Še en cvet.
Za grob, ki bo na dan mrtvih ostal zapuščen, ker nihče ne ve zanj.
Za upanje, da ne bi bilo nečloveškega pobijanja.
Za željo, da bi ljudje spoznali, da je oboroževalna tekma nesmisel. Propad. Uničevanje vsega, za kar je na svetu milijone in milijone žuljavih rok. Srečnih smehljajev.
Lakote in solza, ki bodo z vojno razbrazdale še več črnih, rumenih in belih obrazov.
Naj zato dan mrtvih z bolečino smrti in z veličino življenja prebudi zavest človeštva.
V -	______________
I------------
Celje - skladišče D-Per
III 5/1983
19830994.10

SRIINJ
COBISS ®
Leto VI Številka 10 Oktober 1983
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Elza Golob, Franc Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Breda Verstovšek, Marjan Vidmar, Nevenka Žohar jn Milan Žolnir.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik »Savinjski občan« oproščen prometnega davka.
r
Uresničevanje programa gospodarske stabilizacije
8. seja CK ZKS je pomembna kot ena bistvenih faz v prizadevanjih za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Zato mora za dosego tega cilja pomeniti mobilizacijo vseh subjektivnih sil. Izvajanje njenih sklepov pomeni borbo za uresničitev kratkoročnih in dolgoročnih interesov naših delovnih ljudi.
Tudi komunisti v naši občini pri tem ne smemo stati ob strani. Premalo smo storili, če smo sklepe in stališča osme seje le prebrali oz. se z njimi seznaniti. Gre za to, da v vseh sredinah, kjer delujemo, sprožimo akcijo, ki bo pomenila prispevek k uresničitvi sklepov. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki je bil izdelan v federaciji, bo dosegel cilj šele takrat, ko bomo na vseh ravneh’, od republike do temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, izdelali lastne programe. Za uresničitev le-teh pa se moramo boriti vsi, predvsem pa komunisti, ker bomo s tem potrjevali našo vodilno vlogo v delavskem razredu.
V naši občini smo že doslej dosegli nekatere dobre rezultate. V izvoz, kot eno izmed najvažnejših nalog programa gospodarske stabilizacije, je vključena večina naših delovnih organizacij, vendar pa se posamezne zelo različno obnašajo. So kolektivi, ki bi na tem področju lahko veliko več prispevali, vendar raje prodajajo doma, kjer za svoj izdelek dobijo več, kot če bi ga izvozili. To sicer pomeni za kolektiv večji dohodek, za širšo družbeno skupnost pa izpad deviznih sredstev, ki jih v dani situaciji še kako potrebujemo. V takih sredinah bodo morali komunisti oceniti, v kolikšni meri so izkoriščene možnosti vklapljanja v izvozna prizadevanja ter zahtevati od vodilnih delavcev, da poslovno politiko bolj izvozno usmerijo.
Komisija za stabilizacijo, kot jo kratko imenujemo, je izdelala načrt dolgoročne stabilizacije gospodarstva v naši občini, ki je osnova za izdelavo stabilizacijskih programov v gospodarstvu in v negospodarstvu.
Naloga vseh delavcev, predvsem pa komunistov, je, da se z vsebino tega načrta temeljito seznanijo, ker bodo lahko le na ta način plodno prispevali k izdelavi stabilizacijskih programov v lastnih sredinah.
Pri tem pa je potrebno opozoriti tudi na to, da smo komunisti dolžni skrbeti za uresničitev programsko začrtanih nalog, ker bodo sicer le-ti ostali mrtve črke na papirju. Vse preveč smo navajeni, da o stabilizaciji oziroma o izboljšanju našega gospodarstva le govorimo, premalo pa smo se pripravljeni za to tudi kaj žrtvovati.
Primer, za katerega so poskrbeli mladinci v Tovarni nogavic Polzela, ko so z udarniškim delom pripomogli k večji proizvodnji nogavic za domači trg in izvoz, mora služiti kot spodbuda tudi drugim delovnim sredinam.
Vsem, predvsem pa komunistom, mora biti jasno, da sta zmanjšani skupna in splošna poraba le del prispevka k stabilizaciji. Najhitreje in najučinkoviteje pa bomo izboljšali gospodarski položaj s prizadevnim in dobrim delom, kajti le dobro in uspešno delo je tisto, kar nam daje novo vrednost.
K uresničevanju usmeritev in stališč osme seje CK ZKS bomo komunisti naše občine lahko prispevali svoj-delež le, če bomo sprejeli konkretne zadolžitve za vsakega posameznika in skupino. Vse predolgo smo namreč govorili o naših skupnih nalogah, ne da bi ob tem izpostavili vprašanje odgovornosti posameznika. Odgovornost za opravljanje nalog mora postati v zavesti komunistov prva in najbolj spoštovana vrlina.
"	Ludvik Semprimožnik
J
MiiilAn-iMI OTTIMI
KiiU0:;VAO li'l
'jTA iJiIAXiN!OVAU
14. in 20. oktobra sta praznovali občinski praznik pobrateni občini Kruševac in Bačka Palanka. V občini Kruševac vsako leto pripravijo kulturne Rrireditve, imenovane Dnevi svobode,„na katerih so létos sodelovali tudi člani kulturnega društva osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca. Reportažo z njihovega gostovanja in reportažo o občini Kruševac lahko preberete na tretji strani.
KRUŠEVAC — TRG MARŠALA TITA
Mesec
požarne
varnosti
Človeška malomarnost, nepoučenost, otroška igra, marsikdaj pa tudi slaba organiziranost požarnega varstva in nepripravljenost gasilskih organizacij, so najpogostejši- vzroki požarov, ki povzročajo ogromno materialno škodo. Mesec požarne vrnosti je še posebej namenjen temu, da sleherna gasilska organizacija preveri dosedanjo organiziranost, strokovno usposobljenost svojih enot, izdela požarne načrte in uskladi delo vseh dejavnikov na področju požarne varnosti.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom in Občinska gasilska zveza Žalec sta pripravila program dela v mesecu požarne varnosti, ki temelji predvsem na preventivi in usposabljanju gasilskega kadra. Posebno skrb so posvetili organizaciji odborov meseca požarne varnosti v krajevnih skupnostih, kar naj bi pripomoglo k temu, da bo v aktivnosti vključen sleharni občan.
Spomin na Čreto
Krajevna organizacija ZZB NOV Vransko je v nedeljo pripravila srečanje borcev in aktivistov NOV v spomin na prvo frontalno bitko z Nemci, ki je bila 26. oktobra leta 1941 na Čreti. Zbranim je spregovoril Ivo Ludvik-Zupanc, prvoborec in udeleženec te bitke.
V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Ivan Farčnik-Buš in mešani zbor prosvetnega društva Vransko. Tako je bitka .na Čreti v spominih in pripovedovanju preživelih borcev oživela, za mladino, ki se je v velikem številu udeležila proslave, pa je bila to bogata ura zgodovine.	—
jk
I
0NDÜ3TRÜA
iA

IATERB.ALA
/~J\ GRADNJA ŽALEC
it
30 let
it
(5)
schiedei
trostojni montažni dimnik
Kakšen naj bo novi dimnik? Kje se nabavi?.
Kako se montira?
Ta in še druga vprašanja našlo vite na našo tehnično službo. Radi vam bomo odgovorili.
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
*
Komentiramo
[ Juteksovih dvainštirideset let
Da dober glas seie v deveto vas, je učila že stara ljudska modrost. Za žalski Juteks bi lahko ta stari rek nakoliko prekrojili: da dober glas seže v deveto deželo. Delovna organizacija je namreč v zadnjih mtkaj letih postala pojem kvalitete pri številnih vzhodnoevropskih pa tudi zahodnoevropskih kupcih.
JUTEKS NEKOČ . ..
Začetek proizvodnje jutinih tkanin v Žalcu sega v čas, ko je v Evropi nacistična Nemčija že kazala svoje zobe. Kljub bližajoči se vojni vihri je skupina Zalčanov pričela leta 1939 z izgradnjo nove tovarne. V prostorih pivovarne, kjer so nekoč varili pivo, je začeli rasti tovarna, kakršno poznamo danes. Razlog za to je bil preprost: hmeljarjem v Savinjski dolini je v letih pred drugo svetovno vojno
močno primanjkovalo tkanin in vreč za spravljanje in odpremo hmelja domačim in tujim pivovarnam. Potrebe in pripravljenost takratnih imenitnikov, da vložijo svoj kapital, ter razpoložljiva delovna sila so bili dovolj, da se je pred dvainštiridestimi leti pojavila v Žalcu družba Juteks.
Prve količine jute so predelali leta 1940, že naslednje leto pa je tovarno zaplenil okupator. Po končani vojni vihri se je počasi začenjal ponoven razvoj, ki je doživljal številne vzpone in padce, saj kakšnega posebnega družbenega interesa za vlaganje v tekstilno industrijo takrat ni bilo, Navkljub vsemu so si žalski tekstilci počasi, a vztrajno utirali pot. V petdesetih in šestdesetih letih so neprestano dograjevali, prenavljali in načrtovali nove prostore in dopolnjevali svoj proizvodni program.
Vsak nov obrat, vsak nov stroj je pomenil korak naprej v skupnem razvoju, najpomembnejša mejnika pa sta prav gotovo obrat predilnice 1961. leta ter obrata filca in PVC toplega poda 1973., ko je Juteks začel izdelovati svoj glavni proizvod — PVC topli pod.
. . .IN DANES
Da je odločitev za izdelavo talnih oblog pravdna, je vsakdanja praksa v Juteksu že večkrat potrdila. V obeh tozdih (Tozd Juta in Tozd Talne obloge) pa je v proizvodni program zajeta še vrsta drugih izdelkov.
Tozd Juta predeluje v svojih obratih jutina vlakna v prejo, sukanec, tkanine in konfekcijske izdelke. Del preje porabijo v lastni tkalnici, del je previjejo v sukanec za prodajo, del preje pa ponudijo
tudi na tržišču. V tozdu Juta, v obrati šivalnice, izdelujejo tudi različne konfekcijske izdelke, ki so v glavnem namenjeni embalaži. Pred kratkim so izdelali in ponudili tržišču popolnoma nov proizvod ARN1T. Gre za netkane mrežaste tekstilije, ki služijo predvsem za okrepitev gradbenih izolacijskih materialov, papirnih in plastičnih proizvodov, filcev in talnih oblog ter parketa.
V tozdu Talne obloge je proizvodni program pretežno usmerjen v izdelavo talnih oblog, v manjši meri pa se pojavlja tudi kot prodajalec jutine polsti (filca). Na domačem in tujem trgu so se že uveljavili njihovi končni proizvodi — thermotal (PVC topli pod na jutini polsti) in supertred (PVC talna obloga na azbestni podlagi). V zadnjem času se je obema proizvodoma pridružil še thermoplast,' ki je primeren tudi za oblaganje sten.
PA NAČRTI?
Pravilna proizvodna usmeritev v zadnjih letih je Juteks pripeljala med najuspešnejše delovne organizacije v žalski občini. Že zdavnaj so spoznali, da je rešitev le v močno povečanem izvozu, zato bodo prodajo na tujem trgu poskušali v prihodnje še okrepiti.
Zakaj izvažati? Odgovor je preprost: večinoma oziroma mirno lahko zapišemo, da so vse surovine, ki jih Juteks potrebuje za svoj proizvodni program, iz uvoza. To velja zlasti za juto, kjer gre v celoti za uvoženo surovino in pri tem delovna organizacija pravzaprav nima možnosti, da bi se z njo oskrbovala na domačem trgu. Pri proizvodnji PVC talnih oblog so potrebne surovine s področja petrokemije, ki so prav tako uvožene, ali pa je uvožena njihova osnovna komponenta.
Če torej želijo v Juteksu dobro poslovati in da bo proizvodnja ne-
moteno tekla, potem so devize več kot potrebne. Čeprav večina Juteksovih proizvodov roma v vzhodno Evropo, zlasti v Sovjetsko zvezo, pa se v zadnjem času vse bolj usmerjajo na zahodna tržišča, predvsem v Nemčijo, v zadnjih mesecih pa si utirajo pot tudi v Veliko Britanijo, Egipt in drugam.
Da bodo lahko izpolnili zastavljene naloge in obseg proizvodnje, bodo morali v prihodnje tudi razširiti svojo proizvodnjo. Dosedanja stara tovarna v središču mesta jim nadaljnje širjenje in razvoj onemogoča, zato nameravajo čez nekaj let premestiti del proizvodnje v nove obrate na Ložnici. Tja naj bi postopoma preselili svojo celotno proizvodnjo, stare prostore pa bodo lahko izkoristili za skladiščenje.
KJE JIH ČEVELJ ŽULI . . .
Čeprav gre tri četrtine prodaje v izvoz, le slaba četrtina pa ostaja na domačem trgu, položaj za Juteks ni najbolj rožnat. Povsod imajo namreč množico konkurentov, ki imajo'surovin na pretek, poleg tega so deležni raznih carinskih olajšav itd., zaradi česar ponujajo izdelke po nižjih cenah. Poleg konkurentov jih v zadnjem času pestijo še stalen porast cen osnovnih surovin, administrativno odrejanje ceh končnih proizvodov, porast prispevkov za družbene potrebe in drugo. Najbolj pri vsem tem pa delavce Juteksa jezi dejstvo, da kljub ustvarjenemu dohodku delavcem ne morejo izplačati osebnih dohodkov, kakršni jim za njihovo delo in trud pripadajo. Pri tem jih namreč v zadnjem času močno ovira družbeni dogovor, ki stimulira le tiste delavce in delovne organizacije, ki so zvačeli izvažati v zadnjih letih oziroma tiste, ki so imele nizko začetno osnovo.
Irena Jelen
V nove obrate na Ložnici naj bi se postopoma preselila celotna Juteksova proizvodnja
OBISK DELOVNE SKUPINE SINDIKATOV
V naši občini se je na dvodnevnem obisku mudila delovna skupina republiškega sveta Zveze sindikatov, ki jo je vodi! sekretar Zdravko Krvina. Z njim so bili še Jože Klofutar — sekretar republiškega odbora tekstilne in usnjarske industrije, Rafko Mlakar —- predsednik medobčinskega sveta, in Drago Ščernjavič — strokovno politični delavec v republiškem svetu. Sestali so se z vodstvi osnovnih organizacij sindikatov Keramične industrije Liboje, Ferralita, Aera in Juteksa, kjer so se pogovarjali s predsedniki konferenc in osnovnih organizacij večjih ozdov, obisk pa zaključili s prisotnostjo na seji predsedstva občinskega sveta. Za opravljeno delo so izrekli priznanje sindikalnim organizacijam.
v praksi,” je dejal Zdravko Krvina na razgovoru s predsedniki konferenc in osnovnih organizacij sindikatov. Ko so razpravljalci goste seznanili z razmerami v posameznih OZD, so hkrati opozorili tudi na nekatere probleme, na katere pa delavci sami nimajo vpliva. Pri tem so imeli v mislih problematiko cen, prevelikega administriranja, padca življenjskega standarda, večanja socialnih razlik; kritično so ocenili napovedane davčne ukrepe, še posebej pa izpostavili vprašanja odgovornosti.
Najbolj nevarno, pa je porajajoče malodušje in nezaupanje, so poudarili predsedniki osnovnih organizacij sindikata.
V KERAMIČNI SO SE OPRLI NA LASTNE SILE
že vključili nekatere elemente minulega dela, ki pa ga bo treba še dopolniti. Delovna skupina je delavcem Keramične Liboje izrekla priznanje za dosežene rezultate.
JUTEKS:	NAGRAJEVANJE
MORA BITI SPODBUDA ZA DELO
Delovna skupina si je najprej ogledala proizvodni proces, nato pa se pogovarjala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, z vodil-
nimi in vodstvenimi delavci. Poleg predstavitve proizvodnega programa, gospodarskih dosežkov in skrbi za delavčev standard, so jih v Juteksu seznanili s problemi vsakdanjega dela. Najbolj so izpostavili družbeni dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, Iji jih ovira pri izplačevanju osebnih dohodkov, ki naj bi bili usklajeni z vloženim delom.
Pri tem pa seveda ne mislijo na odstopanje od dogovorjenih družbenih meril.
V AERU SO POVEČALI PRO-I DUKTIVNOST
,,Iz doseženih gospodarskih rezultatov je razvidno, da delavci Aera. Šempeter uspešno uresničujejo program gospodarske
stabilizacije,” so menili gosti. Produktivnost so dvignili do zgornje meje, zato razmišljajo predvsem o večji avtomatizaciji proizvodnje.
Zanimivo je, da strojev ne-ustavijo niti med malico, načrtujejo pa, da bodo delali tudi vse sobote do konca leta. Z novim strojem so povečali proizvodnjo za 25 odstotkov. Izvoz na tuja tržišča so povečali za 100 odstotkov. Pri tem pa so opozorili na problem deviznega priliva in izvoznih stimulacij, ker morajo zaradi kasnitve izplačil najemati drage kredite, s čimer pa se jim zmanjšuje dohodek.
V FERRALITU NUJNA INVESTICIJSKA VLAGANJA
Gospodarski kazalci so nad planiranimi, kar je rezultat
ČIMVEČ SE MORAMO POGOVARJATI Z DELAVCI
Namen obiska delovne skupine je bil: seznaniti se z aktivnostjo osnovnih organizacij in občinskega sveta pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije — naloge mora poznati vsak delavec, je bilo poudarjeno, pri pridobivanju dohodka, nagrajevanju, izvajanju socialne politike, združevanju dela in sredstev, utrjevanju ustavnega položaja delavca in ne nazadnje tudi s problemi delovnega časa.
„Sedaj imamo z mnogimi dokumenti jasno začrtano pot aktivnosti sindikatov, pred nami je bitka za uresničevanje sprejetih stališč in sklepov. Predvsem nas zanima, kako te naloge sprejemajo delavci in kako se tudi uresničujejo
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij KIL Liboje so goste seznanili z gospodarskimi razmerami, razvojem samoupravnih odnosov in s sistemom nagrajevanja; beseda pa je nanesla tudi na vprašanja informiranja delavcev.
Zahvaljujoč dobri gospodarski situaciji nimajo bistvenih problemov, saj je od teh v veliki meri odvisno razpoloženje delavcev. Več kot polovico proizvodnje prodajo na tuja tržišča, od tega 75 odstotkov na konvertibilno področje. Zanimivo je, da na tujih tržiščih dosegajo višje cene kot doma, D dio samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je usklajevano in uspešno, razvojna politika ni obremenjena z ozkimi interesi tozdov. V sistem nagrajevanja so
Zdravko Krvina med ogledom proizvodnje v Keramični Liboje

t
Takšno usodo so doživljale
vse besede, priporočila in mnenja o pričetku delovnega dne po prehodu na zimski čas. Kazalo je, da smo po dolgotrajnih brezplodnih razpravah pomladi le razrešil: dileme. A kar je kazno, še ni rečeno, da tudi drži.
Tako se je vse pričelo znova.
Če so se delovne organizacije pred meseci pokorile priporočilom republiških in občinskih organov in pričele z delom ob sedmi uri, pa so tokrat ravnale po svoje. Ne glede na vsa priporočila izvršnega sveta, skupščine in sindikalnega vodstva v občini so nekatere večje delovne organizacije odprle vrata tovarn ob šesti uri. Tekstilni tovarni Prebold, Garantu in Tovarni nogavic na Polzeli so se kmalu pridružile tudi vse ostale delovne'organizacije v občini.
Pričetek dela ob ^ssti uri je sprožil tudi premike delovnega časa v šolah in vrtcih ter zahteval marsikje uvajanje novih pogodbenih prevozov. Res je, da je na račun vsega tega šel kakšen dinar več. Toda v primerjavi s stroški, ki so nastali v ‘ celotni družbi zaradi dolgotrajnih brezplodnih razprav in besedičenj o spremembah delovnega časa, bi bil tisti dinar najbrž komajda omembe vreden. Ne glede na vse stroške in brezpotrebno zapravljanje denarja pa bi bilo lepo, če bi se vsaj enkrat v občini in republiki uspeli enotno dogovoriti o določeni problematiki — tokrat o pričetku delovnega dne.
Ne nazadnje pa bi bilo potrebno pri vsem tem besedičenju v veter samo prisluhniti zahtevam delavcev, ki so vztrajali pri šesti uri. Delavci so tisti,,ki sami s svojim lastnim delom ustvarjajo dohodek, poleg tega pa smo jim že pred več deset leti dali vse pravice samoupravljal-ca.
In takšni delavci imajo najbrž tudi vso pravico, da sami odločajo o svojem delovnem času.
Irena Jelen
v____________________________J
prizadevanj kolektiva, produktivnost pa med najvišjimi v tej panogi v Sloveniji. „Rezultati bi lahko bili še boljši, če ne bi bilo toliko problemov s surovinami, z devizno soudeležbo in cenovnimi razmerji,” so menili v Ferralitu. Ker je njihova strojna oprema izrabljena, tehnologija zastarela, se pripravljajo na večja investicijska vlaganja v prihodnjem letu. Pri tem pa mislijo tudi na izboljšanje delovnih pogojev.
PREDSEDSTVO KRITIČNO O SEDANJIH RAZMERAH
„Delavci z razumevanjem sprejemajo nove naloge, pripravljeni so več in bolje delati. Zavedajo še, da si svoj položaj lahko izboljšajo le z delom. Vse manj pa razumejo nekatere administrativne ukrepe, neučinkovitost le-teh, nespoštovanje dogovorov, neodgovorno obnašanje, kar pa je najhuje: za slabo delo še nihče ni bil poklican na odgovornost,” so menili člani predsedstva in dodali, da sq vse bolj pojavlja nezaupanje in malodušje.
Zdravko Krvina je na zaključku obiska izrekel priznanje osnovnim organizacijam in občinskemu svetu Zveze sindikatov, hkrati pa opozoril na naloge, ki jih je sprejel republiški svet, ki se nanašajo na uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Te pa morajo biti predmet vsakodnevnih prizadevanj.
jk
r r
I I
v i
Ko U:ob o!) g mo
i
WEBBBBBEBKKmSEBi
{KRUŠEVAC VČERAJ, DANES, JUTB/
Dan osvoboditve — 14. oktober — so Kruševčani proslavili z novimi delovnimi zmagami. Svojemu namenu so predali največjo povojno investicijo Tovarno premičnih strojev v industriji „14. oktober”. Štirideset tisoč zaposlenih v občini ustvarja letno 80 milijard dohodka. Vsako leto zgradijo novo tovarno.
Tudi letošnji dan osvoboditve so delovni ljudje in občani Kraševca pričakali nadvse svečano. Ustvarili so nove dobrine in pričeli z akcijami za boljši jutri . . .
ran 6. aprila 1941. leta, ko so nemški bombniki z zemljo izravnali Vojaški zavod Obiličevo. Po prihodu Nemcev se prebivalci niso sprijaznili z usodo. Organizirali so razne sabotaže, zato je bil sovražnik prisiljen v mestu vzdrževati močne sile.
Na poziv KPJ je bil v Kraševcu med prvimi organiziran partizanski odred, ki se je formiral 22. julija 1944. leta. Na Beloviču, hribu nad Kraševcem, je bil formiran Rasin-sko-jastrebski odred, ki je deloval vsa leta vojne. Partizani z Jastreb-ca so bili težke boje z Nemci, Bol-
V Sloveniji, v okolici Celja, z vojaško grupacijo von Lera.
Rasinski partizanski odred je dal deset narodnih herojev, čez njegove vrste pa je prešlo več kot 6.000 borcev.
Kruševac je bil osvobojen 14. oktobra 1944, osvobodili pa sta ga Četrta črnogorska proletarska in Tretja srbska brigada.
SKOKOVIT RAZVOJ
V začetku tega stoletja je imel Kruševac le parni mlin, opekarno, tovarno bonbonov, tovarno platna
Župa, gradbena organizacija Ja-strebac, ŠIK-Crvena zastava, Župski rubin . . . Vsako leto je Kruševac dočakal dan osvoboditve z novo tovarno, tako tudi letos. Pred nekaj dnevi, natančneje 12. oktobra, je Nikola Ljubičič predal namenu tovarno premičnih strojev „14. oktober”.
V	Kruševcu pa so v teku tudi druge akcije. Tako tovarna Metrima gradi novo, pri nas največjo, tovarno detergentov, h koncu pa gredo tudi dela pri izgradnji vodovoda iz akumulacijskega jezera Čelije in toplotnega ogrevanja mesta.
Kruševac ima danes več kot
50.000	prebivalcev, od katerih je kar 40.000 zaposlenih in ustvaijajo več kot 80 milijard dohodka. Kru-ševsko gospodarstvo že leta nazaj ne pozna izgub.
Poleg tega, da je močno gospodarsko središče, ima tudi zelo razvito kulturo. V mestu se vsako leto odvijajo svečanosti na Slobodištu, spominskem obeležju, ki stoji na mestu, kjer so Nemci v noči od 28. na 29. junij 1943 ustrelili več kot 1000 partizanov in rodoljubov Kruševca.
V	Kruševcu izhaja tednik Pobe-da, katerega prva številka je izšla 16. novembra 1944, Radio Kruševac pa je 13. oktobra proslavil svojo trinajstletnico delovanja.
Izdajajo tudi književni list Bagdalo, ki je poznan tudi izven meja naše domovine.
Devetintrideset let ustvarjanja v svobodi je spremenilo zunanji videz mesta pod Bagdalo. Sedaj nič več ne spominja na palanko, v katero so 14. oktobra 1944 zmagoslavno vkorakale enote narodnoosvobodilnega boja. Na temeljih starega Kraševca, ki je takrat štel
13.000	prebivalcev, s slabo razvito in uničeno industrijo, je zrasel nov gospodarski, kulturni in športni center.
OD BELOV1ČA DO CELJA Kruševac je bilo eno redkih mest, ki je bil poleg Beograda bombardi-
gari in domačimi izdajalci. Največjo zmago pa so izvojevali 13. aprila 1944, ko so s pomočjo II. južnomoravske brigade v vasi Lomnica uničili elitne nemške enote, katere so se v Vrnjački Banji in Kruševcu pripravljale za desant na Drvar.
Udarni bataljon Rasinskega partizanskega odreda je bil vse od leta 1943 v sestavi Četrte srbske udarne brigade, s katero je sodeloval tutjj v borbah za dokončno osvoboditev. Eno svojih zadnjih bitk je imel
Obilič, 300 samostojnih in 150 trgovinskih delavnjc. Prva tovarna Merima je bila zgrajena že leta 1839, nakar so zgradili še smodni-šnico, tovarno vagonov in Plavega kamenja. V vojni vihri je bila večina teh objektov porušena, sodobne stroje pa so pokradli Nemci, tako da je ostala le zastarela tehnologija.
Na ruševinah so zrastle nove tovarne: Industrija kmetijskih in gradbenih strojev „14. oktober”, tovarne Merima, Miloje Zakič in
Kruševac je tudi mesto veličastnih športnih objektov. Nogometni stadion Mladost lahko sprejme
30.000	obiskovalcev. Zgradili so ga pred nekaj leti v rekordnem času — 60 dni, športna hala pa lahko sprejme 5.000 obiskovalcev. Kompleks olimpijskih pokritih bazenov pa je Kruševčanom še posebno v ponos.
Iz dneva v dan torej Kruševac ustvarja nove pogoje za boljši jutri.
Dragiša Radosavljevič
Preveč bolniških dopustov
„Okrog 650 delavcev iz naše občine vsak dan izostane z dela, ” so ugotavljali člani sveta za vprašanja delovnih in življenjskih pogojev pri občinskem svetu Zveze sindikatov na svoji septembrskiseji. Da hi zajezili močno vsakodnevno izostajanje, so podprti program ukrepov in aktivnosti občinske zdravstvene skupnosti o Usklajevanju nivoja zdravstvenega varstva z razpoložljivimi materialnimi možnostmi v občini. Ukrepom in aktivnostim so hkrati dodali še svoje predloge in pripombe. . •
V prvem polletju letošnjega leta je na območju Slovenije znašal bolniški stalež 4,87 odstotkov. Celjsko področje močno prekoračuje republiško poprečje, saj znaša stalež v prvem polletju kar 5,78 odstotkov. V žalski občini je stante sicer nekoliko' boljše, saj je odstotek le 5,48, vendar je odsotnost z dela še vedno večja kot v enakem lanskem obdobju.
Če upoštevamo, da imamo v občini zaposlenih okrog 12.000 delavcev, izostane z dela vsak dan približno 650 delavcev. Zlasti visok je procent bolnih do trideset dni v
nekaterih delovnih organizacijah pa tudi nad trideset dni. Po številu bolniških dopustov prednačijo zlasti LIK — TOZD Pohištvo Šempeter, Ingrad — TOZD Gradbena operativa, Grahja Žalec, KIL Liboje, Tekstilna tovarna Juteks in Tovarna nogavic na Polzeli.
Člani sveta so menili, da si bomo morali v občini prizadevati za to, da bi zmanjšali boleznine vsaj na republiško poprečje. Predlagali so oblikovanje posebne delovne skupine, kjer bi bili predstavniki Zdravstvenega doma, SIS-a za zdravstvo in sindikata; naloga vseh
NEODGOVORNO DO SPREJETIH SPORAZUMOV
V zakonu o združenem delu smo zapisali, da je neizvrševanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov kršitev zakona. Zato' bi lahko oziroma morale družbenopolitične organizacije in občinska skupščina odgovorne delavce poklicati na odgovornost. Sprejeta stališča in priporočila namreč le malokdo jemlje resno, kar dokazujejo tudi izkazane terjatve. Posledica takšnega obnašanja se vedno bolj kažejo v kasnitvi izvajanja sprejetih programov. Ni malo primerov, ko organizacije združenega dela iz posameznih krajevnih skupnosti ne odvajajo sredstev, njihovi predstavniki pa v imenu občanov zahtevajo realizacijo programa. Takšno dvolično obnašanje je seveda nesprejemljivo. Torej gre za primer, kjer bi lahko zelo konkretno izpostavili odgovornost in odgovorne, pa tudi ukrepali bi lahko. Ni naš namen navajati posamezne organizacije združenega dela in skupnosti, ker bi bil spisek predolg. Prav pa bi bilo, da bi jih tako kot lani objavili v Delegatu za sejo občinske skupščine.
Po podatkih je najmanj zbranih sredstev za ureditev telefonije in povezave višinskih domačij, nič bolje ni na področju komunalne dejavnosti (1 % iz čistega OD) in izgradnje vodovoda v Žalcu. Od izvajanja teh investicij pa je v veliki meri odvisen tudi razvoj gospodarstva. Torej žagamo vejo, na kateri sedimo.	jk
pa bi bila skrb za tiste delovne organizacije, kjer je procent boleznin najvišji. Menili so tudi, da bi lahko stanje marsikje izboljšali z ustreznimi notranjimi premiki delavcev.
Člani sveta so obravnavali tudi program ukrepov in aktivnosti za uskladitev nivoja zdravstvenega varstva z razpoložljivimi materialnimi možnostmi v občini. V programu je posebej izpostavljeno sodelovanje zdravstvepe službe in organizacij združenega dela, ki je bilo po oceni sveta že doslej dobro razvito. Člani sveta so soglašali s predlogom, da bi v organizacijah združenega dela v okviru možnosti organizirali kontrolo delavcev, ki so začasno odsotni z dela zaradi
bolezni, vendar so menili, da je potrebno najti ustrezno obliko.
Opozorili so tudi na vprašanje boleznin delavcev iz drugih republik. V programu je treba jasno zahtevati,'da delavci, ki delajo na območju naše občine in zbolijo v času obiska svoje družine v dragi republiki, lahko v tistem kraju iščejo le nujno pomoč, ne pa celotnega zdravljenja, kar je bila dosedanja pogosta praksa.
Udeleženci sveta so k programu pripomnili še to, da vsa teža ukrepov ne sme pasti le na uporabnike zdravstvenih storitev oziroma organizacije združenega dela, temveč morajo del obveznosti prevzeti tudi izvajalci.
.	Irena Jelen
0 POLOGU IN DAVKIH
V_______________________________:_____________________/
Mineva leto odkar je bila sprejeta odredba o obveznem pologu za pre-hód čez državno mejo. Na ta stabilizaeijsly ukrep je bilo mnogo pripomb in pričakovati je bilo, da bo ukinjen, saj ima značaj začasnega ukrepa.
Ker po letu dni nimamo otipljivejših ocen o učinkovitosti tega ukrepa, ni pričakovati, da bo kmalu ukinjen. Gotovo pa lahko trdimo, da je polog sicer omejil oziroma zaprl prehod čez mejo za večino državljanov, ni pa omejil dejavnosti tihotapcev, katerim pa je polog ceno celo dvignil.
Njihova dejavnost se celo razvija in zopet bi lahko izpostavili učinkovitost carinskih in drugih organov. Ugibanja o zaupnici oziroma nezaupnici. točneje o neučinkovitosti teh organov, so vse glasnejša. Torej tudi polog ni rešitev za preprečevanje tihotapstva ali iznosa dinarjev in deviz, zato so upravičena vprašanja in kritike. S pologom pà so se pretrgale medsebojne kulturne in druge vezi z našimi ljudmi onkraj meje. Tudi v naši občini.
Podoben namen kot polog ima novi davčni ukrep. Zgleda, da nočemo z njim odkriti „Ameriko”, namesto da bi zagotovili učinkovitejše delovanje organov za pregon neopravičenega bogatenja, če je samo v tem smisel novih ukrepov? K sreči je bila reakcija na napovedane ukrepe tako močna, da so se predlagatelji le zamislili nad njo. Sedaj pripravljajo in napovedujejo takšno davčno politiko, ki bo učinkovitejša v preprečevanju neopravičenega bogatenja, predvsem pa bo spodbujala več in boljše delo, za kar se delovni ljudje in občani že dolgo zavzemajo. Sicer pa še noben ukrep ni rodil uspehov, če jih ni spremljalo dobro delo.	" jjj
Obisk v Žabarah je skoval trdne vezi prijateljstva
Prisrčen sprejem
Kulturna skupina osnovne šole Peter Šprajc-Jur Žalec, ki so jo sestavljali pevci mladinskega zbora, člani mladinskega pihalnega orkestra in recitatorji, se je v pobrateni krajevni skupnosti Žabare in v občinskem središču Kruševac predstavila s programom „Žalec v pesmi, besedi in sliki”. Z njim so želeli kar najbolje predstaviti svoj kraj skozi zgodovino in današnji utrip.
Po številnem občinstvu lahko sodimo, da so mladi kulturniki dosegli cilj: približati svoj kraj krajanom pobratenih Žabar in Kruševca. „Nismo vedeli, daje Žalec tako lepo in moderno mesto s tako bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, zato si ga želimo videti in ga doživeti,” je bilo slišati po predstavi. Pobratenje pa naj ne bo samo negovanje bratstva in enotnosti, skovanega med vojno, ampak predvsem spodbuda za tesnejše sodelovanje na vseh področjih družbenega in predvsem gospodarskega razvoja, so menili predstavniki krajevne skupnosti Žabare in občine Kruševac, ko so se pogovarjali s predstavniki Žalca in občine Žalec. Ugotovili so tudi, da je bilo dosedanje sodelovanje uspešno, odprtih pa je še veliko možnosti, ki bi jih kazalo oživeti.
Dolga in naporna pot, do Kru-
ševca je namreč 750 km, je bila hitro pozabljena ob prisrčnem in resnično bratskem sprejemu pred domom kulture v Žabarah. Sovrstniki, učenci osnovne šole IV. Črnogorske proleterske brigade iz Žabar, so z velikim zadovoljstvom in veseljem sprejeli prijatelje na svoje domove. Ponudili in dali so jim vse, kar imajo, predvsem pa toplo in bratsko gostoljubje,4 kakor so storili njihovi starši in dedje našim izseljencem med vojno.
Hitro so minili dnevi bivanja v Žabarah in že nas je čakal trenutek slovesa. Pred domom kulture se je zbrala vsa vas, sledili so stiski rok, objemi in besede zahvale za gostoljubje; obljubili so si, da si bodo dopisovali, seveda pa Žalčani niso pozabili na povabilo, naj Žabarča-ni čimprej obiščejo Žalec. Čakala nas je dolga in naporna vožnja domov. Potovanje v Žabare pa smo obogatili z ogledom hiše cvetja, spominskega parka v Kragujevcu, mavzoleja v Topoli, posebno doživetje pa je bilo ogled spominskega parka Slobodišta in zgodovinskih znamenitosti Kruševca. Vsem, ki smo imeli priložnost doživeti potovanje v pobrateno krajevno skupnost in občino, je bilo to veliko priznanje in nagrada.	jk
fSKUPNA PORABA IN PRIPRAVA NA VOLILNO KONFERENCO
Predsedstvo občinske konference SZDL Žalec je ocenilo gibanje skupne porabe in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti v občini ter sprejelo program aktivnosti za programsko-volilno konferenco. Za predsednika OK SZDL je predsedstvo ponovno predlagalo Janeza Megliča in za sekretarko Pavlino
Glušič.
Do konca avgusta smo v naši občini že četrtič znižali prispevne stopnje, nazadnje za 1,21 odstotka iz bruto osebnega dohodka in 0,15 iz dohodka. Od načrtovanih 74 starih milijard bomo namenili za skupno porabo v letošnjem letu 85 milijard. Ti podatki kažejo na to, da rastejo osebni dohodki hitreje kot je bilo predvideno, kar povzroča viške v interesnih skupnostih, in ker je poraba omejena, je potrebno stopnje zniževati. Vse to pa kaže na to, da se planiranje ne sklada z dejanskim stanjem, zato tudi omenjene spremembe, ki pa jih delegati težko razumejo, zato je odločanje delavcev le deklarativno. Bistveno pa je, da se je materialni položaj v posameznih družbenih dejavnostih zelo poslabšal, še zlasti v zdravstvu in šolstvu in že meji na stopnjo kritičnosti. Zato je komite za družbeno planiranje predlagal, da se za te dejavnosti nameni več sredstev. Predsedstvo OK SZDL je podprlo prizadevanja oziroma predlog komiteja za družbeno planiranje, hkrati pa priporočilo izvršnemu svetu, naj preuči položaj delavcev v tistih dejavnostih, kjer je stanje najbolj kritično. V razpravi so člani predsedstva opozorili na slabosti v delovanju delegatskega sistema in zahtevali od strokovnih služb na vseh nivojih večjo pomoč posameznim delegacijam. Ugotovljeno je bilo tudi, da se nobene seje skupščin SIS v juniju niso udeležili delegati iz krajevnih skupnosti Galicija, Letuš in Tabor; najboljša pa je udeležba iz KS Vransko in Žalec.
Predsedstvo je sprejelo program aktivnosti za programsko volilno konferenco, ki bo 23. novembra. Programsko volilne konference v krajevnih organizacijah bodo zaključene do konca oktobra.
Izmenjava mnenj in izkušenj
Prvega srečanja delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, se je udeležilo tudi precej delavcev iz naše občine.
Ob letošnjem obrtnem seimu v Celju je bilo organizirano tudi prvo srečanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Med osemsto delavci, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije, je bilo tudi veliko število delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. v žalski občini.
Srečanje, ki naj bi bilo odslej
organizirano vsako leto v času celjskega obrtnega sejma, je bilo pripravljeno na pobudo sindikalnih organizacij, ki združujejo delavce, zaposlene pri obrtnikih. V žalski občini so v sindikalno organizacijo vključene približno tri četrtine delavcev.
Namen takšnih srečanj je predvsem medsebojno spoznavanje, izmenjava izkušenj in mnenj, ne le med delavd, temveč tudi med sindikalnimi organizadjami.
Kdor je preživel Auschwitz, seje rodil dvakrat
Po doslej zbranih podatkih je bilo v Auschwitzu nad 2000jetnic in jetnikov iz Slovenije, od tega 126 iz žalske občine. Nad polovico jih je preminilo v taborišču, med njimi . tudi 87 iz žalske občine. Med redkimi, ki niso klonili grozodejstvom taborišča, je tudi Ivanka Šoštar iz Prekope pri Vranskem. Z njo smo se pogovarjali na srečanju internirancev A uschwitza ob praznovanju občinskega praznika v Grižah.
,,Interniranci se vsako leto srečamo zato, da bi mlado generacijo opozorili na trpljenje v taboriščih, ki se ne sme nikoli več ponoviti. Neradi se spominjamo teh časov in dogodkov, zapisani so v spominih, v zborniku, ki je izšel lani, mnogo pa je še neobjavljenega. Čeprav čas briše spomine, trpljenja v taborišču ne more nikoli izbrisati,” je dejal Ivan Strožer na srečanju v Grižah.
„Pojdiva k Ivanki Šoštar in Faniki Raček, bosta povedali, kako je bilo v taborišču,” mi je dejal Ivo Zupanc in že sva prisedla k njima.
Skoraj ni bilo potrebno zastav^att vprašanj. Ivanka je za uemtfdk umolknila, segla z rokama naöKaz — na roki sem opazil šloiJko 18737, nato pa počasi, da ne bi česat izpustila, začela pripovedovati.
„Savinjska četa je imela prvozat-točišče pri Jugovih na Dobravljah. Zanjo smo hrano pripravljal) pi Čulkovih, pri Štajnerjih pa je bit partizanska javka. Ko se je Savinjska četa umaknila na Dobrovlje; me je sestrična Cilka opozorila, da me iščejo Nemd. Svetovala uni je; naj grem k Rakunovim na PoDzekt po otroka in ga prinesem na Dobrovlje. Ni minilo pol ure po prihodu v Rakunovo hišo, ko so pr®8 Nemci in me aretirali. V hiši jekla tudi sestra Julka — žena Ivana Far-čnika-Buča. Odpeljali so najm v Stari pisker, kjer so naju pretepali, mučili in zasliševali. Kljub mučenja nisva ničesar izdali. To je fatto 21. 9. 1941.
Po dveh meserih so naju odpeljali na Bori, kjer sva bili vse do 30. avgusta 1942, ko sva 9i s prvim večjim transportom v taborišče
Anstftntitz- Tu se je trpljenje pravzaprav šele začelo. Nikdar nisi vedel, kaj bo prinesel naslednji dan: alfi boš ostal živ ali ne. Sedem krematorijev’ je noč in dan požiralo človeška trupla, pretepi, streljanje, Hülfe so vsak dan vzeli več življenj.
Pesimi leta 1942 sem zbolela, dobila som vročino, zato so me odpeljali v židovsko taborišče Brzezin-ko. T* sem bila šest tednov. Ker je KI® tu nevarno predolgo ležati, sem se prijavila za delo. Toda komaj sam stopila iz barake, sem ponovno omedlela. Tedaj me je rešila neka ŽMinja, ki je bila zdravnica, in me odpeljala v bolniško barako med Jugoslovanke. Bolezen in lakota je že močno skrhala moje telo. Tedaj mm je pomagala Burkelčeva iz Grajske vasi, pa tudi žena dr. Potrate. Ko sem dobila paket od doma, sem v suhem sadju našla listič; na katerem je bilo napisano „Teta Viktorija je zdrava”. V meni je zopet vzplamtela iskrica veselja, ko sem zvedela, da je mož Viktor zdrav. Seveda pa muk in tr-pUjenin m Kto konec vse do vrnitve domov. Kdor je preživel
Auschwitz, se je dvakrat rodil. Ko so zavezniške sile začele obkoljevati taborišče, so Nemci hiteli uničevati dokumente, pobijanje ljudi pa je bilo še večje. Osvoboditev taborišča pa še ni rešila preživelih. Mnogi so končali ob umiku zaradi onemoglosti. Sama ne vem, kako sem vse to zdržala. Skoraj štiri mesece je trajalo, da sem dočakala najsrečnejši dan v življenju, ko sem 18. avgusta 1945 stopila pred svoj domači prag. Sestra Julka je ostala v Auschwjtzu,” je dejala Ivanka, položila roki na mizo in za trenutek utihnila ob spominu na sestro in težke trenutke, vklenjene v upanje na življenje in svobodo. Ivanka je v spominih Zbornika Auschwitz Birkenau zapisala: „Fašizem je uničil mnogo družin in povzročil mnogo trpljenja in gorja, zato se moramo vedno in povsod upirati in upreti njegovemu oživljanju, kjerkoli v svetu se poraja.”
Ta zapis je le kratek oris njene pripovedi', v kateri je izžarevala nadčloveška volja do življenja. Želimo ji, da bi še dolgo bila srečna med svojimi otroki in vnuki.
inanimar mornar
POLITIČNA URA
V noč je zabevskal Ssjak. Trojica mladih partizanov je zaustavila korak. Prisluhnila je v sicer mimo noč Prvi jesenski hlad je grizel v roke in obraz.
„Nič ni, " je dejal Peter in znova zakoračil po poti Urška in Damjan sta ga posnemala. Sele v jutranjem svitu so se znašli v začasno postavljenem taborišču med svojimi tovariši
„Glej no glej, Urška se je vrnila,” je veselo vzkliknil politični komisar čete. „Fantje, današnjo politično uro bo vodila naša Urška. Veliko novega se je naučila v političnem tečaju. ”
„In vsega hudega reši nas. o gospod_” je dovolj "glasno za-
mrmral Nandi, čelni šaljivec, da ga je morala slišati tudi Urška.
Pred odhodom v tečaj bi mu gotovo pokazala jezik kot že tolikokrat prej, nemočna ob njegovih zbadljivkah. Tokrat pa se je premagala, saj je spoznala, da se to ne spodobi Zadrhtela je ob misli, da so časi, ko so ji vsi v četi kot ljubljenki odpuščali razne neumnosti nepreklicno miniti Dokazati mora, da zaupanja svojih tovarišev ni izneverila in da je zaupano nalogo dostojno opravila.
V takem razmišljanju jo je zatekel klic k političruuri.
Sedela je na svojem zlizanem nahrbtniku, okrog nje pa njeni tovariši soborci.
„ Tovariši, "je dejala in nenadoma umolknila. Gledala je obraze okrog sebe, vsakega posebej. Tokajih je videla tudi vse dneve in tedne, ko sije nabirala znanje v političnem tečaju. Dan za dneht je neizmerno koprnela od želje, da jih najde vse, da bi vendarle sovražne krogle udarjale mimo njih. Pogosto so se njene misli križale s predavatelievimi besedami. Toda ni našla vseh. V tem trenutku pa je obraze njih, padlih, jasno videla pred seboj. Smehljali so se in jo bodrili, seji zahvaljevali, da je mislila mm je v uri ko bi se morala razdajati živim.
Tovariši so nemo sedeli in čakali na njene besede. Celo Nandi ni črhnil nobene. Strmel je v dekle in podzavestno stegnil roki, da bi ji pomagaI iz zagate. Politični komisar je opazil njegov gib in razumel. Vstal je, stopil k Urški, jo očetovsko potrepljal po rami in dejal: „Urška, razumeli smo te, hvtris tL To je bila naša najboljša politična um doslej. Fantje, mar ni tako?”
Fantje so molčali in še kar sedeli, neizmerno presunjeni Vedeli so, da jih je ta nema politična ura še bolj povezala in jim razodela več kot tisoč nepotrebno izgovorjenih besed.
Ko so nekaj mesecev kasneje v pomladnem jutru stali ob grobu namestnice političnega komisarja, ob grobu svoje Urške, so se v mislih povrnili k njeni prvi poklicni mi Tudi tokrat so molčali Vsi. Oni in njihova Urška.
V______________________________________________ J
SAVINJSKA DOLINA POD UDAROM NEMŠKIH VOHUNSKIH SLUŽB
Narodnoosvobodilno gibanje in partizanstvo sta bila nedvomno odločilna dejavnika, ki sta nacistom preprečila načrte s slovensko Štajersko.
Okupatoiji so nanju srdito reagirali in kot protiudarce organizirali množično vohunstvo. Za vsako ceno so hoteli doseči priključitev naših krajev k rajhu in jih ponemčiti.
Partizanov in NOB okupatorji niso nikoli uničili.
Ustvarili pa so skrajno težke pogoje, kot morda nikjer v Jugoslaviji. To je priznal tudi delegat CK KPJ in Vrhovnega štaba Ivo Ribar-Lola. kose je marca 1943 sestal v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah s komisaijem II. grupe odredov — z Dušanom Kvedrom-Tomažem*1
Komisar Tomaž se je po prihodu na Štajersko srečal s Hessovim in Himmleijevim ustrojem totalnega vohunstva, ki so ga v naših krajih organizirali nacisti. Kveder je bil izkušen španski borec in sposoben partizanski oficir, toda takšnega nemškega sistema. na kakršnega je naletel na Štajerskem, ni poznal.
Kakšen položaj so ustvarili okupatoiji s svojim množičnim vohunstvom, je Kveder opisal v svojem poročilu 14. 11. 1942. V točki 4 takole opisuje razpoloženje prebivalcev: »Bistven je skoraj fantastičen strah, politična neaktivnost mas. oportunistična predanost v usodo... V teh predelih lahko računamo, da vsak, ali skoraj vsak prebivalec naznani partizana, če pride k hiši ali ga sreča v gozdu. Sosed ne zaupa sosedu. Mobilizacije pailizanov. razen enega slučaja, ni bilo ... Sinovi govore: »Če grem na fronto, padem sam. družina ostane. Če grem v
partizane, pade vsa družina.«
Koje komisar Kveder pisal poročilo, še ni vedel, kakšen Domoklejev meč visi nad prebivalci. Ni poznal vseh odlokov in ukrepov, s katerimi so Neprci do kraja prev strašili ljudi. Rdeči plakati o streljanju talcev so nedvomno dosegli svoj namen. Enako je deloval odlok o preseljevanju svojcev aretiranih ali ubitih.ki gaje izdal Heimatbund že 27. I. 1942. Prebivalcem so namenoma objavili navodila Hiromlerjevega pomočnika Kurta Dalüga iz seje 3. julija 1942 o izjemnem stanju. Taso bila izredno ostra: Vsakdo, ki ne prijavi tuje osebe, bo ustreljen. Če takoj ne prijaviš partizana ali mu daješ podporo. boš ustreljen. Ustreljeni bodo tudi tvoji sorodniki
Vsakemu prebivalcu, ki samo ugodno govori o partizanih, bo odvzeta lastnina. Ne bomo popustljivi do prebivalcev, ki podpirajo partizane. Če ho potrebno, bomo izkoreninili cela naselja.«3
Okupatorji so zato. da bi do potankosti obvladali teren, organizirali številne žandar-merijske postaje, gestapovsko raztrganska oporišča in v sleherni vasi straže ter stalne opazovalnice. Vse re'zultateso morali pošiljati štabom za protipartizansko bojevanje, ki so potem organizirali ofenzive večjega obsega.	y -
Komisar Dušan K veder je v
6.	točki svojega poročila zapisal: »Ker ni na terenu OS (obveščevalne službe), pride do spopadov že na stražarskih mestih ali s patrolami. V času ofenzive izvajajo sistematično zalezovanje naših enot Lokalne posadke Wehrmannschaft a in policije neprestano pošiljajo patrole po gozdovih. po poteh nastavljajo pasti in ovire, iz katerih je mogoče spoznati, če kdo hodi po terenu. Opazujejo vsa naša
gibanja. Zasede imajo stalno ai občasno na vseh važnih točkah.. .«*
Nemške policijske in obveščevalne organizacije so delovale torej zelo pricizno in vsestransko. Marsikateri vojaški strokovnjak se upravi-čemočudikakosose partizani lahko obdržali v takšnem položaju. Savinjska dolina s svenimi gorami Mrzlico, Dobrovljami in dalje v Zg.
Savinjsko dolino je bila obkoljena s policijskimi in vohunskimi organizacijami.
Žamdannaerijske postaje so postavili v krajih: Žalec, Arja vas. Prebold. Pondor. Tabor, Vransko. Braslovče. Letuš, Šmartno ob Paki, Paška vas, Šoštanj. Velenje. Mozirje, Ljubno. Rečica. Luče. Solčava in Gornji grad.
Vse te žandarmerijske postaje so pripadale žandarme-rijskemu okrožju Celje. Vodil jih je okrožni orožniški vodja Josef Kolmanitsch.5 Vse te številne postaje pa niso bile dovolj za opazovanje terena.
Šef civilne uprave v Mariboru dr. Sigfried Uibereither in komandant orožništva polkovnik Hugo Nowotny sta izdala nalog za organizacijo vaških straž, ki so bile podre-
jene orožnikom in gestapu.0 Iz navodil, ki jih je v uradnem listu objavil Nowotny, je razbrati kakšne naloge so imele in kako «o bile organizirane vaške straže. V te formacije so bili vključeni vermanšaftovci. ki niso bili v »alarmnih enotah« (napadalnih). za akcije pa so dobili orožje. Ob pojavu partizanov
ali vsake tuje osebe so bit kot ' obveščevalci zaupniki Hei-matbunda. Uporabljali so člane Hitlerjeve mladine (Hitlerjugend) in pripadnice ženskih društev (Frauenschaft). V gozd so pošiljat zaupne lovce, gozdaije ...
Okupatoiji so organizirali pravo armado protipartizan-skih vohunov. Folksdojčeiji. večinoma funkcionaiji Hei-matbunda. so vohunska dela
opravljali z gorečnostjo, pritegnili pa so tudi nekatere poštene prebivalce. Totalni nacistični ustroj je to zahteval. Iz ohranjene knjige prijav žandarmerijske postaje Braslovče v Muzeju revolucije Celje je razvidno, kako so okupatorji prisilili prebivalce, da so prijavljali vsak prihod tujca v domačije. Prijavl jali so
partizane pa tudi raztrgance. Žandarmerija je vsekakor imela dober pregled. Vendar pa je treba razlikovati tiste, ki so prijavljali prostovoljno, od listih, ki so sodelovali s partizani s katerimi so se tudi dogovorili in dajali žandar-jem napačne podatke.
Pri žandarmerijskih postajah je gestapo organiziral še stalna ali občasna oporišča IV N. iz katerih je pošiljal na teren preizkuševalce in izvidnike (Aufklärer). V Savinjski dolini so bila takšna oporišča v Žalcu. Preboldu, na Vranskem. v Pondotju, Braslovčah. v Šmartnem ob Paki, v Šoštanju. Velenju. Mozirju, v Ljubnem. Lučmi in v Gornjem gradu.
Oporišča IV N so bila operativno podrejena izpostavi gestapa (ref IV N ) v Celju ali referatu IV N pri komandantu varnostne policije in varnostne službe (SIPO u SD) v Mariboru.
(Se nadaljuje!)
VIR!
3.	Dr. Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB H, str. 303
2.	Poročilo komisarja H. grupe odredov Dušana Kvedra-Tomaža 14.11. 1942. Zbornik dok. Vojno zgod.- instili!! JLA del IV, knjiga 4, str. 254. dok. «6
t
3.	Branislav Božovič: Podzemna borba. str. 18—19
4.	Poročilo komisarja ... (kot pod točko 2)
5.	Institut za zgod. del. gibanja Ljubljana, fase. 70
h. Vojno zga. insL JLA. Zbornik dok. VI. knjiga 4. str. 510. dok. 184
Ivan Jurčec-Tomo
Nemška grgrataade (policisti, žandarji, gestapovci in raztrganci, ki so terorizirali prebivalce v Savinjski d oliai}.
Lokacijska dovoljenja še letos ?
^_____________________________'___________J
Prepoved izdajanja lokacijskih dovoljenj je marsikomu prekrižata račune in zavlekla izgradnjo stanovanjske hiše oziroma drugih objektov. Občinski organi so obljubljali, da bodo dileme okrog izdajanja lokacijskih dovoljenj razčiščene do oktobra, kljub temu pa dovoljenja še vedno čakajo v predalih. Kako dolgo še in kakšne s_oremembe ter novosti se nam obetajo na področju urejanja prostora — o tem je govori! sekretar občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo Peter Marinšek.
Savinjski občan: ,, Zakon o spremembi namembnosti je zahteval uskladitev družbenega plana z določili zakona. Zaradi tega je bilo od prvega januarja letos prepovedano izdajanje lokacijskih dovoljenj, kar je hkrati pomenilo tudi prepoved gradnje. Kljub temu pa so bile določene izjeme. Katere?”
P. MARINŠEK: „Po navodilih republiških pravnih organov (Komiteja za kmetijstvo, komiteja za varstvo okolja in komiteja za planiranje) je bilo možno spreminjanje namembnosti takrat, kadar je šlo za gradnjo Objektov, ki funkcionalno služijo določenim objektom. Npr. v kmetijstvu lahko vzamemo silose kot zgradbe, ki funkcionalno služijo drugim objektom.
Možno je bilo graditi tudi na funkcionalnih zemljiščih, torej tistih, ki so nujno potrebna okrog stanovanjskih ali drugih objektov, vendar s pogojem, da je funkcionalno zemljišče že spremenjeno in da na funkcionalnem zemljišču ne gre več za spremembo namembnosti. To so bile izjeme, ki so se dovoljevale in za te izjeme smo tudi mi izdajali dovoljenja.
Po stališčih republiškega izvršnega sveta je bilo možno izdajati dovoljenja tudi za investicijske objekte, ki so bili namenjeni za proizvodnjo, usmerjeno v izvoz, ali pa za pridelavo hrane.
Pri individualnih gradnjah je bilo izdano dovoljenje le takrat, kadar je šlo za zapolnitev v zazidalnem načrtu ali pa za nadomestne gradnje na funkcionalnih zemljiščih oziroma za pomožne objekte.”
Savinjski občan: ,, V času, ko je veljala prepoved izdajanja lokacijskih dovoljenj, ste dopolnjevali tisti del družbenega plana, ki govori o urejanju prostora. Katere so bistvene dopolnitve in spremembe?”
P. MARINŠEK:	„Celotno
področje občine je zdaj razdeljeno na prvo in drugo območje. Prvo območje naj bi bilo namenjeno izključno kmetijstvu, drugo, kjer so sicer kmetijska zemljišča, pa se po določenih postopkih in odločitvah lahko nameni za gradnjo. Nekoliko smo razširili določilo zakona o varstvu kmetijskih zemljišč, ki prepovedujejo gradjo na zemljišču I. in II. kategorije ter melioracijskih površinah. Mi pa pravimo: nikjer, kjer gre za prvo območje kmetijskih zemljišč, ne glede na kategorijo, se ne sme graditi. Tu je treba pojasniti še pojma območje-kategorija. Po zakonskih navodilih oziroma intencijah zakona o kmetijskih zemljiščih, se vsa zemljišča, ne glede na to, ali so pozidana ali ne, delijo na osem kategorij. Prva kategorija pomeni ravninski del na prodnati podlagi, kjer je možna pridelava vseh vrst kmetijskih pridelkov in uporaba strojev
itd. ... vse do osme kategorije, ki predstavlja pozidano zemljišče.
Mi smo v osnutku predlagali, da bi se družbeni plan ne izvajal povsod tam, kjer urbanistični dokumenti predvidevajo posege na prvo območje, ne glede na to, da je tam
Peter Marinšek
npr. sedma kategorija. Prvo območje naj bo izključno namenjeno kmetijstvu.
Drug naš predlog je, da se naj ne bi pozidavale tiste površine, kjer je prostora za več kot pet hiš, pa čeprav so predvidene gradnje z dosedanjimi urbanističnimi dokumenti, zazidalnimi načrti, mejami zazidljivosti in drugimi dokumenti. Za vse take površine menimo, naj se ne pozidajo, razen če so že obkrožene s hišami, torej če so že v sredini naselja.
Dodali smo še eno določilo, ki je sicer bolj načelno — vse lokacije, zlasti industrijske, je treba presojati z vidika varstva okolja in jih odklanjati, če bi se pokazali negativni vplivi.”
Savinjski občan: ,, Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega plana torej dovolj upošteva varstvo kmetijskih površin?”
P. MARINŠEK: „V osnutek so vgrajena določila o varstvu kmetijskih površin ravno s tem, ko se zavzemamo za to, da bi bilo celotno prvo območje namenjeno kmetijstvu. Zakon o kmetijskih zemlji-
ščih sicer predvideva nekaj izjem. Na prvem območju je možna gradnja kmetijskih objektov, če se tako določi v družbenem planu. Varstvo kmetijskih površin pa bo občutila zlasti industrija. Ugotavljamo, da imamo vso industrijo v dolini, kjer so majhne možnosti za razširitev, zato bomo morali poseči drugam. Danes predvidevamo, naj bi se industrija širila zlasti na Ložnici ali pa ob Savinji v Šempetru.”
Savinjski občan: ,, Glede na vse dopolnitve nas zanima, kdaj bodo
občani lahko dobili lokacijska dovoljenja?”
P. Marinšek: „Ko bo sprejet sklep na skupščini konec novembra, da je družbeni plan usklajen z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč, bo prenehala prepoved izdajanja lokacijskih dovoljenj. Vendar bo možno graditi samo tam, kjer zdajšnja zazidalna območja ne posegajo na prvo območje. Tam pa, kjer segajo urbanistični dokumenti na prvo območje, pa se plan v naslednjih dveh letih ne bo izvajal. Takoj, ko bo skupščina sprejela sklep o uskladitvi, bomo lahko izdali odločbe, ki trenutno čakajo v predalih. Trenutno imamo na sekretariatu okrog 200 lokacijskih zadev, približno 80 pa je takšnih, ki so speljane do konca in čakajo samo na konec prepovedi. Rečeno je bilo, da bomo dovoljenja začeli izdajati že prej, vendar želimo imeti kvalitetno izdelavo in zaradi tega tudi kasnimo. Vsi dokumenti so namreč podlaga dolgoročnemu planu, ki bo moral povsem na novo zasnovati urejanje prostora v naši dolini.”	Irena Jelen
Na potrošnikovi mizi vse manj mesa
Za večino potrošnikov, zlasti če gre za večje družine, jé meso postalo predrago,' da bi ga imeli vsak dan na mizi. Če pa že pride na vrsto mesna jed, so nakupi v mesnici skromni, gospodinje ne kupujejo mesa več po kilogramih, marveč dekagramih. Potrošniki so marsikje nejevoljni tudi zaradi občutnih razlik pri maloprodajnih cenah mesa. V žalski obŠni na pr. ugotavljamo, da je meso ?natno dražje kot v sosednji občini Velenje ali na mariborskem območju.
Te razlike nastajajo zato (s problemom so nas seznanili v Mesninah Celje), ker omenjene občine v celoti ali delno pokrivajo razliko, ki nastaja med dogovorjenimi in dejanskimi odkupnimi cenami živine. Pomeni, da v občinah, kjer tega ni, razliko plačuje porabnik.
To še zlasti velja za svinino; nje na celjskem območju najbolj primanjkuje. Z lastno'prirejo namreč
pokrivamo zgolj 3 do 5 odstotkov potreb po svinjskem mesu, vse drugo pa kupujemo drugje.
Pred dnevi, ko smo se mudili v Mesninah, so nam povedali, da njihovi nakupovalci kupujejo prašiče po 148 dinarjev za kilogram žive teže, medtem ko je znašala uradno dogovorjena cena 120,28 dinarjev.
Če bi Mesnine same „nosile” razliko, bi kaj hitro zabredle v hude izgube, teh pa si nihče ne želi. Zato si pomagajo tako, da razliko kratkomalo pribijejo maloprodajni ceni mesa na drobno, to pa pomeni, da jo plačuje porabnik.
Nemalo zmede pa povzročajo tudi prekupčevalci, ki se zlasti pojavljajo v krajih ob hrvatski meji in živino preplačujejo ter s tem povzročajo zmedo na tržišču.
V Mesninah vidijo rešitev tega problema v izgradnji večjih hlevov oziroma v farmski prireji mesa. Kot je znano, načrtujemo na ob-
močju Pirešice izgradnjo farme za
30.000	prašičev, ponekod pa se ogrevajo tudi za ureditev manjših farm, kar v okviru kooperacije pride v poštev za kmečko rejo. Kar več načinov je, kako priti do boljše ponudbe svinjskega in drugega mesa, s tem pa tudi do njegovih dostopnejših maloprodajnih cen.
Čeprav ne gre, da bi vse mesarje dali v en koš, bo držalo, kar ugotavljajo potrošniki, da ponekod prodajajo slabšo kakovost za boljšo ter si pri tem ustvarjajo pozitivne razlike. Gotovo bi lahko veliko storili inšpektorji z rednimi in temeljitejšimi pregledi, saj ne gre, da bi bil potrošnik, ki ga podražitve že tako hudo tepejo, prikrajšan še za kakovost.
Zapišimo še to, da Mesnine Celje zadnji čas temeljito obnavljajo in urejujejo svoje proizvodne prostore. Med drugim si bodo s tem pridobili možnost izvoza mesa.
L. Trstenjak
Nova mlekarna kmalu nared
Vse kaže, da bo nova mlekarna v Arji vasi kmalu nared za začetno proizvodnjo. Preostala so le še nekatera sklepna montažna dela, med tem ko so vsi objekti že dograjeni in pripravljeni za začetek proizvodnje. Investitor računa, da bodo novo mlekarno odprli za obratovanje še pred novim letom ali v začetku prihodnjega leta.
Čeprav ni pričakovati, da bi nova mlekarna že na začetku obratovala s polno zmogljivostjo, pa ob naraščajočem odkupu mleka ni bojazni, da ne bi imela dela. Odkup in proizvodnja mleka sta se od lanskega leta povečala za 10 odstotkov, še izdatnejše viške mleka pa si obetajo v naslednjih letih.
Pri tem je treba upoštevati izdatna vlaganja za izboljšanje črede krav, povečanje krmne baze pa tudi odpiranje novih odkupnih prog v odmaknjenih krajih, koder kmetje do danes niso imeli možnosti sprotne prodaje mleka.
Precejšnja sredstva so bila vložena tudi v posodabljanje in modernizacijo zbiralnic mleka, skratka, podvzeti so bili številni ukrepi, da bi povečali proizvodnjo in odkupa mleka na območju nove mlekarne.
Tk. L.
.	n
Kdaj in kje farma prašičev
v_______________________________ J
O predvideni izgradnji farme prašičev za potrebe celjske regije, ki naj bi jo gradili v Mali Pirešici, je bilo že veliko napisanega, v teh dneh pa tečejo razgrete razprave o tem, ali občani, in to še zlasti velja za krajane prizadetega območja, soglašajo z novo naložbo? Farma prašičev namreč poleg boljše preskrbe s svinjskim mesom, vnaša v ljudi tudi nemir in bojazen, kaj bo z ekologijo, če bodo imeli v neposredni bližini farmsko rejo prašičev?
Šele po sklepnih razpravah bo skupščina občine Žalec na novembrski seji dala piko za ali proti tej novi izjemni lokaciji.
Znano je, da je Hmezad načrtoval novo farmo prašičev že v minulem srednjeročnem obdobju (od 1973. leta) in da je to nerealizirano investicijo vnesel v svoj program za novo srednjeročno obdobje. Treba je reči, da so novo investicijo narekovale potrebe oziroma želja po boljši oskrbi prebivalstva, s svinjskim mesom. Nevzdržno je namreč, da živinorejsko razvita celjska regija Z lastno proizvodnjo pokriva komaj 5 odstotkov potreb po svinjskem mesu, medtem ko vse ostale regije v Sloveniji z lastno proizvodnjo dosežejo do 48 odstotkov potrebnega svinjskega mesa.
Z novo farmo, v kateri naj bi bila letna kapaciteta 30 tisoč prašičev, bi se preskrba bistveno izboljšala, saj bi z lastno proizvodnjo pokrivali že 30 odstotkov potreb. S tega vidika je zamisel, menijo v Hmezadu, o izgradnji farme umestna.
Investitor (Celjska mesna industrija) predlagano lokacijo v Pirešici omenja kot najboljšo zaradi naslednjih razlogov:
— idealna situacija terena z nepropustnimi tlemi, kar je zelo pp-
membno, da ne bo prišlo do onesnaževanja voda, -
—	bližina tovarne močnih krmil, Celjske mesne industrije in nove mlekarne, ki bo. farmi dobavljala sirotko,
—	kolektor in čistilna naprava za dokončno čiščenje odplak,
—	zaledje kmetijskih zemljišč, ki so velik porabnik hlevskega gnoja iz farme.
Hkrati investitor zagotavlja, da farma prašičev ne bo porušila ekološkega ravnovesja, saj bo stala na idealnem zemljišču, ki je dvignjeno in nepropustno, tako da bo odplake možno brez prečrpavanja speljati v kolektor in čistilno napravo.
Menijo, da glede smradu ni bojazni, saj bi farma v Pirešici imela najsodobnejše čistilne naprave, lokacija pa ima tudi zelo ugodno vetrovno rožo. Predlagajo še ogled že obstoječih podobnih farm v Podgradu pri Gornji Radgoni in Ihanu, kjer se stanovalci ne pritožujejo zaradi morebitnega smradu.
Takšni so argumenti SOZD Hmezad — Celjske mesne industrije — kot investitorja.
Občinski organi žalske občine pravijo, naj o predvideni lokaciji odločajo občani po samoupravnem postopku. Sicer pa je Hmezad do danes opravil le predlokacijski ogled, vlogo za izjemno lokacijsko dovoljenje pa je vložil šele avgusta letos.
Lokacija v Mali Pirešici je kategorizirana v L območje in gre potemtakem za kmetijsko zemljišče, ki ga ščiti zakon o čuvanju kmetijskih zemiiišč. Pomeni, da bi bilo v primeru odobritve te lokacije treba narediti izjemo. To področje je gosto naseljeno, zato je treba upošte-
vati ekologijo in pa mnenje krajanov, ki tu živijo. Sedaj je ta zadeva v javni razpravi in to še posebej velja za prizadete krajevne skupnosti; v prvi vrsti Pirešico in tudi Petrovče. Zadržki so in zavedati se je treba, da je treba lokacijo temeljito pretehtati in se šele potem odločiti.
Ob tej novi naložbi sredi kmetijsko razvite in ekološko neokrnjene Savinjske doline si krajani zastavljajo vprašanje, ali je smotrno graditi in razvijati svinjerejo (farme v tako velikem obsegu) sredi tako obljudene Savinjske doline, ki ima že itak močno razvito govedorejo in pa proizvodnjo hmelja, ali pa je bolj smotrno svinjerejo razvijati sredi tistih kmetijskih področij celjske regije, kjer je reja svinj že razvita (območje Šmarja!). Omenjajo izgradnjo mini farm, ki so se dobro obnesle, saj je tudi zaradi kmetove lastne proizvodnje krmil (tudi koruze) proizvodnja svinjskega mesa najcenejša.
Vse to so vprašanja, ki jih kaže ob takšni investiciji vsestransko pretehtati in to nedvomno velja tudi za predvideno farmo prašičev.
Res pa je tudi, da svinjsko meso nujno potrebujemo in da ne kaže odlašati s pretehtanimi in ekonomsko upravičenimi naložbami, kajti te se zaradi močne inflacije nenehno dražijo. Predračun izgradnje nove farme znaša 640 milijonov dinarjev, ob zgolj 30-odstotni inflaciji pa se naložba v enem letu podraži za novih 180 milijonov dinarjev.
Kaj več bomo lahko o tej napovedani .naložbi napisali pred iztekom leta, ko bo občinska skupščina Žalec končno razpravljala o tej lokaciji oziroma naložbi.
Lojze Trstenjak
I
I
I
I
I

Nič več opominov za davke
Zakon o davkih občanov, ki ga uporabljamo od lanskega leta določa, da Uprava za družbene prihodke za neplačane davke ne izdaja več opominov.
To pomeni, da se izterjava začne z izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Le-ta se izvede iz dohodka ali terjatev zavezanca ter iz njegovega premoženja. Zakon točno določa, kateri predmeti in kateri dohodki so izvzeti iz izterjave (preživnina, odškodnine, socialnovarstvene pomoči, štipendije, nadomestila brezposelnim, sredstvd za nujno preživljanje).
Še važnejše pa so zamudne obresti, obresti za
neplačane obveznosti. Republiški izvršni svet v skladu s politiko obrestnih mer sprotno določa višino zamudnih obresti.
V letu 1983 so bile za čas od 1. 1. do 30. 9. določene 25-odstotne obresti. Od 1. 10. 1983 dalje pa znašajo zamudne obresti 35 odstotkov. Primer: Zavezanec ni plačal davka
10.000	din iz leta 1982. Zamudne obresti do 30. 9. znašajo 1.875 din, do 31. 12. 1983 pa 875,00 din, torej skupaj 2.750 din, ali nekaj več kot četrtino dolžnega zneska.
Dolžni smo opozoriti, da knjiženje zapadlih davkov in knjiženje plačil
----------------------------,
izvajamo s pomočjo avto-	H
matske obdelave podatkov in ob koncu leta do-	®
sledno obračunavamo vse zamudne obresti. V januarju 1984 bomo zave-	H
zancem posredovali obve-	|
stila o neplačanih davkih in obračunanih obrestih	■
za leto 1983. Zato opozarjamo občane, da ne	I
čakajo na opomin za pia-	|
čilo davka, ker ga ne bodo dobili, temveč naj	»
davek plačajo do roka, ki je označen na položnici za plačilo akontacije, ali na	■
odločbi za odmero.
Občinska uprava za družbene prihodke
TRETJE SREČANJE KLASIČNIH FILOLOGOV
Antika — izvir današnje kulture
Od 26. do 30. septembra je bil Žalec prizorišče tretjega znanstvenega zborovanja jugoslovanskih filologov in raziskovalcev grško-rimskega starega veka.
Prvič so se strokovnjaki, ki jih zanimajo izročila davne grške rimske zgodovine, srečali leta 1977 na Ohridu, tri leta kasneje pa v Novem Sadu. Iz Vojvodine je bil sedež Zveze društev za antične študije Jugoslavije premeščen v Slovenijo, od koder se za naslednja tri leta seli v Zagreb.
Posvetovanja -v Žalcu se je
Milivoj Slronic
Milivoj Sironić, profesor Filozofske fakultete v Zagrebu:
„Menim, da je zborovanje z znanstvenega pogleda imelo popoln uspeh. Vesel sem, ker so na zborovanju našli svoje mesto mladi ljudje, mladi strokovnjaki, ki so zelo uspešno sodelovali na tem srečanju.
Zelo zadovoljen sem tudi z ogledom spomenikov. Posebno se želim zahvaliti direktorici arheološkega muzeja v Celju Veri Kolšek, ki nas je vodila na arheološke izkopanine in nam znanstveno, strokovno, jasno in celovito prikazala razvoj in izkopavanja na tem področju. Želim se zahvaliti tudi profesorici Mileni Moškon, ki nas je vodila po muzeju in nam razlagala slike, freske in umetniška dela v muzeju, ki je tako sodobno urejen, predmeti pa tako dostopni
udeležilo preko osemdeset strokovnjakov iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin. Otvoritve zborovanja filologov in raziskovalcev so se poleg predsednika Zveze Kajetana Ganterja udeležili še predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Janez Milčinski, predsednik Republiškega komiteja za kulturo Matjaž Kmecl, predstavniki Univerze Edvarda Kardelja in republiških društev ter predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek.
Kajetan Gantar
vsakemu obiskovalcu, da ga pravzaprav kar sami Vabijo. Posebno pa želim izraziti zahvalo vašemu županu Viljemu Petku za prelep, tovariški in prisrčen sprejem udeležencev tega znanstvenega zborovanja. Prav tako hvala vsem ostalim, ki so pokazali veliko razumevanja za preučevanje klasične filo-fogije.”
Kajetan Gantar, predsednik Zveze društev za antične študije Jugoslavije: „Razmišljali smo, kje naj bi priredili letošnje zborovanje. Od vsega začetka smo vedeli, da to ne bo v Ljubljani niti v Mariboru. Rekli smo — to zborovanje mora biti' v manjšem kraju, v bližini kakšnih antičnih spomenikov in v. srcu Slovenije. Tako je kocka p' tila na Žalec in moram reči, da nam ni žal. Šerfipetrski spomeniki, prelepo okolje Savinjske doline in go-
Udeleženci so lahko poslušali približno petdeset strokovnih razprav s področja klasične filologije, arheologije in zgodovine umetnosti. Precej filologov, je obravnavalo področje lingvistike in literature, kjer so se strokovnjaki dotaknili problemov antične grške in rimske literature ter vpliva te dediščine na našo sod,obno literaturo oziroma celotno kulturo naših narodov. Ob koncu srečanja so na skupnem zasedanju opozorili tudi na problem učenja grščine in latinščine. Reforma šolstva je
Liljana Crepajac
stoljubje vaših ljudi — to smo čutili na vsakem koraku. Ne le na sprejemu, ampak vsepovsod. Poglejte, videli smo transparent čez cesto. Tega nismo videli še na nobenem našem srečanju. Videli smo plakate, ki ste jih izdelali na lastno pobudo. Vse to je ustvarilo prijetno ozračje in pripomoglo k boljšemu delu, ki je po moji oceni potekalo brez zastojev. Prav tako sem zadovoljen s kvaliteto dela; nismo poslušali suhih akademskih razprav, temveč smo se dotaknili življenjskih vprašanj — npr. elementi antike v sodobni slovenski arhitekturi, transkripcija grših tujk, grških in rimskih lastnih imen v modernem jeziku ...” Ljiljana Crepajac, profesor Filozofske fakultete iz Beograda: „Najbolj me je navdušilo število razprav in referatov. V primerjavi
namreč v mnogih republikah povzročila nazadovanje učenja klasičnih jezikov. Zveza se zavzema za to, da bi v šolah posvetili učenju grščine in latinščine več pozornosti in omogočili mladim, da črpajo in bogatijo svoje znanje iz izvirov klasične kulture.
Znanstveni posvet so spremljale tudi številne druge prireditve. V gasilskem domu v Žalcu je bila pripravljena ‘zanimiva razstava učbenikov za grščino in latinščino, udeleženci pa so si lahko ogledali
Marko Camej
z znanstvenim srečanjem v Ohridu in v Novem Sadu imamo v Žalcu dvakrat več udeležencev in raz-pravljalcev, zlasti pa se je tokrat povečalo število mladih strokovnjakov.
Zadovoljna sem, ker je bilo srečanje v Žalcu, ne-le zato, ker je naravna lepota doline naredila name velik vtis, temveč tudi zaradi dobre organizacije in gostoljubnosti ljudi. Presenetila me je urejenost, čistoča in lep izgled mesta, obnovljene in prenovljene stavbe, čeprav vem, da so nekatere stare že več stoletij.”
Marko Camej, Zgodovinski inštitut v Titogradu: „Od prvega trenutka, ko smo prišli, sem se počutil, kot da ste nas pričakovali. Iskren bom — ko sem slišal, da bo srečanje v Žalcu, sem ga iskal na zemljevidu. Kasneje sem izvedel,
Peržane — delo velikega grškega tragika Aishila v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Filologi so si ogledali tudi zbirko Pokrajinskega muzeja v Celju, Hmeljarno v Žalcu, šempetrsko nekropolo in jamo Pekel; zadnji dan zborovanja pa je bil namenjen strokovni'ekskurziji po nekaterih slovenskih krajih, bogatih z antično kulturno dediščino.
Irena Jelen
Elena Koleva
da je to mesto poznano po proizvodnji hmelja. Upam, da bom še kdaj prišel v vaše mesto. Prepričan sem, da je zborovanje za mesto velika reklama, reklama v pozitivnem smislu.”
Etena Koleva, lektor na Filozofski fakulteti v Skopju: Prvič sodelujem na takšnem zborovanju. Organizacija dela in življenja v Žalcu je izvrstna, presegla je vsa moja pričakovanja, prav tako tudi sam izgled mesta in gostoljubnost ljudi. Tokratno zborovanje pomeni resnično združbo ljudi, ne le srečanje profesionalcev s področja klasične filologije. Zadovoljna sem z vsemi tistimi znanji, ki sem jih pridobila na tem posvetu. Naj povem še to, da je rimska nekropola nekaj takšnega, da človek kar zastane, pravi park, en sam velik spomenik.”
„Že leta 1981 smo v občini skladno z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu zastavili akcijo ustanavljanja skupnosti. Po dveh letih prizadevanj, samoupravna stanovanjska skupnost je namreč predlagala ustanovitev 62. skupnosti za 229 stanovanjskih hiš, je trenutno ustanovljenih 99 skupnosti, ki vključujejo le 136 hiš. Torej je še vedno 95 stanovanjskih hiš, ki niso organizirane skladno z zakonom.
Podatki pa tudi kažejo, da so interesi stanovalcev vsak svoj dinar, namesto da.bi ga v skupnosti stanovalcev združili, ” so nam povedati na stanovanjski skupnosti in dodali da so v tej akciji imeti premalo pomoči od drugih, za to odgovornih dejavnikov. Rezultat vsega tega pa so vedno večji problemi, še zlasti tam, kjer stanovalci niso ustrezno organizirani. Pojavljajo se dolgovi za stanarino,
480.000	din so stanovalci dolgovali ob polletju letošnjega leta; preko pet milijonov din pa so stanovalci dolžni za vodarino, odvoz smeti in kurjavo.
Sumijo pa tudi, da so nekateri hišni sveti stanarino namenili .za nabavo kurjave, kar je seveda nezakonito. Še bi lahko naštevali probleme, od čuvanja družbenih stanovanj, do urejanja njihove okolice, kar vse bi bilo drugače, če bi hišni sveti in skupnosti stanovalcev izvajali naloge, ki so zapisane v zakonu, hišnem redu in kot narekuje pravilo o dobrem gospodarjenju z družbeno lastnino.
jk
TRD JE VETERINARJEV KRUH
Da mucu nekaj ni prav in da noče jesti, je potožil fantič, -ko jo je v zgodnjem nedeljskem jutru s košaro pod pazduho primahal na veterinarsko postajo. Izpod oddeje na dnu 'košare je kukalo te dvoje kosmatih . ušes. Res se ni ganil in iz nezdrave lenobnosti ga ni premaknil niti zbod- • Ijaj injekcijske igle.
Skrbno je fantič spet.pokril negibnega ljubljenca, upajoč, da bo čez dan ali dva spet vse prav.
Takole se je pričel dan Milana Lesjaka, dežurnega veterinarja na žalski veterinarski postaji.
„Tu sem že od sobote zjutraj,” je razložil Milan, na katerega je tokrat padel red za „ta veliko dežurstvo”. Dežurstvo, ki je trajalo od sobote do ponedeljkovega jutra.
Kakor je red in kakor je prav, sva najprej pokramljala o tem, kako je minila noč; „Tokrat bolj mirno,” je povedal smeje se moj sogovornik, človek, ki se je veterini s telesom in dušo zapisal pred dvajsetimi leti. „Nobenih posebnih težav ni bilo,” je še dodal. In se med telefonskimi klici ter sprejemanjem naročil pripravljal za delo na terenu.
Sonce se je naokrog lovilo v veje, ovešene s sadjem, jutranji žarki pa so zložno odmikali meglice, ko sva obredla že nekaj domačij. Brnica, Petrovče, pa Spodnja Črnova in Gotovlje, od tod proti Vrbju in naprej po dolini. Vasi so bile v zgodnjem nedeljskem dopoldnevu videti dremave. A ta lenobna odsotnost je bila samo navidezna,
premor med vsakdanjimi opravili. Tu pa tam si je gospodar* dajal opravka z živino, drugi je brkljal okrog strojev.
Med potjo sva kramljala o veterinarski službi. „Dobrih deset let je od takrat, ko so ljudje vodili živino na določena mesta ob glavnih prometnih poteh,” je obudil spomin moj sogovornik. Toda službo je bilo treba približati kmetom, zato so pričeli z delom po terenu. „Jasno je, da izgubiš veliko časa ,za volanom,” je povedal, se malce zamislil in dodal, da pa ima le malo občin tako urejeno službo, kot jo imamo v žalski. „Pri nas lahko kmet dobi pomoč ob vsakem trenutku. To pa ne pomeni,” je pribil, „da zdajle zavrti telefon, pa bom tam. V nekaj urah pa prav gotovo, razen če ne gre za nujen primer.”
Ob veterini sé pomenkujeva še o drugih rečeh. O petju in njegovem zborovskem delu teče beseda, o lovstvu in zeleni bratovščini, kate-
Po prvi svetovni vojni se je v občini z veterinarstvom ukvarjal živinozdravnik Fišer, ki se je vtisnil ljudem v spomin s svojo strokovnostjo, vestnostjo in pa odnosom do ljud>, ki ni bil ravno
prijazen, vendar je to nadomestil z delom in strokovnostjo.
Kasneje je delo prevzel Valentin Sočavec, po rodu Rus. Diplomiral je v Brnu, revolucionarni časi pa so ga zanesli v Evropo. Deloval je v Braslovčah, znano pa je tudi njegovo delo pied NOB, ko je bil vodja tečaja za veterinarske bolničarje na • osvobojenem ozemlju v Gornjem gradu.
1957 je z odlokom skupščine bila ustanovljena
re član je že dolgo vrsto let. Pa sva se kmalu spet vrnila k veterinarskim opravilom. „Delo fizično že ni tako težko, ti pa moč še kako prav pride,” je razmišljal. „Ampak ves dan biti pokonci, zlasti ob teh dežurstvih, voziti se sem in tja, misliti, kaj boš storil, da boš živali kar najbolj pomagal — vse to te pošteno izčrpa. No,” je še dopolnil svojo pripoved, „reprodukcija je že bolj rutinska zadeva, pa tudi tam si samo malo nepazljiv, nepremišljen, pa že lahko kaj poškoduješ.”
TUDI VETERINAR JE SAMO ČLOVEK
Pod okriljem košatih, zamolklo zelenih hribov sva se približevala
Marija Reki. „Nekoč smo še peš obiskovali te domačije,” se je spomnil Milan. Domačije, ki danes vpijejo po pridnih rokah, da bi zasejale seme v nezorano zemljo in pokosile seno na opuščenem travniku. Ljudje se selijo v dolino, malodane neustavljivo silijo navzdol, zakaj tu gori je morebiti lepo izletnikom, domačinom biti ne more. Naj so hribi še tako lepi, presneto jih prekolneš, če moraš dan na dan hoditi v breg pa spet nizdol.
Kmetje v hribih vedo povedati, da sem gor dobijo le še živino-zdravnika, zdravnika za človeka pa ne. Povprašam, kakšni so präv-zaprav ljudje. Malce je pomislil in
potem spregovoril. „Kakšni so ljudje? V glavnem sò ljudje v odnosu do nas pošteni. Najdemo pa take, ki spregovorijo in je prva njihova beseda jaz. Takšnih pa ne maram. Kakršen je človek do drugih, takšni so ljudje do njega. Saj sami vidite, prijazna beseda prijazno mesto najde. Ne rečem, pa, da ne pride do kratkih stikov. Če nekdo dela ponoči, podnevi, če ima dežurstvo tri dni skupaj, ne more kazati veselega obraza. Jaz vem, da bi vedno moral biti prijazen,” je še pripomnil, „pa včasih ne gre in ne gre.”
Dan se se je prevesil v drugo polovico. Vasi so nedeljsko zapuščene, na cestah je še komaj kakšen 'človek. V pogovoru sva spet pri ljudeh. Najbolj jih vse skupaj razjezi dejstvo, da se vsako noč, ko opravljajo dežurstvo, kdo spomni in želi izvedeti to ali ono telefonsko številko. „Kot da smo služba informacij,” se je razhudil. „Pa dobro, to je še najmanj hudo pri našem delu, jezi pa človeka vseeno,” je menil.
Pa je delo vsaj cenjeno, povprašam? Nasmeh, malce grenak je spremljal njegov odgovor: „Tisti, ki rabijo pomoč, nas že cenijo, ko pa je treba kje iztakniti kakšen dinar, je pa drugače. V bistvu živimo in se vzdržujemo od bolne živali. So sicer tudi razne preventivne zadeve, za katere dobimo kakšen dinar, pa tudi to je končno vezano na žival. V zadnjem času nam kakšen dinar kane tudi od SIS-a za pospeševanje kmetijstva, pa ni ravno veliko.”
Še je pripovedoval Milan Lesjak. Bogata in neizčrpna je bila njegova pripoved. Morda zato, ker živi s svojim poklicem. „Nekaj je,” pravi „študirat greš z ljubeznijo do tega dela, nisem nezadovoljen, meni je to čisto všeč. Vsak dan si med ljudmi, Vsako hišno številko poznaš,” je zaključil.
Ura je lezla že tja proti peti popoldan, ko je prvič tisti dan pošteno sedel za mizo. Pa ne za dolgo.
Zdravljenje živali je del njihovega vsakdana
Čakali so ga tukaj, pričakovali so ga tam. Od ene domačije k drugi, iz enega konca doline na drugega.
Irena Jelen
Delo veterinarske postaje v Žalcu je organizirano v dveh oddelkih. Prvi je namenjen odkrivanju kužnih bolezni in zdravstvenemu varstvu živali. Kužne bolezni zatirajo s preventivnimi cepljenji proti steklini (letno 4000 psov), vso skrb pa posvečajo tudi zatiranju tuberi in kuge prašičev stveno varsft pomeni osnovno rije, ki ga opravlj ključno po domo radi česar opravijo okrog 5000 obiskov. Poleg osnovnega zdravljenja so v zdravstveno varstvo zajeli tudi operativne po-
Drugi oddelek je namenjen reprodukciji. Žalska občina sodi med redke izjeme, kjer opravljajo umetno osemenjevanje svinj po domovih, kar pomeni letno še dodatnih e600 obiskov. Poprečno osemenijo letno še 4500 govedi’
Veterinarska postaja, ki zaposluje pet veterinarjev in tri tehnike, opravlja tudi kontrolo prometa živali in živil živalskega izvora. Pri organizaciji veterinarske službe v občini je treba upoštevati še lastno veterinarsko službo „ ha farmah v Podlogu in Kmetijski zadru-
i
SSSlllP^
Konrad Muhovič v svojem mlinu
Kmečki' mlini v Savinjski dolini imajo večstoletno tradicijo. Še pred zadnjo vojno ni bilo reke ali potoka, kjer se ne bi vrtela mlinska kolesa. Kmetje so mleli pšenično in koruzno zrnje za krušno moko, phali proseno in ajdovo kašo, pražili in stiskali olje iz bučnic in opravljali druga dela.
Ker so ta opravila sodila predvsem mladim, ni manjkalo petja pa tudi harmonika se je oglašala. Povojni čas je bil grobar kmečkih mlinov. Kmetje so začeli opuščati pridelovanje pšenice, sejali so več industrijskih rastlin in tako kmečki mlini utihnili.
MLIN V GRAJSKI VASI ŠE VZTRAJA
Med starimi kmečkimi mlini, ki še meljejo, je nad sto let star mlin Konrada Muhoviča v Grajski vasi. Ko smo obiskali 73-letnega mlinarja, nas je povedel v mlin, visoko naložen z vrečami zrnja in moke. Dejal je, da ima preveč naročil in če bi hotel ustreči vsem, ki iz svojega zrnja želijo dobro domačo moko, bi moral mleti tudi ponoči, tega pa ne zmore. Sam je, mladi se ne zahimajo za mlinarski poklic, zato dnevno melje po 10
ur, kar je več kot dovolj za njegove stare kosti.
Res pa je, da je mož trdoživ in vrečo moke zlahka preloži kamor je treba. Žito v meljavo sprejema ob sobotah, ko mu pomaga zet, da gre delo hitreje od rok. Ob sobotah tudi izdaja moko.
ŠKODA JE BILO STARIH KMEČKIH PECI
Z mlinarjem Konradom smo se^ deli v prijazni kuhinji in razpredali misli o nekdanjih časih, ko je bilo nič koliko plinov po dolini. Bil je to prijeten pogovor ob spremljavi vrtečih se treh valjev, ki so v mlinu ubrano peli kruh-kruh-kruh . . .
„Včasih se mi zdi, da sem se dovolj nagaral in da bo treba izpreči, pa potlačim to misel. Brez mlina ne bi mogel, življenje bi ne bilo več zanimivo, zato bom vztrajal, dokler bom mogel. „Dejal je, da se najlepše naspi v mlinu ob ropotu koles. Ce bi mlin obstal, bi bilo tudi konec spanja.
Ko se je pogovor zasukal na oživljeno kmečko meljavo, je mlinar dejal, da mu je bilo hudo pri srcu, ko so kmetje po zadnji vojni
podirali kmečke peči, opuščali pridelovanje pšenice in začeli kupovati kruh. „Rekel sem, da to ne bo dobro in da ni slajšega kruha od tistega, ki ga kmet pridela sam in zemlje pridelek v mlinu. Danes ugotavljamo, da ni bilo prav tisto podiranje peči. Med tem si je že marsikdo sezidal novo peč, žal pa skoraj ni več dobrih pečarjev;” •
V Muhovičev mlin prinašajo zrnje tudi ljudje z bližnjih hribov. V teh hribovskih zaselkih kmetje sicer nikoli niso kupovali kruha, čeprav je njihova zemlja bolj skopa kot v dolini. In tej svoji stari tradiciji, da dober kmet pridela kruh doma, so ostali zvesti do danes.
Muhovič v glavnem melje pšenico (dva tipa moke) in koruzo, nekoč pa je mlel tudi ajdo in druga žita.
Še bi se pogovarjali, a je mlinar Konrad vstal in se opravičil, češ da ga čaka delo v mlinu. Segli smo mu v še vedno krepko dlan ter mu zaželeli še mnogo dobre moke.
L. Trstenjak L. Korber
Ujeli smo čas, ko so bili Crepin-škovi iz Zg. Grušovelj doma. Gospodinja Zofija se je s kuhalnico v rokah vrtela ob štedilniku, gospodar Jože je na dvorišču ribal zelje, hči Sonja pa je brskala po traktorju. Dekle se očitno dobro spozna na stroje, zato ni naključje, da je bila kar dvakrat prvakinja na tekmovanju oračev.
Ko smo sedli za mizo v kuhinji, je Sonja zagreta pripovedovala, da so letos zaradi suše pospravili skromnejši pridelek hmelja in da bo tudi za živino zrasle manj krme kot sicer. S hmeljem imajo veliko dela, saj meri hmeljišče 1,5 ha.
V hlevu smo našteli 20 goved, od tega precej krav molznic sivorjave in frizijske pasme. Živina je rodovniška in ker spoštujejo pregovor, da krava pri gobcu molze, pridelajo dovolj mrve za domače potrebe. Travnike in njive izdatno gnojijo s hlevskim gnojem in tudi z mineralnimi gnojili. Letno jih potrosijo okoli 10 ton. Čeprav gnojila niso poceni, pri nakupu ne varčujejo s sredstvi, saj se zavedajo, da bodo le tako mogli več pridelati.
Letno prodajo po 30.000 litrov mleka, ki je zelo kvalitetno, saj doseže tudi do 4,5 tolščobne stopnje. Seveda če bf morali vso živinsko krmo kupovati, ne bi imeli dohodka. Vse zemlje je devet ha, od tega 6,5 ha obdelovalne. S travnikov letno pospravijo-3 do 4 košnje, napolnijo pa tudi silos.
Ker za delo ne najemajo delovne sile (je tudi ni), pride na tri ljudi veliko opravil. Pomagajo si s stroji. Pšenice in krompirja pridelajo le za domače potrebe, vsa ostala proizvodnja pa je namenjena živinoreji.
Sonja je ne več mladima staršema v krepko oporo in kmetija bo prišla v dobre roke. Starša pričakujeta, da se bo Sonja v kratkem poročila in na dom pripeljala dobrega kmeta, kar je tudi njena želja. Problem, ki, nam ga je zaupala, je le v tem, ker njen fant prav tako želi ostati doma na posestvu in s tem izpolniti željo staršev. Pa bodo problem že nekako razrešili, v to ne dvomimo, saj je Sonja brhko in bistro dekle.
Ko smo se pogovarjali o tem, po kakšni ceni kmet danes prodaja svoje„viške, so Crepinškovi ugotavljali, da se cenovne škarje zapirajo v kmetovo škodo. Reprodukcijski materiali se namreč dražijo tudi dvakrat hitreje, kot pa se dvigajo cene kmetijskih pridelkov. Zato kmetov dohodek usiha in je treba varčevati ter hkrati z dobrim delom večati proizvodnjo.
Ker so se Crepinškovi odpravljali na polje, smo se poslovili z njiho1 vim povabilom, da pridemo po trgatvi pokušat novo vino. Seveda bomo prišli, saj je takšnih prisrčnih vabil vse manj.	L. Tk.
L. Kr.
Sonja, dvakratna prvakinja v oranju
Casi se spreminjajo
Mladi se vračajo na kmetije
Casi, ko je kmečka mladina množično odhajala v mesta z Željo, da bi boljše živela, so minili. V bitki za hrano dobiva zemlja vse večjo veljavo in temu klicu je sledilo že veliko mladih in se vrnilo na kmetije.
Med njimi je tudi mladi Ivan Krašovc iz Pongraca. Deset let je delal v bližnjem kovinarskem obratu, kjer so ga cenili kot dobrega delavca, na pomlad pa se bo vrnil domov na kmetijo. Res je, da je Ivan vsa leta nazaj v prostem času pridno obdeloval zemljo (doma tudi ves čas stanuje z družino), vendar se zaradi službe ni mogel v celoti posvetiti kmetiji.
Ko smo ga pred dnevi obiskali v Pongracu, nam je dejal, da druge izbire ni. Starša sta že v tistih letih, ko potrebujeta počitek. Posestvo meri 20 ha, od tega je devet ha obdelovalne zemlje, dovolj dela za vse. V lepo urejenem hlevu imajo 30 glav goved, od tega največ pitancev, v svinjaku pa 20 prašičev.
Pomeni, da imajo glavni dohodek od prodaje živine. Letos so namenili prodati 10 . pitanih bikov in 12 prašičev v skupni teži 6200 kg. Cene niso stimulativne, zlasti še, če bi morali vso mrvo kupovati. Ker pa večino mrve pridelajo doma, še gre. Dela je dovolj za vse, tudi za Ivana, ki bo prevzel posestvo.
Res pa je, da vsa zemlja ni v ravnini in je treba več delati. Se
dobro, da je kmetija dobro opremljena s stroji. Nekoč, kot se spominja Krašovc-starejši, pa je bilo treba zemljo zorati in vse pridelke zvoziti z voli, kar je bilo zamudno pa tudi več je bilo ročnega dela. Danes je s stroji vse lažje in' hitreje.
Kot so nam povedali Kraševčevi, bodo še naprej usmerjeni v živinorejo in tej bodo podrejali vso ostalo proizvodnjo. Sedaj drenaži-rajo travnik nad domačijo, da bo zraslo več dobre mrve.
Med našim obiskom so polnili silos s koruznico in travniško mrvo. Pripravili bodo 120 kub. m. silaže, kar bo zadoščalo za živino.
Poleg silaže imajo namreč veliko • suhe mrve in tako krmil v glavnem ne bo treba kupovati.
Ivan Krašovc: „Še naprej bomo posvečali vso skrb živinoreji. Poleg pitancev si želimo vsaj 10 dobrih molznic. Ker naraščaja v lastnem hlevu nimamo, bo treba nekaj mladih plemenk dokupiti. Zelo drage so, pa tudi težko jih je dobiti, vendar bomo nekako že zmo-gli.
Letošnji pridelki niso najboljši, pač zaradi suše, ki je tudi v Pongracu povzročila precej škode oziroma zmanjšala pridelke.
L. Trstenjak L. Korber
Krašovcev oče in sin Ivan med delovnim pomenkom
KAČEVA MAMA MARICA
— Veste, ko so prišli trenutki, da je v tem, na videz šibkem telesu popustilo vse, sem rekla: „Ne! Zakaj? Nekje v moji notranjosti sem razločno slišala glas: Mati si. Žena. Gospodinja in gonilna sila Ka-čevega grunteca.
Glas me je dvignil in me še danes pri štiriinsedemdesetih krepko drži. Vsi vemo prastari rek, da ni vse zlato, kar se sveti. In takšno je na-
še življenje. Ce si šibak in krhek, te zdrobi, če si pa znotraj trhel, pa bodi še tak orjak, te življenje podhodi, zmelje!
Spoznal sem jo nekako pred petindvajsetimi leti. Prišli smo igrat Glavni dobitek in po igri smo iskali, kje bomo najbolje postreženi.
—	Fantje, dekleta, kar v Kačevo gostilno!
In smo jedli in pili, plesali in se veselili, saj je bilo tistikrat v Kače-vem salonu vse kot na dlani, tudi umetniške slike in klavir v kotu.
—	Nekdaj, pred vojno, so bile v Gotovljah tri gostilne, pripoveduje mati Marica. V našo so zahajali predvsem mladi ljudje, pa tudi učitelj in župnik sta bila stalna gosta. Slavka Šlandra se prav dobro spominjam. Zelo duhovit in preprost je-bil. Nismo vedeli, da je tako pomemben funkcionar, da hodi v Gotovlje predavat. Rada, res rada sem stregla gostom in če sem le utegnila, sem se pridružila omizju, kjer so peli naše lepe slovenske pesmi. Zdi se mi, da je v Gotovljah včasih vse pelo, od-otrok do najstarejših.
otroškega veselja, hkrati pa je zahtevala, da so se zarana privajali na delo in družinsko disciplino.
Takšno jo poznajo vsi. Če jo kaj teži, ne pokaže. Nekako načrtno vzdržuje v družini vedrino. In rada ima otroke, svoje vnuke in še vrsto sosedovih otrok. Ne, ona res ne misli na svoja leta. Zna se vživeti v otroški svet, v svet odraslih in vselej je nepopisno vesela, če v vasi pridobijo kaj tiovega. „Naprej, vedno le naprej!” je njeno geslo. Zaupa v mlade. „Ne samo igra, delo, delo osrečuje človeka,” vselej poudarja.
Pred leti, ko se je smrtno ponesrečila hčerka Bernarda, je bil to zanjo najtežji udarec, ki ga bo čutila do smrti. Pustila je dva otroka: Marka in Matejo. Potem se jima je priružila še Simona. Čeprav njeni vnuki, pravi, da so to njeni otroci. Tudi mož Tone ji je umrl. Zanj pravi, da je imel svoje „muhe”, vendar je bil srčno dober. Že od nekdaj v hiši niso poznali prepira. Mati ji je zgodaj umrla. Oče se je v drugo poročil in dobila je mačeho. Toda zanjo to ni bila mačeha bila ji je prava srčna mati od katere se je veliko naučila. Oče je čez dan kolaril, zvečer pa je v domači gostilni raztegoval meh frajtonarice. Ne samo mlajšim, tudi starejšim so šle melodije v pete, ob tem pa so po težkem delu pozabili na utrujenost in vsakodnevne težave.
Kljub svojim letom budno spremlja tudi naš sedanji položaj, za katerega pravi, da ga bomo rešili le z delom in samo z delom. Res, veliko smo naredili in škoda bi bila, da bi vse pustili vnemar, ob zaključku pa dodaja: Če je srečna večina krajanov, sem srečna tudi jaz, Kačeva mama Marica iz Gotovelj. Ob skorajšnji 75. obletnici pa še veliko zravja in mladostne vedrine!
Drago Kumer
KADROVSKE VESTI
Ivo Demač
Bil je v najlepših letih in prepoln ustvarjalnega poleta, zato je njegova prerana smrt boleča za vsej ki smo ga poznali, z njim sodelovali in ga cenili. Ivo je kot zagret gostinski delavec in krajan polno živel s krajem in krajevno skupnostjo, v kateri je pognal korenine. Kot družbenopolitični deiavec je veliko prispeval za razvoj krajevne skupnosti Braslovče, veliko prijateljev in sodelavcev pa si je pridobil tudi na novem službenem mestu na Vranskem.
Ivo Demač se je rodil leta 1926 v Artečah pri Brežicah, otroška leta pa so mu tekla v Parižljah. V vojni vihri je Ivo spoznal, kje mu je mesto, zato se je domov vrnil kot borec Prekomorske brigade. V KS Braslovče se je z vsem poletom vključil v delo. Bil je aktiven društveni delavec, deloval je v TVD Partizan, vrsto let je bil med prvimi v gasilskih vrstah in še bi lahko naštevali. Z vsem zanosom se je posvetil ustanovitvi in vodenju prvega turistično gostinskega podjetja Braslovče, posebej so ga cenili v GD Parižlje — Topovlje, kjer je bil predsednik, tajnik pa blagajnik in predsednik nadzornega odbora. Ni mu bilo časa, ki ga je žrtvoval na raznih področjih družbenega življenja in ustvarjanja, najdemo ga med prvimi pri raznih akcijah, bil pa je tudi dober in iskren prijatelj in tovariš. Veliko bi še postoril, a je kruta smrt presekala njegovo življenjsko pot. Za njim je ostala vrzel, ki jo zlasti boleče občutijo njegovi krajani, spomini
Kačeva mama, ki se sicer piše Baš, je nekaj izrednega. Nikdar slabe volje, za vsakogar najde toplo in prijazno besedo. Izredno čuteča ženska, ki pa zna biti tudi stroga. Pravi, da svojih otrok: Bernardko, Toneta, Marijo in Janeza ni nikdar preveč razvajala. Dovolila je, da so imeli dovolj
Nikola Trivan je bil razrešen dolžnosti vodenja organa za postopek o prekrških občine Žalec, za v. d. pa je izvoljena Vera Vozlič, dipl. pravnik, dosedanja sodnica za prekrške.
—1
Marija Volavšek je bila imenovana za ravnatelja VIO TOŽI) osnovna šola Ivan Farčnik-Buč Vransko, dosedanji ravnatelj Drago Cehner pa je postal sekretar občinske zveze DPM.
GOSTOVANJE TRŽAŠKEGA OKTETA
V okviru večletnega sodelovanja med Prosvetnim društvom Slovenec iz Boršta in Prosvetnim društvom Ivan Cankar iz Tabora je minulo soboto in nedeljo gostoval v Taboru in Gotovljah zamejski tržaški oktet. Predstavil se je z narodno pesmijo Primorske in Benečije. Oktet je navdušil številne poslušalce z uglašenim petjem.
_____________________L____
Stabilizacija da, toda...
Oskrbovanka doma na Polzeli se je za pozornost pionirjev in mladincev zahvalila
Doklej še
Na borih 68 kvadratnih metrih prostora v stanovanjskem bloku je nakopičenih že nekaj časa približno 18.000 strokovnih, poljudnoznanstvenih, mladinskih in drugih knjig. Prostori Občinske matične knjižnice so vsak dan bolj utesnjeni in prenatrpani, knjige pa so namesto na knjižnih policah našle svoj prostor kar na tleh in na nepreglednih kupih. Zaradi tega marsikatera knjiga obleži nedotaknjena, saj se med vsemi kupi res ni
mogoče znajti in poiskati dela, ki bi ga rad prebral redni obiskovalec, ali pa tisti, ki ga je pot slučajno zanesla v matično knjižnico.
luui knjige imajo določeno materialno vrednost. V bitki za sle-, herni dinar pa kaže, da nam je v občini za to bilo kaj malo mar. Namesto da bi v nekaj letih od kar so nastale težave že končno našli ustrezen prostor za delo knjižnice, prepuščamo knjige žalostnemu propadanju. Res je, da so novi
prostori knjižnice predvideni v kulturnem domu, vendar bomo kulturni hram šele pričeli graditi. Dotlej pa usoda knjig najbrž ne bo drugačna.
Ne nazadnje je knjiga in zlasti odnos do knjige tudi odraz človekove kulture. Glede na to, kako se v občini odraža ta odnos, bi se kaj lahko povprašali o naši kulturi, o tem, kakašna je naša kultura zavest.
-ij-
OBČINSKI KULTURNI DOM BODO ZAČELI GRADITI	SPOMLADI
Žalčani so, kar zadeva prostore za kulturno življenje, veliki reveži, saj še poštene gledališke dvorane nimajo. In vendar je Žalec razgibano gospodarsko in kulturno središče večjega dela Savinjske doline, pa tudi sedež občine, ki po svoji razvitosti ne sodi med zadnje.
Pomeni, da kulturni dom potrebujejo kot vsakdanji kruh. Drži tudi, da so v prejšnjih letih, ko za sredstva ni bila taka stiska kot danes, nekateri manjši kraji v občini pozidali lepe kulturne domove in je tako sedaj na vrsti Žalec ne glede na restrikcije pri naložbah.
Kdaj in kako začeti z gradnjo tega prepotrebnega objekta je bila
tema razgovora s predsednikom občinske skupščine Žalec Viljemom Petkom, ki je hkrati tudi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo občinskega doma kulture. Ko nam je obrazložil sedanje skromne možnosti, je dejal, da bo za začetek gradnje možno dobiti potrebna sredstva iz referendumskega samoprispevka, tako da bi spomladi začeli graditi. Res pa je, da zdajšnja situacija narekuje varčevanje s sjedstvi, zato so se odlo-ßüi za skromnejše in cenejše rešitve. Bodo pa takšne, da bodo zagotavljale nemoteno delo kulturnih institucij.
V novem kulturnem domu bo
JESEN V VRTCU
Tako só poimenovali praznovanje jeseni v vzgojnovarstvenem zavodu v Petrovčah. Na prireditev so otroci in vzgojitelji povabili vse otroke iz krajevne skupnosti Petrovče, praznovanja jeseni pa so se lahko udeležili tudi starši. Naj-
mlajši so prihod jeseni pozdravili s pesmimi o jeseni, spekli kostanj in jabolka, manjkal pa ni niti kmečki voz s poljskimi pridelki in strašilo, ki je predstavljalo tetko Jesen.
Prireditev so v Petrovčah pripravili za letošnji teden otroka. Poleg
med drugim dobila primernejše prostore tudi občinska knjižnica, {jki sedaj že več let životari v nemogočih prostorih. Novi etažni prostori sicer ne bodo takšni, kot so predvideli, a bodo zagotavljali nemoteno delovanje in če bo na voljo kdaj več sredstev, bo prostore možno dozidati.
Ker bo dom kulture zajet v novi del Žalca z NAMO, hotelom Gol-ding-Rubin in drugimi objekti, bodo skrbno pazili, da se bo lepo ujel v novo okolje in da pri tem ne bo oškodovan vrtec. Pripravljalna dela tečejp, kar vliva Žalčanom upanje, da gre to pot zares.
Tk.L.
praznovanja jeseni so teden, posvečen otrokom, obeležili še s predstavami malega kina, s predavajanjem risank, lutkovno predstavo, izleti in z raznimi Zabavnimi igrami.
Vabimo vas
PRIREDITVE V VRBJU
Ob praznovanju krajevnega praznika bodo v Vrbju pripravili več kulturnih in športnih prireditev. Tako se bo 6. novembra ob 15. uri predstavila članica SNG Maribor Milena Muhic z monodramo LIZIKA.
V	torek, 8. novembra, ob 19. uri pa kulturno društvo vabi na predstavo Donizettijeve opere DON PASQUALE, v kateri nastopajo znani operni mojstri Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik.
TEDEN DOMAČEGA FILMA
V	času tedna domačega filma si bomo lahko v naši občini ogledali reprizo premiernega programa, ki so ga podprle organizacije združenega dela in kulturna skupnost. Gledalcem se bodo predstavili tudi ustvarjalci posameznih filmov. Program je naslednji:
3.	11. ob 20.00 uri DIH — Šempeter
4.	11. ob 20.00 uri EVA — Polzela
5.	11. ob 20.00 uri BALKAN EXPRES — Žalec
6.	11. ob 20.00 uri CIFRA MOŽ — Vransko
7.	11. ob 20.00 uri NEKAJ VMES — Žalec
8.	11. ob 20. uri MEDENI MESEC — Šempeter
8.	il. ob 20.00 uri OPRE ROMA — Polzela
9.	11. ob 20.00 uri VONJ TELESA — Žalec
10.	11. ob 20.00 uri
TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI — Prebold
NOVE KNJIGE V SEPTEMBRU
Zbirka Zenit — Mladinska knjiga; Heinrich Boli — IZGUBLJENA Cast Katharine BLUM; Madelaine Brent — V ZNAMENJU TIGROVIH OCl; Ivan Aralica — KOŽA ZA BOBEN; Olga Ivinska — LETA S PASTERNAKOM; Sidney Sheldon — BES ANGELOV — Otokar Keršovani.
NAJBOLJ BRANE KNJIGE V SEPTEMBRU:
Jean Blot — SVETOVLJANI; M. M. Kaye — PALACA VETROV (1, 2, 3, 4); Oriana Falacci — PISMO NIKOLI ROJENEMU OTROKU; J. M. Simmel — UPANJE JE VSE; Guy Endore-Alexandre Dumas — KRALJ PARIZA; Simone Signoret — HREPENENJE OSTANE; Rudolf Pörtner — VIKINGI; Per Wästberg — ZRAČNA KLETKA; France Stele — GRINTOVCI; Janez Kajzer — S TRAMOVI PODPRTO MESTO.
KDOR POJE, SLABO NE MISLI
Takole pravi star slovenski pregovor. Čeprav velja prepričanje, da mlade zanima le disco glasba ali kaj podobnega, se tudi med njimi najde kdo, ki z veseljem pritegne stari, pa zato nič manj lepi .narodni pesmi.
Študentski pevski zbor v Žalcu zdru-vse tiste, ki jih zanima zborovsko
petje» in ki bi radi nadaljevali glasbeno izročilo naših prednikov. Da njihov trud ni bil zaman, dokazujejo številni uspešni nastopi.
Ali je med mladimi kdo, ki bi še rad naučil še kakšno pesem? Vse, ki vas zanima zborovsko petje, vabimo, da še javite zborovodji Franciju Rizmalu.
KOTIČEK ZA FOTOGRAFE AMATERJE
Prepričani smo, da vas je mnogo, ki se ukvarjate s fotografiranjem. Res je, da vam ne uspe vsak posnetek, gotovo pa je v vaši zakladnici kakšen zanimiv, ki ga bomo z veseljem objavili. V uredništvu smo se namreč odločili, da vam namenimo kotiček na kulturni strani; saj je fotografija del umetnosti.
Fotografije za objavo bo na predlog strokovne komisije oceni! uredniški odbor in jih tudi nagradil od 300 do 400 dinarjev. Izbiro motiva pa prepuščamo vam.
MLAD! O VARČEVANJU
VARČEVATI — beseda in dejanje, učimo se in vzgajamo, zato nam bo jutri laže. Le zakaj imajo naši starši težave? Saj je v naši pionirski hranilnici kot v banki, le v čem je razlika? Razmišljamo o varčevanju ...
NE NA RAČUN SLABŠE KVALITETE POUKA, MENIJO DELAVCI ŽALSKE VZGOJNOIZOBRA ŽE VA LNE ORGANIZACIJE
Nemalo kritičnih pripomb in negodovanj med starši in učitelji so sprožili predlogi stabilizacijskih programov vzgoje in izobraževanja, ki jih je pripravila Izobraževalna skupnost Slovenije. Delavci žalske vzgojnoizobraževalne organizacije so predlog programov podrobno obravnavali in pri tem zbrali vrsto kritičnih pripomb.
Predvsem so negodovali nad tem, da so predloge prejeli v času počitnic, torej v času rednih letnih dopustov pedagoških delavcev. Zaradi tega je bila javna razprava osnutka stabilizacijskega programa na pragu novega šolskega leta, ko so delavci že tako in tako dovolj obremenjeni.
Vzgojnoizobraževalna organizacija je načelno podprla akcijski načrt za uresničevanje stabilizacijskega programa, vendar s pogojem, da bo VIO pravočasno seznanjen z analizo izvajanja zagotovljenega programa v osnovnih šolah z vidika enotnosti šol, z oceno možnosti zagotavljanja sredstev za izvedbo zagotovljenega programa v Občinski izobraževalni skupnosti in da bodo pravočasno seznanjeni z analizo standardov, normativov in meril ter cen na področju osnovnega šolstva. Ker zagotovljeni program obravnavata Izobraževalna skupnost Slovenije in Občinska
izobraževalna skupnost različno, je po mnenju pedagoških delavcev v naši občini nujno poenotenje stališč. Menili so tudi, da pri različni stopnji razvoja gospodarstva v občinah ni možno govoriti o obveznem in dogovorjenem programu, saj bi učenci v gospodarsko različno razvitih občinah bili deležni različnih pogojev vzgoje in izobraževanja.
Za uresničevanje' stabilizacij-, skega programa na področju vzgoje in izobraževanja v naši občini so pedagoški delavci sprejeli tudi vrsto sklepov, ki so jih poslali Izobraževalni skupnosti Slovenije. Predvsem so ostro nasprotovali soudeležbi, ki naj bi jo plačevali starši. Oddelki podaljšanega bivanja naj bi pri organizaciji dela in njegovi vsebini prerasli v oddelke celodnevne osnovne šole in tako postali sestavni del osnovnega izobraževanja. Prav tako so se delavci vzgojnoizobraževalne organizacije na področju osnovnega šolstva in tudi na področju predšolske vzgoje odločno zavzeli za to, da se stabilizacija v vzgoji in izobraževanju uveljavlja le z boljšim delom, boljšo organizacijo, z zmanjševanjem stroškov, nikakor pa ne 4 na račun kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela.
■ Irena Jelen
KOSTANJ ZA STARČKE
„Kakor vsako leto v tem času, ko nam jesen prinaša darove, smo se spomnili na vas. Nabrali smo kostanja v želji, da se z njim posladkate. Vedite, da niste osamljeni in da na vas mislijo tudi pionirji in mladinci osnovne Šole Ljube Mikuž in vas prisrčno pozdravljajo.” S takšno vsebino so najmlajši iz omenjene šole izročili
pismo in dobrih sto kg kostanja oskrbovancem doma na Polzeli in doma Nine Pokorn Grmovje. Zgledna gesta pionirjev in mladincev osnovne šole Ljube Mikuž iz Žalca ni prva in starčke v obeh domovih vedno razveseli. Prav bi bilo, da bi bilo takšnih primerov še več.
Jk
PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK
BIU SMO V KRUŠEVCd M ŽABARAH
Člani MPZ smo dobili obvestilo, da gremo v mesto Kruševac, ki je z nami pobrateno. Zavladalo je veliko razburjenje in nestrpno smo pričakovali odhod. Končno je prišel ta težko pričakovani dan. Odpravili smo se zgodaj zjutraj. Vožnja je bila zelo dolga, saj smo se vozili kar do devetih zvečer. Med potjo smo se večkrat ustavili in si ogledali razne znamenitosti. Utrujeni smo končno prispeli v Kruševac, od tod pa naprej v Žabare, kjer naj bi prenočili.
Domačini so nas zelo prijazno sprejeli. Porazdelili so nas po domovih in tisti, ki niso pod svojo streho dobili nikogar, so jokali. Naslednji dan so domačini pozorno spremljali naš nastop, ko pa smo prišli v Kruševac, smo bili zelo razočarani in jezni, ker soldi poslušalci zelo nemirni. Najbolj pa se mi je ohranila v spominu njihova gostoljubnost in pripravljenost, da pomagajo, kar so dokazali že med vojno.
Želim si, da bi jih imeli še kdaj priložnost obiskati in da bi tudi oni obiskali nas, da bi jim lahko gostoljubje vrnili.	Dominika Sambolič,
OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec

Utrinki z izleta
Pred nedavnim smo se odpravili v pobrateno mesto Kruševac oziroma v vasico Žabare, ker smo pobrateni z njihovo osnovno šolo. Pot je bila dolga in utrujajoča, vendar je v avtobusu vladalo dobro razpoloženje.
Po vožnji z avtobusom, s katerim smo se vozili po obširnih ravninah, smo končno prispeli v naše glavno mesto Beograd. Tu smo si ogledali hišo cvetja. Imeli smo srečo, saj ni bilo veliko ljudi in smo bili takoj na vrsti. Zunaj grobnice smo še živahno klepetali, ko pa smo prišli bliže, smo utihnili kot na ukaz. Še najbolj pa smo ostrmeli nad stražo, ki se je v naši prisotnosti menjavala. Po odhodu iz te zgradbe smo si ogledali še objekt z vsemi lovskimi trofejami, plaketami in medaljami ter priznanji, ki jih je dobil tovariš Tito. Tudi njegove delovne rezidence nismo zgrefiB. Tam smo videli vse prostore, v katerih je delal, ustvarjal in počival. Posebej so se mi vtisnili v spornim vsi koledarji in ure, ki so nehale biti 4. maja 1980 ob 3. uri in 5. minut.
Nazadnje smo obiskali še muzej 2S. maj, kjer smo videli najrazličnejše darove. Videli smo tudi štafetne palice, ki jih je dobil naš maišaL
V	Žabare smo prispeli v večernih urah. Oh prijaznem sprejemu domačinov smo se odpravili proti šoli, kjer smo večerjali in se nato z gostitelji odpravili na domove.
Drugi dan je minil v znamenju našega programa, s katerim smo se gostiteljem zahvalili za sprejem, hkrati pa jim čestitali ob prazniku.
V	nedeljo smo se poslovili od naših gostiteljev. Iz avtobusa smo šeenkrat z očmi po.božali kraj, v katerem smo preživeli nekaj nepozabnih dni.	Ksenja Sredenšek,
OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec
Reka pripoveduje
Dovolite, da se predstavim. Žalostno, toda danes sem lena, umazana, brez življenja, rib in podvodnega rastlinja. Po krivdi ljudi sem polna odpadke» m strupenih snovi. Kadar sem hudo jezna, se razlijem iz svojega korita in poplavim. Na grmovje obesim vse odpadke. Domačinom in turistom pokažem, kako ravnajo z mano. Večkrat se vprašam, zakaj soptav v meni našli prostor za odpadke? Ljudem sem krasila bregove, jih bogatila s šumenjem. Obiskovali so me ribiči, čolnarji, kopalci. Sedaj pa sem vedno bolj osamljena, vendar je v meni še kanček upanja, da bom nekoč zopet živahna in čista.
Lucija Florjane, OŠ Vera Šlander, Polzela
Težko je vzgajati otroke
L
Očka in mamica sta odšla na izlet na Tiri®tev. V naši družini je pet otrok in meni, ki sem najstarejši, so stàrSi naročili, kaj vse motamo narediti, medtem ko bomo sami doma. Mama je naročila: „Zjutraj pomolzi krave, pelji mleko v zbiralnico in ženi živino past. Ob devetih prideta stric in teta.’*
Zjutraj sva z bratom Matevžem vstala že ob petih, pomolzla krave in odpeljala mleko. Zvozila sva gnoj iz hleva in nanosila steljo. Rudiju sem naroči!, na» pospravi dvorišče in ga pomete. Uprl se je: „Ne bom!” „Ne boš dobi! kosila,” sem mu odgovoril- .JNle bom!”’ mi je še enkrat zabrusil.
Vsi smo že nestrpno čakali strica m teto. Med čakanjem smo pomili in pobrisali posodo. Končno sta stric in teta le prišla in nas pohvalila. Dokler sino bih sami, so me otroci še kar ubogali, potem pa me niso več poslušali. Ko sem kosil travo, sem rekel Rudiju, naj gre past živino, pa ni maral, dejal mi je: „Ti. si še premajhen, da bi te ubogal!”” Primazal sem mu nekaj krepkih zaušnic. Heleni sem naročil, naj mi prinese iz vrta paradižnike, pa mi je odvrnila; „Saj imaš sam čas!” Stresel sem jo za ušesa. In tako se je nadaljevalo. Težko sem čakal, da se vmqio starši in me rešijo odgovornosti. Zdaj razumem, zakaj je mama včasih čisto obupana, saj je otroke vzgajati res težko.
Marko Završnik, OŠ Braslovče
imamo zobno ambulanto
V ambulanti delata zobozdravnik in sestra. Medicinska sestra Irena skrbi, dà imamo zdrave zobe. Vsako leto septembra dobimo kartončke, s katerimi smo naročeni pri zobozdravniku. K zobozdravniku moraš hoditi redno. Zobozdravnik je zelo prijazen. Meni je velikokrat vrtal in popravljal zobe; Irena, medicinska sestra pa mu pomaga; dela zmesi za zalivke ter razkužuje zobozdravstvene pripomočke. Sestra Irena nas velikokrat opazaijja: „Umivajte si. zobe! Ne jejte bombonov! Umivajte zobe po vsakem obroku!”
Jaka Mežnar, OŠ Ljuba Mikuš
Zobozdravnik na šok
Na prejšnji šoli ni bilo zobozdravnika, zato smo morali hoditi k zobozdravniku v zdravstveni dom. Tam je htlo velikokrat mnogo ljudi. Ko smo dobili novo šolo, smo dobili tudi svojega zobozdravnika. Kmalu smo ga sprejeli kot prijatelja in dobrega zobozdravnika, enako pa tudi njegovo pomočnico. Oba sta nam v veliko pomoč, rada nam dajeta nasvete, kako si moramo očistiti zobe. Ko smo US majhni, smo se ga zelo bali, a sedaj smo se ga navadili, ker zelo dobro popravlja zobe. Lahko smo veseli, da ga imamo na šoli. Včasih so bile to sanje, ki so se sedaj spremenile v resničnost.
Jože Sadnik, OŠ Žalec
ik,
J
RUBRIKA Ni LADIH • RUBRIKA MLADIH
Mladi ne smejo biti le opazovalci
„ Opažati smo začeli naraščajočo nezanimanje mladih za delo v mladinskih ali drugih organizacijah, ki včasih meji že na malodušje. Tako je pred tedni na programsko volilni konferenci v Žalcu ocenil delo mladih v današnjem trenutku dosedanji predsednik OK ZSMS Žalec Danilo Baste.
Ko je govoril o vlogi in položaju ZSMS je menil, da le-ta v svojem načinu dela zagotavlja mladim široke možnosti vključevanja v vse tokove političnega, samoupravnega, delegatskega in družbenega dogajanja, vendar pa se vse bolj opaža, da „določen del mladih ostaja na obrobju družbenega dogajanja. „Zaradi tega,” je dejal Danilo Basle, „moramo doseči akcijsko in idejno enotnost mladinske organizacije s programom, ki bo odražal resnični interes mladih za reševanje družbenih, ekonomskih in političnih problemov. „Pri tem bodo morali mladi pokazati in uporabiti vse svoje znanje in sposobnosti in se
vključiti v reševanje težav . . . „ne le kot opazovalci, temveč kot akterji vseh dejavnosti," je pribil Danilo Basle.
V razpravi so mladi iz osnovnih organizacij nanizali vrsto problemov in težav, ki tarejo mladinsko organizacijo. Razpravljala so izpostavili predvsem: premajhno zanimanje krajevnih skupnosti za mladinsko prostovoljno delo, nezainteresiranost za ljetovanje klubov OZN v nekaterih šolah in krajevnih skupnostih ter preslabo povezovanje občinske konference z osnovnimi organizacijami v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
. Na volilno-programski konferenci so mladi sprejeli program-ske usmeritve za delo v priirod-njem obdobju in potrdili tudi nova pravila o delovanju in organiziranju občinske konference. Konferenca je s tem potrdila nov način dela CMC ZSMS Žalec, ki v swop profesionalni sestavi ne bo iinda več organizacijskega sekretarja, temveč samo sekretarja. Takšna sestava zahteva, da se bo težišče dela preneslo v posamezne komisije, sekretar pa naj bo predvsem koordinator dela.
Konferenca je izvolila tati novo vodstvo. Za predsednika OK ZSMS Žalec so mladi izvolili' Bojana Pevca iz osnovne organizacije Petrovče, funkcijo sekretarja pa bo v prihodnje opravljala dosedanja organizacijska sekretarka Irena Terglav.
Irena Jelen
TUDI STARŠEM JE POTREBNA j VZ60JA V CESIUM PROMETU
so menili udeleženci problemske konference Pionir v prometu.
Kako smo v žalski občini poskrbeli za varnost otrok v cestnem prometu in kaj bo treba ukreniti v naslednjih letih, da bomo ohraniličimveč otroških življenj — to so bita vprašanja, na katera so iskali odgovore na letošnji problemski konferenci Pionir v prometu. Le-ta je bila v začetku oktobra v
Žalcu.
Kljub temeljitemu strokovnemu delu šol, vrtcev, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, postaje milice in krajevnih skupnosti ter vseh drugih, ki skrbijo za varnost otrok v cestnem prometu, so lani ceste ponovno zahtevale svoj davek. Podatki nišo razveseljivi: v žalski občini so bili lani otroci in mladoletniki (do 18 let) udeleženi v 44 prometnih nesrečah, pri čemer so bili v 16 primerih glavni povzročitelj nezgod, trije otroci pa "so izgubili življenje. V primerjavi s prejšnjimi leti je število nesreč približno enako, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da narašča število nesreč s smrtnim izidom.
Kje so vzroki? Prometna vzgoja na šolah in vrtcih je sicer organizirana v različnih vzgojnoizobraže-valnih oblikah v okviru učnega programa in v izvenšolskih dejavnostih. Na začetku šolskega leta so redno izvedene akcije Varno v šolo, na šolah delujejo prometni krožki, učenci sodelujejo na tekmovanjih
Kaj vfeš o prometu. Šolarji lahko opravljajo tudi kolesarske izpite oziroma osmošolci tudi izpite za voznike mopedov. Vsa prizadevanja in napori učiteljev in vzgojiteljev, mentorjev, miličnikov in drugih pa so večkrat brez pomena, ker večina staršev pri vzgoji otrok v cestnem prometu stoji ob strani. Še več. Dogaja se, da vodijo starši otroke po prometnih poteh proti 'vsem prpmetnih predpisom. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima v svojih programih tudi predavanja za starše, vendar so zelo slabo obiskana.
V razpravi so poleg nezainteresiranosti staršev nanizali udeleženci še vrsto vzrokov, ki povzročajo, da življenja najmlajših ugašajo na
asfaltu. Ko so razmišljali o večji varnosti otrok na javnih cestah, so udeleženci zahtevali dodatno postavitev prometnih znakov in označb na cestiščih. Dejstvo, da je na prehodih za pešce več nezgod in žrtev kot pa izven njih, daje namreč misliti, da so prehodi na nepravih
NAS PA TO NE ZANIMA
Tako bi si lahko razlagah odnos žalskih osnovnošolcev do letošnje problemske konference Pionir v prometu.
Konference so se namreč udeležili predstavniki vseh Šol in krajev žalske občine, ie iz žalske osnovne šole ra bito nobenega udeleženca. Potrebni so bili posebni telefonski pozivi, da je eden izmed žalskih osnovnošolcev ie našel čas in se udeležil konference.
Res je, da konferenca sama po sebi še zdaleč ne bo odpravila vseh težav in nevarnosti v cestnem prometu, ki prežijo vsak dan na rame najmlajše. Res pa je tudi, da je v vsej obrani ravno Žalec najbolj prometno središče in mesto, kjer je vsak dan nevarnostim v prometu izpostavljenih največ otrok. Zato ne bi bilo odveč, če bi učenci in vsi tisti, Id skrbio za varnost otrok v prometu na žalski osnovni šoS, pokazali malo več zanimanja za prometno varnost svojih varovancev.
i. mestih ali pa se pešec in vozhik ne zavedata enakopravnosti v prometu.
Razpravljala so obravnavali tudi problem pod razbijanja prometne vzgoje. Memli so, da je v prihodnje nujno večje podružbljanje te vrste vzgoje in sicer tako, da bodo vključili kar največ posameznikov in ustanov, ki bodo skrbele za varnost otrok v cestnem prometu: Se zlasti pa je nujna večja angažiranost komisij za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri krajevnih skupmo-. stih, kjer so doslej v glavnem živele le na papirju.
Pionirji in ostali udeleženci problemske konference so ob koncu sprejeli vrsto konkretnih sklepov, v katerih so zahtevali ureditev varnih prehodov na najbolj nevarnih in prometnih delih cest, večjo in aktivnejšo vlogo pionirjev prometnikov, nošenje opozorilnih znakov (rumenih rutic in kresničk) ter zagotovitev varnih prevozov otrok v šolo. šolarje so opozorili tudi na to, da morajo biti kolesa v prometu tehnično brezhibna in opremljena, za kar bodo morali poskrbeti predvsem stara. Nekatere izmed predlogov in stališč so s problemske konference posredovali tudi republiški konferenci Pionir v prometu, ki je bila nekaj dni zatem v Celju.
Irena Jelen
Športno
srečanje
Na področju športa in rekreacije uspešno sodelujeta krajevni skupnosti Prebold in Vinska gora. Prebold je najboljša mestna krajevna skupnost. Vinska gora pa vaška krajevna skupnost v tekmovanju za najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. Obe krajevni skupnosti se vsako leto srečala, tokrat je bilo to srečanje^ Marija Reki.
NIMAJO VSI POSLUHA ZA KLUBE OZN
„ Nezanimanje za delo in obstoj klubov OZN v delovnih organizacijah in večini krajevnih skupnosti ter pomanjkanje mentorjev sta največji oviri pri našem delu, ” so menili členi klubov OZN, ki sosekonec septembra zbrali v Žalcu na letošnji programsko-volitni konferenci.
V poročilih o delu v lanskem letu je bilo rečeno, da v občini dduje te sedem klubov OZN in sicer na osnovnih šolah Vransko, Polzela, Prebold, Šempeter, Žalec, Griže ter pri OO ZSMS na Polzeli.
Klubi, ki so v statutu ZSMS opredeljeni kot oblika dela ZSMS in nasild vzgoje in izobraževanja za mir, mednarodno sodelovanje in razumevanje med mladimi, se trudijo razširiti svoje delovanje tudi na delovne organizacije in krajevne skupnosti ter na tistih osnovnih šolah, kjer le-ti še ne delujejo. Letošnje šolsko leto nameravajo ustanoviti kluba v osnovnih šoiah Petrovče in Braslovče.
Poleg načrta o razširitvi svojega delovanja so mladi na konferenci sprejeli tudi vsebinski program dda, ki zajema predavanja o razmerah v svetu, organizacijo tekmovanja v poznavanju problematike OZN ter razne konkretne akcije. Mlade velja pohvaliti, saj so program dela zelo skrbno izdelali vse do konca šolskega leta in ga opranih tudi z roki in nosilci posameznih nalog in zadolžitev.
-ijj-
!Z KRAJEVNIH SKUPNOSTI
POLZELA
Praznik krajevne skupnosti
Srečanje gasilcev veteranov
S slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti Polzela so v začetku tega meseca na Polzeli končali enotedensko praznovanje krajevnega praznika. Seja je bila v gasilskem domu v Ločici, udeležila pa sta se je med drugimi tudi predsednik skupščine občine Viljem Petek ter predsednik IS Ervin Janežič. Osrednji govornik je bil predsednik sveta KS Polzela Drago Lubej, ki je uvodoma govoril o pomenu praznovanja in o doseženih uspehih, v nadaljevanju pa o nalogah, ki jih še čakajo.
Najpomembnejša je graditev mrliške vežice, ki naj bi se pričela že letos, sredstva pa bodo črpali iz krajevnega samoprispevka. Precejšen del sredstev so v krajevni skupnosti namenili že obstoječim objektom.
V tednu dr,i so pripravili vrsto športnih prireditev, za kar gre priznanje TVD Partizanu Polzela,
Po daljšem obdobju razgovorov med	krajevnima	skupnostima
Polzela in Parunovac iz občine Kruševac tečejo zaključni razgovori o pobratenju med tema dvema krajevnima skupnostima. Predsedstvo	občinske	konference
SZDL in družbenopolitične or-
razsiavo likovnih del Srečka Skobe meta in Janija Rebca, v avli OS Vere Šlander pa recital klavirskega kvarteta RTV Ljubljana.
Na seji so podelili tudi priznanja KS. Prejeli so jih:	Gasilsko
društvo Ločica, KO ZSMS Polzela, Marija Slokar, Miha Satler in Jaka Jeršič; pohvale pa sta dobila Zinka Terglav in Milan Kos. Hortikulturno društvo Polzela je podelilo priznanje za čisto okolje in lepo cvetje. Prejeli so jih: Tovarna nogavic. Garant, Cvetko Rakun, Dana Orti, Ivica Zbičaj-nik, Zinka Novak, Mijo Antonič, Franc Bašič, Ana Orešnik, Ela Kolšek, OS Vere Šlander Polzela in Gasilsko društvo Ločica.
Na sliki: Predsednik skupščine KS Polzela Ivan Poteko podeljuje priznanje kmetu Mihu Satlerju iz
Založ.
Tekst in foto: T. TAVČAR
ganizacijc Polzele sp pobudo podprle, listino pobratenja pa naj bi podpisali naslednje leto ob praznovanju občinskega praznika. Sicer pa osnovni šoli Polzela in Parunovac že dobri dve leti uspešno sodelujeta.
'	jk
V okviru meseca požarne varnosti so v Grižah pripravili srečanje gasilcev veteranov, katerega se je udeležilo preko 150 članov — veteranov. Občinska gasilska zveza šteje trenutno 240 članov. Ob tej priložnosti so počastili tudi spomin na 28 veteranov, ki jih od zadnjega srečanja ni več med njimi. Ob velikem številu gostov so izvedli tudi krajši kulturni program, v katerem jc sodeloval zbor Lastovka iz Pizde.
Janez Meglič, predsednik OK
SZDL Žalec, se je gasilcem zahvalil za njihov prispevek k razvoju gasilstva in za njihovo ddo v gasilskih organizacijah ter za sodelovanje v družbenopolitičnih manifestadjah.
Poudaril je tudi njihov ddež pri izgradnji sodalističnega samoupravnega sistema. O razvoju in dosežkih gasilstva je govoril Alojz Kuder, medtem ko je o operativni dejavnosti spregovoril Anton Gros, ki je opozoril, da bo naslednje leto gasilski kongres v Mariboru.
Gasilci naše občine so se že vključili v predkongresno ddovanje, saj so v ta namen že sodelovali na tekmovanju pionirjev. Mladi gasilci iz Grajske vasi so na njem zasedli tretje mesto v Sloveniji.
Poročal je tudi o organiziranosti gasilcev v naši občini. Kar v dvanajstih društvih delujejo tudi ženske desetine. Zanimivo je tudi, da je industrijsko gasilsko društvo TT Prebold ob svoji 110-letnid delovanja načrtovalo vključitev 110 žena v gasilske vrste, vključilo pa se jih je kar 130.
Poudariti velja tudi, da se Občinska gasilska zveza Žalec po
strokovnosti in množičnosti uvršča na drugo mesto v republiki.
Gasilci-veterani so bili nad nanizanimi uspehi navdušeni, saj so le-ti dokaz, da njihovo delo ni bilo zaman ter da so postavili trdne temelje gasilstva v občini.
Na srečanju so petim gasilcem veteranom podelili posebne plakete. Prejeli so jih: Franc Audič iz Žalca, Franc Kavalar iz Levca, Ludvik Muhovec iz Braslovč, Franc Oset, st. iz Drešinje vasi in Martin Vošnak iz Prebolda.
Srečanje se je nadaljevalo v obujanju spominov na prve začetke gasilstva, medvojne čase, med nje pa se je vpletel marsikateri šaljiv dogodek iz njihovega delovanja.
-n
ŠE 0 GASILSTVU NEKDAJ
Srečanje veteranov gasilcev je izzvenelo tudi v obujanju spominov na začetke gasilske dejavnosti. ko so še z vedri gasili požare. 95-letni Anton Kovač, ustanovni član gasilskega društva Vrbja, se še dobro spominja ročne brizgalne. ki sojo vrbenski gasilci dobili leta 1931. Za tiste čase je bila seveda zelo moderna. Za svojo dejavnost so morali gasilci zbirati sredstva s prirejanjem veselic v Blaževi gmajni. Pravijo, da jim je takrat vedno rad ponagajal dež in še to. da so pijačo za veselico hladili kar pod Blaževo brvjo in namesto rib so ribiči včasih ujeli steklenico vina.
PREBOLD
GRIŽE
Pobratenje s KS Parunovac
Nova blagovnica je na vidiku
Informiranje v KS
Problematika preskrbe, ki že lep čas pesti preboldsko KS, ki se z doselitvijo prebivalcev vedno veča, dobiva prve rešitvene signale. Dolgo je trajalo, in sedaj izgleda, da smo dočakali. V teh dneh bo staro gospodarsko poslopje, ki je na poti novi blagovnici, porušeno in kmalu se bodo pričela dela. Izvajalec gradbenih diel bo GIP Gradis — enota Celje. Blagovnica
naj bi bila končana v roku 10 mesecev, se pravi, da bi nekako ob krajevnem prazniku meseca septembra že bila končana in predana svojemu namenu. S tem bi preskrba tudi v Preboldu dosegla zadovoljivo raven in ne bi bilo na njen račun toliko pripomb, kot jih je sedaj.
D. NARAGLAV
Pogovori o pobratenju
Že tri leta se spletajo prijateljske vezi med KS Prebold in KS Slavko Šlander iz Maribora. Ta krajevna skupnost je KS Prebold odstopila tudi model za ulitje doprsnega kipa Slavka Šlandra, kipa, ki je letošnjo spomlad doživel skrunitev vandalov in sprožil val Ogorčenja tudi v tej mariborski krajevni skupnosti. Sodelovanje med obema krajevnima skupnostima še posebno dobro poteka med obema borčevskima organizacijama. Vsako leto se srečujejo in tako so se srečali tudi pred kratkim v Preboldu. Iz Maribora oz. te KS je prišlo
50 borcev in predstavnikov KS. Gostitelji so jih odpeljali na ogled jame Pekel, rimskih izkopanin in preboldskih zanimivosti. Pred spomenikom žrtvam fašizma je vse udeležence seznanil z NOB na tem področju tov. Anton Kotnik, nato pa so gostje položili pred spomenik tudi venec v počastitev preboldskih žrtev. Od tod pa so se odpeljali v planinski dom v Marija Reki, kjer je sledilo prisrčno tovariško srečanje. Stekli pa so tudi pogovori o pobratenju med obema krajevnima skupnostima.
D. Naraglav
Srečanje z upokojena
Vsako drugo leto pripravijo v Keramični Liboje srečanje z upokojenci. „Srečni in ponosni smo na nove pridobitve in dosežene gospodarske rezultate,” je menila večina udeležencev srečanja. Srečanje je obogatil nastop folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane.
Med glasili, ki so namenjena obveščanju krajanov, je tudi glasilo krajevne skupnosti Griže. Doslej so izdali štiri številke, v katerih so predstavili krajevno skupnost, krajevne dejavnike, njihovo ddo ter poročilo o opravljenem delu za preteklo leto, pa tudi finančni načrt krajevne skupnosti in občinskega praznika. Objavili so tudi načrt razdelitve finančnih sredstev za vzdrževanje nekategoriziranih cest. Podrobno pa so v glasilu predstavili krajanom delo posameznih organov krajevne skupno-
sti, društev ipd. Eno izmed številk so v celoti posvetili občinskemu prazniku ter tradicijam NOB v kraju. Objav ili so tudi pisma talcev, ki so bila razstavljena na razstavi Talci na Štajerskem.
Tako glasilo informira krajane o delu in življenju kraja, jih seznanja s tekočimi dogodki, jih vabi na prireditve, seznanja pa jih tudi z zgodovino kraja.
Kljub stroškom, ki niso tako neznatni, prejme glasilo vsaka družina v krajevni skupnosti.
-n.
Načrtovati in uskladiti delo
V	Grižah sta se ločeno sestali vodstvo PD Zabukdvica in KK ZZB NOB Griže. Namen obeh sestankov je bil načrtovati in uskladiti delo v tekočem in v naslednjem letu. Tako morajo planinske organizacije še v tem mesecu pripravit: program dela za naslednje leto, ki namenja veliko pozornost gojenju tradicij NOB. Vodstvo PD je pripravilo okvirni program dela. ki ga je nato obravnavalo še predsedstvo KK ZZB Griže.
Na obeh sestankih so se dogovorili, da bodo podprli načrt pionirske skupine, ki bo konec tega meseca obiskala Dobovo pri Brežicah, kjer jc bila ustreljena prva talka na Slovenskem — Ivanka Ura-njek, po kateri nosi ime pionirski odred na OŠ Nade Cilenšek. Ob obletnici smrti Nade Cilenšek, konec letošnjega leta, pa bodo pionirji obiskali kraj na Moravskem, kjer je Nada Cilenšek padla.
V	programu za naslednje leto bodo največ pozornosti posvetili
dvema osrednjima dogodkoma: 40-letnici uničenja bunkerja kurirjev pod Gozdnikom; ko sta padla dva kurirja, (ob tej priložnosti bodo pripravili pohod krajanov in planincev k omenjenemu bunkerju) in osrednjemu pohodu ob spomenikih NOB v Savinjski dolini v spomin na september 1944, ko sta v Zagrebenu padla dva partizana, in v spomin na znano hajko v Zahomu in pod Mrzlico oktobra 1944.
Borci in planinci načrtujejo tudi več izletov v' kraje, znane iz NOB, udeležili se bodo različnih pohodov, ki so že tradicionalni, želijo pa obuditi tudi proslavo na Čreti v spomin na prvo frontalno bitko na Štajerskem, hkrati pa naj bi pripravili tudi pohod ob spomenikih NOB na tem delu Dobrovelj, kot jih pripravlja PD Polzela na vzhodnem delu Dobrovelj.
Seji sta dokazali, da se da s sodelovanjem v krajevni skupnosti marsikaj doseči.
-0
Niso prihranili te denarja, tudi spoznali sose
Stanovalci stolpnice v Ulici heroja Staneta 7 v Žalcu so lahko vzor marsikateremu hišnemu svetu, saj so se kar sami lotili beljenja hodnikov. S tem niso prihranili le denarja, temveč so se med seboj tudi spoznali. Razen redkih izjem, ki v akciji niso sodelovale, so se stanovalci z dobro voljo lotili dela, hkrati pa odkrivali mnogo skupne-
ga, česar prej ob vsakodnevnem srečevanju niso odkrili. Tako jih je delo zbližalo, dogovorili pa so se tudi za marsikatero bodočo akcijo.
Uspešno opravljeno delo so ob zaključku proslavili v sobi hišnega sveta, ki jim bo sedaj pomenila vse kaj drugega kot doslej. Prav pa bi bilo, da bi jim sledili tudi drugi hišni sveti.
Srečanje lovcev na Gozdniku
Organizatorji letošnjega tradicionalnega srečanja lovcev iz Prebolda in Hrastnika, imenovanega trolov, so bih člani lovske družine Griže. Vse je potekalo po ustaljenem lovskem običaju. Zarana zjutraj so se zbrali pri lovskem domu na Gozdniku, kjer jim je dober ulov zaželel oktet rogistov. Preko sedemdeset lovcev se je podalo v bogastvo narave, jutranjo tišino pa so prekinjali njihovi zvesti spremljevalci. Vreme jim sicer ni bilo naklonjeno, zato tudi plena baje ni bilo. Nekdo od domačinov pa je hudomušno dejal, da so jih vodiči vodili tam, kjer ni divjačine.
Ko so se okrog dvanajste ure vrnili, je bilo treba najprej poskrbeti za zdravilo proti prehladu, nato pa je stekel razgovor o lovu. Milan Lesjak je srečal skupino enajstih muflonov, tudi drugi so jo videli, zato 6o že držalo. „Lisice skoraj ne srečaš več, največ je pernate divjadi”, je pripovedoval Miro Vedenik. Ker pa so lovci ljubitelji narave, se nad slabim ulovom niti niso hudovali; mnogi so namesto divjačine iskali raje štorovke. Srečanje so zaključili s srnino omako, s pogovorom in dogovorom, da se naslednje leto zopet srečajo.
jk
Predsednik LD Griže Stanko Žagar izroča predstavniku LD Hrastnik priznanje za uspešno sodelovanje.
TRNAVA
Novo gasilsko vozilo '
V KS Trnava so prod dnevi predali namenu novo gasilsko vozilo, ki je stalo 800 tisoč din. Polovico sredstev so zbrali krajani s samoprispevkom. Na sliki: Novo gasilsko vozilo ter predsednik GD Trnava Oto Rančigaj s šoferjem Alojzom Mojzesom
T. TAVČAR
SEJMA SMUČARSKE OPREME
_ Smučarski klub GOZDNIK Žalec bo v dvorani HMEZAD v Žalcu pripravil v dneh od 18. do 20. novembra SEJEM RABLJENE EN NOVE SMUČARSKE OPREME, na katerem se bodo smučarji lahko po ugodnih cenah opremili za smučanje. Hkrati bodo na sejma včlanjevali v Smučarsko zvezo Slovenije, saj imajo njihovi člani še posebne ugodnosti.
V tem času bo tudi Smučarski klub Prebold pripravil svoj sejem rabljene in nove opreme v prostorih osnovne šole v Preboldu.
Domiselna darila Ljubljanske banke
Zobozdravstvena delavca v šolski zobni ambulanti na osnovni oli Peter Šprajc-Jur v Žalcu sta bila nemalo presenečena nad domiselnimi darili LJUBLJANSKE BANKE v Žalcu, ki je svojim pridnim mladim varčevalcem podelila zobne ščetke, škatlice za milo, brisače in drugo, s amer so izkazali tudi velik posluh za preventivno dejavnost v občini. Tako se je LJUBLJANSKA BANKA priključila vrsti delovnih organizacij, ki na ta način spodbujajo in pomagajo pri preprečevanju bolezni in s svojo pozornostjo prispevajo k zmanjšanju obolelosti oziroma k ohranitvi zdravja.
SMUČIŠČE NA GOZDNIKU PRED OTVORITVIJO
Dela v zvezi s pripravo smučišča na Gozdniku se v teh dneh končujejo. Od začetnih del do danes je preteklo nekaj več kot dve leti. V tem času so se iz skromnih družbenih sredstev, predvsem na osnovi združevanja dela in sredstev občanov, organizacij združenega dela in obrtnikov, opravile številne naloge, ki omogočajo začetek obratovanja vlečnice in s tem tudi uporabo smučišča.
Posamezne aktivnosti niso bile vezane zgolj na urejanje smučišča, kjer so bila potrebna zemeljska dela, položitev drenažnih cevi, posek gozda, odstranitev kamenja, kjer je bilo treba zasejati travo, temveč tudi vsa dela v zvezi z izgradnjo vlečnice. Zaradi pomanjkanja sredstev vlečnica ni bila naročena pri proizvajalcu vlečnic, marveč pri posameznih proizvajalcih, med katerimi so tudi Zarja, Ferralit in
V odlični organizaciji ŠŠD in TVD Partizana je bil finale jesenskega krosa naše občine. V finalu je nastopilo 312 udeležencev, skupaj s predtekmovanjem pa kar 2842 udeležencev.
Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: mlajši pionirji (letnik 1971) Jaka Jurkovič, mlajše pionirke: Saša Breznikar loba OŠ Prebold); letnik 1970 — Joško
Teniške vesti
Na jesenskem prvenstvu pionirjev, ki ga je pripravila Teniška sekcija TVD Partizan Žalec, je sodelovalo 14 pionirjev. Najboljši je bil ponovno Sergej VUČER. ki je v finalu premagal Matjaža Sf IČIČA z rezultatom 2:0. Tretji je L■ lože FRAS. Najboljši trije so
druge. Obilico dela je zahtevala tudi izgradnja vlečnice, ki je zahtevala posek gozda, zemeljska dela in montažo, ki so jo opravili delavci nekaterih naših organizacij ter obrtniki.
Poleg tega pa je bilo treba izvesti še vrsto nalog, ki so širšega družbenega pomena.
Odbor za izgradnjo smučišča je s sodelovanjem Gozdnega gospodarstva in Občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste izvedel obsežna dela na treh kilometrih dostopne ceste ter ubidii spodnji del smučišča z ustreznimi parkirnimi prostori. Kmetija Petrove, ki se bo usmerila v kmečki turizem in leži ob spodnji postaji vlečnice, je dobila telefonski priključek. Odbor je opravil ogromno dela pri izgradnji elektro priključka v dolžini 2,5 km. Potrebno je bilo
Livk (OŠ Vransko). Jolanda Felicijan (OŠ Prebold); starejši pionirji (letnik 1969) Marko Svet (0Š Polzela). starejše pionirke Marina' Blajh (OŠ Prebold); letnik 1968—Matjaž Krk in Alenka Bošnjak (oba Center usmerjenega izobraževanja Žalec); mlajše mladinke: Borica Iva-noč; mlajši mladinci — Branko Čečulovič (oba CUI Žalec); starejše mladinke: Ivica
prejeli tudi kolajne.
Pred nedavnim pa je turnir v tenisu organizirala NAMA Žalec. Turnir je dobro uspel, žal pa je bil zaradi bolezni nekaterih boljših igralcev nekoliko okrnjen. Med 12. udeleženci je bil najboljši Silvo LAKNER pred Jožetom KUČER-
izkopati jame in posekati gozd. Drogove pa so prispevali lastniki gozdov. Tako bo območje med Gozdnikom in Mrzlico imelo elektriko, ki je speljana do domačij, in bo osnova za vse potrebe v naslednjem obdobju. Pri opravljanju prostovoljnega dela so poleg občanov Griž sodelovali delavci, predvsem iz Gradnje Žalec in iz SIP-a Šempeter. Vrednost vseh del z opremo bo preko 12 milijonov dinarjev, od tega več kot polovica v obliki prostovoljnega dela, brezplačnega materiala ali prostovoljnih prispevkov: Pomen te akcije je gotovo mnogo širši, saj ne gre le za smučišče, temveč so se na tem območju z njo uredile številne življenjsko pomembne naloge, ki omogočajo hitrejši razvoj tega obrobnega in nerazvitega območja.
Pevnik (Partizan Polzela): članice: Damjana Piki (Savinjski magazin Žalec); člani: Anton Žohar (SIP Šempeter); veteranke: Marija Urankar (Savinjski magazin Žalec); veterani: Veno Satler (Gradnja Žalec). Po trije iz vsake kategorije so se udeležili tudi republiškega tekmovanja (kros Dela), ki je bil pred dnevi v Ljubljani in se dobro odrezali.	T. TAVČAR
JEM in Stanetom NOVAKOM.
Nama Žalec se je tako pridružila organizatorjem tenisa v Žalcu, kar zgovorno dokazuje, da tenis prodira tudi v delovne organizacije. V NAMI zagotavljajo, da bodo njihovi turnirji tradicionalni.
V. C.
Vsi na Golte z letno karto
Kljub znanim problemom, s katerimi se že vrsto let ubada rekreacijsko-turistični center na Golteh, kaže, da bo letos tam smuka le zagotovljena. Iniciativni odbor za razvoj tega centra in turistično-gostinska organizacija PAKA iz Titovega Velenja sta že začela z akcijo VSI NA GOLTE Z LETNO KARTO, v kateri bodo prodajali celoletne karte v vseh štirih občinskih centrih (Celju, Žalcu, Mozirju, T. Velenju).
Tako bo celoletna vozovnica v predprodaji veljala za odrasle
3.000	dinarjev, za mladino do
15.	leta pa 2.500 dinarjev. Sicer pa bodo enake vozovnice veljale v prosti prodaji 3.600 in
3.000	dinarjev. Tako je celoletna vozovnica v predprodaji znižana kar za 17 odstotkov, zanjo pa je možno tudi obročno odplačevanje pri nakupu preko organizacij združenega dela.
Za dnevno karto bo treba odšteti odraslim 300 dinarjev, mladini do 10. leta pa 200 dinarjev, za poldnevno karto in nočno smuko pa bo potrebno odšteti odraslim 220 in mladini 150 dinarjev.
Poskrbeli bodo tudi za organiziran prevoz, tako da bodo povečali prevoze rednih prog in ski busov iz Celja in Titovega Velenja.
V C
v_______________________y
Srečanje ^ pohodnikov Savinjske poti
Pred enajstimi leti so člani različnih planinskih društev uredili Savinjsko planinsko pot. ki poteka po obronkih doline. Z njo so predstavili planincem Dobrovlje, jamo Pekel.
- Cemšeniško planino. Mania Reko, Gozdnik in druge planine. Ker so ob, tei priložnosti ugotovili, da Tovsti vrh in Resevna nista planinsko povezana, so pot potegnili še do njiju.
Savinjsko planinsko pot. ki je zelo priljubljena, ie do sedaj prehodilo več kot 970 pohodnikov: samo v letošnjem letu jih je bilo 78. Organizator-letošnjega srečanja je bilo Planinsko društvo Železničar iz Celja. na njem pa seje zbralo več kot sto planincev. Po pozdravnem govoru predsednika društva tov. Florjančiča je o poti spregovoril tudi, Božo Jordan, kije med drugim poudaril, da bi bilo potrebno izdati o poti nov vodnik.
To srečanje je le-eno izmed srečanj, ki sojih planinci- pripravili v letošnjem jubilejnem letu; vsa pa so, izzvenela v poudarjanju enotnosti planinskih vrst in s pregledom uspehov na tem področju.
Omeniti velja tudi. daje bil pred dnevi zaključen tečaj za planinske vodnike. Tako so se planinske vrste okrepile z 20-timi novimi vodniki, ki so ob zaključku tečaja opravili turo na vrhovih v okolici Gornjega grada.
Planinci, združeni v meddruštvenem odboru, so organizirali tudi množično proslavo ob 90-letnici SP SPD v Grižah, nato proslavo v Gornji Savinjski dolini, odprli pa kočo na Menini in na Klemenči jami.
—an
Na krosu 2842 udeležencev
VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO
V naši občini smo letos pripravili vrsto trim akcij, med najbolj množičnimi pa so bile Vsi na kolo za zdravo telo. Akcije so pripravili v raznih društvih, krajevnih skupnostih in tudi v nekaterih delovnih organizacijah. Na posnetku vidimo delavce in delavke tovarne nogavic na trim kolesarjenju.
T. TAVČAR
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Ekspozitura ŽALEC
Čestita
za 31. oktober, svetovni dan varčevanja
vsem svojim varčevalcem in poslovnim sodelavcem.
_______1-------------------------------—
GALVANIZACIJA METKA KOS Ločica 2 h, POLZELA
takoj sprejme nekvalificiranega delavca za cinkanje v gal-vaniki.
CVETLIČARNA JOŽICA GOLAVŠEK,
VRANSKO 143 a,
obvešča cenjene bralce, da je na Vranskem v upokojenskem domu odprta nova cvetličarna, ki posluje vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure.
Se priporočam.
Jože KOPUŠAR, Žalec, Kardeljeva 43 prosi najditelja očal z dioptrijo 4,5—5, svetlo kovinskih okvirjev, da jih proti nagradi vrne na gornji naslov.
BALINIŠČE ODPRTO
Društvo upokojencev Žalec je s pomočjo Telesnokulturne skupnosti in krajevne skupnosti Žalec zgradilo balinišče v športnem centru. Sami pa so opravili precej udarniškega dela.
Ob odprtju balinišča so se pomerili z balinarji iz Titovega Velenja.
Natečaj za solidarnostna stanovanja
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Žalec, je na zadnji seji sprejela VII. natečaj za solidarnostna stanovanja. V njem razpisujejo po deset solidarnostnih stanovanj v Preboldu, v Libojah in na Polzeli. Rok za dostavo prošenj je do 25. novembra 1983, zato naj prosilci oddajo vloge v svojih delovnih organizacijah ali pri strokovni službi skupnosti.
Tovarna porcelana v Gotovljah
Letos mineva že šestdeset let od-štrajka v tovarni porcelana v Gotovljah, pri družbi Wessely. O tej tovarni v Krajevnem leksikonu Slovenije takole: »Ob cesti proti Sv. Jederti je takrat stala in obratovala Kurnikova poljska opekarna. Tu je b'la tudi keramična tovarna, ki jo je ustanovil Josip Horak iz Prage. Obratovala je od leta 1866 do 1926. nakar so v njenih prostorih izdelovali električne likalnike.«
V tej tovarni je lastnica Wesselyjeva odpustila marca 1903 enajst delavcev zgolj zato, ker so bili strokovno organizirani. Sploh je bil v tej tovarni kršen zakon o delovnem času. saj so mnogokratdelali ob nedeljah, ne da bijim obračunali nadure. Včasih so morali delati po 17 ur na dan. Že leta 1885 je bil z novelacijo obrtnega reda uveden v Avstroogrski enajsturni delovni čas za tovarniške delavce. Mezde so bile nizke. Najslabše samo 20 do 40 kron mesečno, najbolje plačani pa so dobili 60 do 70 kron mesečno. Delavstvo je bilo tedaj že združeno v strokovne organizacije pod vplivom te ali one politične stranke. Vincenc Muchitsch iz Gradca je takoj po odpustitvi delavcev osebno posredoval pri Wesselyevi in pri dr. Jožetu Sercenu. kije bil tudi delničar. Kratko so ga odpravili: »Delamo tisto, kar hočemo!« Po -štirinajstdnevnem odpovednem rokuje bilo enajst delavcev kljub vsem posredovanjem odpuščenih, zaradi česar so delavci začeli štrajkati. Naj omenimo, da je strokovni tajnik Muchitsch iz Gradca sodeloval tudi pri veliki stavki zasavskih rudarjev leta 1903. Franc Rozman v knjigi Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem stavke iz leta 1911. ki jo omenja Krajevni leksikon Slovenije. ne omenja. To stavko v keramični ìovami v Go-tovljah so vodili: Jakob Goršek. Franc Jordan in Andrej Vipotnik, ki so bili izgnani v Wilhelmsburg pri Dunaju. Stavko-leta 1903 pa soorganizirali socialni demokrati, saj se je za delavce takrat zavzel tajnik njihove strokovne organizacije. Stranka pa je tedaj delovala na marksistični razredni osnovi. Vendar pa še ni jasno, kdo je organiziral drugo stavko, saj je znano, da so v tem času v Žalcu ustanovili krščansko socialno društvo, katerega predsednik je bil Jernej Meh, kije hotelo pridobiti delavce na svojo stran.
Viri: Franc Rozman: Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem. Borec. 1979.
Krajevni leksikon Slovenije. III. DZS 1976.
<»
V
Lov na lisico
Radioamaterji celjske regije so se prve dni oktobra pomerili v amaterskem radio-gonimetriranju. Tekmovanje je pripravil radioklub YU-3DŽA iz Žalca na terenih krajevne skupnosti Griže.
Kljub slabemu vremenu seje tekmovanja udeležilo lepo število tekmovalcev, najštevilnejši pa so bili člani radiokluba YU3EOP iz Celja.
Radioklub iz Žalca se je tudi tokrat izkazal z dobro
organizacijo-in dokazal, da si je v svojem dveletnem delovanju pridobil vse potrebne izkušnje za izvedbo tudi tako zahtevnih prireditev. In še rezultati najboljših treh. ki bodo sodelovali na republiškem prvenstvu v Sevnici: 1. mesto Matej ZDOVC, radioklub YU3CNO. 2. mesto Peter ZAVRŠEK. radioklub YU3EOP in tretje mesto Tomaž PETAVER. radioklub. YU3EOP.
M. Krajšek
Posojila le za zadružno gradnjo
V zadnji številki Delegata :a seje skupščin samouprav-tih interesnih skupnosti je bil tbjavljen predlog dobitnikov »osojil za stanovanjsko izg-adnjo iz vzajemno združenih iredstev. Nekateri občani so )b tem imeli pomisleke, mis-eč da je krog dobitnikov preozek, kajti sredstva združujejo vsi zaposleni. Nà sa-noupravni stanovanjski ikupnosti smo izvedeli, da je
predlog usklajen s pravilnikom. ki določa-, da lahko kredite dobijo le graditelji v okviru stanovanjskih zadrug. Na ta način naj bi v občini preko zadrug spodbujali družbeno usmerjeno gradnjo. Ker pa imamo trenutno v občini le zadrugo v Žalcu, v Preboldu je v ustanavljanju, so do posojil opravičeni le člani žalske zadruge.
Jk
VELEBLAGOVNICA
—
rioidd d«e* s. pred durmi.	.---- ™
zato obiščite NAMO — Veleblagovnico
SS9
kjer smo dobro založeni s konfekcijo in pleteninami.
Hkrati lahko tu nabavite vse, kar potrebujete za dom
in družino.
V prejšnji številki Savinjskega občana smo v primerjavi z lansko bero napovedovali slabšo letino jabolk na Mirosanu. Izkazalo se je, da so se v svojih predvidevanjih tudi na Mirosanu ušteli.
Namesto predvidenih dvesto vagonov jih je bilo letos kar petdeset več. Precej so jih izvozili v Nemčijo, dobro pa gredo tudi na domačem trgu.
Simbol, da sem? Ne, ne, preveč nas je že!
Skrbimo za zdravega otroka
V okviru osnovne zdravstvene dejavnosti posvečajo v Zdravstvenem domu v Žalcu vse večjo pozornost skrbi za otroka. Kasnejše zdravje otrok je namreč v veliki meri odvisno od prizadevanj za njegov pravilen razvoj že pred samim rojstvom. Zato so v Zdravstvenem domu pred tedni organizirali tečaj Priprava na porod, ki se ga je na začetku udeležilo trinajst bodočih mamic.
Tečaj naj bi bil predvidoma sestavljen iz dveh delov; prvi del naj bi potekal v času zgodnje nosečnosti, drugi del pa v zadnjih mesecih nosečnosti. Skupno je predvideno 20 ur tečaja, na katerem se lahko bodoče mamice brez-
plačno seznanijo z osnovami prehrane matere in dojenčka, z osnovno nego. pripravo na porod in drugimi značilnostmi. ki spremljajo nosečnost. Razgovorom so priključene tudi sprostitvene in dihalne ter razne druge vaje.
Takšna oblika dela se sedaj prvič pojavlja v žalskem zdravstvenem domu. Pred leti so sicer že bili organizirani krajši tečaji, v zadnjem času pa je bila vsa skrb za zdravega otroka pred rojstvom omejena na krajša predavanja, ki so jim nosečnice lahko prisluhnile kar v čakalnici. V zdravstvenem domu menijo., da bodo z nasveti lahko pomagali marsikateri bodoči mamici ins tempri pomogli tudi k zdravemu razvoju otrok že pred rojstvom.
Poročali smo že, da je osnovna Sola Vlado Bagat Braslovče prejela prehodni pokal za osvojeno prvo mesto v regiji za najbolje urejeno šolo in njeno okolico. Pokal jim je izročil prof. Zoran Vudler v imenu Celjske turistične zveze. Učencem, delavcem in vodstvu šole čestitamo za priznanje.
ŽALSKI PLANINCI GRADE KOČO
Žalsko planinsko društvo je eno redkih, ki nima svoje planinske postojanke. Majhen lesen objekt na Bukovci že dolgo ne zadošča potrebam. Po nekajletnih pripravah je akcija končno stekla. Režijski odbor, ki ga vodi Ivo Robič, si prizadeva, da bi objekt do zime zgradili do prve plošče. Ker sredstev ni na
pretek, so se v društvu odločili, da bodo kočo zgradili s prostovoljnim delom. Delovne akcije so vsako soboto iti nedeljo, za to društvo vabi člane in druge občane, naj jim priskočijo na pomoč s prostovoljnim delom. Z dosedanjo odzivnostjo, pravijo, niso najbolj zadovoljni.
OPROSTITE, ZAPIRAMO
Odločili smo se. da po sestanku stftpimo na »špricer« v gostišče Hmezadove gostinske organizacije, da bi nadaljevali razpravo s sestanka. Pa nam jo ni uspelo.i saj nas je kmalu po prihodu natakar opozoril, da zapirajo. Med tem je okoli nas že skrbno
pospravil stole. Tedaj so se urini kazalci približevali pol-deveti zvečer. Kmalu je sledilo drugo opozorilo in smo nekaj minut pred deveto zapustili gostišče, je le-to že bilo zaklenjeno. Komentar najbrž ni potreben, primer pa tudi ni osamljen.	jk
FOTOKRONIKA
V vrtnariji Semenarne Ljubljana v Drežin ji ii za letošnji dan mrtvih vzgojili okoli 13 tree
ji vasi so
tudi za letošnji dan mrtvih vzgojili okoli 13 tisoč pajkovk, mar jetk in velikocvetnih krizantem. Kot nam je povedal vrtnar Mirko Podgoršek, bo letošnja cena od 60 do 70 din.
T. Tavčar
DA NE POZABIMO