno pa pridejo na vrsto še mokre vaje z napadom na ogrožena poslopja. Gledalci se čudijo izurjenosti članic iz Mote, ki so oblečene v fizkulturne drese. Vsako cev znajo pravilno namestiti, vsak njihov gib je preračunan na to, kako bi v tekmovanju boljše uspele. Njim sa sledile druge enote. Izredne uspehe dosegajo člani gasilske čete iz Ivanjkovec in članice iz Podgradja. Obe enoti sta bili kasneje proglašeni za okrajnega gasilskega prvaka.
Zanimivo je gledati gasilce iz Ptuja, Sobote, Radgone in domače najboljše enote, ki so se borile za dragocene tekmovalne točke. Huda je bila borba za prvo mesto, ki je prinesla gasilcem iz Murske Sobote zmago in častno mesto najboljših. Ljutomerčani so bili pred Radgončani in Ptujčani.
Gasilci pa so se pokazali tudi kot dobri fizkulturniki. Ptujčani, ki so odnesli prvo mesto, so tokrat nastopili s simboličnimi vajami po napevu narodnih pesmi. Gasilci iz Radgone pa so izvedli proste vaje s sekiricami.
Tudi krapenski pionirčki so nastopili. Kot odrasli možje so tudi ti pokazali svoje znanje na orodju in v pehotnih vajah. Gledalci so jih iskreno nagradili s ploskanjem. Oni, kakor tudi vzoren pionirček, gasilec iz Vučje vasi, ki je pridno recitiral pesem »Mladi gasilci«, in še mnogo njemu podobnih, je steber, na katerem se bo v bodoče gradila močna in enotna gasilska organizacija v naši vasi.
Delovni ljudje v naši državi so socialno zavarovani in tako preskrbljeni v svoji starosti. Prejšnja Jugoslavija pa nam je zapustila številne nespreskrbljene starčke, ki danes težke živijo. Zato imamo socialni fond, katerega naloga je, da ti ljudje ne preživljajo svoje starosti v bedi. Naši sindikati so 
tudi pokazali za socialni fond veli-
ko razumevanje in redno plačujejo zanj mesečne prispevke. Zlasti moramo pohvaliti sindikalno podružnico Okrajnega magazina, Sodišča in Javnega tožilstva, Pošte, Narodne banke, sindikalno podružnico MLO in prosvetnih delavcev ter železničarjev, ki se vsak mesec spomnijo, da popravijo napake prejšnje družbene ureditve. Pač pa bi lahko bili člani sindikalnih podružnic Drž. elektrarn, Obutve, Potrošniške zadruge in Mestnih podjetij ter člani Okrajnega komiteja bolj redni pri plačevanju prispevkov za socialni fond. Premalo zavesti in socialnega čuta so pokazali člani sindikalne podružnice Tovarne mesnih izdelkov, ki zberejo le 100 dinarjev mesečno za pomoč nepreskrbljenim starčkom. Prav nič boljša ni sindikalna podružnica Tovarne perila, živinoodkupa, lesne industrije in okrajnega prevozniškega podjetja. Blagajničarka sindikalne podružnice gozdnega gospodarstva je izjavila, ko so jo vprašali za socialni fond, da sedaj prvič sliši, da ta fond sploh obstoja. Napaka za to leži na sindikalnih voditeljih, kajti prepričani smo, da bi vsak član sindikata razumel, kaj pomeni pomoč ljudem, ki so žrtev prejšnje družbene ureditve, če so o tem pravilno poučeni. Na ta način ne bodo mestni reveži, ki jih je v Soboti 23, dobivali le malenkostno mesečno pomoč iz tega fonda. Prepričani smo, da bo že v sledečem mesecu vsako vodstvo sindikalne podružnice uredilo svoj odnos do socialnega fonda.
V pripravah za festival si je okrajni odbor ljudske prosvete zadal nalogo, da bo uredil v Murski Soboti knjižnico in čitalnico. Dne 22. oktobra, t. j. na dan festivala, bo odprta nova knjižnica in čitalnica v prostorih dosedanje osnovne šole. Pri tem delu je veliko pomagal okrajnemu odboru ljudske prosvete. Okrajni komitet KPS in Okr. sindikalni svet, ki je dal na razpolago denarna sredstva za ureditev prostorov. Prav tako je pokazal veliko razumevanje Okrajni ljudski odbor, ki bo nakazal knjižnici in čitalnici denarna sredstva za prvo poslovanje, ker bo knjižnica odslej samostojna.
Okrajni odbor za prireditev festivala v M. Soboti je sklenil, da bo vsaka stota značka, prodana na kul-
turni prireditvi v Čepincih, Gor. Lendavi in v Murski Soboti, dobila za nagrado po eno knjigo. Žrebanje številk bo izvršeno na dan festivala v Murski Soboti. Zato bo vsaka značka imela številko. Lastniki izžrebanih številk bodo še isti dan, t. j. 22. oktobra, lahko dvignili svoja darila v mestnem parku, kjer bodo razstavljena. Zato je treba značke čuvati, ker bodo legitimacije za dvig darila.
SKUD Štefan Kovač iz Murske Sobote je pričel zbirati nove člane za delo v posameznih sekcijah. Močno se je že pomnožilo število pevskega zbora. Zelo lepo je, da so se v zbor vključili mladi delavci iz kleparske delavnice, nameščenci okrajnega gradbenega podjetja, sodišča, krojaške delavnice in ostalih podjetij, saj je s tem zbor močno pomlajen. Ne razumemo pa, da Tovarna mesnih izdelkov  ni poslala več članov, ker prav tam je lepo število mladih delavcev, ki imajo voljo do kulturnoprosvetnega dela, a se je dosedaj le eden vključil v zbor. Prav tako bi morali nameščenci pošte najti izhod za sodelovanje pri zboru. Nameščenci pošte so hoteli sami ustanoviti svoj zbor, pa se doslej niso mogli zaradi »prezaposlenosti« svojih članov vključiti v društvo. Veliko boljše se je izkazala sindikalna podružnica bolnice, ki bo svoje pevce vključila v društvo.
Čepinci v okviru kulturno prosvetnih prireditev, ki jih prireja Okrajni odbor Ljudske prosvete, bo pri nas 14. in 15. oktobra več prireditev. 14. oktobra zvečer bo nastopila dramatska družina IZUD »Staneta Rozmana« iz Križevec. Uprizorila bo Molierovega »Skopuha«. V nedeljo 15. oktobra bodo nastopila društva iz Martjancev, Domanjševcev, Adrijancev in SKUD »Štefana Kovača« iz Murske Sobote, ki bo nastopil s svojim pevskim zborom in orkestrom. Društvo iz Adrijancev bo nastopilo s pevskim zborom, a društvi iz Martjancev in Domanjševcev s folklornimi skupinami. Prireditve bodo v našem zadružnem domu.
Križevci. V okviru prireditev v. času festivala bo naša dramska družina gostovala v Čepincih, društvo pa bo v povorki na dan festivala v Murski Soboti prikazalo organizacijo izobraževalnega tečaja lanskega leta pri nas v Križevcih.
Prosenjakovci. 22. oktobra bo naša vas nastopila v povorki, ki jo organizira okrajni odbor Ljudske prosvete. Priprave se vršijo pod vodstvom našega izobraževalno-umetniškega društva. Prikazali bomo naše gospodarske in delovne uspehe, a nastopilo bo tudi naše društvo. V pripravah sodelujejo vse vaške množične organizacije.
Po svetu
Vojna na Koreji. Glavno mesto Seul je po trdovratnih borbah prešlo v roke južnokorejske armad oz. v ameriške roke. Ameriške čete so že dosegle mejo med Severno in Južno Korejo. Po nepotrjenih vesteh so jo tudi že prekoračile. General Mac Arthur pa samo čaka, da dobi od Organizacije združenih narodov povelje za vkorakanje v Severno Korejo. Medtem so pa Severokorejci, ki so po navodilu Sovjetske zveze napadli Južno Korejo, zaprosili za premirje. Možno je, da se bo medsebojno krvoprelitje kmalu končalo.
Naročniki
poravnajte naročnino in predplačajte se že v naprej, da bo izhajanje časopisa še v naprej redno in brez zamud zaradi materialnih te ja v, ki jih povzroča neredno plačevanje naročnine. Še posebno prosimo tiste naročnike, ki so pred kratkim prejeli opomine, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili.
UPRAVA
M. Sobota, 5. oktobra 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
TAKE NAPAKE MORAMO ODPRAVITI
Pred kratkim se je v Murski Soboti dogodil žalosten in obsojanja vreden primer, da je šestčlanska družina mestnega vrtnarja Tinevgena kljub odločbi mestne stanovanjske komisije ostala na dežju.
Poslušajte!
Družina Tinevgen je že leta 1947 zaprosila mestno stanovanjsko komisijo za dodelitev stanovanja; a prošnjo so šele pred kratkim ugodno rešili. Ko se je družina Tinevgen z zakonsko potrjeno odločbo, z dne 3O. septembra, iz starega stanovanja hotela celiti v novo stanovanje, je na novem mestu našla že vseljenega novega stanovalca Ribnikarja, ki pa se je vselil brez kakršne koli predhodne odobritve mestne stanovanjske komisije.
Na vprašanje organov stanovanjske komisije, »kdo je izdal odločbo o vselitvi«, so prejeli odgovor, »da sta mu vselitev odobrila neka soboška predstavnika!« Tako je družina Tinevgen ostala brez strehe. Ker pa ni mogla v dežju pod milim nebom vedriti, je bila prisiljena, zložiti ves svoj inventar v staro in nizko šupo sredi mestne vrtnarije. Kljub izdani polnomočni zakoniti odločbi mestne stanovanjske komisije, živi vsa družina s šest mesecev starim otrokom v obupnih razmerah.
Vprašanje je, kdo ima prav? Ali mestna stanovanjska komisija, ki kljub stanovanjskim predpisom ni sposobna urediti zadeve, čeprav se upoštevajo okolnosti, da si laste pravico dodelitve stanovanj razni funkcionarji, ali pa za to poklicani ljudje, ki obenem kršijo samovoljno, brez vednosti stanovanjske komisije, zakonita stanovanjska pravila.
Radgona. Strelska organizacija je bila doslej v radgonskem okraju zelo slabo razvita Obstojala sta celo dva strelska odbora, ki bi morala skrbeti za množični razmah in širino te mlade organizacije. Vendar pa nista uspela. Pred nedavnim izvoljeni strelski odbor je krepkeje prijel za delo. Rezultati njegovega začetnega dela se že danes vidno kažejo V radgonskem okraju trenutno deluje sedem strelskih družin  s 327 člani. Največje zanimanje za strelstvo kaže mladina, ki se tudi najboij množično vključuje v mlade strelske organizacije.
Ljutomer. V četrtek 27. septembra je v Ljutomeru gostovala godba na pihala Kluba ljudske milice Slovenije iz Ljubljane. Pred polno dvorano poslušalcev je izvedla več skladb domačih in tujih avtorjev. Ljutomerčani že lep čas niso slišali tako kakovostno izvedenih glasbenih produkcij, zato so nastopajoče miličnike-godbenike toplo nagradili s ploskanjem. Prireditev je zelo dobro uspela in je želeti, da nas miličniki še večkrat obiščejo. Takoj naslednje dneve je odšla godba v goste po vinogradniških obdelovalnih zadrugah v okraju, kjer je s svojimi nastopi razveselila pridne zadružnike.
Radgona. V času od 25. do 30. novembra bo 38 mladinskih aktivov v radgonskem okraju priredilo svoje kmečke praznike, na katerih se bodo delovnemu ljudstvu predstavile mladinske kulturne skupine s samostojnimi nastopi. V čast devet-
letnice zasedanja AVNOJ bo dne 29. novembra odprta mladinska razstava v Radencih. Učenci v gospodarstvu že sedaj pripravljajo izdelke, ki jih bodo razstavili na razstavi in kmečka mladina bo razstavila kakovostne kmetijske pridelke.
Ljutomer. Kmetijska zadruga v Ljutomeru je v Podgradju zgradila sadno sušilnico s kapaciteto 115 kg suhega sadja v 28. urah. Sušilnica je pričela obratovati pred nekaj dnevi. Dva delavca sta v tem kratkem času nasušila 800 kg suhega sadja, katerega KZ odpremlja po dispozicijah raznim ustanovam in podjetjem v Sloveniji in vojaškim enotam JA.
Ljutomer. V četrtek 28. septembra t. l. je bila v Ljutomeru konferenca iniciativnega, odbora Zveze pionirjev. Prisotni so bili delegati iz vseh vasi ljutomerskega okraja. V diskusiji o bodočih nalogah so delegati premotrili dosedanje delo pionirske organizacije.
Na Cvenu pri Ljutomeru so že izvolili odredni svet Zveze pionirjev iz vrst starejših tovarišev, ki bodo odslej pomagali pri vzgoji naših pionirjev. Največ zanimanja med pionirji je za šiviljski, čebelarski, vinogradniški interesni krožek in za krožka mladih tehnikov in gasilcev
V nedeljo 8. oktobra t. l. bodo po vseh krajih volitve v krajevne svete Zveze pionirjev. Na teh volilnih sestankih bodo volili vsi državljani še delegate za okrajno skupščino.
Kako pridemo do lahkega zaslužka?
Ob nastopu jesenskega deževja ima vsakdo priliko na lahek način priti do raznega industrijskega blaga, ne da bi za to porabil denar, točke ali bone.
Nabiranje gob je v naših krajih zelo udomačeno, saj predstavljajo gobe, prav posebno užitni goban ali jurček, izvrstno jed. Užitni goban ali jurček raste v smrekovih, bukovo-jelovih, v hrastovo-kostanjevih gozdovih in med resjem, po vsej Sloveniji.
Odkupno podjetje »Gosad« odkupuje preko odkupnih postaj, to je preko okrajnih magazinov in poedinih kmetijskih zadrug, vsako količino suhih gob (jurčke) v 100 odstotni zamenjavi industrijskega blaga za suhe gobe. Suhe gobe (jurčki) se odkupujejo po din 130 za najslabšo kvaliteto, po 160 din za srednjo in po 200 din za najboljšo kvaliteto. Nabiralci prejmejo plačilo v blagu (platno, hlačevina, jedilni pribor in druge nujno potrebne potrebščine). Opozarja pa se, da so cene teh predmetov le za malenkost višje, kot če bi jih kupili na
točke ali na bone. Po izjavah dosedanjih nabiralcev je njihov trud obilno poplačan
Še nekaj splošnih navodil za dosego najboljših uspehov 
Jurček raste predvsem v neapneni zemlji. V apneni zemlji pa samo tam, kjer so tla globoka, izprana, ilovnata in kjer je mnogo gozdne prsti Gobe se nabirajo prvenstveno ob suhem vremenu. Ni vseeno, kako se jih nabira. Nabira se samo take gobe, ki so že dovolj dorasle in imajo trdo, lepo belo meso v stebelcu in v klobuku. Gobe moramo takoj obrezati in jih osnažiti prsti. Ako se gobo ne očisti prsti, pride ta med sušenjem s spodnjega konca neočiščenega stebelca na ostale lepe, bele dele ter tako pokvari in zamaže vse ostalo blago. Tudi nagnite in od polžev objedene dele je treba obrezati. Važno je tudi rezanje gob. Reže se na široke, toda tanke lističe! Najlepše in najdražje je tisto blago, ki je čim svetlejše barve, čim čistejše in rezano na čim širše lističe v
debelini 1,5 do 2 milimetra. Tudi pri sušenju se mora paziti, ker prav pri tem lahko dobro blago spremenimo v slabo. Velja naj za vse načelo: suši gobe na zraku in soncu! Topel veter naj ima dostop do narezanih gob po možnosti z obeh strani. Suši se jih na retah in rešetih ali pa na deski. Med sušenjem je potrebno lističe večkrat obračati. Ko nastopi večerna vlaga, se jih spravi na pol suho blago v sobo. Vlaga in počasno sušenje uničujeta svežo, belo barvo, tako da goba porjavi in sčasoma celo počrni. Najlepše blago 'je tisto, ki se suši preko dneva na soncu, a zvečer in preko noči pa v zakurjeni
sobi ali v sušilnici. Lističi naj pri sušenju leže drug poleg drugega in ne drug na drugem. Posušene gobe se hrani na suhem, zračnem prostoru ozir. se jih naj čimprej odda odkupni postaji. Že doma naj zbiralci ločijo temne gobe od belih, ker s tem dosegajo mnogo boljšo kvaliteto in mnogo boljšo ceno.
Za ljutomerski okraj zbira naročnike naš poverjenik Zupe Anica (»Panonija«), Ljutomer. Naročajte se na »Ljudski glas« izključno pri poverjeniku, ali pa pri upravi »Ljudskega glasa« v Murski Soboti!
Lojze Trstenjak
Na Tratah
izginjajo mejniki
(Nadaljevanje)
Naslednji dan so se brigade premestile na zgornji svet, kjer se je nagibala pšenica k zemlji. Niso še prav začeli z delom, ko je nekaj votlo zaropotalo po vasi. Vsi so se ozrli v vas, kjer se je obdan od otrok, ki so križem naskakovali traktorista, približeval traktor. »Žetveni stroj vleče za sabo,« je ugotovil brigadir Sukič. »Kam le gre?« so ugibali radovedni zadružniki. Traktor pa je že ropotal mimo žanjcev Tedaj je traktorisa mahoma zaobrnil volan ter pognal na zadružno njivo.
»Pomoč!« je veselo vzkliknil brigadir Sukič.
»Pomoč!« so pomislili zadružniki in obstopili traktor. Toda že je traktorist naravnal stroj v stoječo pšenico ter pognal. Za njim je na sveže Strnišče padalo v  enakomernih pre-
sledkih lepo vezano snopje. Stroj je tekel brezhibno ter nadomeščal številne roke...
»Kako čisto kosi,« je dejal stari Grega in opazoval delo. Mlajši zadružniki so že videli podobne stroje v Franciji in Nemčiji, zato jim stroj ni bila novost. Vse drugače pa je bilo s starimi ljudmi, ki so radovedno opazovali pošast, ki je z lesenimi ogromnemu pajku podobnimi nogami grabila klasje... Odkar pomnijo, še take novotarije niso videli na domačem polju ..
Stari Kelenc je vedno težje prenašal samoto, ki si jo je po tistem prepiru na travniku sam odločil. Tedaj je sklenil, da ostane za vselej doma pri živini. Ko pa je dan za dnem opazoval vesele trume žanjcev, kako
se vračajo s pesmijo z dela, ga je nekje bolno zaskelelo. Od mladih nog je bil vedno prvi in zadnji pri žetvi. Najprej je požel svoje, potem pa se je vdinjal pri gruntarjih. Sedaj pa je naenkrat tako doma, sam, ne da bi ga kdo vprašal: »Ti, Kelenc, ki si trideset let žel po teh naših poljih, pridi kosit ali vezat!« Ne, tega mu ni nikdo rekel, tudi zadružni ne. To ga je bolelo. Teden dni je tako vzdržal, naslednji teden pa ga ni več zdržalo doma. Ženi je naročil, naj popazi na živino, sam pa je počasi odšantal čez plotove na polje...
Gnalo ga je na gornji konec, da pogleda, kaj je z njegovo pšenico. Opazoval je obsežna strnišča, kjer so se podili prvi orači, za katerimi so plahutale vrane in pobirale črve. Ko je pogledal proti svoji njivi, se mu je mahoma zazdelo, da vidi stroj, ki ropoče po pšenici. Pospešil je korak in napeto opazoval... Da, res je bil stroj, ki je enakomerno brnel po njivi in odlagal snopje. Kelenca je nekaj neprijetno spreletelo. »Kdo pa je tebe prignal, da cepečeš po moji njivi?« je pomislil. Stroj pa mu je že privozil naproti. »Dober dan, očka,«
ga je pozdravil veseli traktorist Kelenc ga ni pogledal ter je molče stopil po njivi. Spotoma je opazoval delo, snopje je ležalo enakomerno v ravnih redeh. »Saj delo ni slabo,« je nehote priznal Kelenc. Počasi se je namenil na zgornji konec, kjer so zadružniki odkazali »poležino«. Brigadir Sukič ga je prvi opazil. »Kelenc gre,« je zamrmral svoji bralki ter še bolj zavihtel koso. Kelenc se je postavil pred njim in dejal: »Zakaj pa ne brusiš?« Sukič ga je hvaležno pogledal in dejal: »Oče. danes delamo na vašem svetu!« Kelenc mu ni odgovoril, molče ie stopil med žanjce, njegov obraz je kazal, da je zopet stari Kelenc, sklonil se je nad Strnišče ter pobral klas. Z žuljavo roko je zmečkal klas, da se je na dlani pokazalo rumeno zrnje pšenice, ga potežkal in dejal: »Dobra letina bo!« Potem je pobral najbližnjo koso in jo visoko zavihtel v pšenico, da je preplašena »plaika« odskočila. Prepir je bil pozabljen. Stari Kelenc ie zopet postal najpridnejši brigadir Sukičeve brigade..
(Nadaljevanje sledi)
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 5. oktobra 1950
Z  našo mrežo smo ujeli
vse resnične a vesele
Samo racionalizator in ne novator
»Ako je začetek mizarstva na polju je potem razumljivo, da raste drevo na polju in ne v mizarski delavnici.« tako je sklepal tov. Simon, poslovodja mizarske delavnice komunalnih podjetij v Ljutomeru. Prav umljivo je da je poslal novega učenca Mundo Frančeka najprej na svojo njivo, da tam spozna vse lastnosti zemlje gospoda poslovodje. Sicer pa je imel na njivi Franček opravka s krompirjem in ostalimi produkti, ki koristijo tov. Simonu, toda to nič ne de, ker bi prav tako imel posla z drevesom, ako bi tov. Šimon na svoji njivi sadil drevo. Mislim, da nam ne boste oporekali, da so njivski produkti v prav tesni zvezi z mizarstvom. Ker pa se je tov. Simon s podobno prakso pečal že v stari Jugoslaviji, so ga nagajivi vajenci njegove delavnice proglasili — samo za racionalizatorja in ne za novatorja. Vprašali boste, zakaj  tudi ne za novatorja? Odgovor na to vam daje njegovo napredno novatorstvo bivše Jugoslavije.
Zlata rezerva
»Da, v redu! Kar pošljite z železnico in kovček bo z vami na Krku,«
so prepričevali ljutomerski železničarji tovarišico, ki jim je zaupala svoj kovček z »zlato rezervo« — vam na uho povedano — s hrano. Zgrabila je otroka in se brezskrbno predala varnosti vlaka, ki je odbrzel z njo, otrokom in... kovčkom ... proti otoku Krku. Ampak čudna so pota železnice. .! Na otok Krk pa sta prišla, kljub navdušenemu zatrjevanju ljutomerskih železničar- | jev, le dva subjekta — tovarišica in njen otrok Pomislite, dragi državljani! Po petnajstih dnevih in po dvakratni urgenci se je tovarišica srečala s svojim kovčkom na Reki. Ko smo zvedeli, da se je »zlata rezerva« spremenila vsled toplote in ogromnega časovnega razmaha v »umetno gnojilo«, nas je oblival mrzel pot. Kaj si hočeš? Drugega ni kazalo, kot pognojiti s spremenjeno »zlato rezervo« železniški nasip, ki vodi v Šent Peter. Upamo, j da bo porasli nasip s travico opozoril ljubljansko železnico tudi v l. 1951, da vodi železnica na Krk skozi Bakar in ne skozi Reko. V Bakru se je namreč »zlata rezerva« spremenila v umetno gnojilo. Upamo, da bodo ljubljanski »višje-položajni« železničarji to upoštevali.
V murskosoboškem okraju je močno razvito sadjarstvo, ki daje kmetovalcem-sadjarjem bogate dohodke, saj so cene sadju zelo ugodne Če pogledamo v zaboje, kjer je zapakirano sadje, vidimo krasne plodove najžlahtnejših vrst jabolk, ki so kljub letošnji suši lepo razvite in krasno barvane. Toda ti plodovi so navzlic skrbnemu odbiranju okuženi po ameriškem kaparju.
Če gremo na Goričko, kjer je srce sadjarstva, vidimo res prvovrstno lego in v vsakem oziru vse pogoje za razvoj naprednega sadjarstva. Toda kmalu se prepričamo, da navzlic ugodnim naravnim pogojem sadjarstvo ni na stopnji, kot bi moralo bili. Manjka sadjar-človek ljubitelj sadnega drevja!
Do tega sklepa smo prišli, ko smo opazili obširne nasade neoskrbovane, neočiščene, z napol suhimi kronami in vejicami, ki so posledica uničevanja po ameriškem kaparju. Res. prav žalostno je gledati take zanemarjene sadovnjake, ki bodo v nekaj letih popolnoma uničeni. Prav nerazumljivo je človeku to, kako mora lastnik teh nasadov gledat, kako mu žalostno propada največji vir dohodkov.
Često se vprašujemo, zakaj naša oblast ne podvzame ukrepe, da bi zajezila to propadanje? Če se zanimamo za ukrepe ljudske oblasti, lahko doženemo, da so bile akcije za zimsko škropljenje sadnega drevja, t. j. za uničevanje ali vsaj za omejitev ameriškega kaparja, v vseh zadnjih letih od osvoboditve neuspešne. Vzroki neuspeha so bili v nesodelovanju med akcijo škropljenja Nobena akcija, tudi če je še tako dobro organizirana, ne more uspeti, če ni dovolj zanimanja in volje odstrani tistih, ki imajo v prvi vrsti kori-
sti za dobro izvršeno delo. Ves trud dajanja škropiva in navodila ljudske oblasti so zaman, ako se sadjarji sami ne potrudijo. Oblast nudi in 
bo nudila vso podporo, da se stanje izboljša in prepreči propadanje, toda prva in najvažnejša je skrb sadjarjev, da delajo po načelih naprednega gospodarstva. Tedaj tudi uspeh ne bo izostal
Tudi letos bodo akcije za izboljšanje sadjarstva. KLO že sestavljajo komisije za čiščenje sadnega drevja, kakor tudi za označevanje za posekanje že popolnoma uničenega in posušenega sadnega drevja. Nehote se sprašujemo, ali je to delo KLO kot osnovne edinice naše ljudske oblasti? Res je, da se mora ljudska oblast brigati za delo v zvezi z napredkom našega gospodarstva, toda ona da predvsem pobudo in pomoč, nikakor pa ne more sama izvrševati ta dela. Pravilna izvršitev je delo samih sadjarjev. Kje pa so sadjarski odseki KZ, nasledniki nekdanjih agilnih sadjarskih podružnic?
Njihova prvenstvena naloga bi bila izvršitev vseh akcij za napredek sadjarstva! A kje so napredni in vneti sadjarji Goričke, ki so bili nekdaj ponosni na svoje lepo sadje? Res čudno se nam zdi, da so vsi kapitulirali pred ameriškim kaparjem in da mirno gledajo propadanje sadovnjakov Ali se zavedajo, da bo potrebno mnogo let in truda za obnovitev sadovnjakov, če jih sedaj puste propasti?
Nadaljevanje prihodnjič
Radi slabega vremena se je tombola
v Murski Soboti
ter se bo tudi v slabem vremenu vršila
Ker je še samo nekaj kart na razpolago,
POHITITE Z NAKUPOM!
V nedeljo 24. septembra se je vršila v Murski Soboti jesenska vzrejna in poljska tekma ptičarjev, katere se je udeležilo 13 psov. Najboljši uspeh je dosegel na tekmi tov. Hajduk Stefan iz M. Sobote s svojima psicama D-Asto in Ando Ravensko. Tekma se je vršila od 7. ure zjutraj nepretrgano do 18. ure popoldne.
1. Na vzrejni tekmi:
Psica Anda Ravenska, lastnik Hajduk Stefan iz Murske Sobote, 183 točk,
pes Zig Čakovački, lastnik Vrbanac Stevo, Čakovec, 172 točk, psica Ada Ravenska, lastnik Bakan Franc. Gančani, 122 točk, pes Alf Ravenski, lastnik Železen Evgen, M. Sobota, 114 točk, psica Ajša Ravenska, lastnik Kumin Štefan, Veščica, 109 točk, pes Arno Šmarnogorski, lastnik Bedek Jože, Noršinci, 107 točk, pes Cer Murski, lastnik Zrinski Koloman, Predanovci, 99 točk.
pes Aron Ravenski, lastnik Fujs Geza, Murska Sobota, 95 točk, pes Car Murski, lastnik Klekl Štefan, Murska Sobota. 92 točk.
2. Na poljski tekmi:
Psica D-Asta Ravenska, lastnik Hajduk Stefan. M. Sobota, 170 točk, psica Ajda Murska, lastnik Janža Štefan, Predanovci, 105 točk, pes Agan Murski, lastnik Savel Štefan, Nemčavci, 105 točk, pes Adi Murski, lastnik Novak Ernest, M. Sobota, 71 točk.
Vodniki so prejeli za dosežene uspehe praktična darila in nagrade. Tako je dobil tov. Hajduk Stefan iz M. Sobote gojzerice, platneni futeral in 1000 din, tov. Janža iz Predanovec in Bakan iz Gančan sta prejela po en lovski stol, Šavel iz Nemčavec in Urbanac iz Čakovca po en futeral. Novak iz Murske Sobote vodilni jermen za psa, Kumin iz Veščice in Železen iz Murske Sobote po en opasač in Bedek iz Noršinec pa platneno lovsko torbico.
Tekma je pokazala, da razpolagajo naši lovci z zelo dobrim pasjim materialom kljub temu, da nekateri psi še niso dovolj izšolani. Ta tekma je bila zopet dokaz lepega razvoja kinologije pri nas. Bila je dobro organizirana in številni gledalci so odnesli dober vtis. Pridobljene izkušnje pa bodo našim vodnikom dobro služile pri nadaljnjem šolanju in vzgoji psov.
FIZKULTURA
Preteklo nedeljo je Telovadno društvo Ledava iz Černelavec svečano otvorilo novo nogometno igrišče, ki ga je društvo zgradilo na lastne stroške.
Moštvo garnizije JA in domače moštvo sta odigrali nogometno tekmo, v kateri si je garnizija JA iz Mur. Sobote priborila zmago. Sledilo je še nogometno srečanje med TD Krog in mladino iz Pušče (cigani). Cigani so igrali zelo dobro in so si tako priborili zmago z rezultatom 4:1 Pri uspehih društva pa moramo na žalost ugotoviti, da se svečanosti noben član okrajnega foruma ni udeležil, kar je naredilo zelo slab vtis na mlado društvo.
TD Ormož — TD Ledava 2 : 0
V Ormožu sta se to pot srečali v prvenstveni nogometni tekmi TD Ledava in TD Ormož. TD Ledava ni pokazala svojih zmožnosti v obvladanju žoge, tako da je že v prvi, tekmi jesenskega nogomet. prvenstva oblastne lige doživela poraz. Tekmo je sodil tovariš Vaupotič z manjšimi napakami. Da doseže moštvo TD Ledave boljše uspehe, je potrebno več temeljitih vaj.
Okrajno nogometno prvenstvo.
Tekmovanje okrajnega nogometnega prvenstva se približuje h koncu. Nastaja pa vprašanje, kdo bo prvak v tem prvenstvu? Predzadnje kolo tekmovanja kaže ostro borbo za dosego prvega mesta. Spodnja lestvica nam kaže. da je še vedno na prvem mestu TD Ledava II.
1.	TD	Ledava II            4	 4	0	  0   16:0 	8
2.	TD	Rakičan	4	 4	0	0	 22:4   	8
3. TD Puconci	  4 1  2  1 9:12   3
4. TV Gederovci	  4 1  2   1 7:13  3
5.	TV	Krog	4	0	3	1	 4:16 	 1
6.	TV	Tešanovci	4	0	  3  1  2:15	  1
MESTNI KINO V MUR. SOBOTI predvaja od 6. do 8. oktobra 1950 angleški film
»Francoski Jony«
in od 10. do 12. oktobra sovjetski film
»Povest o pravem vojaku«. Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, ob nedeljah ob 15.,
17,30 in 20. uri.
PRODAJA
Prodam dobro ohranjen čevljarski stroj znamke »Singer«. Kovač Stefan. čevljarski mojster, Otovci 101, p. Mačkovci.
PREKLIC
Razveljavljam knjižico kolesa na ime Kos Ivan; štev. okvira 565727, štev. evid. tablice S 23-4012.
PREKLIC
Razveljavljam veljavnost delavske knjižice št. 1248427, izdano od OLO Murska Sobota, na ime Grof Jernej, Murska Sobota.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.