>k Gorenjska smučarska središča so v teh počitniških dneh živahna kot že dolgo ne. Turistični delavci si manejo roke, saj prazne postelje domala ni moč dobiti, polne roke dela pa imajo tudi gostinci in žičničarji. Kaže, da tek na smučeh še zlepa ne bo izpodrinil dragega vijuganja po strminah. Napol prazni ostajajo celo »vaški« kuclji, čeprav so, večinoma opremljeni z vlečnicami, kot nalašč za začetnike in manj zahtevne smučarje. In, kar je glavno: poceni veselje ponujajo. — Foto: H. J. XXXIV. Številka 3 stanovitelji: občinska konferenca SZDL Pteaenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka Rpk Trtic - Izdaja Časopisno podjetje ilvlas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 16. 1. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko —-- ----------1— JNapredek le z večjim izvozom In produktivnostjo Rast proizvodnje naj bi bila letos 2,5 odstotna, od tega predstavljata največji delež produktivnost in izvoz - Uvoz surovin le za 3 odstotke večji - Se enkrat pretresti že izdana soglasja in prijave za uvoz opreme Da bi uresničili zahtevne cilje, K\i si jih zastavljamo za novo n\rednejročno obdobje, se mora- Vo Lakoi, torej že letos lotiti Jtrateftko zahtevnih nalog, ki Utemeljijo na kvalitetni proizvodnji in gospodarjenju in pre- (Aegati tiste smeri slabili/a ci j- '^kega ravnanja, ki temeljijo j'^olj na omejitvah, je za zadnji Aeji zborov slovenske slupsčine, j»k pred novim letom, poudaril 'anez Zemljarič . Kot ključni nalogi, ki sta po-taj, da lahko hitreje napredujejo in trajneje odpravljamo nakopičene slabosti in težave, je iredsednik opredelil nadaljnje »zvijanje in krepitev samoupravnih družbenoekonomskih Vdnosov in vsestransko uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije. Razvoj samoupravnih IdnoMv terja, da ima delavec v Mruienem delu večji vpliv na |v«e oblike zbiranja, združevanja in porabe denarja družbene reprodukcija. Z predvidenim novim načinom in novimi roki za poravnavanje obveznosti v svobodni menjavi dela v družbenih dejavnostih pa bo omogočena enakomernejša razporeditev obveznosti, ki je bolj usklajena z možnostmi ustvarjalcev sredstev in potrebami izvajalcev. Tudi nadaljnja preobrazba bančništva in kreditne politike, ki temelji na zakonu o združenem delu, mora omogočati delavcem v združenem delu, da bodo s svojim glasom prispevali k učinkovitejši in smotrnejši porabi denarja. Zaradi domačih razmer in gospodarskega stanja v svetu, so letos možnosti za rast industrijske proizvodnje majhne. Zato so predvidevanja, da se bo družbeni proizvod povečal za 2,5 odstotka, realna. Ob takšni rasti bi bili sposobni reševati nekatere že tradicionalne probleme. Tako se moramo letos še hitreje usmerjati v tehnološko - zahtevnejšo proizvodnjo. Se naprej bo potrebno smotrno zaposlovanje, saj se zaposlenost ne bi smela povečati za več kot 1,2 odstotka. To pa pomeni, da bo potrebno več kot polovico rasti družbenega proizvoda ustvariti z večjo produktivnostjo dela, kar je težka obveznost ob podatku, da je letos znašala produktivnost v prirastu družbenega proizvoda komaj 40 odstotkov. Drug pomemben pogoj za predvideno rast družbenega proizvoda je povečanje izvoza blaga za najmanj 8 odstotkov, kar bi nominalno predstavljalo najmanj 18 odstotkov. Le z izvozom bo mogoče zagotavljati nemoteno in hitrejšo rast ter povečevati dohodek. Da bi spodbujali napore za povečanje izvoza bo letos še naprej veljala progresivna lestvica za oprostitve pri davku na dohodek v izvoz usmerjenih organizacij združenega dela; zagotovljeni jim bodo krediti za izvoz, združevale pa naj bi tudi relativno manjša sredstva za razširjeno reprodukcijo gospodarske infrastrukture. Razen tega naj bi osebni dohodki v teh organizacijah hitreje povečevali kot v drugih organizacijah združenega dela. Letošnja resolucija predvideva 3 odstotno rast uvoza surovin in repromateriala, brez nafte. To pa pomeni, da se bo potrebno dobro dogovoriti, kaj je nujno potrebno uvoziti, da bo proizvodnja normalno tekla. Tudi uvoz opreme je še omejen. 2e izdelana soglasja in potrjene prijave bo treba najpozneje do konca marca še enkrat pregledati in se dogovoriti le za uvoz tiste opreme, ki je v skladu z merili za spremembo sestave gospodarstva. L. H. Družbeni položaj obveščanja Prepletanje pravic in dolžnosti Informativna in propagandna dejavnost dobivata na družbeni veljavi, saj je celovito področje obveščanja in obveščenosti eden temeljev socialističnega samoupravnega sistema in pogoj za ustvarjalno vključevanje človeka v dograjevanje sistema in delegatskih odnosov. V medsebojnem prepletanju pravic in dolžnosti pri obveščanju in obveščenosti, v zagotavljanju pogojev za uresničitev načela, da je pravica slehernega biti obveščen in hkratna dolžnost obveščati druge, dosegamo končni cilj: podružabljanje obveščanja in propagandne dejavnosti. Mesta za ljubosumje in rivalstvo med zadolženimi in usposobljenimi za to dejavnost ne bi smelo biti. Obveščanje in propaganda sta celovito področje, kjer je za vsakogar dela na pretek: od komisij za obveščanje in propagando Zveze komunistov in centrov za obveščanje in propagando do svetov za informiranje pri SZDL in odborov pri sindikatu, 1NDOK centrov, glasil združenega dela in krajevnih skupnosti ter sredstev javnega obveščanja občinskega, regijskega in širšega pomena. Dvomov in različnih stališč do družbenega položaja in vloge vsakega od omenjenih je vedno manj, zato bo kazalo več naprezanj vložiti v oblikovanje čim bolj enotnega sistema obveščanja in propagande, ki bo zagotavljal ob usposobljenih kadrih in trajno zadostnih finančnih sredstev brez utrujajoče dirke za sredstvi hitro, temeljito, prepričljivo, družbenopolitično bogato, objektivno in jedrnato informacijo tako za doma kot tudi za tujino. Da smo kos temu delu dokazujejo meseci izrednih razmer med boleznijo in ob smrti predsednika Tita, ko je sistem obveščanja in propagande deloval kot dobro utečen stroj. Njegovo kolesje se mora prav tako ubrano vrteti tudi sedaj, ko obveščanje in pripaganda nista zgubili na pomenu. Gorenjsko posvetovanje o obveščanju in pripagandi, sklicano na pobudo predsedstva centralnega komiteja ZKS, je pokazalo, kam na tem področju usmeriti delo. Niso bili redki primeri, da sta bila obveščanje in pripaganda »pozabljeni« pri oblikovanju srednjeročnih planov osnovnih nosilcev planiranja in vanje je bilo treba naknadno, tudi na silo skozi »stranska vrata.« To sicer ni preveč vzpodbudno, vendar je prav zato treba vztrajati, da je obveščanje del našega vsakdanjega dela in načrtovanja. Dograjevati bo treba še naprej sistem obveščanja v Zvezi komunistov in družbenopolitičnih organizacijah na sploh na frontni osnovi, kadrovsko in organizacijsko krepiti organe, organizacije in sredstva obveščanja, sposobna delovati v normalnih, zaostrenih, izrednih in vojnih razmerah, uveljavljati poznane in že preizkušene oblike obveščanja v krajevnih skupnostih in združenem delu, ne nazadnje pa končno ustanoviti po občinah indok centre (na Gorenjskem sta za zdaj dva) s prvenstveno obveščevalno nalogo v delegatskem sistemu in družbenopolitični akciji. Sporazumi občinskih skupščin, družbenopolitičnih organih in interesnih skupnosti so osnova za oblikovanje indokov, družbeni organ pa usmerjevalec in usklajevalec deJa. Ob tako zasnovanem indoku je odveč bojazen, kdo bo komu konkurenca in kam sodi indok, ali k upravi ali h komu drugemu. Čas in razmere, s katerimi se srečujemo, govorijo v prid obveščanju, ki ga še vedno prepogosto ocenjujemo, koliko stane, premalo pa, v kolikšni meri je element družbenopolitične akcije z vrlinami graditeljstva, realnosti, resnice, ustvarjalne kritičnosti in odstranjevanja problemov. , . . , •I. Košnjek Zadovoljni smo lahko 7 iN Strazišče — Povezanost med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela je še vedno premajhna, ugotavljamo vsepovsod, Indu strija daje delo. standard ljudem, obenem pa s svojo prisotnostjo krajevno skupnost tudi obremenjuje. Veliko skupnih vprašanj imata — delovni čas, promet, komunalna vprašanja, izobraževanje, rekreacija, onesnaževanje okolja itd. Da bi te medsebojne vezi utrdili, se v Sloveniji ustanavljajo koordinacijski odbori sindikata — preko sto jih je že — V katerih so predstavniki združenega dela v kraju, družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Prvi tak koordinacijski **dbt*r sindikata v kranjski občini pravkar ustanavljajo v krajevni skupnosti Strazišče. kjer je lociranih nekaj velikih delovnih organi 2acij kot Sai>a, Iskra in Tekstilindus ter vrsta manjših. V Stražišču zidal/ časa ugotavljajo, da brez pomoči industrije ne bo prvega razvoja kraja. Kako potekajo organizacijske priprave za ustanovitev tega noitega sindikalnega telesa, se je pred dnevi pozanimal tudi pred sednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner, ki je obiskal to krajevno skupnost. Foto: D. Dolenc t Ljubljana — Ko sedaj ocenjujemo, kaj smo naredili lani, lahko rečemo, da precej. Če že drugega ne. smo »vsaj začeli procese za stabilizacijo gospodarstva in povečevanje vloge delavca v neposredni proizvodnji, je dejal predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit na seminarju za sekretarje občinskih konferenc Zveze komunistov. Na seminarju obravnavajo družbenopolitične in varnostne razmere v Sloveniji ter aktualne naloge Zveze komunistov. France Popit je poudaril velik pomen dogovora v -Jugoslaviji, Ha se polovica sredstev za nerazvite ustvari na osnovi dohodkovnih odnosov, da se premalo zavedamo federativnega značaja Jugoslavije, da nekaterim v zvezni administraciji še vedno ne gre v glavo, da nimajo več takšne vloge kot nekdaj in da je položaj Cerkve pri nas jasen. Franc Šetinc je opozoril, da občasno nezadovoljstvo ljudi ne po- meni nasprotovanje stalnicam našega političnega sistema. Nezadovoljstvo je predvsem odraz skrbi za položaj pri nas. Zveze komunistov in njene osnovne organizacije morajo hiti aktivnejše. Izostreno morajo ocenjevati položaj, vedeti za idejne probleme, ki se pojavljajo, posebna pozornost pa mora veljati mladi generaciji, do katere je treba gojiti spoštovanje. Vsak mlad človek je po svoji naravi radikalen, vendar je treba njegovo radikalnost pravilno usmerjati. Sekretarji občinskih organizacij Zveze komunistov so razgrnili probleme, s katerimi se srečujejo v občinah in regijah. Posebno pozornost so namenili produktivnosti dela. zmanjševanju režijskih del in števila režijskih delavcev ter drugim problemom, ki zavirajo uresničevanje politike, za katero smo se dogovorili. -ik Rezultati ' Cerkljanskega teka na 19. strani G LAS 2.STRAN PO JUGOSLAVIJI Spodbude v kmetijstvu Med pomembne ukrepe za pospešeno setev sladkorne pese v Sloveniji sodi sprejetje odloka o regresu za umetna gnojila. Organizacije združenega dela in združeni kmetje, ki se bodo odločili za setev sladkorne pese, bodo za vsak posejan nektar dobili 2000 dinarjev regresa. Tak regres bodo dobili tudi vsi. ki bodo prodali tržne presežke pšenice, in sicer 80 par za kilogram. Regres 4000 dinarjev pa bodo dobili v hribovitih območjih za vsako žival, ki pomeni povečanje staleža plemenske živine. Drugod bo ta regres nekoliko nižji, 2500 dinarjev. Zastoji pri obnovi Črne gore V Črnogorskem Primorju so takoj po potresu začeli graditi vrsto novih objektov, vendar intenzivnost del pri obnovi in gradnji ves čas upada. Do zastojev prihaja zaradi pomanjkanja denar ja. Republike in pokrajini so svoje obveznosti v prejšnjih dveh letih poravnale v celoti, vendar so ta sredstva zaradi podražitve gradbenih storitev in investicijske opreme skromnejša od načrtovanih. Za 4,7jnilijarde din nepokritih menic V informaciji, ki jo je pripravila SDK, piše, da je v zadnjem času od 1586 nadzorovanih delovnih organizacij kar 213 izdajalo menice brez kritja. Nepokritih menic je bilo za 4,7 milijarde dinarjev. Momčilo To-mič, predstavnik zveznega sekretariata za finance, je delgatom odbora za družbenoekonomske odnose zveznega zbora skupščine Jugoslavije povedal, da je bilo največ nepokritih menic izdanih, da bi si delovne organizacije zagotovile likvidnost, nekaj pa tudi zato, da so umetno povečevale skupni prihodek. Sarajevo ostalo brez plina V skladiščih sarajevskega Plina že teden dni ni niti ene jeklenke plina za gospodinjstvo. V mestu bi potrebovali vsak dan okrog 13 ton tega goriva, nazadnje pa so ga dobili 20 ton pred tednom dni in so ga kupci seveda takoj razgrabili. Zagrebška INA, katere rafinerija v Slavonskem Brodu dobavlja plin tudi Sarajevu, je sicer opozarjala, da bo zaradi pomanjkanja surove nafte prišlo do težav s preskrbo, vendar je to za potrošnike bolj slaba tolažba. Še posebej, ker jim nihče ne ve povedati, kdaj se bo položaj izboljšal. Nadaljevanje dobrih odnosov Kot že vrsto zadnjih let, so tudi na letošnjem tradicionalnem novoletnem sprejemu za duhovnike in druge predstavnike verskih skupnosti, ki je bil v sredo v Ljubljani, govorniki potrdili skupno voljo, da nadaljujejo dobro sodelovanje. »Želimo, da bi se tudi v odnosu z verskimi skupnostmi v Sloveniji nadaljevala skupna pozitivna naravnanost in odgovornost za razvoj in uveljavljanje dobrih, strpnih in konstruktivnih medsebojnih odnosov,* je poudaril gostitelj, podpredsednik izvršnega sveta in predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Sinigoj. JESENICE_ V ponedeljek. 19. januarja, oh I«, uri se ho sestalo predsedstvo občinske konference Socialistične /veze delovnega ljudstva na Jesenicah. Na seji v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine bodo udeleženci posvetili osrednjo pozornost obravnavi družbenega dogovora o skupnosti za cene občine Jesenice. (S) Samokritična ocena dela mladih Delegati občinske konference Zveze socialistične mladine na Jesenicah so pred nedavnim imeli volilno-programsko sejo — V poročilu in razpravi o dosedanjem delu so naglasili zlasti pomanjkljivosti — Dokaj široko začrtano dejavnost v bodoče vsebinsko bogatiti! Svet v tem tednu Jesenice - Dejavnost mladinske organizacije v jeseniški občini je bila od sredine 1978. leta pa do konca lanskega leta dokaj široka. Da je segala na mnoga področja, je potrdilo poročilo o delu v tem obdobju. Vendar so v njem prevladovale samokritične ocene, ki so brez dlake na jeziku označile vse pomanjkljivosti in odvzele prostor za samozadovoljstvo nad nekaterimi neizpodbitnimi uspehi. Mladinci, ki se v 57 osnovnih organizacijah združujejo v konferenci mladih delavcev, so utrdili odnos do mladinske organizacije, ugotavljajo med drugim v poročilu in pojasnjujejo, da so marsikje okrepili :delo osnovnih organizacij, preusmerili njihovo aktivnost, poglobili sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, rešili kadrovska vprašanja in drugo. Tako so obnovili tri povsem razpadle organizacije, oživili dejavnost mladih v več kolektivih, v štirih pa ustanovili nove organizacije. Za slabo delo vodstev v nekaterih osnovnih organizacijah so krivi, kakor poudarjajo, številni odhodi mladih na druga dela, ne dovolj pretehtana izbira kadrov in njihova nezadostna usposobljenost. Zato so ob preverjanju aktivnosti članstva vodstev izločali slabe delavce in jih zamenjali z drugimi ter obenem poskrbeli za izobraževanje prek seminarjev, šole za mlade samoupravljale in drugih oblik. Kakor so med drugim ocenili, mladi premalo podrobno poznajo vsebino zakona o združenem delu, da bi se med svojo dejavnostjo lahko uspešno vključevali v vsebinske razprave o njegovem uveljavljanju. V delegatskem sistemu, v delegacijah za samoupravne interesne skup- nosti, zboru združenega dela in samoupravnih telesnih temeljnih organizacij dela približno 27 odstotkov mladih, so dosegli nekaj pozitivnih rezultatov z ustanovitvijo aktivov mladih delegatov, vendar so v teh prizadevanjih ostali osamljeni. Konferenca mladih delavcev je veliko skrbi posvetila tudi povezovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in splošnim naporom za gospodarsko ustalitev. Dokaj dejavna je bila prav tako konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju. S številnimi problemi pa se je srečevala konferenca mladih iz krajevnih skupnosti; slaba organiziranost, slaba sestava vodstev, prešibko idejnopolitično znanje, neaktivnost mladih komunistov, odmaknjenost od delovanja krajevnih konferenc Socialistične zveze in neurejeno financiranje so prav gotovo najbolj pereči. Na te in druge težave še na drugih področjih delovanja mladih je opozorilo tudi enajst razpravljalcev. Kot so ocenili, je področje dejavnosti mladih dovolj široko, treba pa bo bogatiti vsebino vse aktivnosti. Predvsem bo nujno zagotoviti stalno spremljanje dela mladih od osnovne šole naprej, več poudarka nameniti kadrovski politiki in izobraževanju, izboljšati obveščanje, financiranje mladih v krajevnih skupnostih pa urediti s posebnim sporazumom./, združenim delom. Na seji so med drugim razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika Slavka Mežka in za novega predsednika občinske konference izvolili Danila Klinarja iz Žirovnice. Za sekretarko so imenovali Nevenko Ju-van iz Žirovnice. S. Saje Premajhna družbena skrb Delavska univerza Radovljica opravlja pomembno poslanstvo, vendar je njeno delo še vedno pre malo ovrednoteno — Številni seminarji Radovljica - Delavska univerza v Radovljici usmerja svojo dejavnost na družbenopolitično, splošno družbeno področje, izobražuje v oddelkih usmerjenega izobraževanja in jezikovnega usposabljanja, njena dejavnost posega tudi na področje funkcionalnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Družbenopolitično izobraževanje obsega široko področje, Delavska univerza uspešno sodeluje predvsem z občinsko konferenco ZK\ SZDL, mladino. Zaključili so že s politično šolo za člane ZK in mladine, organizirajo pa redno tudi seminarje za člane in nove člane ZK. Skupaj s Socialistično zvezo so sprejeli obsežen program usposabljanja vseh delegatov, v to pa vkjučili več kot 2500 delegatov ter organizirali seminarje za vodje delegacij. Ti seminarji so vsako leto, lani in predlanskim so se jih udeležili delegati interesnih skupnosti in skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Uspešni so tudi pri uresničevanju programa na področju obrambe in zaščite ter splošnih enot civilne zaščite, pri radovljiški Delavski univerzi pa so precej obiskani še tečaji jezikovnega usposabljanja za učence šol in za odrasle. V okviru splošnega izobraževanja organizirajo še šole za starše in šole za življenje, funkcionalno izobraževanje pa je že stalna oblika dela Delavske univerze. Še lani so imeli v usmerjenem izobraževanju 15 oddelkov, v skladu z zakonom pa imajo danes le še 11 oddelkov. Na področju rednega izobraževanja sodelujejo z osmimi matičnimi šolami: elektrotehnično v Ljubljani, tehniško šolo za strojništvo, tehniško šolo za lesarstvo, tehniško tekstilno šolo in šolskim centrom za blagovni promet v Kranju, šolskim centrom v Radovljici in dopisno delavsko univerzo v Ljubljani. Delavska univerza se je v skadu s presnovo vzgoje in izobraževanja zavedala položaja in družbene odgovornosti ter okrepila predvsem družbenopolitično in splošno družbeno izobraževanje, za katero so bde Delavske univerze organizirane. V minulem obdobju so imeli več kadrovskih težav, zdaj so ta problem rešili. Eden največjih problemov pa je v tem. da je Delavska univerza kot organizacija posebnega družbenega pomena v Radovljici neustrezno vrednotena, kar se kaže v nerešenem sistemu materialnega položaja, zlasti v tistem delu, ki bi se moral izkazovati v okviru svobodne menjave dela, v okviru izobraževalne skupnosti. Pri Delavski univerzi v Radovljici imajo sicer dobre prostorske pogoje.' težave imajo le z zastarelo opremo in z vzdrževanjem starih učilnic in predavalnic. Hudi problemi pa se pojavljajo predvsem v neustreznem financiranju in prav v tem se kaže premajhna družbena skrb za pomembno poslanstvo Delavske univerze Radovljica. I >. Sede j Priznanje za mlade delavce V tekmovanju za najboljšega delavca samoupravi jalca. ki ga je pripravila in vodila republiška konferenca mladine, je s utegne parlament zaradi notranjih nasprotij izglasovati nezaupnico. Kritikam je izpostavljen tudi egiptovski predsednik Sadat, precej neznano pa je tudi stališče nove ameriške vlade do Bližnjega Vzhoda in razrezevanja položaja Palestincev. Reagan s sodelavci se bo brez dvoma moral srečevati tudi s problematiko odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnim blokom nasploh, a problemi zahodne Evrope in njenega sodelovanja z združenimi državami Amerike na gospodarskem, političnem in vojaškem področju, z odnosi med razvitimi in nerazvitimi in drugimi problemi sodobnega sveta. Kakšno bo stališče nove ameriške vlade do teh problemov, bo kmalu pokazal čas! Tudi za ta teden je značilna živahna zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj končal uradni obisk v Nemški demokratični republiki, kamor ga je povabil zunanji minister DDR Oskar Fischer. Ministra sta temeljito in vsestransko izmenjala izkušnje o sodelovanju med državama in položaju v svetu. Ocenila sta, da so možnosti sodelovanja velike, razvijati pa se morajo na temelju, za katere sta se dogovorila predsednik Tito in vzhodno-nemški voditelj Erich Honecker. Le-ta je v sredo sprejel našega zveznega sekretarja in mu izrekel pozdrave za naše državno in partijsko vodstvo ter narode in narodnosti Jugoslavije. Pozitivno sta ocenila razvoj sodelovanja med državama. Voditelj DDR je še posebej opozoril na izjemno vlogo predsednika Tita pri utrjevanju medsebojnega sodelovanja in reševanju problemov sveta. Honecker je Vrhovca tudi seznanil s pripravami na deseti kongres Enotno socialistične delavske partije Nemčije, ki bo aprila. Posebna pozornost je veljala popuščanju v svetu in procesu evropske varnosti ter sodelovanja, prav tako pa sklepom in stališčem berlinskga posvetovanja evropskih komunističnih in delavskih partij. Menila sta, da obstajajo vse možnosti, da se sodelovanje med državama v prihodnjih petih letih še utrdi. Med drugimi zunanjepolitičnimi dogodki velja omeniti vedno ostrejše spopade v San Salvadorju, kjer osvobodilna fronta bije odločilen boj z režimom diktature. Svetovna javnost ugiba, kaj bodo storile Združene države Amerike, ki so največji pomočnik režima v San Salvadorju, prav tako pa tudi nekateri drugi režimi v državah Latinske Amerike. Predsednik ZDA Carter je že ukazal povečati pomoč režimu v San Salvadorju. y Ženevi se je neuspešno končal sestanek o Namibiji, kar pomeni, da bo osvobodilno gibanje SWAPO nadaljevalo boj do zmage J. Košnjek Samoupravljanje delu Bled - Medobčinsko študijsko središče politične šole C K ZKS za Gorenjsko je pripravilo seminar iz samoupravljanja v združenem delu. Seminar, ki je potekal od 12. do 16. januarja v hotelu Svoboda je bil namenjen sekretarjem osnovnih organizacij ZK, predsednikom delavskih svetov in poslovodnim delavcem. Seminarja se je udeležilo 32 udeležencev iz jeseniške in iz radovljiške občine. Od januarja pa do junija letos bodo seminarji Se v Kranju in na Bledu, sledilo bo tako še pet seminarjev o združenem delu. Lani je bilo sedem skupin seminarjev, ki jih Delo se je začelo Predsedstvo občinske konference ZSMS Skofja Loka se je po volilni konferenci že nekajkrat sestalo. Obravnavalo je osnutek programa akcij NNNP, gradivo volilno-programske konference, program dela in druge aktualne probleme v občini. Dogovorili so se o organizaciji lokalne delovne akcije v Dražgošah in o javnih razpravah o usmerjenem izobraževanju ter o reorganizaciji pionirskih organizacij. Obravnavali so tudi osnutek dogovora o varstvu spominskih obeležij. Na posvetu predsednikov osnovnih organizacij ZSMS pa je bil sprejet sklep, da se bodo v taki obliki sestajali vsak mesec. Na sejah se bodo pogovorili o delu v posameznih osnovnih organizacijah in problemih s katerimi se mladi srečujejo, hkrati pa bo tako vzpostavljen večji stik med osnovnimi organizacijami in občinsko konferenco. -«lb v združenem je uspešno zaključilo 208 udeleif« cev. Prav tako je medobčinsko S'1' dijsko središče že lani začelo oddelki dopisne šole marksizma ^ petih skupinah obiskuje to Solo^ udeležencev v petih gorenjskih <* činah, v Radovljici pa še pote* trimesečni seminar za slušatelje | jeseniške in iz radovljiške «bcin^ Kranju se bo začel trime*^ seminar 23. februarja letos. D > Pogovor s predstavniki verskih skupnosti P od na rt — V ponedeljek, 12. j» nuarja, je bila redna seja koom nacijskega odbora za urejanje »' nosov med samoupravno družbo verskimi skupnostmi pri predsedsP občinske konference SZDL Rado* Ijica in komisije za verska vprašan.' pri skupščini, občine Radovljk Ocenili so trenutne odnose n* samoupravno družbo in verski" skupnostmi, ki delujejo na obmot' radovljiške občine in ugotovili, d*' večinoma dobri. Občane pa moti. predstavniki nekaterih verskih sM nosti hodijo po terenu in obči' nadlegujejo, naj se jim pridružijo. Na seji so se dogovorili, da ' 23. januarja v Radovjici razgovor duhovniki rimokatoliške cerkve predstavniki drugih verskih sku nosti, da se bodo pogovorili o vse' kar se še da izboljšati v obojestra" sko korist in zadovoljstvo občanov radovljiški občini. Ciril Rozman Prvič skupni program Kranj — Uprava inspekcijskih služb za Gorenjsko je posredovala vsem izvršnim svetom gorenjskih občinskih skupščin predlog letošnje ga delovnega programa. Naloga za novo oblikovano delovno skupnost inšpektorjev ni bila lahka, saj je predlog programa prvi tovrstni na Oorenjskem sploh, prav tako pa je bilo potrebno v sorazmerno kratkem č^asu oceniti stanje in na oceni oblikovati program. Gradivo je obsežno. Obsega sam delovni program, prav tako pa tudi delovni načrt za uresničitev programa, dopolnjen z roki in zadolženimi za uresničitev. Uprava inšpekcijskih služb bo za popolno uresničitev nalog morala imeti 57 delavcev, ki naj bi skrbeli za nadzorstvo na naslednjih področjih: inšpekcija dela. sanitarna inšpekcija, tržna inšpekcija, kmetijska in vinarska inšpekcija, gradbena inšpekcija, gozdarska inspekcija, veterinarska inšpekcija, ribiška in lovska inšpekcija, urbanistična inšpekcija, inšpekcija za javne ceste, inšpekcija cestnega prometa, vodnogospodarska inšpekcija, požarna inšpekcija in elektroenerget- Posvetovanje vPodnartu Podnart - V ponedeljek, 12. januarja, je bilo v domu Avto-moto društva v Podnart u posvetovanje Eredstavnikov občine Radovljica, rajevne skupnosti Podnart, prisostvoval pa je tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. V tovariškem pogovoru so ugotovili, da je gradnja otroško-varstvene ustanove v krajevni' skupnosti Podnart na Ovsišah izpadla iz načrta v letih 1974 do 1976 in zato so jo prenesli v srednjeročno plansko obdobje 1976 do 1980. ko pa tudi ni bila zgrajena. Vsi prisotni so bili ob koncu razprave enotnega mnenja, da v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 načrtovan vrtec na Ovsišah mora biti zgrajen v radovljiški občini Ered vsemi drugimi in sicer takoj, o bodo spet zbrana potrebna sredstva, ker samoupravni sporazumi o temeljih planov ne smejo biti kršeni. Na posvetovanju pa so tudi kritično spregovorili o komunalnem gospodarstvu in kmetijski problematiki, med drugim tudi o zasajanju smrek na najbolj rodovitni zemlji in ostalem neorganiziranem kmetijstvu. Zato sedaj kmetijska sekcija, ki je bila ustanovljena na zadnji programski konferenci krajevne konference SZDL Podnart pripravlja gradivo za problemsko konferenco, ki jo bo sklicala krajevna konferenca SZDL Podnart. Ciril Rozman ska inšpekcija. Letos ob nujno dobiti sest novih inšpektorjev, da bo delo lahko učinkovito potekalo tako kot je bilo zastavljeno. Ustanovitev skupne uprave gorenjskih inšpekcijskih služb je velik uspeh gorenjskega dogovarjanja in sporazumevanja. Uprava inšpekcij v letoSnjem delovnem programu predlaga, da bi kazalo nameniti letos največ pozornosti področju urbanizma in urejevanja prostora nasploh Tovrstna gorenjska problematika je |>ereča in doslej precej neenotno re-ševana. zato je usmeritev inš|>ekcij-skih služb pravilna. j* Obveza letošnjega leta Kranj — Kranjski izvršni svet je v sredo obravnaval predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine 1981-1985 v letu 1981. Osnutek resolucije je bil sprejet na decembrski seji občinske skupščine in je bil dan v javno razpravo. Široko je bila zasnovana, vanjo pa so se vključili razen delovnih ljudi in občanov tudi organi skupščine in izvršnega sveta, družbenopolitične organizacije in skupnosti. Na oblikovanje resolucije so vplivale tudi usmeritve republiške resolucije. Javna razprava je soglašala z usmeritvami resolucije, zato bo šel njen predlog na prvo sejo občinske skupščine. Sestavljalci osnutka oziroma predloga resolucije so prejeli tudi pripombe, ki se ne nanašajo na ta dokument, ampak na planske akte interesnih skupnosti. To velja za probleme, na katere so opozarjali predvsem po krajevnih skupnostih. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je ponovno temeljito ocenil predlog letošnje resolucije. Pred občinsko skupščino mora dokument, v katerem ne bo nejasnosti, kateri bo zavezoval in bo uresničljiv. Člani izvršnega sveta so še posebej temeljito obravnavali področje samoupravne stanovanjske skupnosti in stanovanjskega gospodarstva. V predlog resolucije, so menili, kaže zapisati, da bo letos dograjenih v občini 430 družbenih stanovanj, nadaljnjih 270 pa v prihodnjih letih v skladu z finančnimi možnostmi. Izvršni svet je menil, da je treba končno priti na čisto ob različnih trditvah, da denar za stanovanja je. stanovanj pa ni ali obratno. Vedno bolj prevladujejo ugotovitve, da bi bilo mogoče zgraditi več stanovanj, vendar je zanje premalo denarja. •jk Čevlji so kvalitetni, če so čevljarji dobri Septembra lani je bilo v škofjeloški občini zaposlenih 14.577 delavcev, od tega 2180 delavcev iz drugih republik. V devetih mesecih pa so delovne organizacije na novo zaposlile 612 delavcev, od tega kar 68 odstotkov nekvalificiranih in polkvalificiranih. Ker je znano, da ima večina domačih delavcev, ki se žele zaposliti kvalifikacijo ali srednjo šolo, je večina teh delavcev prišlo od drugod in tako se problemi zaposlovanja mimo domačega prirastka nadaljujejo. Domači delavci pa si morajo po tej logiki delo iskati drugod. Hkrati se delovne organizacije zelo težko odločajo za gradnjo obratov v manj razvitih krajih, kamor bi prenašali delovno intenzivne programe. Pohvalo zaslužijo le Alpetour, Iskra Reteče, Alpetour, vendar pa so možnosti veliko večje. Najbrž so vredni pohvale tudi projekti Alpine, ki gradi svoje obrate v Rovtah in Colu, kjer je dovolj delavcev. Drug problem je vsak dan številnejša režija v delovnih organizaci- . jah, ki zmanjšuje dohodek in s tem konkurenčnost gospodarstva. Nekako 28 odstotkov delavcev zaposlenih v gospodarstvu, dela v režijskih službah, s tem, da je ponekod odstotek neproizvodnih delavcev še veliko višji. Vzrok temu je na eni strani slaba organiziranost proizvodnje, ki ob vsakem novem problemu porodi nove režijske delavce, po drugi pa nagrajevanje, ki je največkrat zastavljeno tako, da premalo upošteva najbolj naporno in najbolj kreativno delo. Da je z nagrajevanjem in vrednotenjem poklicev oziroma dela nekaj narobe, kažejo tudi pokicne namere mladih ljudi. V pravkar minulem srednjeročnem obdobju so v škofjeloški občini štipendirali 63 odstotkov študentov na družboslovju, letos pa se je prvič za naravoslovje odločilo 52 odstotkov dijakov. Upanje, da bo v prihodnje bolje, daje Tudi reforma srednjega šolstva, ki pa žal sama po sebi ne bo nič naredila za večjo usmeritev mladine v proizvodne pokice. Reforma bo lahko uspela le ob vsestranskem sodelovanju združenega dela in točnem kadrovskem planiranju za srednjeročno in tudi dolgoročno obdobje ter z načrtno štipendijsko politiko. Le tako ne bo prihajalo do problemov, s kakšnimi se že srečujejo in se bodo prihodnjih nekaj številne delovne organizacije. Alpina dela dobre čevlje, ker ima dobre čevljarje. Gorenjska predilnica ima dobre izdelke, ker ima dobre predice in tkalke in podobno je v drugih delovnih organizacijah. Vendar pa ti najboljši čevljarji, predice in tkalke letos in , v prihodnjih letih odhajajo v pokoj. Po več deset na leto. Čevljarska šola v Zireh, in tekstilna v Kranju pa imata prej prazne klopi. Iz Zirov se že nekaj let noben učenec ni odločil za čveljarja. Hkrati pa se otroci, povsod, ne samo tam, odločajo za poklice, za katere ni sigurno, če jih bodo lahko čez nekaj lahko opravljali. Usmerjeno izobraževanje je torej le osnova, pospešiti bo pa potrebno svetovalno delo, da bodo otroci pravočasno vedeli kam. Svetovalci pa bodo seveda lahko delali le. če bodo imeli pred sabo konkretne kadrovske plane. L. Bogataj Strani mladih Občinska konferenca Škof j a Loka je začela izdajati glasilo Strani mladih — Že prva številka zanimiva in aktualna Center /a obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Skofja Loka si že dalj časa prizadeva za boljšo obveščenost in informiranje med mladimi. Da ne bi tovrstna dejavnost potekala samo občasno prek sredstev javnega obveščanja ob pomembnejših akcijah, si je center zadal nalogo, da bo vsake tri mesece izdajal svoj časopis, ki so ga imenovali Strani mladih. Prva številka je izšla pred novim letom in je bila posvečena 22. decembru in občinskemu prazniku .Skofja Loka. Strani so res odprte mladim, saj so teme široke in zajemajo vsestransko aktivnost mladine v raznih društvih in sekcijah. K sodelovanju so povabili tudi mlade oblikovalce in fotografe. Ze prva številka je bogata po vsebini in želeti je, da bi tako kritično vsebino imele tudi naslednje številke. Glasilo tiska delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja. Center za obveščanje pa sestavljajo mladinci, ki imajo veselje do pisanja. Oh tem si prizadevajo pridobiti v svoje vrste še več mladincev, ki bi pisali o problemih svojih mladinskih organizacij. Center vodi Nuša Vrbinc. Naslednja številka bo izšla marca in bo posvečena mladinskim delovnim akcijam. M. Pirman IKOS Kranj Industrija kovinske opreme in strojev Savska 22 razpisuje prosta dela in naloge 1 VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODJE SEKTORJA ZA RAZVOJ, KONSTRUKCIJO IN INVESTICIJE Pogoji: pod 1. - visok'a ali višja izobrazba strojne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih pod 2. visoka izobrazba smeri /. najmanj strojne let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih Posebni pogoji: — moralno politična neoporečnost — pravilen odnos do samoupravljanja — znanje enega izmed svetovnih jezikov Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v splošno kadrovski sektor naše delovne organizacije. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Seminar o novatorstvu Tržič — Občinski svet zveze sindikatov Tržič pripravlja 23. in 24. januarja v domu družbenih organizacij dvodnevni seminar o organizaciji in spodbujanju množične izumiteljske dejavnosti. Seminarja se bo udeležilo okrog trideset vodilnih oziroma strokovnib delavcev iz tržiških organizacij združenega dela. Spoznanje in izkušnje, ki jim jih bodo posredovali predavatelji, priznani slovenski strokovnjaki s tega področja, bodo lahko prenesli v svoje delovne sredine in na ta način prispevali k večjemu tehničnemu in organizacijskemu znanju zaposlenih, višji produktivnosti, boljšemu gospodarjenju in uvajanju donosnejših proizvodnih programov. Delovno srečanje bodo sklenili z okroglo mizo, na kateri bodo izoblikovali program aktivnosti za organiziranje razvojne in množične inovacijske dejavnosti v tržiški občini in posamezni organizat iji združenega dela v tem red nje ročne in obdobju. H. I. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, n.sub.o. Kranj poslona enota Jesenice obvešča da bo z 19. 1. 1981 začela poslovati nova ekspozitura banke na Plavžu (v novem preskrbovalnem centru) Ekspozitura bo poslovala vsak dan dopoldan ob 8.30 ure — 1 1. ure -vsak dan popoldan od 14. ure — 1 7. ure, v sobotah pa od 8. ure do 1 1. ure Društvom večji vpliv K KANJ — Na redni seji se je sestal upravni odbor Planinskega društva Kranj in obravnaval stališča gorenjskih planincev in Planinske zveze Slovenije do aktualne problematike slovenske planinske organizacije in planinstva. Precej razprave je povzročil predlog o povečanju prispevka planinskih društev iz članarine Planinski zvezi Slovenije. Gre za skoraj 30-odstotno povečanje prispevka, kar pomeni, da bi morala društva bistveno povečati članarino, da bi tudi njim kaj ostalo za svojo dejavnost. Članarina bi morala ostati enaka, ker bi se tudi zaradi tega članstvo v planinski organizaciji povečevalo, sredstva pa bi morali zbirati z najrazličnejšimi drugimi akcijami, dogovori in sporazumi. Gorenjska planinska društva morajo imeti za svojo dejavnost precejšnja sredstva, saj so to društva, ki morajo skrbeti za največ postojank, potov in drugih planinskih objektov. Člani kranjskega Planinskega društva so obravnavali tudi prispevke za vzdrževanje visokogorskih planinskih postojank. O načinu koriščenja tega denarja bi morala bolj odločati tista društva, ki upravljajo te postojanke, vzdržujejo pota in skrbe za varnost ter prijetno počutje obiskovalcev visokogorskega sveta. Vzdrževanje teh postojank terja obilo prostovoljnega dela in to najbolj vedo po društvih, katerim so visokogorske postojanke vsakodnevna skrb. Na seji upravnega odbora Planinskega društva Kranj so obravnavali tudi statut Planinske zveze Slovenije. Pri obravnavi in odločanju o problematiki bi morale imeti regije več besede, odločujoče pa mora biti dogovarjanje med regijami in ne sistem glasovanja oziroma preglasovanja. Vsak del Slovenije ima svoje značilnosti, zato kaže le-te bolj upoštevati skozi dogovarjanje in s sporazumevanjem. Tudi pobuda, da bi se Planinska zveza Slovenije preimenovala v Zvezo planinskih društev Slovenije, še živi. Nova organiziranost bi povečala vpliv društev in članov, lažje pa bi bil uresničljiv sistem medsebojnega dogovarjanja. Na ravni zveze bi ostale dejavnosti skupnega, vseslovenskega pomena. Pomembna je še ena plat planinske dejavnosti: turistična. Planinski objekti v precejšnji meri prispevajo k bogatejši in popolnejši turistični ponudbi, vendar planinci zaradi tega ne dobijo dodatnega denarja. To je problem, o katerem bomo zanesljivo še razpravljali. J. Košnjek Jezikovno razsodišče (7) Nejasno sporočilo V Kmonini samopostrežni trgovini v Cigaletovi je bil novembra 1980 takle napis: »Prosimo za čimprejšnje vračilo kavcirane steklene embalaže s čimer boste doprinesli k nemoteni založenosti stekleničnih proizvodov.« Napis v tej in najbrž še kateri od trgovin lepo kaže, kako so se po pisarnah navzeli zapletenega izražanja, ki ga dan na dan berejo v časopisju, celo v uradnih listih, in poslušajo po radiu in televiziji. Morali bi se sicer spotakniti ob posamezne šibkosti, ko je na primer doprinesti k čemu, vendar je ves napis tako zgrešen, da je le sam svoj »spomenik«, saj ni pretehtan za obiskovalce trgovine. Kako namreč ti razvozlajo, kaj pomeni »vračilo kavcirane steklene embalaže« ali »založenost stekleničnih proizvodov«? Tako sporočilo doseže svoj namen le. če je pregledno in jasno, da ga kupec lahko mimogrede prebere in se tudi ravna po njem. V trgovini so najbrž hoteli povedati: STEKLENICE S PLAČANO VARŠČINO VRAĆAJTE HITRO. PA BOMO LAHKO VKS CAS IMELI V ZALOGI USTEKLENIČENO BLAGO! Tudi tak droben napis je naša izkaznica, zato ni vseeno, kako je sestavljen. Vodilni odgovarjajo ne le za kakovost blaga, temveč tudi za brezhibnost besedil, Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, KK SZDL Slovenije. (iKMM) Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Dovolj zdrave vode Količine vode. planirane za leto 2000, porabimo že danes — Študija za oskrbo Kranja z vodo bo pokazala nove potrebe - Če bomo tudi v bodoče hoteli imeti zadosti vode in seveda tudi zdrave, bo treba prispevati zanjo več Leta 1962 smo v Kranju izračunali, da bomo leta 2000 porabili 288 sekundnih litrov vode na osebo na dan. Danes pa ugotavljamo, da tolikšno porabo že dosegamo. Je res porabimo toliko, ali je gre določena količina tudi v izgubo? Dejstvo je, da so naši vodovodi stari, na sistemih niso vgrajene kontrolne merilne naprave, /ato tudi ne moremo ugotavljati točne izgube vode v cevovodih. Fo nekaterih pokazalcih in izkušnjah strokovnjaki ugotavljajo, da je lahko izguba vode v cevovodih tudi 20 do 30 (Kist ot na Pri Vodovodu se zavedajo, da je treba v novem srednjeročnem obdobju poskrbeti za vodo na kranjskem področju, in v prvem planu imajo Študijo vodooskrbe. ki jo bo pripravil Hidroinženiring iz Ljubljane. Studija bo povedala, koliko vode bomo v prihodnjih letih potrebovali in kje: upoštevana ho rast prebivalstva, nova stanovanjska naselja in razvoj gosodarstva. Zajeti oziroma predvideti bo morala potrebe tudi po letu 2000. Vzporedno s to študijo pa ima v načrtu skupno z Območno vodno skupnostjo Gorenjske in Območno vodno skupnostjo Ljubljani ca Sava študijo vodnih virov, ki bi zapolnili nekazane potrebe po vodi v prvi študiji, pa seveda tudi število vodohranov. in vsega drugega, kar pride zraven. Takrat se bodo potem tudi odločali, kje naj bodo nova zajetja in podpisali potrebne samoupravne sporazume. Načrtujejo, da bi prva študija morala biti izdelana že do konca letošnjega leta, druga, ki bi potekala vzporedno, pa v letih 1982, 1983. Preskrba Kranja in okolice z vodo je danes že na kritični meji, so nas opozorili pri Vodovodu. Ni čutiti, seveda, če vse teče normalno. Toda, če zmanjka električnega toka in se ustavi samo črpališče na Gorenji Savi, ki daje kar polovico ostalih kapacitet, bi bil pri polnem rezervoarju Kranj najkasneje v štirih urah brez vode. Danes, ko bi moralo biti to črpališče v rezervi, že dela 17 ur dnevno. 360 kilometrov vodovoda brez priključkov ima danes v oskrbi kranjski Vodovod. Osnovna dejavnost je upravljanje z vodovodi, ostalo pa je investicijska, gradbena dejavnost, ki pa je osnovno dejavnost že presegla. Zaradi pomanjkanja denarja je iz prejšnjega srednjeročnega obdobja ostalo Še precej del nedokončanih: rekonstrukcija cevovoda v Šenčurju, v Tavčarjevi in Tomšičevi ulici v Kranju, na Krožni cesti v Stražišču, območje Cerkelj. Za 155 milijonov pa načrtujejo novih investicij v sred n je ro nem obdobju 1981 — 1985. NA DELOVNEM MESTU Jože Ovsenek, doma iz Zvirč, se je v tržiški tovarni obutve Peko zaposlil takoj po vojni, ko mu ni bilo še niti petnajst let. Najprej je delal v prirezovalnici, kmalu pa so ga pritegnili v modelirnico. kger je bil sprva prirezovalec vzorcev in nato modelar. »To delo me je izredno veselilo.« pripoveduje, »čeprav modelar pri oblikovanju ni tako svoboden kot je morda oblikovalec v kateri drugi stroki. Peko je velika tovarna in ima dolgoletno tradicijo v proizvodnji modne obutve. Modelar mora zato upoštevati njene zakonitosti, predvsem vpliv svetovne mode pa tudi zahteve domačega trga, ki se od tujega dosti razlikujejo.« Jože Ovsenek je bil modelar petnajst let, in to uspešen. Medtem je končal tehniško čevljarsko šolo v Kranju, da hi poklicno Na novo naj bi se lotili izgradnje primarnih vodovodov Bašelj-Zeleni hrib, llotemaže-Britof. Nova vas-rezervoar Tupaliče. pa rekonstrukcije cevovodov od Cirč proti H rastju, Prebačevu. Voklu. Vogljam itd. Zc vnaprej vedo. da bo tako velike načrte težko uresničiti, kajti današnja cena vode je daleč prenizka, da bi pokrila take zahteve. 25 milijonov dinarjev naj hi šlo iz prispevka ob ceni za razširjeno reprodukcijo. 30 milijonov iz prispevka investitorja in kar 100 milijonov naj bi dala banka. Novi direktor Vodovoda Janez Frelih. ki je dolžnosti prevzel to jesen, se je odločno zavzel, da morajo iti v vse te študije, kajti najprej moramo točno vedeti, kaj in koliko bomo potrebovali. Vse- kakor pa je treba Vodo V komunalni skupnosti postaviti na mesto, ki ji gre »V temeljih plana komunalne skupnosti smo zapisali, da morajo izvajalcu biti zagotovljena sredstva za kritje materialnih stroškov, dosegati mora določeno amortizacijo, ustvarjati sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih |M)treb. sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, sredstva rezerv in dogovorjeni del za razširitev materialne osnove dela. Tako. kot v vsakem našem gospodarstvu: Na osnovi vsega tega smo izdelali normative, to je kalkulativne elemente in postavili ceno vode. ki naj bi pokrivala v letu 1981 našo enostavno reprodukcijo. Dogovoriti se moramo, kakšen obseg del je zahtevan od nas. Ce bi hoteli opravljati redno vsa dela. ki spadajo k nam, to je upravljanje z vodovodnimi objekti in napravami, izdelovanje in vzdrževanje katastra, inkaso, vodenje saldakontov za potrebe vode, dežurna služba in stalna pripravljenost, redno vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav, vodomerov in njegovih armatur, investicijsko vzdrževanje, pa še amortizacija in minimalna akumulacija zraven, bi morali za kubik vode potrošniki odšteti veliko več. Vsaj Se enkrat več.« pravi tovariš Frelih. Ceno vode. ki pokriva enostavno reprodukcijo v letu 1981 so-delavci Vodovoda že predložili Samoupravni komunalni interesni skupnosti v pretres. Verjetno bodo že spomladi odločali o njem tudi delegati kranjske skupščine. Kakorkoli se bodo že odločili, delavci Vodovoda Kranj hočejo le vedeti, katere naloge jim nalagamo in zanje bodo tudi odgovarjali. Toda za ceno. ki ne bo prinašala izgub, temveč bo zagotavljala normalno delo. I). Dolenc DELAVSKA UNIVERZA Tomo Brejc, Kranj vpisuje v II. semester šolskega leta 1980/81 v jezikovne tečaje: - TEČAJ SLOVENŠČINE ZA OBČANE IZ DRUGIH REPUBLIK IN POKRAJIN - TEČAJ ANGLEŠČINE (I. II. in III. STOPNJE) - TEČAJ NEMŠČINE (I. II. III. STOPNJA KONVERZACIJA) - TEČAJ FRANCOŠČINE TEČAJ ITALIJANŠČINE - TEČAJ RUŠČINE Za posameznike organiziramo tečaje po verificiranih splošnih programih, za delovne organizacije pa po posebnih programih, ki jih prilagodimo njihovim zahtevam in potrebam. Prijave sprejemamo do 6. fehruaija 1981 vsak dan od 7. do 16. ure na naslov Delavska univerza Tomo Brejc, Kranj, Staneta Žagarja 1, tel. 27-481. Predavanja se bodo pričela v dragi polovici meseca februarja. dosegel še več, pa se je konec šestdesetih let odločil za študij v Pirmasensu. središču evropske čevljarske industrije, in pridobil višjo izobrazbo. Po vrnitvi v Peko se je lotil novih nalog. Postal je šef za pripravo kolekcije. V šali pravi, da je edini šef, ki nima niti enega »podrejenega«. Razpet je med modelirnico in prodajo. »Za vsako kolekcijo so potrebne zahtevne priprave,« razlaga bistvo svojega dela. »Na sejmih usnja v Zvezni republiki Nemčiji in Italiji, ki jih obiskujem, vidim, kakšne modne novosti se obetajo v novi sezoni: kakšni so. materiali, >arve. oblike kopit, i*-1 in podobno. Opažanja prenesem v tovarno, kjer nato izdelajo okrog sto inačic za moške in ženske čevlje. Komisija izbere .prototipe', iz katerih nato na- stanejo nove kolekcije, primerne za tuje in domače kupce.« Njegova naloga je tudi, da pravočasno poišče vse materiale in sestavne dele obutve. To ni tako enostavno, kajti domači proizvajalci svetovne mode ne zasledujejo tako pozorno kot v Peku. Praviloma se vsaka kolekcija — na leto se izmenjata najmanj dve — začne z materiali i/, uvoza. Precej dolgo namreč traja, preden je mogoče doma dobiti kolikortoliko primerno kvaliteto usnja, barvo, obliko zaponke ... »Delo je zanimivo, pestro, vedno se dogaja nekaj novega. Trenutno na primer pripravljamo kolekcijo za naslednjo jesen in zimo. Ne vemo še, kako bomo pravzaprav prodali letošnjo niti ne, kakšne novosti se bodo jeseni pojavile v Italiji ali Franciji. Zato že dolgo želimo, da bi pridobili nekaj kooperantskih obratov, v katerih bi lahko izdelovali manjše serije modne obutve, hitro prilagodljive zahtevam svetovne mode. Zal nam to ne uspe.« Podobno kot ne uspe sodelovanje z domačimi proizvajalci usnjene konfekcije in galanterije. Jože Ovsenek je že večkrat sodeloval v raznih komisijah, v katerih so skušali sestaviti skupne programe. Najteže je ujeti barve, ki na usnju, umetnem usnju ali tekstilu popolnoma drugače izpadejo, kazen tega se pojavljajo dvomi, kaj hoče tuji in kaj domači trg. usklajevanje pa ovirajo še različni časi proizvodnje v čevljarski, galanterijski in tekstilni industriji. Centralni komite bo razpravljal o kmetijstvu Ne potrebujemo novih sklepov Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je na ponedeljkovi seji razpravljalo o družbenoekonomskih odnosih in politiki v kmetijstvu. Utemeljeno je ugotovilo, da ni treba sprejemati novih, dodatnih sklepov. Kako naj se razvijajo družbenoekonomski odnosi v kmetijstvu smo zapisali in se dogovorili na drugi konferenci Zveze komunistov Slovenije pred enajstimi leti, prav tako pa je o tej problematiki razpravljalo predsedstvo centralnega komiteja pred petimi leti. Razen tega smo o kmetijstvu in politiki na vasi sploh razpravljali v okviru Socialistične zveze. Sedaj je priložnost, da v razpravi do seje centralnega komiteja, namenjeni tej problematiki, najdemo pota iz sedanjih težav in pospešimo prizadevanja za ustreznejšo samoupravno in proizvodno organiziranost kmetijstva ter tako dosežemo večjo in stalnejšo proizvodnost. Pred resničnostjo bi zatiskali oči, če bi trdili, da v zadnjih desetih letih slovensko kmetijstvo, tako družbeno kot zasebno, ni napredovalo. Bolje organizirana in višja je proizvodnja, na* črtneje, čeprav še večkrat ob odporih in pičlih sredstvih, urejamo zemljišča, uveljavlja se tehnologija, prav tako pa oblikujemo zadružništvo na osnovah, na kakršnih ga želimo. Vendar bi v, pretekosti lahko dosegli več. Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je poudarilo, da le gospodarski ukrepi ne bodo rešili problemov kmetijske proizvodnje. Ključ uspeha je tudi v samoupravni in proizvodni organiziranosti, ki skupno prinašata višjo proizvodnost, ki je že leta ena glavnih hib naše kmetijske proizvodnje. Zasebnemu Lmetijstvu, zadružništvu in sodelovanju zasebnega in družbenega kmetijstva razumljivo velja v Sloveniji posebna pozornost. Kar 80 odstotkov slovenske obdelovalne zemlje je v zasebni lasti, zato so posebnega pomena zadružništvo in delovanje obratov za kooperacijo. Oboje še ne odigrava svoje vloge. Medsebojni odnosi že prepogosto temeljijo na običajnih pogodbenih obveznostih, premalo pa na osnovi skupnih ciljev pri združevanju dela, sredstev in zemlje. Odnosi se pogosto kršijo, ko ena stran zasluti boljši zaslužek ali položaj. Nesmiselno in nerealno je pričakovati, da bodo kmetijske organizacije združenega dela ali občine same kos naložbam m kmetijstvo in pridelovanje hrane. Rešitev so dohodkovne vezi. in sovlaganja pridelovalcev in porabnikov hrane. Zemljiška politika je eno ključnih vprašanj slovenskega kmetijstva. Le težko najdemo dežele, ki bi tako širokosrčno in brezglavo pozida vala ali drugače trajno zgubljala kmetijsko zemljo, obenem pa dopuščala posamezniku, da izključno sam odloča, kaj bo z zemljo počel. Posledice takšnega ravnanja so očitne in vedno bolj ostre. Zgubljamo kmetijsko zemljo, ob tem pa imamo na tisoče hektarov, ki niso obdelani ali pa namenjeni kulturam, ki ne dajejo učinka. Kmetijskozemljiške skupnosti so v svojih prizadevanjih za varovanje zemlje pogosto potisnjene ob zid ob kratkoročnih urbanističnih rešitvah, enostransko zasnovanih, brez računice, kakšno škodo bo utrpela družba ob ne*, smotrno pozidani najboljši zemlji. Tudi tako imenovane pol kmete, katerih glavni zaslužek je v združenem delu, kmetijstvo pa jim je le postranskega pomena, v lasti pa imajo kar petino vse slovenske obdelovalne zemlje, bo treba z družbeno akcijo zainteresirati, da bodo zemljo obdelovali do skrajnih možnosti. Ce pa za to nimajo interesa, naj gre zemlja v obdelavo tistemu, ki jo je voljan obdelati. To pa je ob zagotavljanju socialne varnosti kmetov glavni smisel akcije Zveze komunistov in celotne družbe. ** J. Košnjek -J » V yt Zakaj ne po skupni poti' FILBO Bohinjska Bistrica in temeljna organ zacija LIPa Tomaž Godec naj bi vendarle naši skupno pot v združitvi — Za zdaj še odpori tov. Nobenega dvoma tudi ne m# biti o tem. da je združitev »moti* koristna, naj bodo še takšni odooi Brez dvoma Bohinj potrebu' čvrstejšo delovno organizacijo, ki bo v prihodnje še bolje razvijal« zagotovila kruh tudi vsem tistim, bodo jutri iskali zaposlitev. In nei" zadnje je v tej združitvi dela in sit« stev veliko drugih prednosti, ki' sicer že na dlani, ki pa jih morali sami delavci še eni"1 skrbneje pretehtati in se pametr* odločiti. Za*piranje v lastno dvor? morda danes še prinaša dohodek.' tri pa se lahko s pičlo akumul**1 začno problemi in težave. Skujj1 pot je pač v tem primeru edino" coročno ustrezna in pametna po' D. Sede Ze pred štirimi leti se je pojavila pobuda za združevanje dveh majhnih delovnih organizacij v Bohinju: Filba in temeljne organizacije LIP Tomaž Godec. Pobuda je bila povsem umestna, kajti posebno FILBO s 63 zaposlenimi je bil večkrat v gospodarskih težavah, pomembno pa je to, da tako majhni delovni organizaciji ni bil zagotovljen kaj posebno uspešen tehnološki in tehnični razvoj. Integracijo so podprle tudi občinske družbenopolitične organizacije in skupščina občine Radovljice in na nešteto sejah se je prav o tej združitvi razpravljale. A zgolj le razpravljalo, kajti v FILB so delavci rekli odločni: ne. A prav to združevanje ni obviselo nekje v oblakih in se omejilo le zgolj na želje po združitvi. Integracija je temeljila na dobro izdelanih analizah, ki so priporočale takšen ukrep, še posebej, ker v Bohinju pravzaprav ni temeljnih in delovnih organizacij, ki bi zagotavljale Bohinjcem tudi v prihodnje delovna mesta. Vendar se v FILB kljub temu niso in niso mogli ogreti ter so vztrajali na tem. da še naprej ostanejo delovna organizacija. V LfP pa mislijo in so mislili drugače. Najprej so predvsem poudarili, da nimajo nikakršnih namenov, da bi »zagospodarili s prostorom«, težijo le k tem. da bi se ti dve majhni delovni organizaciji združili zaradi skupnih interesov in zaradi trdnejše nadaljnje osnove in razvoja. Obema bi se z združitvijo odprle večje možnosti tako izvoza kot tudi boljšega prodora na domače tržišče, saj se proizvodnja povezuje in dopolnjuje. Poudarili so še, da bo prav do te integracije moralo priti, prej ali slej. a bolje, da zdaj kot tedaj, ko bo eni ali drugi delovni organizaciji šlo slabše in se bo otepala s težavami. Nobenega dvoma ni, da se je prav ta integracija načrtovala predolgo in i s ni npriji i.,.|iveiših rezulta- Utemeljitve za prekoračitve Kranj — V predlogu letošnja proračuna kranjske občine, kater« skupni prihodki naj bi dosegli • milijonov dinarjev, razporejenih naj bi bilo 226.714.000 dinar' mora biti natančno obrazloženo, kaj se posameznim dejavnostim' menja več denarja kot dovolj1 splošno dogovorjeno povišanje, menili člani izvršnega sveta Kri' na sredini seji. Komite za gos darstvo in finance bo za takšne1 mere pripravil obrazložitve, so si ii11 i člani izvršnega sveta. Tako šel na zasedanje občinske skupV popoln in utemeljen predlog, kaf delegatom omogočalo lažje odi«' nje. Dogaja se. da koristniki prorafr skih sredstev terjajo več denarja radi tega, da tudi tako zagotavl.l za prihodnja leta višjo osnovo izračun, zato je temeljita obra> vsakega predloga nujna. Delo Luisa Adamiča premalo poznamo Ob tridesetletnici smrti književnika Luisa Adamiča dve znanstveni srečanji, ki bosta osvetlili njegovo življenje in delo — Založbe vključile v program Adamičeva dela — Seznanjanje šolske mladine z Adamičevim delom Septembra letos bo minilo trideset let od tragične smrti Luisa Adamiča. Smrt je nasilno posegla v življenje in delo rojaka, ki se je iz skromnega priseljenca dvignil v sam vrh ameriške književnosti in je s svojimi pogledi na ameriško družbo kritično prispeval k preoblikovanju zavesti sodobne Amerike. Kot književnik je Adamič pomemben ne le za slovensko in jugoslovansko temveč tudi za ameriško In celotno svetovno literaturo. V Ameriki je postal glasnik ogromnih množic priseljencev, ki so prihajali iz vse Evrope in s svojim trdim delom gradili blagostanje ameriške družbe. Se posebej je Adamiča zanimal prispevek slovenskih in jugoslovanskih priseljencev v Ameriki. Tako je postal pomemben oblikovalec moderne izseljenske zavesti, pobudnik za nove- poglede na mesto izseljencev v svetu, borec za demokratične odnose v svetu, za pravice človeka, naroda in delovnega razreda. Adamičevo življenje in delo je tesno povezano z usodo naših narodov in narodnosti. V svojih delih je bil oster kritik razmer v predvojni *.....-.......--------...... Jugoslaviji, med vojno pa je vsestransko podprl narodno osvobodilno borbo ter organiziral pomoč našim narodom v boju proti okupatorju. V svojih stikih z vrhom ameriške administracije, tudi s predsednikom Roosveltom, je utiral pot za nove obnove med novo Jugoslavijo in ZDA. V času stalinističnega pritiska na Jugoslavijo je podprl boj jugoslo- Petbarvni akord Janeza Hafnerja Razstava v kapeli pustalskega K rad u je druga samostojna predstavitev slikarja Janeza Hafnerja iz Škofje Loke. Čeprav na razstavi nekaterih njegovih slik ni, jih vendarle omenjamo. Predvsem so to njegove figuralne kompozicije, s katerimi se je ukvarjal med in deloma tudi po studiju na akademiji. Ob pričujoči razstavi pa moramo omeniti vsaj sliko »Tivoli« iz leta 1973 kot poizkus obravnavanja krajine z znanimi sredstvi. Tej sledi nekaj slik iz obdobja, v katerem je Hafner uporabljal petrolejsko modro barvo. To sta na primer »Iz okolice Loke« iz leta 1977 in »Dolenjska krajina« iz leta 1978. Obe sta zanimivi zaradi že omenjene modre barve preko katere je nanesel prosojno rumeno barvo in tako dobil sliko učinkovito zelene barve že skoraj tonsko uglašenih dvogovorov z modro osnovo. Z odstranjevanjem lazurno rumene zgornje plasti je namreč na nekaterih mestih na sliki dosegel mikavne posamičnosti, ki so mu pomagale pri obravnavi slike kot prostorske definicije krajine in Kulturni koledar JESENICE - Danes ob 19,30 bo jeseniško gledališče Tone Cufar s komedijo Novak-No-vaka Gugalnik gostovalo v Bohinjski Bistrici. V soboto, 17. januarja, ob 17. uri bo z Gugalni-kom gostovalo v Kropi, v nedeljo, 18. januarja, ob '9. uri pa v Oorjah. KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja izbor malih plastik akademski kipar Anton Flego. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja ambientne plastike akademski slikar Vinko Tušek, v Stebriščni dvorani pa oljne slike Polde Mihelič V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kulturna društva na Gorenjskem v letih od 1860 do 1914. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. PREDOSLJE - Kulturno umetniško društvo Predoslje bo v soboto, 17. januarja, ob 20. uri in v nedeljo, 18. januarja, ob 15. uri uprizorilo igro v šestih dejanjih Kmetijo sovražim. 8KOFJA LOKA - V knjiž niči Ivan Tavčar bo v torek, 20 januarja, ob 17. uri na vrsti ura pravljic za predšolske otroke, v kateri bo Valentina Stukl predstavila nove slikanice. V sredo, 21. januarja, ob 18. uri bo v knjižnici srečanje z Ivom Su-bicem, avtorjem knjige o tiskarni Urški. V četrtek, 22. januarja, ob 18. uri bo Marko M um vodil predavanje z diapozitivi o Grčiji. kot pomožno sredstvo za optično iluzijo globine v krajinskem prostoru. Podobne slikam iz tega »zelenega obdobja« so bile tudi risbe, ki jih je tkal iz črt in ta nekoliko na Morandija spominjajoči način zamenjal z risanjem s pomočjo krpe in širokih črt, skoraj ploskev. Te risbe smo lahko videli na razstavi Risba 80 (Gro-jarjeva slikarska kolonija na loškem gradu 1980). V teh risbah je Janez Hafner že premišljal o drugačni kompoziciji krajine in tudi o novem, drugačnem kot doslej, pristopu k slikarskemu obravnavanju krajinske motivike. Nove slike z motivom krajine je slikar pokazal na razstavi Združenja umetnikov Škofje Loke v galeriji loškega gradu (december 1980). Opustil je slikanje z zeleno oziroma s petrolejsko modro barvo in gradnjo krajine s pomagali, ki ustvarjajo iluzijo globine in prostora. Slikarsko ploskev je pokril od spodnjega do zgornjega roba z barvnimi lisami, ki so abstrahirane oblike znanih predmetov v pokrajini. Barvno paleto je uglasil na rdečo in zeleno barvo ter na belo in črno. Zaradi prisotnosti zelene barve lahko govorimo o petbarvnem akordu, s katerim mu je uspelo ustvariti v sliki izrazito dinamičnost, vtis neresničnosti poln iluzij na drevesa in zaradi razgibanosti so te slike polne nemira. Ta nemir je še posebej poudarjen v odnosu med barvami pri prevladovanju zelene barvitosti in srebrne sivine. Neba na slikah ni, a vendar skozi barvne lise proseva trans-parentna belina kot iluzija svetlobe neba, kar še povečuje optično napetost in poudarja ekspresivno moč. Slike so takšne, kot da bi odsevale na srebrni ploskvi zrcala, so kot nedokončan trenutni navdih, ki je slikarja zadovoljil na določeni stopnji razgovora s platnom. Andrej Pavlovec vanskih narodov za ohranitev neodvisne in neuvrščene Jugoslavije ter njenega enakopravnega položaja v svetu. Ob tridesetletnici njegove smrti sta letos predvideni dve znanstveni srečanji, ki naj bi vsestransko osvetlili ževljenje in delo Luisa Adamiča. Prvi simpozij bo maja v Združenih državah v Minneapolisu pod pokroviteljstvom tamkajšnje univerze. Ta simpozij namerava osvetliti predvsem Adamiča kot ameriškega književnika ter njegov prispevek k spoznavanju ameriške družbe, zlasti njenih etničnih prvin. Drugo znanstveno srečanje pa bo septembra v Ljubljani pod pokroviteljstvom ljubljanske univerze. Ljubljanski simpozij naj bi prvenstveno osvetlil Adamiča v odnosu do rojstnega kraia, do slovenske in jugoslovanske družbe. Posebej naj bi razčlenil Adamičev prispevek in pomoč narodno osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov ter oblikovanju nove Jugoslavije ter njenega mesta v povojnem svetu. Poleg znanstvenih prispevkov bodo na tem simpoziju imeli posebno mesto tudi osebni spomini sodobnikov na Adamiča. Za izvedbo ljubljanskega simpozija je pri rektoratu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani oblikovan poseben odbor za pripravo srečanja. Zbira zgodovinske, Hterarno-zgodo-vinske, memoarske, mednarodno-politične in politološke prispevke vseh, ki želijo dati resnično nov in pomemben prispevek k poglobljenemu poznavanju in razumevanju Luisa Adamiča. Letos lahko pričakujemo tudi vrsto izdaj Adamičevih del, ki so jih slovenske založbe kljub sedanjim težavam na področju založništva vključile v svoje programe. Cankarjeva založba bo izdala knjigo H. Christiana. Izbrana pisma Luisa Adamiča in knjigo Jerneje Petrič: Svetovi Luisa Adamiča. Mladinska knjiga ima v srednjeročnem programu predvideno izdajo knjige o življenju in delu Luisa Adamiča v okviru knjižne zbirke Obrazi, ki je namenjena predvsem šolski mladini. Založba Borec ima v predlaganem izboru iz Adamičeva opusa predvidene knjige: Dinamit, Smeh v džungli, Vrnitev v rodni kraj, Moja rodna dežela, Orel in korenine, Večerja v Beli hiši ter knjigo, ki bo z odlomki predstavila ostale njegove knjige, tako, da bi imeli v slovenščini vsaj v grobem znanih vseh štirinajstih Adamičevih knjižnih zbirk. Na izdajo nekaterih Adamičevih del se pripravljajo tudi v Združenih državah. Tudi ljubljanski radio in televizija bosta pripravila vrsto oddaj, posebna pozornost bo posvečena tudi seznanjanju šolske mladine z delom Luisa Adamiča in vkjučevanju njegove tematike v učni program. Doslej je bil Adamič praktično izpuščen iz vseh učnih programov in učbenikov. Na šolah bodo zato nekaj učnih ur posvetili Luisu Adamiču, vključili njegova dela v bralno značko in podobno. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani bo predvidoma pripravila priložnostno razstavo, ki bo prilagojeno postavljena tudi na novembrskem knjižnem sejmu. Društvo slovenskih pisateljev, Društvo knjižnih prevajalcev in Slovenski PEN center so pripravljeni s sodelovanjem dramskih igralcev prirediti literarni večer. Za samo obeležitev 30-letnice smrti Luisa Adamiča pa bodo 4. septembra pripravili proslavo v Grosupljem, ter 18. septembra v Ljubljani, ob zakjučku znanstvenega srečanja. Grosupeljčani pa se soočajo s težavami, saj bo treba dotlej obnoviti Adamičevo rojstno hišo v Prapor-čah. Adamičevemu delu bosta letos posebno pozornost posvetili tudi publikaciji Slovenske izseljenske matice: Slovenski koledar ir. revija Rodna gruda. M. Volčjak Pred izidom Loških razgledov Suho poglavje o NOB Te dni se je krepko oddahnil urednik Loških razgledov France Leben, saj je zajeten šop gradiva oddal v tiskarno Tone Tomšič. Za njim je znova obsežno delo, ki ga terja zbiranje in urejanje prispevkov in okrog 20. januarja bo natisnjena 27. številka Loških razgledov, edinstvene publikacije, ki jo vsako leto izda škofjeloško muzejsko društvo. Edinstvene, ker je to edini zbornik, ki pri nas redno izhaja. Zaradi tehtnih znanstvenih prispevkov so se Loški razgledi dodobra uveljavili tudi izven naših meja, danes jih znanstveno citirajo v evropskem svetu in v zamenjavo gre vsako leto že po 300 izvodov. Bogata je letošnja številka, za 40 strani debelejša od lanske in tako na 340 straneh v ustaljenih poglavjih prinaša vrsto zanimivih in tehtnih prispevkov. Pisana in bogata so vsa poglavja, z izjemo poglavja o NOB, ki je zelo skromno. Začnimo kar pri platnicah, ki letos v beš barvi prinašajo portret Valvasorja, originalni bakrorez Matije Greischerja za Slavo vojvodine Kranjske. Valvasorjev portret je najava prvih strani, ki namenjene lanski podelitvi Valvasorjevih priznanj Muzejskemu društvu Skofja Loka in Loškemu muzeju za posebne dosežke v muzejstvu. Se pred Razgledi je poglavje Titu v spomin, fotokronika petih Titovih obiskov na Loškem. Uvodnik z 'naslovom Najdražji gost je napisal Viktor Zakelj. Poglavje pa se začne s Titovo sliko iz leta 1942, prvo fotografsko upodobitvijo Tita, ki je bila razširjena na Gorenjskem in jo je Boris Kidrič prinesel Maksu Krmelju v Poljansko dolino. Razgledi vsebujejo 17 prispevkov, vsi imajo povzetke. Omeniti velja prispevek Franca S tukla: Drobci iz spomeniškega varstva v Skorji Loki. Gre za arhivske dokumente, načrte prezidav crngroške in župne cerkve v Skofji Loki ter rotovža na Mestnem trgu po letu 1895, ki niso bile uresničene. Mira Jesenko piše o slikarju Francu Koširju (1906 do 1939) iz Škofje Loke, o njegovem mestu v slovenski likovni umetnosti, z vso literaturo in katalogom njegovih del. Janez Dolenc piše o slavistu Gregorju Kreku, rojaku s Četene ravni, profesorju in ustanovitelju slavistike na graški univerzi, čigar najpomembnejše delo je Uvod v slovansko literarno zgodovino iz leta 1874. Pavle Blaz-nik je s prispevkom Ziri v luči Franciscejskega katastra dopolnil tovrstne podatke, saj je pred tem obdelal že Skofjo Loko in Železnike. Meta Sterle je prispevala zanimiv prispevek Plant-narstvo na Loškem od srede 18. stoletja do danes. Med naravoslovnimi prispevki moramo omeniti Slapove v dolini Sovprat pri Logu avtorja Antona Ramovša, Subalpsko bukovje v škofjeloškem hribovju Lojzeta Marinčka in prispevek Antona Po-lenca, ki je to pot obdelal pajke na Ratitovcu, Soriški planini in na Dravhu. Pri koči na Soriški planini je našel Štirinajsto vrsto pajka rakovičarja, ki je nova vrsta v Jugoslaviji. V poglavju Zapiski in spomini Franc Stukel piše Borisu Zi-herlu in njegovih prednikih, France Planina je prispeval dva spominska članka: ob stoletnici rojstva Rudolfa Andrejke, ki je ves prosti čas preživel na Selškem in je zaslužen pri gradnji koče na Ratitovcu ter razgovor z naravoslovcem Antonom Po-lencem ob njegovi sedemdesetletnici. Olga Franko je napisala članek Kako v Poljansko dolino v bodoče in v njem opisala cestne variante skozi Skofjo Loko z valorizacijo in grafično obdelavo izbrane variante. Zelo skromno je poglavje o NOB, le trije prispevki na enajstih straneh. Svetko Kobal popravlja lanski prispevek o dr. Koc-jančiču in dodaja izjave partizanov, ki jih je zdravil, Janko Mravlje piše o kurirju Janezu Subicu z Bukovega vrha, Vinko Demšar o odkritju spomenika na Prtovču. Suho poglavje torej, da bolj ne more biti. Urednik France Leben je dejal, da so z gradivom o NOB vselej zadrege. Kaže torej, da se avtorji boje odgovornosti pisanja, s tem pa izgubljamo pričevanja ljudi, ki bi nam lahko veliko povedali. Medtem ko je prispevkov za druga poglavja dovolj, letos so jih nekaj preložili celo za drugo leto, pa poglavje o NOB kar kliče pisce, ki jih je nedvomno tudi na Loškem veliko. Leposlovje je letos posvečeno Leopoldu Suhadolčanu in prinaša pripoved iz mladosti Prvi škornji, ki se dogaja v 2ireh, in radijsko igro Pojoča hiša. Marija Stanonik pa je pokojnemu pisatelju napisala komentar: Slovenskemu Andersenu v spomin. Poglavje Poročila in gradivo vsebuje nekrologe teologu Jožetu Demšarju, znanemu izdelovalcu modelov za loški kruhek Ivu Plestenjaku, ter muzejskima delavcema Blažu Gortnerju iz Žirov in Evgenu Burdvchu iz Škofje Loke. Omenimo še dva etnografska zapisa z zanimivo ljudsko pesmijo o Selški železnici izpod peresa Franca Vidmarja-4Pstotenka in ljudskimi pesmimi Štefana Benedišiča iz Sopotnice. Ob koncu moramo še napisati, da se tudi letos Tiskovni sklad pri Muzejskem društvu spopada z denarnimi zadregami. Predvideli so, da bodo stroški za izdajo Loških razgledov znašali 250 tisoč dinarjev, zaradi velikih podražitev papirja in tiskarskih storitev pa bodo enkrat večji. Avtorjevi honorarji v celotni vsoti predstavljajo le 5 odstotkov. Avtorji pišejo torej skorajda zastonj, saj se pri sorodnih publikacijah avtorski honorarji vrte okrog 25 odstotkov celotne vsote. M. Volčjak Razstava fotografij Janeza Bogataja Mentor gorenjevaškega foto kluba Vlastja Simončič predstavlja mladega avtorja Janeta Bogataja občinstvu. Gorenja vas — Koncem decembra so v galeriji Ivan Tavčar v go-renjevaški osnovni šoli odprli samostojno razstavo fotografij Janeza Bogataja, člana tamkajšnjega foto-kluba. Avtor, star komaj dvajset let, se domači publiki predstavlja z nekaj več kot štiridesetimi fotografijami, v katerih skozi objektiv fotografskega aparata opazuje in beleži predvsem krajino in njene vsakdanje nenavadnosti, ki prostemu očesu tudi sicer niso skrite, pa jih vendarle vse premonogokrat prezremo. Janez Bogataj je po pokicu grafik, s fotografijo pa se (tudi poklicno) ukvarja že več let. Zrasel je iz gorenjevaškega fotokuba in danes mu fotografija pomeni tudi del njegovega vsakdana, kajti s svojimi fotografijami redno sodeluje predvsem pri uredništvu Mladine v Ljubljani. Za svoje delo na podorčju umetnostne fotografije je, čeprav mlad, že prejel vrsto priznanj in nagrad, mea katerimi velja omeniti predvsem plakete in priznanja republiških in zveznih mladinskih razstav fotografije; prvič je vidneje opozoril nase leta 1978 v Novem mestu, kjer je komaj sedemnajstletni posegel po najvišjem republiškem priznanju za mladinsko fotografijo. Njegov fotografsko umetniški jezik seveda še ni dorečen in detajli-ran, saj tu in tam še manjka izpiljenosti, fotografske tenkočutnosti in izkušnje, a vendarle je nanj potrebno opozoriti kot na predstavnika najmlajšega umetniško fotografskega rodu, ki že uspešno tekmuje z uveljavljenimi in predvsem starejšimi na tem umetniško vse boL i*h-tevnem, istočasno ta privlači* »• in izzivajočem pod-, i klati. Dd 12. do 16. januarja je bil v Ljubljani sejem mode '81. Kliub megu so zabeležili velik obisk. SkofjeloSki SESlR je pokazal modele pokrival, klobukov in kap, ki jih bomo nosili poleti ter prihodnjo jesen in zimo. Bela barva bo prevladovala to Doletie. ieseni in pozimi pa tweed. Tovarna usnja UTOK Kamnik, tozd Konfekcija je na letošnjem sejmu mode pokazala veliko novosti in nekaj izredno lepih primerkov krznene konfekcije. Ženske oči so se poželjivo ustavljale na dragocenih jaknah iz volka, lisice ali divje mačke. Veliko pozornosti so pa poželi tudi s toplo usnjeno konfekcijo iz nape, podloženo s samim puhom. Zagotovo nas v njej ne bi zeblo . . Pa še eno novost so pokazali: svojo usnjeno konfekcijo pri Utoku dopolnjujejo tudi z usnjeno galanterijo. I/, ene kože je torej odrezano za jakno, plašč m še torbico zraven. Pa razmišlja jo, da bi razvili t udi svojo čevl jarno . . . Kroj IX Skdfje I,oke je na Istem mestu, kjer gostuje že leta. pokazal del svoje kolekcije ženskih plašče v m kostimov /.a jesen in zimo 1981-82. Le v črni in rdeči barvi so se predstaviti. Dvanajst modelov so tu prikazali obetajo pa, da imajo pripravljenih kar stošestdeset. Barve pa bodo poleg črne m rdeče tudi v toplih jesenskih tonih: be.ge. rjav., kamel, temno modri sivi Krojevi oblikovalci so tudi letos ostali pri svoji eleganci preprost kroj, poudarjeni pa so sivi in dodani izbrani modni dodatki I/ Suknovega najnovejšega izdelka, volnenega »vafla«. so ukrojeni njihovi plašči m kostim.. Dolžina je ostala klasična, čez kolena, kajti, krojijo za žene srednjih let. k. Jim prav ta preprosta eleganca da pravo ženskost in lepoto Poleg vsega tega pa še visoka kvaliteta izdelave, ki je še vedno Krojev glavni »adut«. 4..iM/.-4*ti *ri',hr^ pt&mV,r rintoS ■■ fii^hi^r j . Spet se je napolnilo ljubljansko gospodarsko razstavišče. Obe razstaviščni hali in »Jurček« so polni modnih novosti iz vse Jugoslavije. Čutiti je prizadevanje razstavljalcev, da bi bili zanimivi, boljši. Pa vendar lahko že po prvih korakih sprehoda po sejmu poprečni obiskovalec ugotovi, da letošnja moda ni prinesla prav nič revolucionarnega. Sicer pa pravijo, da se je tudi v svetu malce umirila. Se tudi pri modi poznajo gospodarske težave? Vsekakor. Uvozne težave naših tekstilcev in trikotažerjev se bodo v tem letu zagotovo še bolj zaostrile kot lani. Z vsemi silami se preusmerjajo na domače in cenejše surovine, da omilijo uvoz. Oblikovalci so se tudi letos potrudili po vseh svojih močeh. Nekateri designi so resnino na visoki ravni. Mirno bi se lahko spogledovali z visoko- francosko ali italijansko modo. Podeljena so bila tudi priznanja najboljšim. Ljubljanskega »zmaja 81« so prejeli: Ramensko iz Zagreba, Labod iz Novega mesta, Astibo iz Štipa, Pletenina Ljubljana, Svilanit Kamnik, Rašica, Sukno Zapuže, Tekstil iz Vižmarij, Tekstilni inštitut iz Kamnika, Induplati Jarše, Jutranjka Sevnica, Industrija usnja Vrhnika, UTOK Kamnik in Toko iz Domžal. Med nagrajenci z diplomo ljubjanskega zmaja pa sta z Gorenjske tudi Almira iz Radovljice in kranjski Tekstilindus. Sukno Zapuže se zadnja leta vse specializira na težka volnena blaga za pit.*, in kostime. Tokrat so uspeh poželi z modnir boucleji in »vafel« vzor Kranjski Tekstilindus seje predstavil sicer s številnimi blagi za poletne ženske obleke, poudarek pa je dal tudi kvalitetnim karirastim si*ajčevinam. kamor vse bolj preusmerja svojo proizvodnjo. Diplomo4jubljanskega zmaja so dobili za bombažni sersucker modnih pastelnih barv za ženske obleke. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je v pravem gorenjskem kozolcu razpela svoje najnovejše posteljne prevleke, »šivana 81« so poimenovali svojo najnovejšo kolekcijo, polno travniških rož. Triglav konfekcija Kranj se je predstavila obiskovalcem sejma s kolekcijo ženskih oblek za poletje iz suntve naravne svile. Mehko zalikane gube po vsej dolžini obleke ali le v spodnjem delu krila dajejo njihovim oblačilom posebno nežnost, mehkobo. Upajmo, da bo kaj tega dobiti tudi doma v prodaji. (iorenjska oblačila so se tudi letos predstavila z njihovo priljubljeno kolekcijo poročnih oblek, na tudi elegantnimi ("rno-belimi dvodelnimi oblekami in kostimi. Blejske Vezenine so prinesle pravo svežino na ta sejen) mode: na belo tkanino so uvezli motive starega Peruja. Kranjski I BI je vzbujal zanimanje s številnimi novimi vzorci jackardnih zaves. Umirjenih svetlih barv so tokrat. Almirino kolekcijo ženskih in moških pletenin odlikuje posebna mehkoba: v materialih in linijah. Ostali so pri naravnih materialih, volni, konoplji, lanu. surovi svili, barve pa so topli pasteli Izredne možnosti kombinacij imajo njihove pletenine, kajti razne kvalitete preje so iste barve in našli bomo k izbrani obleki pravo jopo, h krilu pravi pulover, bluzon, kombinirali hluzon in pulover .. . Tudi vrsto modnih dodatkov, šalov in kap so pripravili. Vse se ujema v barvi in kvaliteti. Almira si je za celotno predstavljeno žensko in moško kolekcijo prislužila diplomo ljubljanskega zmaja. Gorenjska predilnica Škofja Lok? je pokazala najnovejše vzorce svojih jersevev pa seveda volne, ki so pri nas vse bolj cenjene. TRIO Tržič je na sejmu predstavil kolekcijo moške in ženske konfekcije iz pele velurja — ovčjega, kozjega, svinjskega in specialne anilin nape. Toplo in modno se bomo lahko oblekli pri njih za naslednjo jesen in zimo. Za bogatejše otroštvo Zima v blagajni in stanovanjih} Zveza društev prijateljev mladine Kranj usmerja dejavnost devetih tovrstnih društev in tridesetih pionirskih odredov v občini — Družbeni skrbnik predšolskih otrok in pionirjev — Tudi učenci so samoupravljalci Kranj — Za družbeno varstvo otrok, za njihovo zdravo in srečno otroštvo skrbi poleg vzgojnovarstve-nih organizacij, sol in deloma mladinske organizacije predvsem Zveza društev prijateljev mladine, ki v kranjski občini združuje devet tovrstnih društev in trideset pionirskih odredov. Zelja in cilj te družbene organizacije je. da bi vsaka krajevna skupnost imela svoje društvo prijateljev mladine, ki naj bi kot kolektivni član frontne Socialistične zveze usmerjalo družbeno skrb otrok od rojstva do njihovega Štirinajstega leta. Spodbujalo bi razvoj otroške ustvarjalnosti in jim vsebinsko bogatilo svet otroštva, hkrati pa bi se otroci ob igri. učenju in delu spoznavali z našo politično stvarnostjo in se usposabljali za aktivne graditelje naše družbe. Velika družbena skrb je v prvi vrsti namenjena najmlajšim, kjer je naloga Zveze in društev zagotoviti vsem otrokom vsaj približno enake pogoje za njihov osebnostni razvoj ter odpraviti razlike, pogojene z različnim socialnim in kulturnim okoljem. Knotneje je potrebno obravnavati otroke, ki so prizadeti v razvoju in zanje ustanoviti v vzgoj-novarstvenih organizacijah posebne oddelke. Na posvetu s predstavniki vseh krajevnih skupnosti v kranjski občini v začetku decembra bodo spoznali tudi želje in potrebe njihovih najmlajših, na podlagi katerih se bodo dogovorili za obliko in vsebino kult urno-izobraževalnega programa, ki naj bi ga jrm posredovala Zveza društev prijateljev mladine. Razmišljajo, da bi za organizirano družbeno skrb predšolskih otrok na igriščih — po predhodnem dogovoru s šolami — pritegnili dijakinje vzgojiteljskih in pedagoških šol. Dejavnost pionirjev v tridesetih pionirskih odredih na osnovnih Rušili naj bi 30 vikendov Radovljica — V občini so z odlokom že opredelili objekte, ki so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Razvrstili so jih na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje, na objekte, ki se morajo odstraniti v določenem času in na objekte, ki se morajo takoj odstraniti. Ko so natančno opredelili vsa območja in pregledali vse črne gradnje, so sklenili, da je mogoče legalizirati 39 počitniških hišic, zgrajenih na črno, 32 primerov je takšnih, ki se morajo odstraniti, a za zdaj še ne ovirajo uresničevanja urbanističnih dokumentov, 30 primerov pa je takšnih, da se morajo porušiti takoj, ker so na takšnem območju, ki ne dovoljuje nikakršne gradnje. Zanimivi so predvsem tisti objekti, ki jih morajo po zakonu takoj odstraniti. Devet počitniških hišic je brez dovoljenja zgrajenih na planini Zajamniki na Pokljuki, ki pa je etnografsko in kmetijsko zaščitena planina. Upravni organ skupščine občine je pri teh objektih že večkrat posredoval in vodil postopke o odstranitvi, a se do zdaj zaradi neusklajenih soglasij in mnenj še ničesar ni spremenilo. V neposredni bližini Bleda je planina Rčitno, kjer so štirje »črni« vikendi, na pašnikih in na zemljiščih območja Rčitne pa ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč in objektov v počitniške namene. Vse območje Rčitne pa je po stališčih kmetijsko zemljiške skupnosti namenjeno za kmetijsko proizvodnjo. Na planini Vogar je kar osem lastnikov adaptiralo stanove in hleve ter jim spremenilo namembnost uporabe. Po velikosti objektov so le-ti majhni in namenjeni izključno za sekundarne namene, vendar legalizacija iz naravovarstvenih razlogov ni mogoča. Kmetijska zemljiška skupnost ocenjuje, da bo na Planini Vogar možno organizirati kmetijsko dejavnost, zato je v zaščitenem planinskem območju. Prav tako je nekaj objektov še na Planini za Jamo, na območju Stare Pokljuke, v Konjski dolini, na planini Konjščica, na območju Gorjuš, na planini Pokrove, na Jeljah in na Pečeh. Tako bodo zdaj lastniki objektov, ki jih ne bodo odstranili, morali vložiti prošnje za ustrezno dokumentacijo, lastniki objektov, ki pa so. razvrščeni v tretjo kategorijo pa bodo prejeli odločbe o odstranitvi objektov, ki so jih zgradili na nedovoljen način. • D. Sedej šolah usmerja svet za delo s pionirji. Pred kratkim so zaključili pomembno družbeno akcijo - javno razpra vo o nadaljnjem delu in razvoju pionirske organizacije. Učenci so zahtevali, da se v program njihove organizacije vnese več akcij kulturnega in športnega značaja. Ugotavljajo tudi. da ni zadostnega povezovanja z mladimi v krajevni skupnosti in da morajo že kot pionirji sodelovati pri delu krajevne skupnosti ter v njenih družbenih organizacijah in društvih. Ce že govorimo o samoupravljanju na šoli. so poudarili pionirji v javni razpravi, potem je treba spremeniti tudi odnos učenec — učitelj. V tem neenakopravnem položaju je glas šolarjev še šibak ali pa so celo povsem brez možnosti odločanja na šoli. Odgovorna in zahtevna bo letos vloga pionirjev v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Ob lanskem preverjanju obrambnozaščitnih sposobnosti so pridobili dragocene izkušnje, zato jih tudi letos ne sme nihče »presenetiti«. Uresničitvi tega cilja je bil namenjen tudi posvet mentorjev pionirskih odredov o vlogi pionirskih organizacij v vojnih in izrednih razmerah. obiski predstavnikov ZRVS in pripadnikov J L A' po odredih, vrsta športnih in orientacijskih pohodov, streljanje z zračno puško ter priprava pravih partizanskih mitingov. V teh dneh tečejo pospešene priprave za letošnjo občinsko pionirsko konferenco, kjer bodo ocenili delo pionirjev v preteklem letu. si zadali naloge za letošnje šolske leto in se dogovorili o pripravah za praznovanje 30-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije. Priložnost bodo izkoristili tudi za podelitev priznanj mentorjem pionirskih odredov in najboljšim v tekmovanju »Jugoslovanske pionirske igre«. (V prihodnjih dveh letih bodo potekale pod geslom »Rastemo pod Titovo zastavo«). Konferenco bo spremljala občinska razstava ustvarjalnosti najmlajših »Delo pionirske organizacije v šoli in krajevni skupnosti«. Razmah prostovoljnega dela v Sloveniji v zadnjih letih je v veliki meri tudi posledica sodelovanja vse večjega števila pionirjev na delovnih akcijah. V kranjski občini že več let deluje pionirska brigada dr. France Prešeren, svet za delo s pionirji pri Zvezi društev prijateljev mladine pa skuša podobne brigade ustanoviti prav na vseh osnovnih šolah v kranjski občini. Iz njih bodo potem •oblikovali stalno občinsko pionirsko brigado, ki se bo udeleževala tudi republiških in zveznih manifestacij prostovoljnega dela. C. Zaplotnik Tržič - Kurjava, kakršnekoli vrste že je. postaja iz leta v leto občutne* dražja. Delavci /. nizkimi osebnimi dohodki in številčno močnimi družinami vse pogosteje tarnajo, češ da bodo — ob zaostrenih pogojih gospodarjenja — kmalu zaslužili komaj še za najnujnejše izdatke: za stanovanja, kurjavo, hrano. Prav takih družin je v Perkovi in Lončarjevi hiši na Trgu svobode v Tržiču največ. V želji, da bi stroške za kurjavo čim bolj skrčili, so se dogovorili, da bodo stanovanja ogrevali i/, skupne |>eči. na katero so priključili radiatorje še delavci i/. Obrtnega podjetja. Združenje obrtnikov. Društvo prijateljev mineralov in fosilov ter organizacija Rdečega križa Tržič, ki imajo v teh oziroma bližnjih stavbah poslovne prostore. Denar je vzdrževanje naprav centralnega ogrevanja in nakup kurilnega olja — peč je prirejena samo za olje _ nikoli ni povzročal sporov. Stanovalci in drugi uporabniki so vsak mesec plačevali določeno vsoto. Gorivo so zadnjič dobili 21. de eembra. bilo pa ga je premalo, dal bila stanovanja in poslovni prostor topli dosti dlje kot do novega len] Praznina namreč ni nastala le cisternah, ampak se je pojavila tut v skupni blagajni, ki je premamil »ljubitelja« tujega denarja. Peč od konca minulega tedn1 miruje. Stanovalci — med njimi j največ uporabnikov solidarnostni stanovanj — primanjkljaja nočej( oziroma niti ne morejo nadomestit in čakajo na izid preiskave. Ne grt jim zameriti njihove ogorčenosti Počutijo so ogoljufani, posebna družine v Lončarjevi hiši. ki so H vselile šele 25. decembra in z ogrevanje takoj prispevale 20.( dinarjev. Dobro voljo je sicer pokaj izvršni odbor občinske stanovanja skupnosti, ki je za premostitev teža« odobril 73.000 dinarjev posojila, pomoč v tem trenutku ni posebna učinkovita. Kurilnega olja ni. Stanovalci in delavci zmrzujejo oz roma se grejejo ob še dražjih el tričnih pečali . . . H. Jelovčan Delegatska opozoril Kranj — Delegati in delegacije na . zasedanjih občinskih skupščin ponavadi opozarjajo na žgoče probleme svojega okolja, pa tudi širše družbene skupnosti. Na zadnjem zasedanju kranjske občinske skupščine 17. decembra veliko delegatskih vprašanj sicer ni bilo. veliko več pa jih je bilo na seji 26. novembra. • Zanimivo je bilo vprašanje delegata družbenopolitičnega zbora Andreja Babica o gradnji mostu prek Save na Laborah. na katerega je bil odgovor že posredovan na seji 17. decembra. Objavili ga bomo tudi v Glasu. • Na novembrski seji občinske skupščine je delegat Kmetijskoživil-skega kombinata Ivan Miškulin vprašal, kako bo s kritjem izpada dohodka kranjske klavnice zaradi nesorazmernih družbeno dogovorjenih cen. Izpad dohodka kranjske klavnice znaša po tedanjih podatkih 7.583.000 dinarjev za leto f980. Glede na to. je dejal Ivan Miškulin. da iz predloženega plana rebalansa proračuna kranjske občine ni razvidno, kako bo pokrit izpad dohodka, prosimo za pismeno pojasnilo. Dokumentacijo o vzrokih izpada smo sprotno posredovali organom skupščine. • Franc Kopač, delegat Cestnega podjetja iz Kranja, je spraševal po vzrokih in odgovornosti za neures-ničevanje družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega' podjetja Kranj. Cestno podjetje že vložilo prošnjo za pridobi gradbenega dovoljenja za prvo fazi vendar podjetje ni dobilo garai ob že zagotovljenem denarju, tako tudi odgovora banke o zapi nem posojilu še ni. je dejal 26. vembra delegat Cestnega pod. Kranj. • Ponavadi so najštevilnejša gatska vprašanja na sejah zbor* krajevnih skupnosti. Na novembri seji je delegat krajevne skupno* Primskovo Anton Omerza vprašt Kakšna bo usoda mostu prek Kokr na Hujah. Most je nagnjen in n< varen za pešce, predstavnik kom teja za urbanizem, gradbene in kf munalne zadeve je odgovoril, da r se moral ta problem obravnava' tudi na skupščini komunalne i" teresne skupnosti. Upravni organ \ prek mostu prepovedal promet motornimi vozili, z odločbo pa k tudi določil, da mora komunah* interesna skupnost most usposobit Cestna inšpekcija je dolžna prevf riti kako se odločba uresniči • Ve'eKat, krajevne skupnosti -log Andrej Verbič je vprašal, kdaj bodo pri zemljiškokmetijski skup nosti začeli dogovori o melioraci zamočvirjenih zemljišč. Zamisel 1 stara že tri leta. pa se Se ni M premaknilo, kar gre na škodo lastni kov zemljišč. J. Košnjek Ml PA NISMO SE UKLONILI Gabrijela Kosir-Jela Pod Cukovo Gabri jo poznajo ljudje. Pa ne samo na Posavcu in v Otočah. Daleč naokrog je poznana. Sploh pa povsod tam, kjer še žive njeni fantje, kurirji, za katere je skrbela celo leto v kurirskem bunkerju nad Srednjo vasjo v Podgori, pa potem v Dragi in pod Planinco. Pri peči sem jo dobila, veliki, lepi, novi, z zelenimi »modlni«. Zgoraj »kahle«, spodaj fant in dekle v narodnih nošah v plesu. Vsaka je drugačna. Lepo imajo danes pri Čukovih na Posavcu. Sin Matevž je k stari hiši novo pri-zidal. Gabri ima svoje še v starem delu, toda raje je tu, na toplem, z mladimi. V dvainsedemdesetem je že, a še vedno tri, štiri krave pomolze, sebe opere, postori to in ono po hiši. Za žganje ima namočeno, pa je pre-mraz za kuhanje. Nak, zdaj je raje pri peči. Bo Že kasneje, ko se bo malce otoplilo. Mraza se je nalezla v bunkerju za vse življenje. Nikoli več ga ne bo spravila iz nog. Rada ima družbo in vsakega je vesela, ki pride k hiši. Sicer pa vsak tudi naprej za mamo vpraša. Ce je ravno prave volje, ti take razdira, da je polna hiša smeha. In štamperle žganja ali kozarec vina se tudi vedno najde, da si labko nazdravijo. »Na to se pa mal' pije,« pravi vsakokrat Gabri, ko kakšno dobro razdere. Malo je res, malo pa pridani, da se bolje sliši, pri-na. »Zivio Gabri, to pa zmeraj!« je njena zdravica in nasmehe se tako prisrčno in veselo, da se ti zazdi, da ji vsakokrat ze trenutek iz temnih oči izpod košatih obrvi navihan vraži-ček pogleda .. . Taka je Ćukova Gabri. Vesela, kot vedno, čeprav ji življenje nikjer ni prizanašalo. Lepo dekle je morala biti Gabri nekoč. Bcnova iz Peračice. Ob Sv. Petru 1927 sta se vzela s Čukovim Jožam. Suho jetiko je imel mož, po Golniku je veliko hodil in ji septembra 1942 umrl. Težko je bilo na kmetiji za samo žensko. Pa še vojna povrhu. Decembra se je poročila s Koširjevim Matevžem iz Tene-tiš. Bršč je bil, pravi še danes Gabri. Ko bi le vojne ne bilo ... Ko je bil še prvi mož Joža živ, je že imela na skednju skrite partizane. Ravno takrat, ko so pri otoškem mostu Ambrožičevega ubili, je imela dva v bunkerju. Kakšen strah je preživela takrat! Vse zeleno je bilo Nemcev po Posavcu. V češnjo je zlezla in opazovala, če se bodo približali hiši. Pa je imela srečo. Dostikrat so rogovilili Nemci okrog hiše. Kar prišel je tisti Korošec Lintgar, pravi, pa jenico odpeljal. Upreti se mu ni upala, ker je bil oborožen. Brcnil jo je, če je kaj rekla. In ko sta z možem zaklala tistega prašiča in so ju naznanili, -sta bila obsojena vsak na osem mesecev zapora. Ona je odsedela sedem tednov, mož pa vseh osem mesecev. Takoj potem je šel v partizane. Spet je bila sama na kmetiji. Ko so prihajali ponoči, je dobro vedela, kdaj so pravi partizani, kdaj raztrganci, kdaj beli. In ko so neko noč Nemci prilomastili s psi, je porinila vanje vile skozi okno ... V Ljubno so jo klicali na zagovor in spraševali, če ve, kdo je bil sinoči pri njej. Pa se je znala prav zgovoriti! Vedno huje je bilo. In ko ji je tistega aprilskga dne 1944, v Predtrgu pred Triplatom služkinja Tončka zaupala, da je slišala, od gestapovcev, da imajo zdaj na vrsti Posavec za seliti in da so na seznamu tudi Koširjevi, je vedela, da je prišel njen čas za umik. Ni šla naravnost domov, kajti Nemci bi jo lahko že čakali. Nad Janharjevim bregom je čakala in naprosila Klajndinstovo Anico, da je šla pogledat, če je še varno iti domov. Pa Nemcev še ni bilo. Doma je hitela spravljati stvari na varno. Nekaj k sosedom, nekaj v gostilno, .še prej pa izbi pri Bvažulc na Matevža. Korenova pomagala spraviti na je partizanom dala pošto, naj pridejo, da bodo odgnali živino. Zaklela se je, da Lintgar ne bo odpeljal nobene živali več ... Še isti večer so pri Čukovih partizani zaklali štiri prašiče, dve jagnedi, odpeljali slanino, žito, odgnali sedem glav govedi. Le eno samo bolno kravo, ki ni mogla hoditi, so dobili Nemci. Ves Posavec, Otoče in okolica se e Nemcem smejala v pest: tako, kot jih je pa bukova Gabri okoli prinesla, pa še nobeden. Prvega maja 1944 je Gabri prišla v partizane. V bunkerju nad Srednjo vasjo v Podgori je kuhala in pra|a kurirjem. Ponoči je večkrat skočila do sestre Pavle v Srednjo vas, kjer je dobivala tudi vso potrebno pomoč. S prvim možem Gabri ni imela otrok. To pomlad pa je v njej zaživelo življenje. Ko je decembra 1944 prišel njen čas, so ji kurirji preskrbeli na Peračici varno zatočišče. 19. decembra je v gornji Peračici povila sinka Franca iz Leš ji ga je svet. Ze drugi dan pa je bila gospodinja Marija Roblek na Brezjah opozorjena, da bo preiskava na Peračici in da naj se umaknejo, če so tam kakšni skriti. Toda beli in Nemci so jih prehiteli. Preiskava je bila še tisti dan. Gabri je naenkrt zaslišala spodaj pred vrati glasove in povelje: »Nobeden ven, nobeden notri!« Gabri je otroka porinila pod modroc, na hitrico poravnala posteljo in poskrila cunje ter skočila za omaro. Za omaro so bila namreč včasih vrta in še vedno je bila odprtina tu, v katero se je lahko skrila. Beli so odrinili gospodinjo in zdrveli na vrh. Zakadili so se po sobi . . . Trenutki, neskončno dolgi ... Bo otrok zajokal? Tedaj so začeli vpiti tisti spodaj. Gospodinja se je tako prestrašila, da je padla v nezavest. Beli, ki so se bali, da je umrla, so hitro skicali svoje in odšli . . . Gospidinja je sicer kmalu prišla k sebi, toda Gabri je morala iz hiše. Lahko še pridejo. Moralo je biti izdano. Se vsa slaba je zvečer zavila njenega Matevžka v odejo in odšla z njim v noč, v sneg. Domača hči je šla del poti z njo. Najprej je šla na Mlako v Zadnjo vas v Podgori h Kovčevi Marjani. »Saj so govorili, da bo kupila . . .« so bili osupli, ko so jo ugledali. »Saj sem že,« je odvrnila Gabri in pomolila štručko ... Ve.č h>* Je tedaj premenjal mali Matevžek Zdaj je bil v Srednji vasi, pa v Tenetišah pr očetovih-sorodnikih, pa spet na Mlinu pr Micki, pa spet v Podgori. V Lešah pri Tombar ju je dočakal konec vojne. Gabri pa je lovil* novice o njem. Da je slaboten so pravili, d* veliko zbruha. Oprijemala se je le drobnif veselih novic, ki so ji dajale poguma, da b. mali le preživel . . . Čim se je toliko opomogla, je šla spet l svojim kurirjem: Zlindrovemu Cirilu, Cvenk lovemu Niku, Vestru, Jernejčkovemu Fran celjnu, Dragu, Mirku iz Kranja, bratu Fran celjnu in svojemu možu Matevžu, ki je bi tudi kurir na tej karavli nad Podgoro. 10. marca 1945 sta bila z možem dogovor jena, da gre ona naprej k sestri Pavli j Srednjo vas zlikat oprano obleko, on bo f prišel ob desetih zvečer, da bosta še drva n* žagala. Sestra Pavla je pomivala posodo, I spominja Gabri, ona pa likala. Pa ti nen« doma, ko je Pavla položila pomit liter m mizo, ta poči in se razleti po mizi. Ostrmef sta. Tole bo pa nekaj pomenilo, je menil« Pavla ... I Čez nekaj časa, ko se je Gabri že nemim, ozirala po možu, ker ga še ni bilo, pa je deset; ura že minila, je prišel v hišo eden Maternic; vih fantov iz Leš. Povedal je, da se je njs, mož Matevž-Jaka pred nekaj minutami ustrc lil. Preizkusiti je hotel novo brzostrelko. % vzel iz kota, proti sebi zasukal, takrat se je sprožila. Blizu bunkerja so ga pokopali. P| tako si je želel svobode in novih rjavih škor njev ... Ko je bil tisto pomlad njihov bunker izd*1 in požgan, se je uspela rešiti. Potem so I premaknili v Drago, od tu pa v nek h> pod Planinco. Mrzlo je bilo tu gori, kot niki« Pravijo, da je tam gori vedno za en rekelc bo mraz kot drugod. Srajce je prala partizanom vodi pod hlevom, ko so prišli povedat, da I partizani napadli Begunje in da je voji konec. Vse skupaj je spustila po vodi. . . Dom je bil neobdelan, mož v grobu, ro Matevžek pa drobižek. Pa se je spet postav na noge. Danes gospodari pri hiši mladi tevž. Dobro gospodari in Gabri je ves* mlade družine ob njej. Dobro ji je. Včasih pa le zamisli, zakaj je kakšnemu človek življenje toliko hudega naložilo D. Dolem ©Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD Kooperacija n. sol. o. Radovljica, Gorenjska c. 12 Občni zbor TOZD KOOPERACIJA Radovljica skladno s svojim Statutom razpisuje JAVNO LICITACIJO osnovnih sredstev SOD ZA GNOJEVKO, znamke Pdttinger 3000 1 ki bo v petek, dne 30. januarja 1981, ob 10. uri na deloviacu Poljče, posta Begunje. Pogoji: — izklicna cena je 30.000, — din. — način plačila po dogovoru. — kavcijo je potrebno položiti v visini 10 odstotkov od izklicne cene pred pričetkom licitacije na delovišču Poljče. — pravico do nakupa imajo tako družheno-pravne. civilnopravne in fizične osebe, — natančnejše informacije dobite na delovišču Poljče (tel.: 75-049) AERODROM LJUBLJANA Letališko in turistično podjetje DS skupnih služb Razpisna komisija delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge VODENJA GOSPODARSKO-RAZVOJNEGA SEKTORJA Za razpisana dela in naloge se zahteva: — visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri; — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornejšem finančnem delu; — znanje enega od svetovnih jezikov. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo biti kandidati za razpisana dela in naloge družbenopolitično razgledani in aktivni, z moralnimi vrlinami in ustvarjalnim odnosom do samoupravljanja. Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 65. členu zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Delavec bo imenovan za dobo 4. let. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: AERODROM LJUBLJANA, DS skupnih služb. 64210 Brnik aerodrom z oznako »Razpisna komisija DS DSSS«. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja TOZD Aerodromska dejavnost objavlja prosta dela in naloge NATOVARJANJA, IZTOVARJANJA IN PRETOVARJANJA PRTLJAGE, BLAGA IN POŠTE (več delavcev)ter ČIŠČENJE LETAL IN PRISTANIŠKE STAVBE (več delavk) Za razpisana dela in naloge morajo kandidati izpolnjevati poleg splošnih pogojev Se naslednje: — končana ali nedokončana osemletka; — 1 mesec delovnih izkušenj za dela in naloge NATOVARJANJA se zahteva tudi odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas. Za ta dela se zahteva poskusno delo 30 dni. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja TOZD Gostinstvo in turizem objavlja prosta dela in naloge POMIVANJE, POSPRAVLJANJE IN POMOČ V KUHINJI (3 delavke). Za ta dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se naslednje: — dokončana osemletka; — do enega leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo se združuje za določen čas, za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu. Za vsa dela in naloge na letaliSču je pogoj tudi dovoljenje po 65. členu zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Kandidati za objavljana dela in naloge naj ponudbe pošljejo v 15 dneh <>d dneva objave na naslov: AERODROM LJUBLJANA. Kadrovska služba. 64210 Brnik aerodrom. .... .. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. e Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n.sol.o. n. sol. o. Kranj, JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF oglasa na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja dela in naloge: ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za opravljanje tajniških del Posebni pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj v administraciji Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, JLA 2, v 16 dneh po objavi. RAZPIS za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih PRIZNANJ OF 1981 Na podlagi PRAVILNIKA o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda ŽIRIJA za podeljevanje PRIZNANJ OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj OBJAVLJA . pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih PRIZNANJ OF v 1981 letu Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1981 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema in odnosov. Upoštevati 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov, zlasti pa tiste, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Kandidate za podelitev PRIZNANJ OF lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidat prejme PRIZNANJE OF za leto 1981 Rok za prijavo je IS MAREC 1981. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ Žirija za PRIZNANJE OF 1981 KRANJ Kegljaški klub HIDRO - MEDVODE objavlja prosta dela in naloge^ SNAŽILKE Pogoji: — nepopolna osemletka, eno leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe pošljite na naslov Savske elektrarne, TOZD Medvode Elektrarna Medvode 82, 61215 Medvode ZAVOD ZA POŽARNO. REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLU2BO KRANJ Oldhamska 4 objavlja prosta dela in naloge za dve delavca VODJE IZMENE Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje: — da je gasilski tehnik. — da ima 3 leta delovnih izkušenj kot gasilski tehnik na operativnih delih. — in da izpolnjuje (»stale zahtevane pogoje v skladu z opravljanjem del in nalog vodje izmene. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prijave je treba poslati na naslov Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska 4, najkasneje v 15 dneh po objavi, oziroma do zasedbe delovnega mesta. OD 15. JANUARJA DO 15. FEBRUARJA 1981 V VELEBLAGOVNICI SPET PRILOŽNOST. DA SE POCENI OBLEČE VSA DRUŽINA iNinama ŠKOFJA LOKA in BLAGOVNICI CERKNO MM* MM* MM* MM* MM* MM* MM* RESNIČNI MONTE-CRISTO Arhiv pariške policije Drobni sivi mož. ki je brkljal po papirjih pariške policije, je nenadoma vzkliknil. Ze več mesecev je zaman iskal dokument, ki bi mu tako ali drugače potrdil, da je dosje Picaud resnična zgodba, ne pa izmišlja kakega norca. In glej. nenadoma je sredi najbolj zaprašenih arhivskih map odkril nevelik rožnat list. List z glavo pariške policijske prefekture je bil spet z izjavo, ki jo je dal pod prisego abbe Madeleine, leta 1830 v Londonu umrli francoski duhovnik. Prav ta zapis pa je v zadevi Allut pomenil najbolj dragoceni dokument: pričal je namreč, da je policija v ulici Saint-Roch. v kleti, ki jo je bil opisal Allut. resnično našla človeške ostanke, ki so jih hudo načele podgane. Tam je bil še vedno tudi strašni železni pas, pripet na tri obroče. Policisti so po najboljših močeh identificirali Picauda. Policijski arhivar Jacques Peuchet je svoje odkritje z ljubeznijo zbiratelja zaprl k dosjeju Allut v policijsko blagajno. Odkar je prvič držal v rokah izjavo Picaudovega morilca, je minilo celih osem let. Vse niti so bile razvozlane, a tudi vsi akterji strašne drame so bili mrtvi. Policija ni imela s primerom Allut početi ničesar več. Kaj pa pisatelji? Iz življenja nastaja literatura Bilo je leta 1843. V stanovanju na pariški ulici Rivoli sta v vročem pogovoru sedela dva moža: manjši, z mušketirskimi brki. pravi bojni petelin — gimnazijski profesor Maquet. ki so ga prijatelji v šali radi imenovali Augustus Mac Keat in ki je bil strasten zbiralec zanimivih zgodovinskih dogodkov — ter tolsti velikan pri štiridesetih, pisatelj Alexandre Dumas (oče). »Dajte no. moj mali Maquet. naj bo že ta zgodba prava ali ponarejena, zdi se mi popolnoma prismojena! Pa čeprav . . . no. čeprav morda skriva v sebi pravi biser.« ■ »Dumas! Priznajte vsaj. kako nenavadno je: takšne bi si ne upal izmisliti niti najdrznejši pisatelj — a je resnična, izmislilo si jo je resnično življenje!« Morda bi se nikdar izpod peresa Alexandra Duma-sa očeta ne rodil znameniti roman o grofu Monte-Cristu. ko ne bi imeli prstov vmes dve naključji: Dumas je imel pogodbo z založnikoma Bethunom in Plonom. da bo napisal Popotne vtise iz Pariza, ki mu niso preveč dišali; v istem času je velik uspeh dosegel pisatelj Eugene Sue s svojim avanturističnim romanom Skrivnosti Pariza. In zdaj so si založniki nenadoma zaželeli takšnih romanov. Dumasa je prešinil spomin: kaj ni pred dvemi. tremi leti bral zapiske nekakšnega policijskega arhivarja, nekega Jacquesa Peucheta? Ni bilo treba dolgo in že je klical Maqueta. Iskati, iskati in najti vse, kar je mogoče izkopati v zadevi« Picaud-Allut! To zgodbo ni bilo prav lahko povezati z vtisi iz Pariza in zadovoljiti obe želji založnikov lkrati' Podjetje za PTT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poštna 4 TOZD ZA PTT PROMET Skofja Loka o. sub. o. Skofja Loka, Titov trg 9 objavlja prosta dela in naloge PRIPRAVLJANJE, DOSTAVLJANJE IN OBRAČUNAVANJE PTT POŠILJK _ dostavljač pri pošti Skofja Loka — dva delavca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pogoji: — dokončana osemletka, vozni.ški izpit A kategorije. Na razpolago je ležišče v Samskem domu. Poskusno delp traja en mesec. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Skorja Loka 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Dvorišče zaporov Grof Monte-Cristo prijetno za uho Tako so se v dolgih, z dobrim vinom zalitih pogovorih med arhivskim moljem Maquetom in vedno živahnim Dumasom rojevale glavne osebe bodočega romana. V Rimu. v času karnevala, leta 1838 skrivnostni toskanski grof reši življenje grofu de Morcerfu. mlademu pariškemu lahkoživcu. V zahvalo ga Morcerf povabi, da mu bo razkazal Pariz. »Razumete, moj dragi Maquet? Tu bom lahko uporabil, kar sem že napisal o potepanju po Parizu. Kdo bo pisal zaman!« A skrivnostni Italijan izkoristi dovanje Pariza le kot pretvezo, v resnici hlepi po maščevanju. Zakaj? Ker so ga nekdanji prijatelji v mladosti izdali in ga za deset let pahnili v ječo . . . ». . . in tu nastopi Picaudova zgodba!« Italijan jih bo odkril in se maščeval vsakemu posebej. Oko za oko. zob za zob. Maquet je bil po svoje z zamislijo zadovoljen, po svoje pa se ji je njegov natančni arhivarski duh upiral. /\ KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA nsoU /|^\ TOZD JELPLAST. KAMNA GORICA n. sub. o Razpisna komisija DS TOZD Jelplast Kamna gorica razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Pogoji: — višja šolska izobrazba ekonomske ali druge sorodne smeri, — tri leta delovnih izkušenj v gospodarstvu, — smisel za razvijanje družbeno političnih in samoupravnih odnosov, — ustrezne moralne in politične vrline Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. (SE NADALJUJE) Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1 - « objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA v DS TO za področje tunelskih opaiev, vratnih kril in podbojev ter oken Pogoji: — višja ali srednješolska izobrazba, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. — 3-mesečno poskusno delo Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati naj ponudbe pošljejo na naslov ABC Pomurka, Trgovska delovna organizacija, Golica, Kadrovska služba — Jesenice, Titova 4. v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Ivan Jan: Kokrški odred i )BSEZNE GESTAPOVSKE ARETACIJE KTIVI8TOV NA JESENICAH, KRANJU, V TRŽIČU, V SKOFJI LOKI NDRUGOD* Sovražnikovim napadom se sredi zime jridruzi odkrivanje mreže OF in KP — )b*irna izdajstva in streljanje talcev -Vloga kurirke Darinke Močnikove in Ivana Urbanca - V roke gestapa pade tudi sekretar P K KPS za Gorenjsko Tone Dolinsek-Metod - »Metod«, simbol upora v begunjskih zaporih — Maščevana premajhna, konspirativnost — Spomladi 942 so partizani na Gorenjskem maloštevilni. V zimi 1941-42 sta bili torej ustanovljeni ziroma obnovljeni Kokrška in Kamniška če-a in v obeh so bili udarno jedro tisti borci, ki .o se kalili v dražgoški bitki. Ta so zdaj svoje izkušnje, udarnost in zaupanje v zmago prenašali ne le na svoje soborce v četah, temveč tudi na prebivalstvo oziroma aktiviste na terenu. Toda prav v tem času, v začetku 1942. leta. e gestapo začel aretirati številne aktiviste KP inOF. Izdajstva, aretacije, mučenje in ubijanje ktivistov so tedaj na Gorenjskem boleče slabila zimski revolucionarni val. ki ga je :,nanila decembrska vstaja, kronala pa zna-ier.ita dražgoka bitka. Razmere na Gorenj-kem so bile zato zaostrene do skrajnosti. Vse to, posebno pa ubijanje aktivistov, je med preostale sodelavce KP, OF in partizanov našalo strah in nezaupanje ter zavrlo in ohromilo osvobodilno delovanje, s tem pa tudi partizansko moblizacijo, ki naj bi se razcvetela prav v času prihajajoče pomladi. Gestapovske aretacije so po Gorenjskem pobrale tedaj čez 300 ljudi. V tem poglavju mora biti zapisano tudi marsikaj bolečega in neprijetnega. Vendar se temu ne smemo izogniti, kajti prelite je bilo veliko najžlahtnejše krvi revolucionarjev in preveč je bilo trpljenja. To bo najlaže razumeti, če takoj navedemo, da je gestapo v januarju, februarju in v začetku marca 1942 na različne načine samo v Kranju in njegovem okolišu odkril 236 sodelavcev KP in OF. Izmed teh so jih Nemci v zelo kratkem času v Begunjah in v Dragi postrelili 90, čez 100 pa so jih odvedli v razna taborišča smrti, kjer jih je veliko umrlo. Za kranjsko okrožje je bilo to gestapovsko uničevanje toliko hujše, ker so bile odkrite in postreljene kar tri zaporedne sestave komitejev KP, prav tako pa tudi SKOJ in odborov OF. ; Izdajstvo in uničevanje različnih vrst je doletelo tudi vodstvo OF v Tržiču, deloma na Jesenicah, v Skofji Loki, na Kamniškem in v Medvodah. Toda čeprav to gestapovsko divjanje povezujemo z imenom Ivana Urhanca-Kumerdajevega iz Stražišča, bo potek aretacij pokazal, da se je ta uničevalni klopčič začel odvijati že decembra 1941 na Jesenicah. Veriga aretacij je v kratkem potekala takole: Najprej je gestapo odkril aktiviste-komu-niste, skojevce in pripadnike OF v decembru 1941 na Jesenicah. Med aretiranimi, ki so jih že v januarju celo vrsto postrelili, so se znašle tudi tri kurirke pokrajinskega komiteja: sestri Mirni in Darinka Močnik in Cirila Kozjek-Curk. Te aretacije in nasilniška zasliševanja je vodil 'jeseniški gestapo z zločinskim Clementom Druschkejem na čelu. Darinka Močnik pa s sestro vred ni vzdržala gestapovskega nasilja. Zlomili so jo, zato so se v begunjskih zaporih kmalu znašli novi aktivisti, kajti kot kurirka jih je veliko poznala. Jeseniški gestapo je tedaj odkril in polovil skoraj vse tiste aktiviste partije in OF. ki se niso umaknili v ilegalo. Teh, ki se niso, a bi se bili morali, pa je bilo veliko. Toda tedaj je bila izredno huda zima in zveze s partizani so bile pretrgane. Poleg tega so nekateri podcenjevali sposobnost gestapa in računali na konspiracijo, čeprav so bili mnogi opozorjeni, naj izginejo. Po Miri Svetinovi-Metki in Vinku Hafnerju tudi Ivan Urbanc-Kumerdajev. Z aretacijami in gestapovskimi posegi v organizacije K P in OF na Jesenicah Ivan Urbane torej nima nobene zveze. V januarju 1942 so Nemci ob kranjskih največ talcev postrelili iz zgornjega gorenjskega kota, predvsem z Jesenic in z Javornika, 21. januarja 1942 pa tudi člana okrožnega komiteja KP Rudija Papeža,* ki je bil aretiran 21. 10. 1941 na Zg. Dobravi, in Tuga Vidmarja. Toda gestapo ni miroval, zlasti, ker se je dokopal do posameznih izjav. Tako je postopoma začel odkrivati aktiviste tudi v Kranju in v okolici. Na pustni torek, 16. februarja 1942, je bil ob Janezu Zerovniku aretiran tudi vneti aktivist Ivan Urbane, sin kmeta Kumerdaja iz Stražišča; do vojne je v Beogradu študiral agronomijo. Njegov sovaščan in dotedanji so- delavec Vinko Hafner pravi o njem, da je bil zaradi svoje zagnanosti celo brez revolucionarne pretekosti in kljub nezadostni preverja nosti uvrščen med okrožne funkcionarje ir postavljen za blagajnika OF. Bil je zelo ambr ciozen in aktiven. Kot blagajnik se je seznam s precejšnjim delom organizacijske mreže, kar je bilo proti principu konspiracije. Vedel j* mnogo, več, kot bi bilo v teh razmerah potrebno, v njihovo hišo pa je zahajala cela vrsta revolucionarjev, tako ilegalcev kot domačih. Hotel je vedeti za imena ljudi, ki so bili povezani z NOG. Zahteval je celo številke i vsotah denarja, ki ga je kdo dal za OF. Previd nejši so se takemu početju upirali. Marsik« n* varnega je počel tudi vidno. Oestapovski vdor v Kranju in okolici |e uničil skoraj mrežo KF in OF. Da |>a je to poglavje »ploh moglo nr ti. gre velika zasluga Ivanu Bertonclju. Vinku Haf» zgodovinarju Daretu Jersku. ki je kritično obdelal g povsko dokumentacijo o. »provalah«. Miri Svetini-Vli Tonetu Oolinčku-Metodu. K rancu Stefetu in Fran Omanu. V pomor je hila tudi knjiga zapornikov iz " • Hafthuch«. ki jo hrani (lorenjski muzej v Kranju Nemci so talce dostikrat tako mučili in trpinčili, d«1 marsikdo umrl že med zasliševanjem. Kden najbolj mu' nih je liil Rudolf Papež, znan revolucionar O njeni malo pozneje zajeti sekretar PK KPS za GorenjaJt« T« Dolinšek. ki je tudi sam okus.il najhujše gestapovsko m> čenje. povedal: »V begunjskih zaporih so me vrgli v sata r«. kjer je bil prej Rudolf Papež. Verjetno je zapornik v Begunjah po surovih zasliševalcih moral stati toliko hudega kakor pravi papež. Pri njem so na našli pismo, ki ga je hotel poslati nekomu ven. V tem so Papeža tako mučili, da se mu je od bolečin lo. Vendar pa je bil pred usirelitvijo Se tako priseben, je na pod celice, ki je bil prekrit s »lamo. napisal .Sk ski narod naj mi oprosti, če nisem zanj storil to. kar zanj storiti mogel.'« (Tone Dolinšek. Ljubljana, ustna i> java nokti 1970) Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE 103. Petra je na mah prešinilo spoznanje. »On je to,« pravi in pri tem ga obide smrtni strah. Vest, ki si jo je že zdavnaj utišal in pomiril, se mu na novo prebudi. Medtem ko sta jahala proti samostanu, je klošterski hlapec plaho pogledoval gospoda Kozjaka, ki je bil po njegovem mnenju tako zelo čuden, kot še nikoli doslej, kar ga je poznal. »Kaj pa vam je, gospod?« je vsaj dvakrat vprašal, ko je videl Petra vsega prepadenega. 104. Toda Peter vso dolgo pot do velikih klošterskih vrat ni spregovoril niti najmanjše besede. Pravzaprav niti sam ni vedel, kdaj je prispel do tja ... Opat mu pride nasproti že ven na dvorišče. Peter se zmede in namesto da bi vprašal po bratu, kakor je hotel, vpraša, kako je tistemu ciganu. Opat je po tem seveda takoj spoznal, da je gospod s Kozjaka nekam grozno zamišljen. Menil pa je, da ga je spravila iz uma predvsem ta grozna nesreča. 105. Da pa ne bi preveč dolgo razmišljal o stvareh, ki se ga po njegovem sploh niso tikale, ga pri priči povabi s seboj in ga pelje v celico k bratu, ki je še vedno letal brez zavesti, saj se od tistega pretresa ni zavedel niti še za hipec. V glavi se mu je zares bledlo in mešalo, da ga niso prav nič razumeli, poleg tega pa je ves čas govoril nekakšne popolnoma nerazumljive besede, ki si jih pri najboljši volji niso znali razložiti. Zlata poroka v Britofu - 4. januarju sta 50-letnico poroke praznovala Francka in Franc Drempetič iz Rritofa /67). Mlada sta se vzela, saj je bilo njej komaj osemnajst in njemu dvajset let. Oba sta morala Se »leta kupiti«. Mama je Jernejevčeva s Primshovega. ata pa Tabrov /> Britofa. Prav brezskrbne mladosti ni imel nihče. Francetov oče. čevljar, je živel v Ameriki, mama se je pa sama mučila s petimi otroki m kakšno kravico. pri Francki doma je bilo pa enajst otrok in oče je zidaril. Trije sinovi so se jima rodili. Težko je bilo pred zadnjo vojno za stanovanja; vsak se je branil družine z majhnimi otroki. 1940. sta v Britofu zgradila majhno hišico. Bila sta v svojem, toda na pragu je bila vojna. Oče Franc je bil do aretacije junija 1944 aktivist na terenu, potem pa so sledili zapori v Kranju, Begunjah, taborišče. Sele septembra 1945 se je vrnil. Le dobrih štirideset kilogramov je tehtal ob koncu mjne. Toda kmalu zatem je že udarnik na progi Samac —Sarajevo. Posledice zaporov so se pokazale kasneje. Kot vlektromehanik je delal pri pošti in pri Elektro. 1965. je bil upokojen. Iz male hišice je potem pri Drempetičevih zrasla velika, lepa hiša. Le zdravje ga je izdalo. Kolikor mu dopušča, še postori to in ono doma in parkrat na teden stopi do Johance po novice. Mama je trdnejša. Gospodinji, obdeluje vrt, plete za štiri vnuke in dva pravnuka. In še vedno je aktivistka': v Zvezi borcev, pri Rdečem križu, v krajevni skupnosti . . . Če je enkrat človek pri tem. ne more odnehati, pravi. Zdaj se šele imata lepo. čeprav je samo ena pokojnina. Da bi bilo le zdravje . . . I). Dolenc Skrb za borce Radovljica - Na zadnji decembrski seji predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Radovljica so spregovorili o stanovanjskih in zdravstvenih potrebah borcev v naslednjem srednjeročnem obdobju. Osnova razprave sta bila predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske in zdravstvene skupnosti, ki so jih člani z nekaj pripombami v celoti sprejeli. V radovljiški občini je še vedno 19 borcev, ki nimajo ustreznega stanovanja. V dogovoru s stanovanjsko skupnostjo Radovljica pa bodo že letos zagotovili deset stanovanj v Radovljici, v Bohinju in v Gorjah. Načrtujejo, da bo do leta 1985 dobilo 117 borcev posojila za obnovo in dograditev lastnih stanovanj v skupni vrednosti več kot 5 milijonov dinarjev. V planu so tokrat prvič upoštevani tudi borei-kmetje, ki doslej niso izkoristili kreditnih možnosti za obnovo lastnih stanovanj. Za 79 bor-ie\ -kmetov je predvideno več kot 2 milijona posojil. Predsedstvo je pri obravnavi srednjeročnega načrta zdravstvene skupnosti opozorilo, da ne more soglašati s predlogom, da bi se zmanjševal obseg zdravstvenega varstva oziroma dispanzerskega zdravljenja, ki je v občini zadnja leta posebno uspešno. Dispanzerji za borce so se izkazali za dobre, še posebej zaradi prizadevnih zdravniških ekip, ki so uspele pregledati vse borce in zagotovili pravočasno zdravljenje vsem tistim, ki so ga potrebni. Več kritičnih pripomb so izrekli na račun organizacije letovanj v domu borcev NOB Slovenije v Strunjanu. Za lani so se namreč dogovorili, da bo iz radovljiške občine letovalo 25 upravičencev, uprava doma pa jih je sprejela le 11, od tega večinoma v spomladanskih, zimskih in jesenskih mesecih. Za letos načrtujejo, da bo letovalo 30 borcev. Člani predsedstva so na seji izrekli soglasje k predlogu pravilnika medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko o podeljevanju priznanj zaslužnim udeležencem NOB, posameznikom, delovnim in drugim organizacijam v gorenjskih občinah. Gre za podeljevanje Spominske ploščice in Spominske listine, ki jih bodo podeljevali na proslavah draž-goške bitke ali za dan borca ali dan vstaje. m V Vrbnjah bodo gradili TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 40 do 50 din. špinača 45 din. cvetača 48 din, korenček 2H do 30 din, česen 60 do 80 din. čebula .10 din, fižol 50 din. pesa 28 din, slive 40 din. jabolka 20 do 26 din, hruške 30 din, grozdje 35 din. radič 120 din. pomaranče 29 do 30 din, limone 56 din, ajdova moka 40 din. koruzna moka 18 do 20 din. kaša 40-50 din. surovo maslo 160 do 180 din. smetana 60 din. skuta 48 din. sladko zelje 20 do 26 din. kislo zelje 25 do 30 din, kisla repa 25 din, klobase 35 do 40 din, orehi 2H0 din, jajčka 6 do 7 din, krompir 7 din, med 110»din. JESENICE Solata 65 do 120 din, cvetača 60 din, korenček .'10 din, česen 70 din. čebula 25 din, fižol 45 do 60 din, pesa 10 din, paradižnik 42,80 din, slive 55 din, jabolka 20.45 din, hruške 40 din. grozdje 32 do 40 din, pomaranče 32 do 39 din, limone 38,90 din, ajdova moka 41,80 din, koruzna moka 13 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82,30 din, skuta 66,40 din. sladko zelje 15 din, kislo zelje 14.40 din. kisla repa 12.65 din, orehi 317.40 din, jajčka 4,80 do 5 din. krompir 12,15 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central: Od 7. do 19. ure so odprte prodajalne: Prodajalna mesa KZK - TOZD Klavnica, Majstrov trg. Na Klancu, Hrib Preddvor, Klemenček Duplje K očna Zgornje Jezersko, Na vasi Šenčur, Krvavec, Cerklje, PC Britof, Britof 313, SP Šenčur, od 7. do 17. ure pa so odprte prodajalne mesa KZK Kranj — TOZD Klavnica na Titovem trgu in v Šorlijevi ulici. Živila: Prodajalna PC Klanec, Likozarjeva 12, prodajalna SP pri nebotičniku, Stošičeva 1, SP Planina Center, Ulica Gorenjskega odreda. V nedeljo pa bo odprta od 7. do 11. ure samopostrežna trgovina gostinskega in trgovskega podjetja Central TOZD Delikatesa, Maistrov • trg 11, prodajalne Na vasi Šenčur. K rvavec Cerklje, Naklo v Naklem. JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa — Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6 SKOFJA LOKA: SP Mestni trg, Mesnica Mestni trg RADOVLJICA: Market Delikatesa Bled, Cesta svobode 15 (v Park hotelu), Market Zgornje Gorje 11 /a. Market Lesce, Finžgarjeva 10 Radovljica — Zazidalni načrt Vrhnje so v radovljiški občini izdelali že leta 1974 na podlagi urbanističnega načrta Radovljica — Lesce—Begunje, za gradnjo montažnih hiš proizvajalca Jelovice iz Škofje Loke. Zazidalni načrt so razgrnili že leta 1975, vendar so odlok o zazidalnem načrtu umaknili zaradi predpisa o obveznem varstvenem pasu letališča Lesce. Julija lani so ponovno začeli akcijo za uresničitev zazidalnega načrta Vrhnje. Tokrat so predlagali — zaradi interesa bodočih gradi- teljev — da bi kompleks pozidali s klasično gradnjo. S tem se je strinjal tudi radovljiški izvršni, svet in v teh dneh bo podpisana pogodba, ki rokovno opredeljuje izdelavo tega urbanističnega dokumenta. Planum bo tako napravil preizkus s klasično gradnjo, komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeva pa bo organiziral razgrnitev obeh variant aprila letos. O pozidavi Vrbenj naj bi se tako dokončno odločili v naslednjih mesecih. I). S. (59. zapis) V prejšnjem zapisu sem omenil Alejo gorenjskih velmož, ki so jih rodile vasi pod Pečmi V južnem karavanškem podgorju. - Veljalo bi tudi opozoriti na akcijo žirovniškega Turističnega društva, ki je z ličnimi lesenimi obeležji markiralo kulturno - rekreacijski izlet »Po poteh kulturne dediščine« od Rodin, skozi Doslovce. Breznico, Zabreznico, mimo Vrbe do Žirovnice. Pač skozi kraje, kjer so se rodili Jalen. Finžgar, Prešeren. Janša in Cop. Resda zamisel domačinov ne vključuje imena zaslužnega Prešernovega rodoslovca Toma Zupana iz Smokuča, niti dijaškega mecena Luke Knaflja iz Doslovč, niti nekoč slavnega |>esnika Jožefa Zemlje iz Sel pri Žirovnici - a je vendar le treba povedati, da so jih tudi rodile te vasice pod strminami Stola v Karavankah. Zaradi popolnosti pa že zdaj povem, da so bili v teh krajih rojeni še drugi slovenski velmožje, ki pa niso bili tvorni na literarno-znanstvenem niti na literarno-umetni-škem področju — zato jih že omenjena aleja ni mogla vključiti, saj bi že število samo preseglo koncept počastitve. Bodo pa vsi zagotovo omenjeni pri tehle opisih posameznih krajev — torej tudi oba škofa, ki ju je rodila Vrba (Janez Zlatoust Pogačar 1811 - 1884 in Anton Vovk - Prešernov pranečak - 1900 - 1963), pravniški pisatelj Janko Dolžan, publicistka Milica Grafenauer in publicist Jože Sodja iz Zabreznice, narodni delavec Urban Golmajer, politik Tomo Kaj-diž in Prešernova mati Mina roj. Svetina iz Žirovnice ter zaslužni šolnik, Prešernov ljubljeni profesor, Janez Krstnik Kersnik iz Most pri Žirovnici (oče pisatelja Janka Kersnika). - Četudi ne sodi v ta krog kulturnih in političnih delavcev, bom moral vsaj bežno kaj povedati tudi o znanem brezniškem Trebuš-niku (Antonu Kržišniku), junaku nekaterih humoresk planinskega pisatelja Janka Mlakarja. KOROŠKI VRT SLOVENSKIH KULTURNIKOV No, sedajle se kar ponuja priložnost še za besedo o vzporedni akciji naših koroških rojakov, o njihovem Vrtu koroških slovenskih kulturnikov v Svečah, sredi Roža. Tamkaj živi in ustvarja kipar P'rance Gorše, ki je lani postavil v vrtu ob svoji hiši kar deset poprsij (vsako na posebnem kamnitem stebriču) koroških kulturnih delavcev. Tako so našli svoje mesto v tej zanimivi galeriji na prostem: pisatelj Prežihov Voranc, pesnik Fran Kller, jezikoslovec Anton Janežič (ki je prav v teh dneh dobil tudi svoj trg v Celovcu), narodni buditelj Anton Martin Slomšek, skladatelj Pavle Kernjak, pesnica Milka Hartmanova, narodni buditelj Matija Majar — Ziljski, zgodovinar in slavist Ivan Grafenauer, politik Vinko Zwitter in ustanovitelj gosposvetske cerkve škof Modest. Deseti kip predstavlja »neznanega« koroškega kulturnika. -Velja še omeniti, da jeseniški tovariši vasico Sveče dobro poznajo, saj vsako leto prav tu počaste Stara farna cerkev sv. Klemena na Rodinah pod Pečmi. spomin na heroja Matije Verdnika-Tomaža, ki je tu pokopan. , RODINE Seveda se moram še zadržati na Rodinah (v narečju: na Rodnah) ki je bil nekdaj precej veljavnejši kraj kot je danes: tu je bil nekoč sedež velike fare, ki je imela v svojem okrilju vse vasi pod Pečmi, torej tudi Vrbo. Zato pa je bil naš pesnik Prešeren krščen v stari cerkvi sv. Klemena na Rodinah — ne na Breznici, kamor so šele leta 1821 premestili Župnijski sedež -vsekakor na hudo nevoljo domačinov Rodincev, ki so potem raje hodili k maši v bližnje Begunje - ne pa k novi fari na Breznico. Tedanji župnik Franc Salezij Christian si je sedež fare zamislil pač v nekakem geometrijskem središču župnijskega področja - Rodine pa so bile vas prav na skrajni vzhodni meji župnije. Mogočni župnik je svoj načrt kljub odporu mnogih faranov le izpeljal in zgradil na breznici sedanjo novo farno cerkev. Rodinska cerkev velja za zelo staro, saj so sv. Klemenu posvečali prve cerkve *na naših tleh. Kako je bilo s Klemenovimi cerkvami, seru te nekoliko pokramljal v zapisu o Mojstrani. Sicer pa velja še enkrat povedati, da so celo vasi v zgornji Dolini težile k stari rodinski fari in da SO od tam vozili prav na Rodine pokopavati svoje ranjke Seveda je rodinska cerkev bila večkrat obnavljana in prezidavana, tako je današnjo obliko dobila leta 1702. V cerkvi je več slikarskih in kiparskih del starejših slovenskih umetnikov. Po vnanjetn učinkuje rodinska cerkev zelo starosvetno - strešna kritina je še iz macesnovih skodel. Na Rodinah so pred leti izkopali tudi ostanke temeljev stare kmečke hiše, ki je tu stala še v rimski dobi, ob koncu I. ali v začetku 2. stoletja naše ere. V zadnjih letih je zraslo v brežini nad vasjo novo razgledno naselje novih hiš - Nove Rodine, kjer živi tudi znani fotograf - pesnik naših gora Jaka Cop, avtor prelepega albuma Raj pod Triglavom. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski TAJDA PELICON iz Karl-sruheja: »Hodim v šolo slovenskega dopolnilnega pouka v Zvezni republiki Nemčiji in prvič sem v zimski šoli v naravi v Jugoslaviji. Všeč mi je, čeprav znam že smučati, saj je tu velika družba in v njej je prijetneje. V Ljubljano, kjer smo doma, večkrat pridemo. Ce bo mogoče, bi rada vsako leto prišla v domovino na zimsko šolo v naravi.« Otroci pripovedujejo: Vsako leto bi radi prišli! JELKA SMIGOC iz Moerin-gena: »Obiskujem 4. razred slovenskega dopolnilnega pouka. Ze lani sem bila v zimski šoli v naravi, pa sem letos spet prišla. Dobro se imamo tukaj. Smučanje zame ni novost, saj grem kdaj s starši v Schwarzwald, kjer so v ZRN najbližja smučišča. Sama sem tukaj, zato mi je po starših kdaj že dolgčas.« SAŠA HOČEVAR iz Eaalin-gena: »Prvič sem na zimski šoli v naravi v Jugoslaviji. Obiskujem šolo slovenskega dopolnilnega pouka. Kako se počutim tukaj? Dobro. Zunaj je mraz, pa me nič ne zebe, prav tako pa tudi v sobah ni hladno. Do te šole v naravi nisem nikdar smučal. Za silo mi že gre. Malce sem že utrujen, pa bom zdržal do konca. Vse dneve sem bil zdrav in upam, da bom do konca šole. Dolgčas mi ni, saj so razen številnih otrok tukaj z menoj tudi starši.« JA8NA PODGORELEC in BORUT HEDŽET iz Stuttgar-ta: * »Oba sva že drugič v zimski šoli v naravi v Jugoslaviji. Zelo lepo se imamo. Smučamo in se zabavamo. Čeprav smo veliko na smu- čeh, nismo utrujeni. Tudi dolgčas nama ni, čeprav starši niso prišli z nama. Piševa jim domov. Prvi del šole sva dobro zakjučila. Ko pridemo domov, bomo dobili spričevala in upava, da ne bodo slaba.« J Smuči so postale ubogljive Preteklo soboto se je v Gozd Martuljku in Kranjski gori končal za 113 slovenskih otrok iz zahodnonemških pokrajin Bade Wiirtenberg in Hessen-Frankfurt ter njihovih staršev, naših d( lavcev na tujem, 4. zimska šola v naravi, ena najbolj posrečeni mladih z domovino staršev in svojimi vrstnik vezi v domovini — Ob zimski šoli v naravi se vedno bolj uveljavi} tudi letna v Premanturi — Vsakič nova spoznanja o organizaci takšnih šol GOZD MARTULJEK - Otroški živ-žav, ki je en teden prijetno preganjal večkrat puščobno vzdušje v mladinskem domti SAP-Viatorja v Gozd Martuljku, se je preteklo soboto polegel. Zvečer je z jeseniške železniške postaje odšlo na svoje sto in sto kilometrov oddaljene domove 11'} učencev slovenske dopolnilne šole v zahodnonemških pokrajinah. Baden VVurtenberg in Frankfurt-Hessen. s katerimi je bilo tudi nekaj staršev, naših občanov na začasnem delu v zvezni republiki Nemčiji. Četrta zimska šola v naravi je bila to in vse doslej so bile uspešne. So predvsem rezultat sodelovanja med kranjsko občino in njeno občinsko konferenco SZDL, slovenskim kul-turnoumetniškim društvom Triglav iz Stuttgarta in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka v tem delu Zvezne republike Nemčije. Pomena bivanja otrok naših delavcev med zimskimi počitnicami v domovini (ob zimskih šolah v naravi sta bili organizirani že tudi dve letni šoli v naravi v Premanturi) ne gre ceniti le po učenju smučanja, ampak tudi po drugih, nič manj pomembnih vrednotah: otroci naših delavcev na tujem se med bivanjem pri nas, čeprav traja le en teden, medsebojno spoznavajo in spoprijateljijo, saj bivajo v novi domovini tudi po več sto kilometrov narazen, domovina in njene značilnosti jim postanejo oližje, prav tako pa v srečanjih z vrstniki matične domovine utrjujejo znanje slovenskega jezika in spoznavajo nove prijatelje. Marsikaj, česar šola dopolnilnega pouka v zvezni republiki Nemčiji ne more, jim ponudi in pokaže domovina med šolo v naravi. Letošnja šola. doslej najštevilnejša in to je povzročilo pri organizaciji šole in nastanitvi manjše probleme, vreme pa je bilo v tem tednu prav tako izredno mrzlo in vetrovno, je dosegla svoj namen, kar je enotno mnenje organizatorjev: učiteljev slovenskega dopolnilnega pouka, ki jih je v pokrajini Baden VVurtenberg 8, vsak pa skrbi za 5 tudi po več KM) kilometrov medsebojno oddaljenih oddelkov, občinske konference SZDL Kranj, ki je za precej šolarjev preskrbela Elanove smuči, in slovenskega kulturno-umetniškega društva Triglav iz Stuttgarta. Glavni organizatorji zimske šole v naravi so imeli dobre pomočnike v kranjskogorski osnovni šoli, ki je nudila ogrevan prostor za shranjevanje opreme in oblačenje, in pri kranjskogorski žičničarski organizaciji. Tudi osebje počitniškega doma v Gozd Martuljku se je trudilo, da bi bilo bivanje čim ugodnejše. V prihodnje bi pri organizaciji takšnih šol v naravi kazalo razmišljati, so poudarjali voditelji šole, da bi imela skupina tudi medicinsko sestro, prav tako pa je bilo v mrzle vremenu večkrat neprijetno hoditi objekta, kjer so bile sobe. na hrani drugega. Izkušnje, tudi glede števi! nostr skupine, so dragocene in jI kaže pri organizaciji takšnih I upoštevati. Ni bilo lahko organizatorjem tak^ množičnega srečanja, ki mora mim skupaj s prihodom in odhodom zadovoljstvo otrok in staršev, pn tako pa tudi ne ljudem, ki so bili (fl dni od jutra do večera z otrok Učitelji slovenskega dopolnilne! pouka v ZRN Franc Belec, lat* Foršak. Dora Svagan, Mimiea Ja' škovič in Dragica Nunčič-Turk soi pomoči smučarskih vaditeljev Kranja in ZRN Milene Aljančiče* Nataše Kranjčeve, Božene Bele Igorja Starca. Stanke Bobnar, Sar Kladnika in Marjete Cop usp pripeljati šolo do konca v izredr zadovoljstvo otrok. Srečanje s sir gom je bilo zanje izjemno doživet1 čeprav je brilo, čeprav so bili padi čeprav se je ponujal nahod . . . Del ■skupine so bili tudi starši, ki so w volje pomagali učiteljem in vadit' ljem pri napornem delu. Seveda \ ne kaže pozabiti izjemnega orp nizacijskega truda soorganizatorj« v Kranju. Le s skupnim delo' takšna akcija lahko uspe v zad voljstvo otrok, kar je najvažnejše Besedilo in slike J. Košnjek SPOMNILI SMO SE ROJAKA IZ ClRČ 100-letnica smrti prof. dr. Simona Strupija, zdravnika in živinozdravnika Konec decembra je bil v Kranju spominski sestanek, posvečen 100-letnici smrti dr. Simona Strupija. Sestanek so organizirali društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov Gorenjske, sekcija za zgodovino veterinarstva pri Zvezi društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije in Inštitut za zgodovino veterinarstva pri visokošolski temeljni organizaciji za veterinarstvo biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Sestanek je bil delovno zasnovan. V referatih je prof. dr. Janez Bat is oposal razvoj veterinarstva v 18. in 19. stoletju, dr. Milan Dolenc je poročal o življenju in delu prof. dr. Simona Strupija in o drugih znamenitih živinozdravnikih i/. Kranja in okolice ter prof. dr. Srdjan Bavdek o prispevku dr. Simona Strupija k izgradnji podkovske in živino-zdravniške šole v Ljubljani. Zboru je bil prebran tudi referat doc. dr. Rudolfa Bohma iz Brna, o prispevku prof. dr. Simona Strui ja k razvoju veterinarstva na škem. Strupi se je rodil 20. ok- pa je bil drugi učitelj. Vodil je tuj delo živinozdravnišnice v okvii t: V referatih in v razpravi je bil osvetljen Strupijev prispevek na Kranjskem predvsem na treh področjih: pri napredku veterinarstva in-»-izobraževanja iz pod kov-stva in živinozdravništva. pri pisanju izvirnih slovenskih veterinarskih besedil in pri pospeševanju kmetijstva. Simon tobra 1812 v "Cirčah 16 (sedaj 22) pri Kranju kot sin premožnega kmeta. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju ter nato en letnik filozofije v Ljubljani. Na Dunaju je končal študij medicine in doktoriral. Potem se je posvetil podiplomskemu študiju iz živinozdravništva, ki je trajal dve leti. ter dosegel naslov magistra veterine leta 1836. Na živinozdravil-skem inštitutu medicinske fakultete na Dunaju je nafo delal 8 let do leta 1844. ko je bil imenovan za deželnega živinozdravnika na Kranjskem s sedežem v Ljubljani. Ze leta 1844 je Strupi predlagal Kmetijski družbi na Kranjskem, skupaj s prof. dr. Janezom Bleivvei-som, ki je bil tajnik kmetijske družbe in profesor živinozdravništva na medicinsko-kirurškem zavodu v Ljubljani, program izgradnje podkovske in živinozdrav-niške "•)le v Ljubljani. Program je družba sprejela in vlada na Dunaju ga je potrdila leta 1848. Ker kmetijska družba ni imela dovolj sredstev /a ustanovitev šole, podpore z Dunaja pa tudi ni bilo, je bil potreben poseben denarni prispevek za izgradnjo šole. S t ropi je pripravil finančni načrt izgradnje šole. na podlagi katerega se je šola /gradila na vrtu kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani leta 1849. Za vodjo in prvega učitelja šole je vlada imenovala dr. Janeza 4$leiweisa. dr. Simon Strupi šole in zdravil živino v bolnišnici; na terenu ter na ta način veli^ prispeval k strokovnemu usposaj Ijanju učencev za praktično de Pouk na šoli je bil v celoti v sij venščini, kar je bila pomenih narodna pridobitev. Sola je dajala dobre podkovsl kovače in živinozdravniške potno, nike, ki so bili v veliko pomi' našemu kmetu, saj tedaj na deft) ni bilo živinozdravnikov. Bili izvežbani tudi v mesogledništv To je bilo koristno, saj je bila r Kranjskem najpomembnejša km\ tijska panoga živinoreja, ki so ogrožale številne kužne holeziv zaradi slabe prehrane goveje živin pa je bila pogosto potrebna W pomoč pri porodih. Sola je prifr svoje delo uradno 7. januarja 11» Na njej je dr. Strupi poučen brezplačno do leta 1855, ko je odi v Prago za profesorja živinozdra ništva. Pouk na podkovski in živin zdravniški šoli je bil v slovenščit' kar so omogočali poleg drugega t« učbeniki oziroma strokovna lieii dila, ki sta jih Bleivveis in Stru nt Vl> r Gorenjska oblačila Kranj od 15. januarja do 15. februarja 1981 VELIKO ZNIŽANJE ŽENSKE KONFEKCIJE v tovarniški prodajalni v Kranju, na Cesti JLA 24 A. napisala pod skupnim naslovu »Zivinozdravilstvo«. Dr. Strupi je veliko prispe\ tudi k pospeševanju kmetijstva letih 1846-1855 kot odbori Kmetijske družbe na Kranjskem oskrbnik družbenega vrta na P ljanah. V drevesnici je gojil mun na drevesa ter jablane in hru^ žlahtnih vrst, na vrtu pa je presk šal tudi razna semena, žitarice krompir. Kar je na vrtu uspelo nato razširil po deželi, za rev kmete brez plačila. Zelo pomen' na je bila gojitev murvinih dn?\ saj je bila podlaga tedaj razvija če se svilopreje. V Pragi je Strupi poučeval leta 1877/78, torej 22 let. Reforr ral je veterinarski študij, se * Ijavil kot praktični živinozdravr in se prizadeval za ustanovit1 veterinarske šole v okviru pr«^ univerze. Umrl je 26. oktobra IS v Pragi. Dr. Srdjan Bavdek Počitnice na smučeh Letošnje zimske počitnice so šolarje razveselile z debelo snežno odejo - Oživela so znana gorenjska smučarska središča, mi pa smo za spremembo obiskali Torklo pod Šmarjetno goro, ki sicer nima žičnic, okrepčevalnic in podobnih ugodnosti, ima pa dovolj snega in je — zastonj Tako veselih zimskih počitnic, kot so letošnje, že dolgo ni hilo. Ne samo zato, ker so daljše za en teden. Nebo je bilo radodarno in je natrosilo dovolj snega po hribih in nižinah, zamrznilo naravna drsališča. Narava se je. skratka, resnično potrudila. Marjan Pogačnik Potrudili so se tudi turistični, gostinski in žičničarski delavci v znanih gorenjskih smučarskih središčih. Ne le z dobro ponudbo, ampak tudi s »solidnimi« cenami, ki neusmiljeno praznijo žepe. Kljub termu so repi ob postajah žičnic dolgi. Smo pač narod smučarjev . . . Vedno več je sicer ljudi, ki se navdušujejo za cenejše teke na smučeh ali se zadovoljijo s skromnejšimi smučišči, ki jih je dovolj skoraj v vsaki naši vasi. Zal pa nimajo prave veljave. Premalo »mondena« so. Na njih je treba garati, »štamfati«, saj najpogosteje nimajo vlečnic, kaj šele neštetih drugih ugodnosti, na katere smo se že kar preveč navadili in smo prepričani, da brez njih. ne moremo. Nalašč smo obiskali prav eno od takih skromnih smučišč. Torklo pod Šmarjetno goro. Sneg se je bleščal v dopoldanskem soncu, bil je dobro steptan, na njem pa proti pričakovanju ni bilo veliko smučarjev. Največ otrok iz osnovne šole Lucijan Seljak, ki je za začetnike tu pripravila smučarske tečaje. Eno od skupin nadebudnih »Kri-žajev« vodi Marjan Pogačnik, smučarski vaditelj iz Kranja. »Rad učim otroke, po drugi strani pa mi kot gimnazijcu pride prav tudi skromen zaslužek. V skupini imam štirinajst učencev, v glavnem prvošolcev. V soboto, ko smo se prvič zbrali na snegu, so bili še vsi začetniki. Zdaj že kar dobro vijugajo. Tečaj traja šest dni, vsak dan po tri šolske ure. Zadnji dan bomo priredili tekmovanje. Mislim, da je Torkla za začetnike zelo pirmerna. Ima veliko prednost; ni gneče in lahko v miru vadimo.« Marjan Gaber i/. Bitenj obiskuje prvi razred. »Prej sem slabo smučal, pa me je mami v šoli vpisala v tečaj, da bomo kasneje lahko skupaj smu- Marjan Gaber Peter Eterovič čali. Najbrž bomo šli v Kranjsko goro« Začuda Marjan ne smuča posebno rad. Ce se le da, pobegne iz skupine in se spusti po skakalnici, ki ga bolj privlači. Dosti več veselja za vijuganje pa kaže Peter Eterovič, četrtošolec, doma v Stražišču. »Tečaja letos ne obiskujem. Sam prihajam v Torklo. Smučam tako, srednje dobro. Med počitnicami ne bom šel nikamor. Tu bom smučal. Blizu je.« Tudi Zdenki Banič iz Kranja, učenki Šolskega centra Iskra, je Torkla kar všeč. »V Stražišču imam sestro in tako izkoristim obisk še za smučanje. Tu bom nekaj dni, za začetek, da se spet privadim na smuči. Potem bom šla na Krvavec, vmes pa še drsat v Ljubljano ali na Bled. Menim, da je tri tedne zimskih počitnic nekoliko preveč, posebno, ker bomo morali manjkajoče dni nadoknaditi v sobotah.« Pogledali smo še k drugi skupini tečajnikov, ki je vadila nekoliko stran od prve. Pod vodstvom nekdanje državne reprezentantke in učiteljice Mete Oblak je trinajst prvo-šolčkov pogumno premagovalo ovire in vijugalo mimo palic. Seveda tudi brez padcev ni šlo, a kaj za to; vsak začetek je težak. H.Jelovčan Pod vodstvom nekdanje reprezentantke Mete Oblak mlada vrsta smučarjev lahko Se daleč pride. Oh! Zdenka Banič Nastop na smučarskem maratonu Množični teki na smučeh v znamenju simboličnih gesel, ki izražajo junaika dejanja ali legendarne podvige preteko-sti, vabijo na start vse, ki se žele na belih poljanah, ob na-pevu sonca in vetra z lastnim znojem pomeriti v vztrajnosti, upornosti, vzdržljivosti, srčnosti. Tako kot na ostala tekmovanja se moramo tudi na take nastope skrbno pripravljati, in ravnati tako ali vsaj podobno kot vrhunski tekmovalci, ki so na tekmovanje najbolje pripravljeni. Odlikujejo jih dobra kondicija, odlična tehnika, preudarno taktično mišljenje in ravnanje. Smučarski tek je izrazito vztrajnostna zvrst, hitrost in trajanje gibanja določa delovanje dihal in krvožilja, način gibanja in postava. Na ravninskih progah uspevajo dolgi in vitki tekači, terensko členovite proge z znatno višinsko razliko leže tudi ostalim, na vseh progah pa se uveljavljajo dobro trenirani, uporni in pametni smučarji. V zadnjem času se na množična tekmovanja bolje pripravljamo, za nami je več pretečenih kilometrov, skrbno si ogledamo in preizkušamo progo. Na smučeh se sprehaja zajetna druščina: s koraki, prestopanjem in s koračnim odzivom si pridobiva smučarski občutek, obnavlja znano tekaško tehniko, pridobiva vzdržljivost, saj je uspeh odvisen od dobre pripravljenosti, štartnega stanja in od sprejetih podatkov o stanju proge. Dobro je poznati lastne sposobnosti, nastopati premišljeno, enakomerno razporediti moč, tako da ta ne bi prekmalu pošla. Znano je, da vrhunski tekmovalci presmučajo progo v enakomerni hitrosti, manj vajeni so na za- četku prehitri, proti koncu pa opešajo in se s težavo pomikajo ali lezejo, kakor temu pravimo v smučarskem žargonu. Množico po nestrpnem, vznemirljivem startu potegnejo vodilni znani tekmovalci, vsak skuša pridobiti čim boljši položaj, da bi imel pregled nad vodilnimi. Startni tekmovalni duh sproži davne težnje po boju in samopotrjevanju, vendar davne prvinske težnje mora usmerjati razumno odmerjanje hitrosti drsenja. V smučinah sledimo ostalim, se prehitevamo, zaostajamo, doživljamo notranje težave, mrtvo točko in za njo drugo dihanje, neko olajšanje, ko se z večjo voljo in vnemo bližamo cilju. Med nastopom je ohraniti primerna miselno obarvana domovinska čustva. Misli na velike storitve in herojska dejanja netijo tekmovalni žar, z neodnehljivostjo, navdahnje-njem in zanosom pa premagujemo notranje in zunanje težave. V tekmovalnih okoliščinah se ni dobro jeziti, jeza povzroča krčevito gibanje, ruši tehniko in zmanjšuje uspeh nastopa. Po startu se skupina uvršča v kolono, ki se trajno podaljšuje. Dobro se je zadrževati v bližini sovrstnikov po letih, stopnji treniranosti in nagibih nastopanja. Pred nastopom se je potrebno primerno razgibati, ohraniti zbranost, preprečevati zmedenost, izključiti odvečne misli, se umiriti in pregledati opremo. Množični maratoni morajo biti tudi v športnem pogledu na višji ravni, postati morajo navada najširših množic, saj so najcenejši zdravi in varni načina športnega razvedrila, ki veliko prispevajo k dvigu splošne ljudske zaščite in zmogljivosti. Jože Ažman Imajo poštni golobi magnet v glavi? Odkritje železomagnetnih kovin v možganih poštnega goloba odpira možnost, da razvozljamo uganko o njegovi sposobnosti za orientacijo med dolgimi poleti do doma. Nedavno smo v angleški televizijski poljudnoznanstveni nadaljevanki Človekovi prijatelji pobliže spoznali ljubitelje poštnih golobov v Veliki Britaniji. Kot kaže, je ta ljubiteljska dejavnost tam gori zajela precejšnje število privržencev, saj izhaja njihova strokovna revija kar v 45.f*e izvodih. Pri nas se zadovoljujemo v glavnem s tem, da jih po parkih radodarno krmimo. Preučevanje skrivnosti o golobji orientaciji na dolgih poletih pa še vedno zanima tudi znanstvenike ornitologe. O njihovih raziskavah najdemo zelo zanimiva odkritja tudi v francoski reviji Science et vie ispod peresa Pierra Rossiona. Odkritje železomagnetnih kovin v možganih poštnega goloba odpira možnost, da razvozljamo uganko o njegovi sposobnosti za orientacijo med dolgimi poleti do doma. de vedno namreč nimamo zanesljivega odgovora na vprašanje, kako najdejo golobi pot v svoj golobnjak na več sto kilometrov dolgi poti, čeprav so jih prej imeli zaprte v kletki in čeprav so jih prepeljali v temi. Ne gre torej le za razpoznavanje hribov in gora, pomagajo si morda tudi s Soncem, Mesecem, zvezdami? Ampak to bi jim lahko služilo le v lepem vremenu; kaj pa pod oblaki, v dežju? Ostaja razlaga o magnetnem polju. Trenutno je to le še podmena. Golob bi uravnaval svoj let po koordinatnem sistemu magnetnega polja. To so potrdili poskusi, ki jih je izvedel francoski naravoslovni muzej. Tudi v ZDA so prišli do podobnih sklepov, ko so golobom zmešali naravno orientacijo s tem, da so jim obesili okrog vratu posebne magnete. Opazili so tudi, da se golobi izgubijo v tistih krajih, kjer prihaja do magnetnih viharjev na Zemlji. Ameriškim znanstvenikom je uspelo celo lokalizirati orientacijski center v možganih. Golobe so zamrznili na minus 1M stopinj Celzija v tekočem dušiku in tam našli tkivo z nespornimi magnetnimi lastnostmi. Živčna in vezna vlakna so pod mikroskopom pokazala prisotnost magnetita in tudi nekaj niklja, bakra, cinka in svinca. Ti kovinski kristali v glavi torej pomenijo golobu pravi kompas, ki ga usmerja brez napake. S tem pa še vedno ne vemo, kako lahko vsak trenutek določa svoj položaj, razdaljo, ki ga še loči do doma. To je skrivnost, ki ji najbrž še dolgo ne bodo mogli priti do dna. Verjetno pa zemeljsko magnetno polje golobu pri letenju ni edina pomoč; mogoče mu sploh sluti le ob slabem vremenu. Tako recimo goloba zmedejo pri letu, če mu obesijo umetne magnetke in ko je vre- me oblačno. Iz tega bi lahko sklepali, da se pri jasnem vremenu ravna po Soncu. To potrjujejo tudi izkušnje, ki kažejo, da se tem bolje znajde na poti, čim bolj jasno je vreme. Zelo verjetna je tudi domneva, da ima golob nekakšno notranjo uro, ki je celo zelo natančna. Svoj položaj sproti ugotavlja po kotu, iz katerega prihajajo sončni žarki. Strokovnjaki še nimajo dokazov, da bi se golobi znali ravnati tudi po Mesecu, kaže pa, da se znajo posluževati zvezi. Najbrž ne gre za eno samo zvezdo, ampa k za celo ozvezdje na ne.besnem svodu, podrobnosti pa se zaenkrat še izmikajo otip-ljivejšim dokazom. Na splošno ljudje razlagajo ptičjo sposobnost za orientacijo z instinktom, torej z vrojeno sposobnostjo, ki ne bi bila odvisna od sive možganske skorje. Verjetneje pa gre pri njih za pravi spomin, ki jim omogoča prepoznavanje krajev, nad katerimi so že enkrat leteli. V resnici ornitologi ugotavljajo, da je zanesljivost vračanja v rojstno mesto tem večja, čim večkrat preletijo isto pot. Poskusi so potrdili, da golob razpozna določeno zemljepisno točko, nad katero je letel, celo po štirih letih. Golob je po svoji naravi zapečkar, brez potrebe se mu ne ljubi nikamor. Le če ga prepeljemo daleč proč, se hoče vrniti v domače gnezdo. To pomeni, da napravi pot le v eni smeri in največ 1500 kilometrov daleč. Ptice selivke pa potujejo dvakrat na leto in na zelo velike razdalje od prezimovališča do kraja, kjer žive poleti. Polarne morske lastovke preletijo na primer 18.••0 kilometrov, ko se podajo pred jesenjo od Severnega tečaja na Južni tečaj, da tam ujamejo svoje »poletje«. Prav gotovo imajo te ptice še precej boljši orientacijski čut kot golobi. M. H. Pred šestim množičnim tekom po poteh Kokrškega odreda v Dupljah DUPLJE - Dobrodošle so bile zadnje »nelnc padavine za organizatore šestega množic negs teka Po potek Kokrikega odreda, ki bo v nedeljo, 18. januarja, s startom ob 0.J0, v Dupljah. Organizatorju TVD Partizan Duplje se je doalej prijavilo te nekaj manj kot tri tiso* udeležencev. Prijave še niso zaključene, zato pričakujejo, da bo v nedeljo pod pokroviteljstvom Slovenijaleaa v Dupljah teklo na tri tisoč peta to tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije in tudi zamejstva. Organizator je namreč rok prijav podaljšal do nedelje do 8. ure. »Te snetne padavine so koristile. Priprave so v glavnem zaključene. Skoraj vse je postorjeno. Urejujemo se zadnje malenkosti. Utrjujemo proge in tudi parkirnih prostorov je dovolj,« je dejal član organizacijskega odbora in predsednik TVD Partizan Duplje Peter Gradktar. Kaj pričakujete od nedeljske šeste prireditve? »Kot vse kase, bo to najmnozič-nejsa zima k o« po rt na prireditev na Gorenjskem letos. Prijave Se kar prihajajo. Mi smo storili vse, da bodo udeleženci na vseh progah imeli enake pogoje. Ni bojazni, da ne bi bilo vse tako kot je treba, saj ves organizacijski odbor dela s polno paro. V času prireditve bo delalo tristopetdeeet ljudi To je lepa številka za dobro organizacijo. Gledalcem ob progi priporočamo, naj spodbujajo tekmovalke in Peter Gradišar: Vsak na tisto progo, za katero se je prijavil tekmovalce, saj niso mačje solze preteči 30 ali 15 in tudi ne 7 km dolgo smučino.« Kako bo letos na startu? »Pripravili smo tri smučine. Vsi tisti, ki so se prijavili za SO km, bodo startali točno ob 9.S0. Ob 0.S0 bo start tudi v 15 km smučini in start pionirjev na 7 km dolgi progi. Start vojaškega teka, milice in teritorialcev na 15 km ter družinskega teka na 7 km bo ob 9.40. V prvi skupini teka na 30 in 16 km bodo kategorizirani tekmovalci in tisti, ki so se na petem, lanskem, množičnem teku uvrstili med prvih dvesto uvrščenih. Ti bodo od ostalih ločeni posebno rampo. Organizator se bo točno držal navodil Smučarske zveze Slovenije, ki določajo, kako se morajo vsi vesti pred nastopom. Vse tiste, ki ne bodo držali pravil, bomo diskvalificirali. Vse rezultate bomo objavili M. januarja v Nedeljskem dnevniku. To zato, da bo organizator lahko uvrstil vse tekmovalce, ki se bodo med tekom odločili, da bodo tekli krajšo sli daljšo progo kot so se prijavili. Obdelava uvrstitev je namreč računalniška. Takoj po teku bomo namreč objavili le uvrstitve najboljših.« Dupljam-i v nedeljo pričakujejo res lepo število udeležencev. Poskrbeli so za vse. Prepričani smo, ds bodo vsi zadovoljni z organizacijo in da se bodo vsi potem še vedno radi vračali na naslednje množične prireditve v smučarskem teku, ki bodo v Dupljah. D. Humer Svetovni alpski pokal Križaj in Kuralt tudi tokrat s točkami OBERSTAUFEN - Jugoslovanska „|,> nka smučarja Bojan Križaj in -lote Kuralt nta tudi v tretjem slalomu svetovnega pokala osvojila točke. Tokrat nta bil* sprt med prvo petnajsterico. Križaj je bil dvanajsti. Kuralt pa takoj za K rit a jem Ostali naši smučarji so zaradi slabo pripravljenih proz morali odnehati. Vodstva vseh reprezentanc so se po končanem tekmovanju pritožila na proge, ki ni bile tokrat res tako slabo pripravljene. Povsem upravičeno lahko trdimo o neregularni tekmi za svetovni pokal. Kaze. da so se organizatorji za to sezono na tekmovanje \ svetovnem moškem pokalu slabše pripravili kot prejšnja leta. Vse reperezn tance protestirajo, da ni vse tako kot bi moralo biti. In to od nastavitve, financ, organizacije in priprav prog. Razplet na tako slabo pripravljeni progi v Oberstaufnu je bil dokaj presenetljiv. Izvrstni slalomisti so ostali brez uvrstitev ali pa na slabših mestih. Najbolje se je na tej prosi znašel Liechtensteinec Paul Frommeit. saj mu je uspelo, da je z drzno vožnjo v drugem nastopu dobil ta slalom, čeprav je favorit Sved Ingemar Stenmark v drugem nastopu poskušal vse. da bi nadoknadil zamujeno iz prve vožnje. Za zmago so mu zmanjkale le bore tri stotinke sekunde. Odlično je spet vozil in dosegel tretje mesto S. Mahre iz ZDA. ki je a tretjim mestom prevzel vodstvo v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Našim tokrat ni slo najboljše, saj je bil Križaj po prvem nastopu šestnajsti. Kuralt pa sedemnajsti. Oba sta imela na progi slabe pogoje za boljšo uvratitev. Krit*) je že pred merjenjem vmesnega časa naredil napako. V vertikali je namreč kombinacijo vrstic izpeljal z nasprotne strani in kazalo je že. da bo odnehal. Bojan se je vseeno zbral in prevozil skozi cilj. Tudi Kuralta je »dajalo« na razriti progi, a pokazal je. da je izvrsten slalomtst. Dobro se je /našel in na koncu že tretjič v tej sezoni osvojil točke v slalomu. Tadi druga proga ni bila nič boljša od prve. Kot smo že zapisali, se je ■a njej najbolje znašel zmago valeč Frommeit. ki je vodil tudi po prvi vožnji. Tudi oba Jugoslovana sta vozila bolje in Bojan Križaj je v tem nastopu dosegel celo peti najboljši čaa. Tako bo Križaj vozil tudi smuk v soboto v Kitzbiiblu. saj bo ta oherstaufrnaki slalom in kitzbuhelski smuk četrtič v tej sezoni štel za kombinacijo. V tem smuku, ki je najtežji na sveta ima Križaj lepe možnosti za dobre točke v kombinaciji. Od kombinatoreev je namreč ostalo malo tekmovalcev, saj jih je izločil slalom v Oberstaufnu. Rezultati - 1. Frommeit (Liechtenstein) 1:44,41, 2. Stenmark (Švedska) 1:44,43. 3. S. Mahre 1:44,78. 4. PH. Mahre (oba ZDA) 1:45,66, 5. Orlainskv (Avstrija) 1:45,71. 6. Zirov (SZ) 1:16.15. 7*. Gros (Italija) 1:46.48. 8. Enn 1:46,87, 8. Gruber (oba Avstrija) 1:46.96. 10. De Chiesa (Italija) 1:46.99. 11. Andrejev (SZ) 1:47.36. 12. Križaj 1:47.42. Smučarski tek Maks Jelene najhitrejši v Hrastju H RAST J K - Preteko nedeljo je športno druitvo Jakob Stucin iz Nakla organiziralo najkrajši smučarski tek, sprint na 1200 metrov. Najhitrejši je bil Maks Jelene, ki je zmagal med člani s časom 2.59:80 in osvojil Stucinov pokal, darilo Športnega društva najhitrejšemu tekaču. Udeležba j«; tula dobra, čeprav so bile v nedeljo tudi dražgoške prireditve, nedelja pa je bila nevozna za parne številke. Športno društvo je skupaj z gasilci dobro pripravilo in izpeljalo prireditev. Smučarski skoki Urbančič in Norčič od naših najboljša HEI-IAK - Letošnja »Turneja treh dežel« smučarskih skakalcev je bila množična, vendar manj kvalitetna kot v prejš-nih letih. Največ uspeha so imeli skakalci Norveške, ki jih letos vodi nas bivši zvezni trener Ludvik Zaje, in Avstrijci. Na vseh treh tekmah (Maribor. Trbiž in Beljak) so Zmagovalca Jagodic in Batistič ADERGAS - Na 20-skakalnici je bilo letošnje klubsko prvenstvo Triglava v smučarskih skokih za cicibane. Med mlajšimi je /.anesljovo zmagal Marjan Jagodic, med starejšimi pa se je najbolj izkazal Primož Batistič. Trenerja kranjskih cicibanov Jani Grilc in Miro Petrnel sta zadovoljna s pripravljenostjo najmlajših kranjskih skakalcev pred startom za točke pokala SRS, ki se začne prihodnjo soboto. 24. januarja na 20-m skakalnici v Besaici pri Kranju. Oba pa hkrati vabita mlade skakalce, da se pridružijo tej odlični vrsti kranjskih cicibanov. Treningi za začetnike so vsak dan na Gorenji Savi (v Bauhen-ku), vsi ostali pa imajo vsak popoldan vadbo v Besnici ali Adergasu. Rezultati: mlajši cicibani: 1. Marjan Jagodic 167,5 (16, 16). 2. Boštjan Zupan 153,6 (14.5. 14.5). 3. Borut Dežman 151.5 (15. 14); starejši cicibani: 1. Primož Batistič 177,5 (16.5, 16,5). 2. Zoran Keaar 167.5 (15.5. 17). 3. Tomaž Muhi 162.5 (16.5. 15). I -l.-oortiik tekmovalci zbirali tudi točke /.a evropski pokal. Bera naših skakalcev je bila skromna. Točke sta osvojila le Norčič (IK) in Tepeš (11). Vendar je treba povedati, da je Tepeš nastopil le na tekmi v Mariboru, ker služi vojaški rok. Bizjak se je sicer zelo trudil, vendar mu m uspela boljša uvrtitev kot 21. mesto v skupnem seštevku. Tretji najuspešnejši nas zastopnik med* člani je bil Kranjčan Globočnik. ki je bil 28. Ta trojica pa je v ekipni konkurenci osvojila tudi peto mesto med dvanajstimi ekipami. Zmagali so Avstrijci pred Norvežani. V mladinski konkurenci naš 1'rbančič ni imel težkega dela, saj je brez konkurence zanesljivo zmagal na vseh treh tekmah. Odlična pa sta bila tudi Ljubljančan Suzič in Kranjčan Gašpirc. Vsi trije so s svojimi dokaj uspelimi skoki dokazali, da so zanesljivi potniki za evropsko mladinsko prvenstvo. Avstrijci so v mladinski konkurenci nastopili s svojo drugo vrsto, kajti najboljši so startali v članski konkurenci. Kljub dobrim uvrstitvam naših mladincev pa ekipa ni bila prva in so tudi tu zmagali Avstrijci. Naši trenerji "« izstavili namesto ene močne ekipe, ki po mednarodnih pravilih šteje Miri tekmovalce, dve ekipi po tri tekmovalce in pri tem imeli celo ponesrečeno roko. V prvo ekipo so postavili Kavčiča. Pirca in Ferlana. v drugo pa Irbančiča. Gaspirra in Šinkovca. Tudi po organizacijski strani ne moremo biti z letošnjo turnejo povsem zadovoljni. Najtežje delo so imeli pri tem poročevalci z vseh treh tekem, saj so dobili uradne rezultate šele po 26. uri, čeprav so se tekmovanja končala do 16. ure. Glede računanja rezultatov bi se organizatorji lahko veliko naučili pri manjših klubih, ki so sposobni uradne rezultate objaviti tudi v pol ure. I .|:ivornik Maks -Jelene i: Dražgoš. najhitrejši 'na teku V Hrastju Najhitrejši udeleženci sprinta so bili Maks Jelene (Dražgoše), Cveto Podlogar (Gorje) in Bojan Kožuh (SI) Jakob Stucin). Rezultati - pionirke 1966 in mlajše: 1. Mlakar (Triglav), 2. Bernik (Kranj), 3. Klopčič (Kranj); pionirji 1986 in mlajši: 1. Hafner (Godešič). 2. Korde* (Triglav), 3. Potočnik (Jakob Štucin); mladinci 1960 do 1965: L Kožuh (Jakob Štucin), 2. Dolenc (Radovljica), 3. Tašan (Partizan); članice 1950 in mališe: I. Mlakar (Triglav). 2. Sta-nonik (Skofja Loka), 3. Štolcar (Medvode); člani 1950 in mlajši: 1. Jelnc (Dražgoše), 2. Podlogar (Gorje), 3. Kešter (Jamnik); članice 1949 in starejše: 1. Nevbaver (Smučar Ljubljana), 2. Kopčič (Kranj), 3. Klemen (Litostroj); člani 1941- 1949: 1. Pajk (Naklo), 2. Langerholc (Polet Sv. Duh), 3. Grabeč (Jakob Stucin); člani 1931 - 1939: 1. Klemen (Litostroj), 2. Fornezzi (Rog). 3. Sčep (Rog); člani 1930 in starejši: 1. Kor-dež (Triglav), 2. Nevbaver (Smučar Ljubljana). 3. Mesaric (Jakob Štucin). Spominske smučarske tekme »Cerkno 81« Cerkno, partizanska prestolnica na Primorskem, ho v soboto 17. januarja kraj. kjer se bodo ponovno stekale poti nekdanjih borcev. Prišli bodo v Cerkno, da se bodo na spominskih tekmah pomerili * veleslalomu in tekih, ob tem pa skupaj / mladimi, ki tudi tekmujejo, obudili spomine na pomembno športno tekmovanje med vojno. Januarja 1915 je na obronkih blizu Cerkna potekalo prvo smučarsko tekmovanje na osvobojenem ozemlju Jugoslavije in v okupirani K v ropi. Oktobra 1944 je štab IX. korpusa NOV izdal ukaz za ustanovitev partizanske smučarske delavnice v Cerknem, saj so brigade potrebovale smuči /a svoje obveščevalce, kurirje, patrulje in jurišne vode. Vodja delavnice Rudi Finžgar in štab XXXI. divizije pa so dali pobudo, da bi nove smuči na tekmovanjih preizkusili nekdanji smučarski tekmovalci, takrat borci-partizani. Tako so sredi hudih bojev IX. korpusa 20. in 21. januarja 1945 leta v osvobojenem Cerknem potekala partizanska smučarska tekmovanja v patruljnem teku, skokih in veleslalomu. Iz takrat skromne smučarske delavnice, se je v povojnem času razvila tovarna KLAN, ki je danes ena najpomembnejših tovarn šport- ne opreme v Kvropi. borci — športniki pa so položili temelje' razvoju smučanja \ Sloveniji in Jugoslaviji, ki je danes postalo že množično in se iz dneva l dan bolj uveljavlja tudi na vrhunskih mednarodnih tekmovanjih. V spomin na partizansko smučarsko prireditev v Cerknem organizira SK RTA Cerkno skupaj I družbenopolitičnimi organizacijami že sedme spominske tekme. To te množična prireditev, kjer nastopajo skupaj z borci najmlajši cicibani, letos pa so prvič povabljeni k sodelovanju tudi pripadniki JLA. Prireditev je pomembna manifestacija razvijanja tradicij NOR. za borce pa je to tudi prijetno tovariško sreča nje. Pokroviteljstvo nad letošnjimi spominskimi tekmami je prevzela domača tovarna KTA. ki z velikim razumevanjem podpira take prireditve in v svojem 1666 članskem kolektivu posveča veliko pozornost športnemu in rekreacijskemu življenju. Pripravljalni odbor in SK KTA Cerkno že dobivata prijave za tekmovanje. - \ se tiste pa. ki se še niso prijavili vabimo, naj ar priključijo množici tekmovalcev — borcev do danes 16. januarja! #.----,___. „ - - . - V &u>; . 13. Kuralt (oba Jugoslavija) 1:47,64. 14. Heidegger (Avstrija) 1:48.24. 15. Strand (švedska) 1:48,68. SVETOVNI POKAL - SLALOM - I. Frommeit 60. 2. Stenmark 45. 3. S. Mahre 40. 4. Križaj 31. 5. Gros 29. 6. Strand 21, 7. Popangelov 20. 8. Ph. Mahre 18. Kuralt 7. SKUPNO - I MOller 120. 2. S. Mahre 103. 3. Stenmark 95, 4. Podborskv 88. 5 Wenzel 82. 6 Enn 71. 7. VVeirather 70. 8. Križaj 69. 9. P. Frommlet. Ph. Mahre in Stock 60. ZAVADLAV ZA LAS OB TOČKO SCHRUNS — Jugoslovanki Anji Zava-dlav je v slalomski ženski tekmi za svetovni pokal le za. las ušla uvrstitev med pet-najsterico. Bila je šestnajsta. Uvrščeni sta bili tudi l^eskovškova in Dornigova, medtem ko so morale Jermanova, Ravnikar-jeva in Blažičeva odnehati. Ta slalom je v megli in snežnem metežu dobila komaj osemajstletna Švicarka Erika Hess, ki je s prestola zmag vrgla Francozinji Pelenovo in Serrajevo. To je po dveh letih prva zmaga Svicark v slalomu. Od naših smo sicer pričakovali več, toda v megli in slabo pripravljenem slalomišču ter z visokimi startnimi številkami niso mogle doseči več kot so. Rezultati - 1. Hess (Švica) 1:30,28, 2. Giordini (Italija) 1:32,01. 3. Mc Kinnev (ZDA) 1:32.04. 4. VVenzel (Liechtenstein) 1:32.24. 5. Zini (Italija) 1:32,42, 6. Cooper (ZDA) 1:32.73, 7. Mosenlecher (ZRN) 1:32.73. 8. Mačehi (Italija) 1:32,83. 9. Car-vatova (ČSSR) 1:33,32, 10. Quario (Italija) 1:33.51, II. Fischer 1:33.81, 12. Nelson (obe ZDA) 1:35,30. 13. Nansoz (Švica) 1:36,01. 14. Tlalka (Poljska) 1:36.08. 15. Rev (Fran- cija) 1:36,20, 16. Zavadlav 1:36.69. 27. Le-skovšek 1:40,55, 29. Dornig (vse Jugoslavija) 1:41,80. SVETOVNI POKAL - SLALOM -Pelen in Hess 60, 3. Serat 4«. 4. Cooper 40, 5. Giordani in Patrakejeva 37, 15. Dornig 16, 19. Zavadlav 6. SKUPNO - 1. Nadig 138, 2. Pelen 114. 3. Hess 105, 4. Serrat 104. 5. Epple 9«, 33. Dornig 16. 45. Zavadlav 6. MAVČEVI TOČKE V EP VAL ZOLDANI - V tem zimskošport-nem italijanskem središču je bila slalom-ska tekma žensk za evropski pokal. Uspešno ie tu nastopila tudi naša B ženska reprezentanca, saj je Alenki Maver uspelo, da si je z enajstim mestom pridobila prve točke v tem pokalu. Rezultati - t.Fasoli 1:40.75, 2. Valt (obe Italija) 1:41.90. 3. Haight (Kanada) 1:41,97. 4. Ander (Švica) 1:42,87, 5. Probst (Avstrija), 11. Mavec 1:44,36, 19. Porenta 1:46,81. 29. Benedičič (vse Jugoslavija) 1:50.65. REPREZENTANCA SE DELI OBERSTAUFEN - Naš strokovni štap A moške alpske reprezentance se je odločil, da reprezentanco razpolovi. Tako so Benedik, Zibler in Oberstar v sredo in četrtek že nastopili na FIS tekmah v veleslalomu v Ehrawaldu. Strel. Kuralt, Franko in Cerkovnik so odpotovali domov, kjer bodo trenirali do nastopa v Kitzbtthlu v nedeljo v slalomu. Domov se je vrnil tudi Križaj, a danes se je že udeležil prvega treninga smuka za kitzbuhelski pokal. I) Humer Z gorenjskih smučarskih tekmovanj Novoletno smučanje in sankanje na Jezerskem JEZERSKO — Športno društvo Jezersko je priredilo med novoletnimi prazniki za krajane Jezerskega tekmovanje v veleslalomu in sankanju. V tekmovanju velesla-lomistov sta bila med starejšimi člani najhitrejša Stane Frantar in Stane Naglic, med člani Tone Karničar in Marjan Tepi-na, med mladinci Davorin Karničar in Venci Parte, med pionirji pa Gorazd Kocjan in Jani Krč. Med mladinkami, pionirkami in cicibankami so progo uspešno prevozile le Mirjam Tepina, Barbara Savs in Anči Čarman, med cicibani pa sta bila najboljša Andrej Karničar in Jože Stirn. Zanimivo je bilo tudi sankaško tekmovanje. Med starejšimi člani je bil najhitrejši Peter Presičnik, med člani pa Marko Bušalov in Vido Tepina. Prvo in drugo mesto med članicami sta osvojili Helena Praznik in Lidija Nahtigal, med mladinci Roman Pestotnik in Tomaž Savs, med pionirji pa sta bila na prvih dveh mestih Joža Smrtnik in Andrej Žagar. \ Karničar trnovSKI maraton ORGANIZACIJSKI KOMITE p.p. 24, 65280 IDRIJA Priprave na VII. trnovski smučarski maraton IDRIJA - Po izredno uspelem VI. Trnovskem maratonu, ki je bil zaradi skormnih snežnih razmer februarja izveden šele konec decembra lani in je na smučine črnovrške planote privabil več kot 3000 ljubiteljev smučarskega teka iz domovine in zamejstva, članom organizacijskega komiteja Trnovskega maratona ni ostalo veliko časa za analizo uspele prireditve, saj so že sredi novih priprav za VIL Trnovski maraton, ki bo 8. februarja 1981 v Črnem vrhu nad Idriio. Letošnja prireditev bo organizirana v počastitev 40-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda in 40-letnice vstaje naših narodov in narodnosti z namenom širiti množični šport, krepiti obrambne sposobnosti, obujati spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. Častni pokrovitelj Trnovskega maratona bo tudi letos Stane Potočar-Lazar, narodni heroj in general-polkovnik. nekdanji komandant IX. korpusa NOV in POJ. Na programu 7. Trnovskega maratona bodo naslednji teki: maraton — smučarski tek na 42 km. mali mar- ton — smučarski tek na 15 km, smučarski tek SLO 12 km za pripadnike JLA. TO in milice, pionirski smučarski tek na 5 km. Vse smučarske proge potekajo po obronkih Trnovskega gozda, kjer so se med NOB gibale in se borile enote slavnega IX. korpusa NOV in PO.). Za letošnjo športnbpolitično manifestacijo smučarjev-tekačev v Črnem vrhu nad Idrijo prijave neprestano prihajajo. Organizatorji pričakujejo nastop okrog 4000 tekmovalcev iz Jugoslavije in inozemstva. Organizacijski komite zelo dobro sodeluje s slovenskimi športnimi dealvci v okviru ZSŠDI v Trstu in Slovensko športno zvezo v Celovcu, tako da obe organizaciji zbirata prijave za Trnovski maraton iz Italije in Avstrije. Rok za prijavo in plačilo štartnine je 20. januarj 1981. Štartnina za odrasle je 150,00 din, za dijake in učence v gospodarstvu 100,00 din in za pionirje 50,00 din. Vsak udeleženec bo dobil bilten prireditve, startno številko in spominsko značko. Pokrovitelji VIL Trnovskega maratona so poleg tednika »NEDELJSKEGA« ki bo objavil seznam vseh udeležencev, še naslednji: SLOVENIJA ŠPORT. ALPINA. ELAN. TOPER. PLETENINA. FRUCTAL in IMP. I ---______... _Sjl\.. K'>\.j." . NOČNI SLALOM V KOMENDI KOMENDA - Smučarska sekcija Športnega društva Komenda je priredila novoletni nočni slalom za krajane krajevnih skupnosti Moste, Komenda in Križ n« Skrietovem hribu, kjer je postavil progo Franc Strehovec. Pod tem hribom, prijetnim za smučanje, pa je manjše drsališče, ki je ob ugodnem vremenu vedno polno mladine. Slalomska proga je bila kratka, vendar dobro pripravljena. Vsak tekmovalec je moral progo prevoziti trikat, za uvrstitev pa sta šteli dve najboljši vožnji Posebno dobra udeležba je bila med pionir ji- Rezultati - mlajši pinirji: 1. Milan Šinkovec, 2. Marko Lah, 3. Alioša Martinjak: starejši pionirji: 1. Matjaž Stebe, 2. Boštjan Kepic, 3. Janez Lončar; člani: 1. Franc Strehovec, 2. Silvo Cevka, 3. Andrej Štele: veterani nad 40 let: I. Slavko Sodnik. 2. Milan Šinkovec. Najbolje uvrščeni iz vsake kategorije so dobili diplome športnega društva. Le-to ima v letošnjem programu še dva podobna slaloma doma ali pa na Krvavcu v primeru pomanjkanja snega v dolini. S. Lah TEKAČI V GORJAH SPODNJE GORJE - TVD Partizan u Gorii je priredil nočno tekmovanje smučarskih tekačev za memorial Marjana Jakopiča. Pokrovitelj tekmovanja je bil blejski LIP. Marjan Jakopič, rojen let« 1947, je bil odličen gorjanski smučarski tekač in delavec Lipa. Umrl je tragično \ prometni nesreči. To je bil velik udarec za gorjanski smučarski tek in naš tek nasploh, saj je bil Marjan državni reprezen-tant in obetaven športnik. Tekmovanja s. je udeležilo 86 tekačev iz vseh kategorij, med katerimi so bili tudi tekmovalci iz sosednje Koroške. Rezultati - člani: 1. Ivo Čarman, (Triglav), 2. Vinko Poklukar (Gorje), 3. Jane/ Reber Sa k (Triglav); članice: 1. Meta Muni h (Olimpija), 2. Jeli Jelovčan (Triglav), 3. Tina Modic (Brdo); starejši mladinci: 1. Jože Klemenčič (Triglav), 2. Johan Stad man (Rosenbach), 3. Miro Lebar (Kranjska gora); starejše mladinke: 1. Mojca Čebulj (Olimpija). 2. Reš Ruth, 3. Dragi Koršec (obe Triglav); mlajši mladinci: 1. Michi Standmann (Rosenbach), 2. Robert Hammerschal (Rosenbach), 3. Robert Sla-banja (Dol); mlajše mladinke: 1. Jana Mlakar (Kranjska gora); 2. Andreja Smrc kar (Dol). 3. Mirjana Martinovič (Kranjska gora); pionirji: 1. Zwittnig Bernhard (Rosenbach), 2. Janez Kosmač (Gorje), 3 Martin Standmann (Rosenbach); pionirke: 1. Barbara Schmidhofer (Rosenbach), 2. in 3. Irma Nagode in Fabjana Ferjan (obe Gorje); •I Ambrobr V nedeljo »Smuk karavanških kurirjev« V nedeljo 18. januarja, bo na Pristavi v Javorniškem rovtu nad Jesenicami tradicionalni »Smuk karavanških kurirjev« v spomin 51 padlim kurirjem med NOB v Karavankah. Prireditelj naše množične zimskošportne prireditve v alpskem smučanju pri nas bo tudi letos Krajevni odbor ZB NOV Javornik-Koroška Bela, organizator pa Telesnovzgojno društvo Javornik-Koroška Bela. Tekmovanje bo potekalo na dveh prograh, na lažji KURIR in težji progi BOREC. Sodelovale bodo številne ekipe učencev osnovnih šol z Gorenjske, osnovnih organizacij ZSMS, teritorialne obrambe, graničarjev, milice, carine in civilne zaščite. Letošnji smuk pa bo imel tudi mednarodno obeležje, saj bodo sodelovale tudi ekipe slovenskih organizacij iz avstrijske Koroške in Italije. Start nedeljskega »Smuka karavanških kurirjev« bo ob 10. uri. I It PETEK, 16 JANUARJA 1981 IS.STRAN G LAS ar Alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica ponovno objavlja prosta dela in naloge I VZDRŽEVALCA PLETILNIH STROJEV 1 delovno mesto 2. VZDRŽEVALCA ŠIVALNIH STROJEV 1 delovno mesto 1 PLETENJE NA MOTORNIH PLETILNIH STROJIH 5 delovnib mest Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1. - dokončana srednje strokovna izobrazba tekstilne (pletilj-ske) oziroma tehnične usmeritve ali - dokončana poklicna sola ključavničarske smeri in - 3 leta delovnih izkušenj - DO možnosti na delih vzdrževanja pletilnih strojev pod 2. - dokončana srednje strokovna izobrazba tekstilne (konfek-. . cijske smeri) ozaroma tehnične usmeritve ali — dokončana poklicna sola za finomehanične usmeritve ali — 3 leta delovnih izkušenj po možnosti na vzdrževanju šivalnih strojev pod 3. — dokončana poklicna sola pletiljske stroke, v poštev pridejo tudi delavke ali delavci za priučitev na motornih pletilnih strojih. Nastop dela je mogoč takoj oziroma po dogovoru Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Almira, Alpska industrija, Radovljica, odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin, Radovljica, Jalnova 2. Razpis velja do zasedbe del. ŽIRIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL SKOFJA LOKA RAZPISUJE Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri — razvoju nase samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno ekonomskih in političnih odnosov na področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh. — razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstvo družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Skofja Loka, Kidričeva 1, najkasneje do 1. marca 1981. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj n. sol. o. Delavski svet TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE KOOPERACIJ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri, — 5 letne delovne izkušnje s tehničnega ali komercialnega področja, — kandidati morajo azpolnjevati tudi pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. Osnovna sola HEROJA GRAJZERJA Tržič Komisija za delovna razmerja pri osnovni ioli razpisuje naslednja prosta dela in naloge UČITELJA zemljepisa, zgodovine in družbenomoralne vzgoje (PRU ali P) za nedoločen čas UČITELJA angleškega in slovenskega jezika (PRU ali P) za določen čas (nadomeščanje delavke v Času porodniškega dopusta) Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi razpisa na naslov sole. Popravek objave z dne 9. 1.81 Pri objavi Skupščine občine Kranj, Komisija za oblikovanja in priznanja, pri razpisu nagrad občine Kranj za leto 1981, je pri navedbi datuma prišlo do napake. Pravilni datum je: DO 30. APRILA 1981. Organizacijski komite množičnega smučarskega teka po Poteh Kokr-škega odreda, Duplje obvešča, proga da bo avtobusna mestnega prometa Naklo — Strazišče, dne, 18. januarja 1981 od 9. do 14. ure spremenjena. Promet bo potekal le na relaciji * . Kokrica — Strazišče. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE špecerina ©©©© DNE 17 1 1981 MARKET DELIKATESA Bled Cesta svobode 15 (v Park hotelu) MARKET Zgornje Gorje 1 1 /a MARKET Lesce Fmžaarieva 10 r DEŽURNI VETERINARJI od 16. 1. do 23. 1. 1981 Za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuho-va 23, tel. 22-994 RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejskem zaVodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. metalka LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV Tržič ponvno razpisuje prosta dela in naloge delavca a posebnimi pooblastili in odgovornostjo za področje VODENJE KOMERCIALE Poleg splošnih, z zakoni in družbenimi dogovori določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — VŠI ali SSI ekonomske, tehnične ali pravne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — zaželjeno znanje tujega jezika, — da ima organizacijske sposobnosti, — moralno-politične in etične vrline ter pozitiven odnos do samoupravljanja Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprtih ovojnicah z oznako »Za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi na naslov Metalka TOZD Triglav, Bistrica 132, Tržič. TOKOS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 PONOVNA OBJAVA ANALITIKA ZA GOSPODARJENJE, 2. KON8TRUKTERJA ORODIJ IN DELOVNIH PRIPRAV III 3. ORODJARJA 4 VEČ PK DELAVCEV V PROIZVODNJI (nasekovalce, kalilce) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na tem področju in pozitiven odnos do samoupravljanja pod 2. — da jma višjo oziroma srednjo tehnično izobrazbo strojne smeri, — 1—3 let delovnih izkušenj ter pozitiven odnos do samoupravljanja pod 3. — da ima končano poklicno šolo ustrezne smeri, — 1—3 let delovnih izkušenj na podobnih delih ter pozitiven odnos do samoupravljanja pod 4. — končana osnovna šola, delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah, — pozitiven odnos do samoupravljanja, možnost priučitve Za opravljanje del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, OD po pravilniku. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Tokos Tržič, Cankarjeva 9, komisija za delovna razmerja. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Radovljica TOZD Komunala Bled objavlja prosta dela in naloge VODJE ODDELKA SNAGA Pogoji za sprejem: — srednja strokovna izobrazba, ekonomske ali prometne smeri, — 5 let delovnih izkušenj VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA SNAGE -SAMONAKLADALCA Pogoji za sprejem: — šola za voznike motornih vozil, — vozniško dovoljenje B in C kategorije, — 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo za zgoraj omenjena dela in naloge je 3 mesece. Kandidati naj prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov Komunalno gospodarstvo Radovljica, TOZD Komunala Bled, Rečiška 2. . LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Tapetništvo Radovljica n. sub. 6. Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavko za opravljanje del in nalog KUHARICE Kandidatke morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - KV ali PK kuharica, — eno leto delovnih izkušenj v gostinski stroki Delovno razmerje je za nedoločen čas. Stanovanj ni. Vlogi priložite dokazilo o strokovnosti in jo pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Lesnina Ljubljana TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41. L Mali črno-beli pingvini z rdečimi kljuni in nožicami na modrem brezrokavniku in bele ovce s črnimi ušesi in gobčki na zelenem puloverju ne bodo nobena težava več. Na pletenino jih bomo enostavno naSili. Ta mesec na vrtu Bela omela (Viscum album) je upoštevan dodatek pri vezanju zimskih Šopkov, toda za sadjarje je to predvsem parazit, ki srka sokove sadnemu drevju in nekaterim drugim drevninam. Stara in neoskr-bovana sadna drevesa so gostitelji l>ele omele, ki raste iz vej in debel, svoje sesalne korenine ali navstorije pa poganja v les in drevju odvzema vodo in hrano. Zato se veje nad grmiči bele omele po krajšem hiranju posuše. Seme je v lepljivih jagodah, katere raznaša jo drozgi in druge ptice. Tega rastlinskega polža jedalca zatiramo tako. da veje gostiteljice odžagamo tako nizko, da odstranimo vse sesalne korenine. Tako očistimo tudi druge listavce v bližini sadovnjaka, kjer se je naselila bele omela. Starejša in posebno še neredno oskrbovana drevesa nudijo pod razpokano skorjo pribežališče mno-.gim škodljivcem. Januarja skorjo postrgamo ter odstranimo tudi lišaje in mahove. Pod skorjo se zabubijo ličinke nekaterih sadnih škodljivcev in tudi kali glivičnih bolezni pogosto prezimujejo v skorji. V zanemarjenih sadovnjakih so debla in debelejše veje prekrite z mahovi in lišaji, ki prav tako dajajo zavetišče škodljivcem, poleti pa nepotrebno povečujejo vlago v notranjosti krošnje. Staro skorjo, mahove in lišaje previdno odstranimo s strguljo tako, da ne ranimo lubja. Pri vsakoletnem čiščenju in temeljitem zimskem škropljenju na sadnem drevju ne morejo uspevati lišaji in mahovi. Pred čiščenjem s strguljo razprostremo tesno okoli debla ponjavo, na katero ulovimo vso zalego in odluščke skorje, kar takoj sežgemo. Pozimi brez prevelikega truda opazimo naselbine krvave uši, ki niso samo na vejah in deblu, temveč tudi na koreninskem vratu sadnih dreves. Krvava uš ima svoje ime zaradi tega, ker nastane rdeč madež, če jo zrnastim«), sicer pa je prevlečena z belkasim voskom, da je taka kot kosmič. Zatiramo jo s fosfornim insekticidom, ki pride v prodajo pod različnimi imeni. Za krvavo uš (Eriosoma lanigerum) so posebno občutljive naslednje vrste jabolk: Baumanova reneta. Rumeni bel-fleur, Blenhajmska reneta. James Grive. .Landsberška reneta, Rdeči boskop. Reličnik in Zlata parmena. Kjer ni mogoče predvideti vestnega zatiranja krvave uši, se tem sortam jablan izogihajmo. Dišavnice in začimbe VANILIJA Vanilija je 2r> cm dolg in 1 cm širok, fižolovemu stroku podoben plod neke tropske ovijalke iz družine orhidej. Vanilijine plodove oberejo. tik preden dozorijo, nato jih posušijo in pripravijo do fermentacije. Dobra vanilija je nagubana, pokrita z belimi kristalčki. temnorjave do črne barve. To je začimba z najmočnejšim vonjem in prijetnim sladkim okusom, zelo primerna za slaščice in sladoled. Vanilijin sladkor lahko naredimo sami tako. da strok vanilije po dolgem prekoljemo in ga denemo v sladkor v siadkornici. Sladkor se kmalu navzame vanilijine arome, vanilija sama ostane pa suha in čista. Ce hočemo močneje aromatiziran sladkor, denemo v možnar 50 gramov vanilije (2 stroka) in HM) gramov sladkornih kock. vse skupaj zdrobimo V prah in presejemo skozi drobno sito. Sladkor in vanilijo lahko zdrobimo tudi V električnem mešalniku. vendar moramo potem to mešanico za kak dan spraviti v dobro zaprto posodi) in jo šele potem presejati. Isti kos vanilije lahko večkrat uporabimo. Vanilija nam rabi kot dodatek raznim sladicam, pecivu, sladoledu in likerjem. Za pridne roke Moda Rade imamo oblačila iz jerseya, mehke, udobne tkanine, ki nikjer ne vežejo. Če bi rade malce bolj praznično obleko, vzemimo enobarven jersev (obleka na sliki je iz vinskordečega). Model, ki smo ga tokrat izbrali, ima V-izrez, na katerega je prišit tanek vezen ovratnik, v ramenih ima naborke, perlasti gumbi pa se zapenjajo v zankah. Obleka je krojena ravno, v pasu jo pa stiska pas, kije speljan znotraj obleke in se spredaj zavezuje v petnljo. V stranskih šivih ima pa obleka tudi dva globoka žepa. Naši otroci imajo radi na puloverju, jopici, brezrokavniku kakšno posebno veselo, zanimivo figurico. Toda plesti s toliko nitmi, kot je barv. je zamudno, potrplenja je treba veliko, kajti če nisi vajen, se niti kar same zmedejo. Bolj enostavno je. če vzorček na pletenino kar našijemo. Ce bomo t« znale prav narediti, se sploh ne bo poznalo, da niti niso bile vpletene. Nazorno vam danes prikazujemo, kako se tej reči streže in upamo, da vam bo to prišlo večkrat prav. A/aš dojenček Vitamini (A, B, C. 1). E, F, K, P in drugi) so snovi, ki so telesu potrebne za dobro opravljanje vseh nalog. Večinoma jih telo ne more tvoriti samo, marveč jih prejema s hrano. Vsak vitamin ima v telesu svojo posebno nalogo. Večji obrok dobi v mešani hrani večinoma vse vitamine. V mleku, ki je glavna dojenčkova hrana, pa je premalo vitamina I) in C. Tudi v sadju in zelenjavi je premalo vitamina D. Največ ga je v ribjem olju, nekaj tudi v rumenjaku in maslu. Otrokovo telo ga sicer /na ustvarjati samo iz pred-snovi, ki so v koži, a le če delujejo na kožo ultravioletni sončni žarki. V naših klimatskih razmerah je premalo sonca. Se manj ga je v deževnem poletju. Dim, megla in oblaki ne prepuščajo ultravioletnih žarkov. Prav tako ne prodro skozi obleko ali skozi steklo, zato na primer ne pomaga sončiti golega otroka ob zaprtem oknu v sobi. Zaradi pomanjkanja vitamina 1) nastane rahi-tis, ki je najpogostejši v prvem letu življenja. Lahko se začne razvijati že v nosečnosti. Mati je sama izvor ultravioletnih žarkov, če uživa v nosečnosti pravilno sestavljeno in dovolj kalorično hrano. Ce je nima ali če jo izčrpava naporno delo, je tvorba teh žarkov nezadostna in osnova za rahitis je podana. Otrok z začetnim rahitisom je cmerav, nemiren, bledičen, slabega teka. dosti se znoji. Kmalu postanejo kosti zatilja mehke, glavica poležana, kvadrata-sta, trebuh je velik, ohlapen. Rahitičen otrok je ves mlahav, slabo sedi in dviga glavico, hrbtenico krivi Mlečno zobovje vznikne neredno in kasno ter začne kmalu gniti. Rahitis prizadene ves organizem. Taki otroci so nagnjeni k obolenjem dihal, zlasti težko prebolevajo pljučnico. Imajo pogosto prebavne motnje. Nezdravljen rahitis vedno bolj spreminja okostje, kosti udov se krivijo, prsni koš se zvončasto preoblikuje, zapestja in gležnja se zadebelijo, spremenjena je hrbtenica in medenične kosti. Nezdravljen, težak rahitis je pri nas že redek, dovolj in preveč pa je še lažjih oblik. Kritično stanje pri razvitem rahitisu je rahitični krč (tetanija). ki zajame lahko vse mišičje in je v nekaj minutah smrten, če pride do krča glasilk. Deformacije in: okostju pri nezdravlje-nem rahitisu ostanejo vse življenje, le nekatere med njimi je mogoče zdraviti orto|>ed.sk<>. 1. Nit potegnemo skozi pletenino ob vznožju pentlje, šivanko pa zabodemo pod gornjo pentljo. Ce hočemo z nitjo postrani od spodaj navzgor: • vbodem« ob vznožju |)entlje in iglo ob poprek ležeči niti vodim«« navzgor. 2. Nit potegnemo skozi, še enkrat vbodem«) ob vznožju pentlje. t«)krat v isti višini kot leži leva sosednja pentlja in ob vznožju sosednje |)entlje potegnem« iglo ven.- Postrani od leve zgoraj proti desni spodaj: ob vznožju pentlje vbodem«), igla naj |>a prihode ven v desni pentlji, eno vrsto niže. :\. Ce hočem«) z nitjo p«)strani od zgoraj navzdol: vhodemo ob vznožju pentlje in peljemo navzdol. Paziti m«)ram«) na nit. da leži poprek. Postrani od desne spodai m levo zgoraj: vhodemo M vznožju pentlje, eno vrst<\ višje, v lev«) ležeči pentlji p« pribodemo z iglo spet ven. Našivanje vzorca lahko uporabljamo pri vseh gladkih pleteninah. Velikost šiva zavisi od velikosti pentelj. Nit, s katero našivamo, ne sme nikoli biti tanjša od volne, s katero smo pletli pulover, jopico. Sicer moramo vzeti dvojno nit. In šivov ne smemo preveč zategovati, raje naj bodo bolj rahli. Se eno prednost ima ta način vzorčenja: ne samo da se tako porabi manj volne in da se dela neprimerno lažje, tudi tistih zoprnih niti, ki ostajajo pri norveškem vzorcu in ne ovirajo pri oblačenju ni. Nov kotiček v stanovanju Će imamo majhno stanovanje, si želimo kar naj, bolje izkoristiti vsak ko^ tiček. Pri podstrešnem stanovanju nam že pobite stene vzamejo veliko pr«>-stora in ne moremo po-staviti pohištva, kot bi ga radi. Zato ne pustimo praznih končnih sten. ki se dajo dobro uporabiti, pa tudi izgled stanovanja bo bolj prijeten. V našem primeru gre u vprašanje, kako izkoristiti prazne trikotne stene ob vratih na balkon. D v«? rešitvi sta nakazani, obakrat z odprtimi policami Od 1H do »SO centimetra imajo lahko globine: če g odločite za širše police, vsa." spodaj, boste lahko postavili tudi televizor. Polni1 uporabnega prostora bo naenkrat, posebno še. (* bodo polce vse do vrat in bodo zaves«), ki ji v en primeru puščamo prostor, zamenjala rolo zavesa. RADIJSKI SPORED kovinotehna TOZD Tehnična trgovina SOBOTA, 17. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 Rekreacija 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov • 8.06 Pionirski tednik - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Panorama lahke glasbe 11.05 Za pojmo pesem -MPZ Glasbene matice - Trst - 11.20 Svetovna reportaža -11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Bojan Nendl: Število gospodarstev s 5000 kg mleka na kravo* vztrajno raste - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.05 Kulturna panorama • 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri ■ 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - Leten - Slovenj Gradec - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nafte izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po nafti domovini -00.06 Nočni program - glasba Drugi program Sobota na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Radi ste jih Cjsluftali - 13.35 Glasba iz atinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrajin - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Duo Kora -16.00 Na* podlistek - 16.15 Lepe melodije - 16.30 Novice - Na naših vsakdanjih poteh 16.40 Glasbeni casi.no -17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev - 18.00 Pol ure za shanson - 18.35 Nafti kraji in ljudje - 18.50 Glasbena medigra - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Športna sobota (prenosi in komentarji) - 21.15 mala nočna glasba -21.45 SOS - V soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE NEDELJA, 18. JAN. Prvi program 5.00 Dobro jutro! - 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija -7.00 Jutranja kronika - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Se pomnite, tovariši! - 10.05 Kar znaft, to veljaš - 11.00 Pogovor s poslušalci - 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo • 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce -13.50 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna -Andrej Zigon: Logaške razglednice • 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Popularne operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra -Helge Hagerup: Kjer žabe letajo - 18.35 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT - studio Skopje -23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo -sport, glasba in fte kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Karocktenstika -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE v_> PONEDELJEK, 19. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in Kriljubljeno - 12.10 Veliki za-avni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih sporedov - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.50 Priporočajo vam 14.06 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemftči-ni in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki - 23.ip Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet -17.35 Iz pa rt kur zabavnega in revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza -Memphis Slim - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM TOREK, 20. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 RADIO TRIGLAV JESENICE UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103,8 megaherza - Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in ploftč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejftih dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika - obvestila - 12-00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naft obzornik — Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih ftol - Glasbena ftola Domžale -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev • Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi 18.30 Pojo amaterski zbori - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarftiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Od premiere do premiere - Prva izvedba - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angle-ftčini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.3© V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Kurt Edelhagen - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Kriki in šepetanja -17.35 Iz pa rt i t ur orkestra Radia Berlin in Bernard Ge-rard - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem • 21.45 Jazz na II. programu - Tone Janša -Andrej Amol - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA, 21. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milena Jazbec: Priprava povrftine za nove nasade - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih spo-reodv - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! f6.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naft gost - 18.30 Kaj radi poslušajo - 19.25 Obvestila , in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka - 20.00 Koncert za besedo - v sanjah težkih . . . (Ivan Cankar) - 20.25 Minute z Josipom Pavčičem - Samospevi, klavirske skladbe 21.05 Richard Strauss: Odlomki iz opere »Arabella« -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Gustav Krom - Karel Ružička - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi ne-uvrftčenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike • 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17..35 Vprafta-nja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra »Montematti« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55' Razgledi po kulturi - i9.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poftti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK, 22. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje -MPZ RTV Ljubljana - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - Lojze Kastelic: Izbira prostora za čebeljnjak -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela .. . - 18.15 Lokalne radijske postaje se vkjučujejo -18.35 Med skladbami za violončelo in klavir Lucijana Marije Skerjanca 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Četrtkov večer domačih srni in napevov - 21.05 terami večer - Afriška srečanja - IX - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba kovinotehna E ŽELEZNINA JESENICE PETEK, 23. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 5.20 Rekreacija - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - S. Prokofjev: Peter in volk - 8.55 Nafti umetniki mladim poslušalcem -Andrej Jarc - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franjo Sgerm: Znamenite smreke na Pohorju - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih sporedov Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Iz Tolminskega v Istro - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... -21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu Stephane Grappellv - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče — hladno -17.35 Odmevi z gora — Vrhovi, koče, razprave... - 17.45 , Glasbena medigra - 17.55 Iz | musicalov in glasbenih revij j 18.40 Mali koncert lahke [ glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa 1 2 3 4 5 6 7 d 9 10 11 w 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 ■ 22 23 ■ 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 32 33 | ■ a ■ ■ 35 38 37 1 38 39 1 41 42 T 44 45 ■ A1 ■ 48 49 50 ■51 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. slovenski skladatelj in glasbeni pedagog (1895 — 1941), Slavko, 7. skobci, 13. značilnost, stanje strtega, 15. pripadnik agrarne politike, 16. otroški las, 17. kratica za Radio-televizija Sarajevo, 19. upadi morske vode, nasprotje od plim, 20. ime ameriškega satirika Buchvvalda, 21. ruski pisatelj »Družinske kronike«, slovanofil, Sergej, 24. hokejska ploščica, puck, 25. kratica za Temeljna izobraževalna skupnost, 27. sestavina bencina, ki zmanjšuje, preprečuje klenkanje, 28. himalajska koza, 29. štajerski izraz za močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem, čret, 31. raven, koničast borilni meč, floret, 33. rudar v pogovornem jeziku, 34. znak za kemično prvino kalij, 35. ime skladatelja Arnautaliča, 37. glasbeni izraz za prvi, prvotni, 38. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi, 40 stara, priljubljena igra z žogo in loparjem na posebnem igrišču, 42. raztopina, ki tvori, tanko namazana na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko, 43. reka na severu Sibirije, ki se izliva v Krško morje, 46. kar nastane z delitvijo celote,.47. znak za kemično prvino americij, 48. angleška beseda za vzhodnoindijski hrast tik, 49. v Angliji naslov za višjega plemiča, 51. avtomobilska oznaka za Sombor, 52. prebivalci iz Salija, 54. zagotavljanje, teza; trdenje, 56. ruski narodni ples (s cepetanjem), 57. kar je dano komu v last brez.plačila, dar. Navpično: 1. podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose, 2. začetek tekmovanja, vzlet letala, 3. trstični hrošč, 4. plesna figura pri četvorki, 5. zgornja okončina pri človeku, 6. Cveta Stepančič, 7. Simon Gregorčič, 8. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna, tudi star izraz za streho, 9. kratica za nekdanjo francosko tajno armado: Organisation Armee secrete, 10. učiteljiščnik, preparandist, 11. pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame, 12. teliček, 14. treska, tudi polenovka, 15. vojak redne čete, sestavljene iz domačinov v Vzhodni Afriki, 18. kradljivec, 22. prostor med dvema stikajočima se stenama, 23. ženska oblika osebnega zaimka, 26. za človeka značilna čustvena reakcija, občutje ponižanosti, »razgaljenosti«, 28. luka v Fjordu Lim na severu Danske, tudi jelkam podobna drevesa, 30 velika epska pesnitev o junaških dejanjih, 32. s smodnikom napolnjen kartonski tulec z zastraševalnim eksplozijskim učinkom, 33. trgovec s cenenim, navadno drobnim blagom, 34. ptica pevka črne barve z rumeno liso okrog oči, 36. vrsta motorja z notranjim izgorevanjem, dizel, 37. kar je,v določeni debelini razprostrto po večji površini, 38. vzdevek našega slikarja Jože Horvata, 30 škotsko kratko karirasto krilo za moške, 41. poslovitev, 44. ime ameriškega pisatelja pustolovskih in socialnih romanov Londona, 45. departma v severni Fraciji z glavnim mestom Lille, 48. značilna oblika, vrsta, 50 hiter tek, 5.1. avtomobilska oznaka za Leskovac, 55. znak za kemično prvino titan. Rešitve pošljite do srede, 21. januarja, do 10. ure, na naslov: Gin* Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Reiitev nagradne akandinavske križanke z dn« 9. januarja: PROJEKT, RADOSTI, EIGHTS. O. RA, OBČINSKI, PRAZNIK, SLEK, ER, PLATON, KAMA, SONG, TETIS, TOTEN' '•. VAR, APOSTROF, NJIVICA, ŠKORENJ, JELENEC, MAI, IZJAVE, KADI, ALLAN, ALUV..;, EJ, KOALA, OGABA, OKA. NAKANA, EK. KATARINA, JR, KOGA. ORANICA, GEISSLFt. KARAMELAR, CETINA, ANT. AIN. JANACEK, RŽADA. TISK, OZARA. DENARNIC*. GVANAK. ARAN.SKAT.SO. ILA Prejeli smo 256 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (250 din) Jote Ote k, Delavska 19, 64iO!) Kranj, 2 nagrada (150 din) Cvetka Čop, Kejtarjeva 37. 64270 Jesenice, 3. nagrada (120 c'n) Svetlana Koti*, Naklo 31, 64202 Naklo, 7 nagrad po (100 din) prejmejo: Roška Tli'«, Groharjevo naselje 12, 64220 .Skofja Loka, Iatok dtajer, Podlubnik 159, 64220 Skofja Loka, And vj Perne, Mlakarjeva 24, 64000 Kranj, Lili Hrovat, Nova vas 3. 64240 Radovljica, Jani Kritaj, Tr; ta 9, 64220 .Skofja Loka, Malja« Kuhar, Bistrica 33 A 64290 Tržič, Anica Perne, Mlakarjeva 24. 6-1M K) Kranj. Nagrade bomo poslali po poftti. r IZBRALI SOZMflS n Na oddelku tenake konfekcije je prav tako veliko /.alog pripravljenih za prodajo a popustom od 35 do 40 odstotkov: plašči, kostimi, obleke. Prav tako je popust tudi pri mladinaki in otrotki konfekciji, pri ženskem perilu in celo pri torbicah. Sezonsko /nižanje se je začelo po natih trgovinah. Na oddelku motke konfekcije v GLOBUSU imajo po 35 do 40 odstotkov nižjih cenah lepe motke obleke s telovniki v umirjenih sivih, modrih barvah. Prav tako pa po znižanih cenah lahko dobite tudi suknjiče, hlače, srajce, perilo in drugo. GUAS18.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 16 JANUARJA 1981 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA. 17. JAN. 8 20 Poročila - 8.25 Minigod« i v glasbeni deželi - 8.35 Seba-stijanova babica, danska risana serija - 8.50 Z besedo in sliko: Novoletna" ura - 9.30 TovariAija, mladinska nadaljevanka TV Skopje - 10.00 Mali svet. otroAka kontaktna serija TV Zagreb 10.30 Po sledeh napredka - 11.00 Delaj /. glavo: Ponovitev - 11.25 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka - 12.25 Kitzbuhel: Smuk za moške, prenos (do 13.45/14.00) 15.45 Rdeči poni, ameriški mladinski film - 17.10 Poročila - 17.15 Košarka Zadar : Cibona. prenos - 18.55 Naš kraj - 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sobotna TV križanka 21.30 Propagand na oddaja 21.35 Od tod do večnosti, ameriški film - 23.30 TV kažipot - 23.50 Poročila Mladinski film Rdeči poni je posnet po zgodbi •Johna Steinbecka. ki je zanj napisal tudi scenarij. Je prikupen in cešče narejen, le na trenutke se zgodba odvija nekoliko, prepočasi. Dečku kupijo ponija, s katerim se nadvse spoprijatelji. Prava nesreča pa nastopi, ko ... Po bestsellerju Jamesa -Jonesa je Fred Zinne-man ustvaril enega najboljših filmov petdesetih let Od tod do večnosti. Zgodba se odvija v Pearl Harbourju nekaj dni pred japonskim zračnim napadom in je osredotočena na pet prebivalcev mesta. V ospredju so />redvsem čustvene razdvojenosti nič kaj privlačnih junakov. Igrajo: Burt Lancaster, Deborah Kerr, Frank Sinatra. Dimna Reed, Ernest Bor-gnine. Montgomerv Clift. Oddajniki II. TV mrete: 17.30 Narodna glasba - 18.00 I/, sporeda TV . . . - 18.30 J Horvat: Maček pod čelado - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji, doku mentarna serija - 21.00 Porodila - 21.10 .Športna sobota 21.30 Feljton - 22.00 Glasbeni atelje TV Zagreb I. program: 10.00 Zimski šolski spored -12.25 Kitzbuhel: Smuk, pre- nos - 13.45/14.00 Delo in zdravje - 14.45 Veliko mesto, ponovitev - 16.00 Poročila -16.05 TV koledar 16.15 Ekskurzija, drama za otroke - 17.15 Košarka Zadar : Cibona - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavno glasbena oddaja - 21.00 Zupan v Casterbridgeu - 21.50 TV dnevnik 22.05 Za konec tedna kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM NEDELJA, 18. JAN. 7.55 Poročila - 8.-noči. ameriški film T V Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Po jutru se dan pozna, otroška oddaja - 11.30 Beneški fantje, narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Kritična točka 14.30 Jahalka. vzhodno-nemški mladinski film - 15.55 Nedeljsko popoldne - 19..'10 TV dnevnik - 20.00 M.Smoje: Veliko mesto - 21.20 Svet na razpotju - ZR Nemčija. 2. del dokumentarne oddaje -22.20 TV dnevnik 22 40 Športni pregled kovinotehna TOZD Tehnična trgovina PONEDELJEK, 19. JAN. 10.00 Zimski šolski spored 13.15 Zimski šolski spored (do 14.30) - 16.30 Rokomet Bar-cellona .: Kolinska Slovan, reportaža - 17.10 Poročila -17.15 Vrtec na obisku: Ciciban smuča, 2. del - 17.30 Človekovi prijatelji, poljudno znanstvena serija - 18.00 Metodologija političnega dela: Sestanek — potek - 18.20 Spekter - 18.30 Obzornik -18.40 Mozaik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Vladimir Desnica: Oko, drama TV Zagreb - 21.35 Kulturne diagonale - 22.15 V znamenju Zagrebška drama Oko je posneta po resnični anektodi, ki jo je zapisal Vladimir Desnica. Zdravnik slabo zdravi oko nekemu kmetu. Bolnik to izkoristi in zahteva odškodnino za na videz neozdravljivo oko. V televizijskem delu je med drugim izredno dobro prikazana drama posameznikov v času razslojevanja vasi in mesta. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.:M) T V dnevnik - 17.45 Lutkovna nadaljevanka - 18.00 Junaške narodne pesmi - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Družina Polaniecki. poljska nadaljevanka - 22.36 7 + 7. ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Lutkovna nadaljevanka - 18.00 Junaške narodne pesmi -18.15 TV koledar - 18.25 Kro nika občine Sisak 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filip Filipo-vič, prvi del TV drame - 21.(M) Miniature - 21.05 Kultura danes - 21.60 TV dnevnik -22.05 Dokumentarni film kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE TOREK, 20. JAN. 10.00 Zimski šolski spored -13.15 Zimski šolski spored -17.25 Poročila - 17.30 Seba-stijanova babica, danska risana serija - 17.45 Ptuj 80. 1. oddaja - 18.15 Pisani svet: Pasje življenje - 18.35 Obzornik - 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narod nostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Od vrat do vrat, aktualna oddaja - 20.55 VV.Revmont: Obljubljena dežela, poljska nadaljevanka - 21.55 V znamenju - 22.10 Iz koncertnih dvoran: L. Bernstein - Zgodba z zahodne strani Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Košarka Zalgiris : Cibona, prenos - v odmoru Glasbena medigra -17.40 Glasbena medigra -17.45 OtroAka oddaja - 18.15 Branje - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik 20.00 Najvažnejša je zen. glasbena serija Zagrebška panorama - 21 Arheološki muzej v Zadru TV Zagreb I. program: 17 40 Poročila - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 T V koledar 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Vsi enotni v obrambi -19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop - 21.00 Alice ne stanuje več tukaj, ameriški film - 22.46 TV dnevnik ljube- j TV Zagreb I. program: 20.55 j j; 4<) p„ročila - 1745 Majske 2" igre. otroftka oddaja - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospić - 18.45 Zabav na medigra 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda -21,1"> Portreti: Dr. Ivan Ribar humanist, borec in človek 22.00 TV dnevnik - 22.15 Izza delte, oddaja o ročk u kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE SREDA, 21. JAN. 10.00 Zimski šolski spored 13.15 Zimski šolski spored 17.30 Poročila - 17.35 Z besedo in si iko B. Žužek: Zlato rog - 17.50 Ukročeno oko. kulturno dokumentarna serija - 18.20 Okrogli svet - 18.:«) Obzornik - 18.45 Festival »Kurirček« Maribor - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Mali. veliki mož. ameriški film - 22.15 V znamenju Mali veliki mož je v bistvu zgodovinski film. čeprav bi ga lahko označili tudi kot vestem, saj govori o razvoju Divjega zahoda, kakršnega nam v spominih odkriva junak-veteran Jack, kije okusil nemalo pustolovščin in krutosti. Film dokaj objektivno opisuje odnos med Indijanci in belci in je eden redkih, v katerem Indijanci niso le karikature. Igrajo: Dustin Hoffman, Martin Balsam, Faye Dunaway. Oddajniki II. TV mreže: 16.40Test - 1655 Hokej Jesenice : Olimpija, prenos (slov komentar) - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Eno šolsko leto I. del italijanske TV drame 21.05 Zagrebftka panorama 21.26 Gibljive slike, doku mentarna oddaja kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK, 22. JAN. 10.00 Zimski šolski spored -13.15 Zimski šolski spored -17.30 Poročila - 17.35 Tovari šija, mladinska nadaljevanka TV Skopje - 18.a5 Mozaik kratkega filma Turčija je polna presenečenj, turški film - 18.35 Obzornik - 18.45 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.22 T V nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.:«) TV dnevnik - 20.00 Energetika: Bogati in revni - 21.20 J. Gotovac: Ero z onega sveta, prenos predstave SNG Opera Maribor - I. in 2. dejanje -22.45 V znamenju - 23.00 J. Gotovac: Ero z onega sveta. 3. dejanje Oddajniki II. TV mreže: 1« 55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17 45 Jelenko,. <»t.roška serija - 18.15 Znanost -18 45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik - 22.30 Poročila (do 22.35) T V Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Jelen-ko, otroAka serija - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Muppet shovv - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele, zunanje politična oddaja - 20.50 Kvizkoteka -21.50 TV dnevnik - 22.05 Koncert moskovskega komornega orkestra kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ PETEK, 23. JAN. I 10.00 Zimski šolski spored 13.15 Zimski šolski spored -17.15 Poročila - 17.20 Olimpiada smeha, ameriška risana serija - 17.50 Domači ansambli: Ansambel Borisa Franka 18.20 Obzornik 18.30 Sodobna medicina: Ki»-ronama bolezen - 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrn« do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost: Isto. le malo drugače - 20.45 Jazz na eka-nu: Eurepean Jazz Consen-sus - 21.00 T. Hardv: Zupan v Casterbridgeu. angleška TV nadaljevanka - 21.55 V znamenju - 22.10 Nočni kino: Divji deček, francoski film Otroštvo je ena najbolj priljubljenih tem francoskega režiserja Fran-coisa Truffauta. Obravnava ga na najrazličnejše načine in iz različnih zornih kotov. Divji deček sloni na resnični zgodbi o fantku, ki so ga našli v gozdu med živalmi. Po devetih letih življenja v gozdu je bolj podoben žii>alim kot svojim vrstnikom. Film Francoisa Truffauta prikazuje dečkovo preob-i razbo in potrpežljivost* zdravnika ter gospodinje-pri njegovi preobrazbi. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Naši pesniku otroAka oddaja - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Zgodbe Danila Nikoliča - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teveteka 20.45 Zagrebška panorama 21.10 Zeleni kabaret, narodna glasba - 21.40 Kulturni magazin TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Na4i pesniki - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Rijeka - 18.45 Beseda mladih, mladinska oddaja TV Sarajevo 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kdo je umorjeni, francoski fim 21.45 Portreti revolucionar je v: Josip Cazi - 22 30 T V dnevnik - 22.45 Zabavno gla< bena oddaja KINO NOVO V KINU Francoski kriminalni film Za naju prikazuje par, podoben Bonnie in Clydu. V glavnih vlogah sta zaigrala lepa Catherine Deneuve in simpatični Jacques Dutronc. Prvi del filma Ta Amerika, ki ga je posnel režiser Romano Vanderbesje postal eden najbolj gledanih filmov v Evropi in pri nas. Prikazuje namreč sodobno ameriško družbo, ki ne pozna in ne priznava nikakršnih naravnih vrednot. Polna je nasilja. podkupovanja. razvratništva. norosti. Vsebinsko podoben je tudi drugi del filma, ki nosi isti naslov in vam ga toplo priporočamo. Zanimiva in hkrati »čudna« skupina ljudi vseh narodnosti se se/i po deželi in navdušuje ljudi za svoje ideje. Vendar skupnega jezika ne najde Začne razpadati. Ali združena razum in moč sploh lahko uspeta^ Naslov domačega filma Splav meduze se navezuje na znano Gericaultovo sliko u brodolomcih. Akcijski film Jekleni živci m posneli Američani, dre za razburljivo zgodbo o ljudeh, ki gradijo devetnadstropno stavbo, pri tem pa jih ovira konkurenčno podjetje. V obračunu jih nekaj pade. zgradba pa. sicer na precej spektakularen način, vendarle zrase. Slovito Rmanuelo bodo končno lahko videli tudi gorenjski obiskovalci kina. V ponedeljek pride film v Tržič, v sredo pa ga bodo po decembrski predpremieri prvič zavrteli v Kranju. O zgodbi smo na kratko v rubriki že spregovorili «. Kranj CENTER 16. januarja nem. bari kom. MONIKA - LJUBEZEN PRI ŠESTNAJSTIH 20. uri. 17. januarja nem kom. MONIKA -PRI ŠESTNAJSTIH erot. ZEN >b lH., 18. in barv. erot. UUBEŽEN ob 16.. 18. in 20. uri. prc. franc. barv. krim. ZA NAJU ob 22. uri 18. januarja amer. barv. ris. MAČEK ZA MILIJON DOLAR JEV ob 10. uri. nem. bar. erot. kom. MONIKA - LJUBEZEN PRI ŠESTNAJSTIH ob 15., 17. in 19. uri, prem. slov. barv. SPLAV MEDUZE ob 21. uri 19. in 20. januarja domači barv. SPLAV MEDUZE ob 16.. 18. in 20. uri 21. in 22. januarja franc. barv. erot. EMANUELA ob 16.. ]fi in 20. uri Kranj STORŽlC /6". januarja ital. barv. kom. SLUGA SVaJIH GOSPODAR JEV ob 16.. 18. in 20. uri 17. januarja ital. barv. kom. SLUGA SVaJIH GOSPODAR JEV ob 16. in 18. uri. amer. barv. srhlj. DRAKULA ob 20. uri 18. januarja amer. barv. srhlj. GRIZLI ob 14. uri. ital. barv. erot. NEMORALNE NUNE ob 16. uri. amer. barv. srhlj. DRAKULA ob 18. uri, prem. amer. barv. akcij. JEKLENI ŽIVCI ob 20. uri 19. in 20. januarja amer. barv. akcij. JEKLENI ŽIVCI ob 16.. 18. in 20. uri 21. januarja amer. barv. srhlj. GRIZLI ob 16., 18. in 20. uri 22. januarja ital. barv. krim. LETEČA BRIGADA ob 16.. 18. //», 20. uri Tržič 17. januarja amer. barv. ris. NEUSTRAŠNI POPA J ob 16. uri, nem. barv. srhlj. kom. HOTEL DRAKULA ob 18. in 20. uri. prem. amer. barv. akcij. JEKLENI ŽIV CI ob 22. uri 18. januarja amer. barv. ris. MAČEK ZA MILIJON DOLAR JEV ob 15. uri, nem. barv. srhlj. kom HOTEL DRAKULA ob 17. in 19. uri. amer. barv. glasb. TA VRAZ.IUAZZob21.uri 19. in 20. januarja franc. barv. erotič. EMANUELA ob 17. in 19. uri 21. januarja ital. barv. kom. SLUGA SVOJIH GOSPODAR JEV ob 17. uri. prem. amer. barv. dokument. TA AMERIKA II. del ob 19. uri 22. januarja amer. barv. dokum. TA AMERIKA II del ob I7.inl9.uri Kamnik DOM 17. januarja amer. barv. srhlj. GRIZLY ob 16. uri. prem. amer. barv. dokum. TA AMERIKA II del ob 18. in 20. uri. prem. slov. barv. SPLA V MEDUZE ob 22. uri 18. januarja amer. barv. ris. NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri. amer. barv. dokum. TA AME RIKA II. del ob 17. in 19. uri. prem. ital. barv. SLUGA SVOJIH GOSPODA RJEV ob 21. uri 19. januarja amer. barv. dokum. TA AMERIKA II. del ob 18. in 20. uri 20. in 21. januarja amer. barv. srhlj. DRAKULA ob 18. in 20. uri 22. januarja amer. barv. glasb. TA VRA&JI JAZZ ob 18. in 20. uri Duplica 17. ja n na t in slov. barv. SPLAV MEDUZE ob 20. uri 18. januarja ital. barv. pust. JOE IN MARGHARITO ob 15. uri, franc. barv. krim. ZA NAJU ob 17. in 19. uri 21. januarja amer. barv. akcij. JEKLENI ŽIVCI ob 20. uri 22. januarja amer. barv. srhlj. DRAKULA ob 20. uri Komenda 16. januarja amer. barv. srhljiv-ka DRAKULA ob 19. uri 17. januarja ital. barv. pust JOE IN MARGHARITO ob 17. uri. ital. barv. erotič. NEMORALNE NUNE ob 19. uri Česnjica 16. januarja amer. barv. glasb. TA VRAŽJI JAZZ ob 20. uri 18. januarja ital. barv. krim. LETEČA BRIGADA ob 17. uri. franc. barv. BEG S PLOČNIKA ob 20. uri Radovljica 16. januarja amer. barv. ris. JUNAKI DISNEYLANDA ob 1H. uri. amer. barv. STEKLENI ZVONEC ob 20. uri 17. januarja amer. barv. pust. ŽRELO II. del ob 18. uri amer. barv. krim. DRIVER ob 20. uri 18. januarja amer. barv. krim. DRIVER ob 18. uri. amer. barv. pust. ŽRELO II. del. ob 20. uri 19. januarja amer. barv. fantast PEKEL V VESOLJU ob 20 uri 20. januarja amer. barv STEKLENI ZVONEC ob 20. uri 21. januarja amer. barv. fantast PEKEL V VESOLJU ob 20 uri 22 januarja angl. barv. zabav DOZIVU A JI V AVTO KAMPU , ob 20. uri Bled 16. januarja jugoslov. barv zabav. PRIŠEL JE CAS. DA LJU BEŽEN SPOZNAŠ ob 20. uri 17. januarja jugoslov. barv zabav. PRIŠEL JE CAS. DA LJU. BEŽEN SPOZNAŠ ob 18 uri amer. barv. DOKTOR ŽIV AGO ,,o 20. uri 18. januarja angl. barv. pust POLNOČNI EXPRES ob IH. uri angl. barv. zabav. LJUBI VIL. JEM ob 20. uri 19. januarja amer. barv. pust ŽRELO II. del ob 20. uri 20. januarja amer. barv. krim DRIVER ob 20. uri 21. januarja amer. kom. NORA VOJNA BRATOV MARX ob 17. uri. amer. barv. STEKLENI ZVO NEC ob 20. uri Bohinj — Boh. Bistrica 17. januarja angl. barv. pustPOL-NOČNI EXPRES ob 18. uri 18. januarja jugoslov. barv. za bav. PRIŠEL JE CAS, DA UU BEŽEN SPOZNAŠ ob 18. uri. amer. barv. DOKTOR ŽIV AGO ob 20. uri 22. januarja amer. krim. DRIVER ob 20. uri Skofja Loka SORA 16. januarja angl. krim. :i9 STOPNIC ob 18. in 20. uri 17. in 18. januarja amer. zgini REN HU Rob 17. in 20. uri 20. januarja ital. groz. SKRIV NOSt ZAPUŠČENE HIŠE ob 20. uri \ 21. januarja ital. groz. SKRIV NOST ZAPUŠČENE HIŠE ob 18. in 20. uri 22. januarja amer. fantast. DEMONSKO SEME ob 20. uri Železniki OBZORJE 16. januarja amer. zgod. BEN HUR ob 17. in 20. uri 17. januarja nem. komed. RESNIČNE ZGODBE II ob 20. uri 18. januarja angl. krim. 39 STOPNIC ob 18. uri, nem. komed. RESNIČNE ZGODBE II ob 20. uri 21. januarja angl. avant. POLNOČNI EXPRES ob 20. uri PETEK. 16. MAJA 1980 19. STRAN. O REZULTATI 2. CERKLJANSKEGA TEKA Prvi letoftnji množični smučarski tek je privabil v Cerklje 1315 rekreativcev iz vse Slovenije, ki so teki i na 7 in 25 km dolgi progi. Udeleženci so bili razdeljeni v osem kategorij. Prizadevni organizatorji 8D Krvavec Cerklje, ki letos praznuje 30-letnico, so storili vse, da so tekmovalci kljub pomanjkanju snega in močni odjugi uspešno pretekli obe progi. Pokrovitelj 2. cerkljanskega teka je bila Elektrotehna, Do Delta, sopokrovitelj pa ĆP Glas, trgovsko podjetje Murka Lesce, in Turistično društvo Cerklje. Pohvala pri organizaciji tako zahtevne športne prireditve velja se posebej: krajevnim skupnostim Cerklje, Grad, Zalog in Poženik, PGD Cerklje, oddelku milice iz Cerkelj, pripadnikom enot narodne in civilne zaščite, radio klubu Iskra Kranj, Zvezi samostojnih obrtnikov Kranj, Triglav konfekciji Kranj, RTC Krvavec, GRS Kranj in O. Š. Davorin Jenko Cerklje. Pokrovitelj: I. KATEGORIJA pionirke - 7 km 1. Pogačnik Mateja. 45,00; 2. Mlakar Darja. 47,07; 3. Kavčič Katra. 50,40; 4. Lanišek Majda. 52.14; 5. Bešter Ivica, M,K); 6. Kovač Jasna, 54,12: 7. Rogelj Vida, 54,35; 8. Zor Alenka. 55.12; 9. Kav čič Mojca, 55,50; 10. Novak Polona, 57,20. 11. Ca-dež Tatjana, 58,50; lt. Hojan Mojca, 1:03,48; 13. Bonča Barbara, 1:04,10; 14. Kocjančič Barbara, 1:04,46; 18. Globevnik Tatjana, 1:05.09; 16. Potoč nik Nataša, 1:06,33; 17. Toman Katarina. 1:07,25: 18. Kocjančič Marjana. 1:08,52; 1». Janša Mateja. 1:09,25; M. Kalan Vida, 1:10,50; 11. Kodele Tatjana, 1:11,29; 22. Lampe Mojca, 1:12,10; 23. Sedej Darja, 1:12,51; 24. Ceme Emilina, 1:14,54; 25. Pod-pečan Urška, 1:15,03; 2«. KriSelj Urška, 1:16.00; 27. Petek Martina, 1:16,49; 28. Toman Urša: 1:18,40; OS Zala. 1:21,33; S«. Bizjak Tadeja, 1:23,44: »1. PLAN Tanja, 1:2351; 32. Kavčič Urška. 1:26,05; SS. Rozman Damjana, 1:26,34 ; 34. Požar Simona, 1:27,28; SS. Beras Simona. 1:28,44; 3«. Ke pic Spela, 1:31,40; 37. Kaplan Petra. 1:36.36: 38. Li-kozar Monika. 1:50,20: j II. KATEGORIJ A-pionirji-7 km 1. Povirk Marko, 42,45; 2. Lekan Boštjan. 42,54: S. Klemenčič Janez, 42,55; 4. Šolar Boštjan. 43,06: S. Klopčič Drago, 43,29; S. Trtan Stane. 43.40; 7. Starman Matija, 43,44; S. Kavčič Gregor. 44,50; ». Hafner Marko, 44,58; IS. Vidic Robert, 45.37; 11. Krajlek Primož, 45,40; 12. Petemelj Iztok, 45,58: IS. Kovač Polde, 46.20; 14. Nunar Borut. 48,20; 16. Lenček Ale*. 48,33; IS. Kovic Bojan. 48,45; 17. Oaovnikar Vid. 49,30; 18. Konobelj Iztok, 49,36; IS. Kodele Borut. 50,15; 20. Juh Luka, 50,55; 21. Teka vc Matej, 51,10; 22. Kolman Mitja. 51,20; SS. Vovk Brane, 51.22; 24. Marčun Tomaž. 51,25; 26. Dežman Štefan, 51,27; SS. Jurgele Brane. 51,30; 17. U ran kar Gregor, 51,40; SS. Novak Toni. 52,00; 10. Potočnik Mitja, 52.11; SO. Stibelj Matjaž, 52,29; 31. Rooss MiloS, 52,55: SI. Sturm Brane, 52,53; 33. Vi lar Mitja. 53,01; ;. SuStertič Tonček, 53,10; 35. Kepic Uro*. 53,30; SS. Sitar Marko. 53,40; 37. Pra-protnik Blaž, 54,01; SS. Srdar Sandi, 54,14; SS. Ma nnftek Robert. 54,30; 48. Podpečan Edo, 54,55; 41. Jeglič Janko, 56,10; 42. Čemilec Ivko, 56,12; 43. Novak Boštjan, 56,15; 44. Zaplotnik Grega. 56,20; 48. Zaplotnik Viki, 56.39; 46. Perne Sandi, 58,32; 47. Prevodnik Franc, 59,51; 48. Bohinc Klemen. 1:00,25; 48. Svoljšak Klemen, 1:00,34; 60. Slibar Juri, 1:00,38; 51. Bohinc Matjaž. 1:02,00; 51. Zumer Matic, 1:02,04; 53. KriSelj Primož. 1:02,30; 54. Erjavec Stane, 1:2,35; 56. Gubina Bod2s(u 1:02,38; S«. Miklavčič Mitja, 1:02,45; 57. Grm Tomaž. 1:02,55; 68. Cadež Mitja, 1:03,56; 60. Toplišek Janez, 1:04,25; 60. OMBAT Toni, 1:04,30; 61. Mavec Milan, 1:05,49; 61. Hribemik Klemen, 1:05,54; 63. Stular Aleš, 1:06,44; 64. Bonča Iztok, 1:08,06; 65. Sujdovič Tomislav, 1:08,19; 66. Zalokar Franci. 1:08,35; 67. Zerovnik Boštjan, 1:09.10; 68. Kropivnik Robert, 1:11,54; 60. Sušnik Primož, 1:11.58; 70. OaJpirc Primož 1:12.04; 71. Skomavc Zlatko, 1:12,28; 72. Kren Gregor. 1:12,15; 73. Topliftek Matjaž. 1:13,20; 74. Vahen Matevž, 1:14,04; 75. Maje« Andrej, 1:14,11: 76. Peterlin Marko, 1:15,15; 77. Roje Gašper, 116.45R 78. Sušnik Matjaž. 1:17,20; 70. Fajan Mitja, 1:17,39; 80. Koželj Simon, 1:17,58; 81. Pahulje Janez, 1:18,35; 82. Globočnik Tomaž, 1:19,50; 83. fttular, 1:21,02; 84. Habicut Aleš, 1:21,38; 85. Kostevc Tomo, 1:22,24; 88. Premože Simon. 1:23,26; 87. Peternelj Sandi, 1:28,28; 88. Pitamic Samo, 1:29,43; 88. Roiand Andrej, 1:30,07; 00. Prostor Rok, 1:37,43; 91. Grom Matej, 1:38,32; 02. Zorman Boštjan, 1:41.52; 93. Orešek Miha, 1:44.22; 94. Pogačnik Blaž. 1:49,10; »5. Grom Miha, 1:49.45. 3. KATEGORIJA - ČLANICE NAD 15 let -7 km: tri m tek 1. Sajovic Sonja. 51.15; 2. J oš t Metka. 53,29; 3. Seruga Irena, 54,15; 4. Svoljšak Julči, 56.45; 5. Kepic Mari, 56,55; t nik Janja, 57.01; 7. Cvirn Marjeta, 57,03; 8. Zaplotnik Milena, 57,50; 9. Novak Majda. 58.30; 10. Cerin Simona. 59,16; 11. Smolnikar Ana, 59,17: 12. Nunar Melita, 59,53: 13. Stare Jana, 1:00,45; 14. Košir Irena, 1:01,19: 15. Smerkol Mija. 1:01,48; 16. Sušnik Ela, 1:03,02; 17. Sosič Polona, 1:03,05; 18. Bešter Nežka, 1:03.10; 19. Koč Marjeta. 1:03,19; 20. Finžgar Nadja. 1:03,30: 21. Zeleznik Ana, 1:03,42; 22. Prevodnik Manja. 1 03,52; 23. Herbst Zvonimira, 1:04.36; 24. Snut Ve ronika, 1:04,38; 26. Stolcar Dominika, 1:05,16; 26. Juh Mojca. 1:05,42; 27. Prime Lenčka. 1:05.49: 28. Hren Anita. 1:05,50. 29. Hafner Maruša. 1:06,41 30. Košmrlj Greta. 1:08.49: 31. Peternel Cilka. 1:06.55; 32. Por Marija. 1:09,01; 33. Košenina Ana. 1 <>9.05; 34. Knific Jožica. 1:09.15; 35. Janš reda. 1:09,22; 36. Grmek Darinka. 1:09.25; 37. Kalan Vanja, 1:09,36; 38. Stular Marija. 1:09.4:1: 39. Stu-lar Janja. 1:09,45; ;?. Cimperman Ana. 1:09,52: 41. Popovič Tomislava. 1:09.55 ; 42. Volkar Marija. 1:10,56; 43. Peklaj Lilijana. I: 1,18; 44. Bukovec Dida. 1:11,28: 4. Vodopivec Maja. 1 12.07; 46. Lampe Rožica. 1:12.11: 47. Mežan Olga. 1:12,56. H Mihelčič Marjeta. 1:13.08: 49. Kladnik Darja i M.48. 50. Bernot Darinka. 1:14.17. 51. Skrab Ta tjana. 1 15.22; 52. štertič Magda 1.15,34: 53. Munda Katarina. I 16.10; 54. Svoljšak Irena. 116.17; 56. Pančur Saša. 1:16.33; 58. Kogovšek C.il <*vert Nika. 1:16,44; 57. Roje Mojca. I 16,49; 58. Zori Sonja. 11.52: 59. Pahulje Ivana. I 17.12. 80. Kosec Silva. I 18.12: 61. Jelar Rezka. 1:18.45; 62. KoAenina Ani. 1:19.33; 63. Kodele Manja. 1 19.45; 0-4. Butina Sonja. 1:22.34: 65. Kohlar Anica. 1 -24.23. 66. Prijon Majda. 1:26.50; «7. Prostor SPET la. 1:37.47 4. KATEGORIJA - člani nad 15 let -7 km tri m tek 1. Kožuh Bojan. 12.45. 2. K<. iš<. Fram 42.5.. :» Tekavc Tomaž. 42,58. 4. Heher Mit)a. 41.06 5. Pavliha Lado. 41. 4M.25: 37. JoAt Franc. 48.17: 38. Peterka lože. 48.40; 39. Vil kotič Dragan, 48,42, 40. Dime Alojz, 48,44. 41. Be Ater ianez. 48.50 42. Teran Slavku 10.01: 43. Te-kave Dare. 49,10. 44. Šinkovec Tone. 49.15; 45. Ju «tin Bons. 49..30: 46. Lipovšek Franc. 49,32 47. Ko 4ir Tomo. 49,36: 48. Grajzar Tomaž. 50.16; 49. Ma har Milan ml . 50.26; 60. (.ruden Srečko. 50,26 51. OrH Janez. 50.:*); 62. Mani Peter. 50,48: 53. Mihe lič Darko. 50,49; 64. Prevodnik Fram. 50.49: 55. Bukove. Matjaž. 50.50: 56. Ošahnik denk«. 50.55 57 Srdar Nikolaj. 51.05: 58. Mannšek Valentin. 51.(18. 50. Kočar Izidor. 51.16: 60. Marek Tomaž. 51.18: 61.Zalokar Zvone. 51.22; 62. Drinovec Adn. 51.28; 63. Gajšek Zlato. 51,32; 64. Okršlar Bojan. 51.36; 65. Finžgar Blaž, 51,5.3; 66. Gašperšič Aleš. 51,44; 67. Knaflič Marjan. 52,50; 68. Kolner Alfred. 52,22; 69. Okršlar Alojz. 52,30: 70. Mezeg Zoran, 52,30; 71. Finžgar Miha. 52*35; 72. Finžgar Rudi. 53.30; 73. Langerholc Stane, 53,31; 74. Suhadolnik Jani. 53,31; 76. Rakovec Matjaž. 53,32; ». Dovžan Renato. 53,34: 77. Gabor ladimir, 5.1.35; 78. Pegan Florian, 53,40; 78. Završnik Brane. 53,41; 80. Zaplotnik Viktor, 53,42; 81. Bajželj Jošt, 53,43; 82. Drčar Silvester, 53,45; 83. Lešnjak Gojmir. 53,48: 84. Korenčan Zdravko, 53,50; 85. Mesar TANE, 54,00; 86. Crtalič Franci, 54,10; 87. Pogačnik Matko, 54.15; 88. Bogataj Aleš. 54,20; 80. Mihelič Anton, 54,24; 00. Lapajne Miran, 54,28; 01. Prusnik Frc, 54,30; OS. ajovic Rure, 54,35; SS. Markovič Stane. 54.40; 94. Zirovnik Marjan, 54,45; 95. Skrah Franc. 54,51; 00. Rajter Lado, 54,56; 07. Kraševec Sune. 55,01; 08. Dovč Franci, 55,15; 00. Grad Janez. 55,23; 100. Sujdovič Aleksander. 55,24; 101. Zakelj Sune. 55,33; 10S. Majcen Jože, 55,34; 103. SUnonik Marko. 55,47; 104. Orešek Miha st.. 55,54; 106. Jelene SUne, 56,05; 100. Jevnik Mirko, 56,15; 107. Antolič Aleksander, 56,26; 108. Zvab Janez 56,35; 100. Jeglič Franci, 56.40; 110. Ferlan Slavko. 56,45; 111. Skof Tone, 56.47; 11S. Prostor Jože. 56,50; 11S. Vadnjal dr. Jaka, 56,53; 114. Komovec Peter, 56,58; 116. Petrič Marjan, 57,05; 116. Rakovec Pavel, 57.10; 117. imperman Jože, 57,28; 118. Jurgele Matjaž. 57,34 110. Mazi Dane, 57,41; ISO. Gregorc Franc. 57,55; 1S1. Lampreht Franc, 58,02; 121. Verbič Peter. 58,03; 1SS. Košič Andrej, 58,12; 1S4. Coko Aljaža. 58,16; 1SS. Zule Peter. 58,21; 1S0. Mrak Stojan, 58.25; 1S7. Kastelic Leon. 58,28; 128. Jančar Janez, 58,34; 1S0. Nastran Borut. 58,39; 1S0. Stembal Bojan. 58,57: 131. Peklaj Andrej, 59,04; 1SS. Križnar Valentin, 59,08; 133. Gre-gorič Jože, 59,22; 184. Smolnikar Anton, 59,25- 136. Mohar Janez. 59.31; ISO. Trian Vinko, 59,36; 1S7. Smolnikar Edo, 59,45; 138. Prešeren Bogo, 59,49; 1S0. Kovač Janez, 59,53; 140. Marčun Drago 59 57 141. Ulčar Mitja, 1:00,18; 14S. Peme Viktor 1:00,37; 143. Sladic Janez, 1:00,58; 144. Burja Alojz, 1:01,07; 146. Gorenc SUne, l:pl,29; 146. Peterlin Janez, 101,35; 147. Klavžar Zmago, 1:0139-148. Zaplotnik Hugon, 1:01,58; 140. Lušina Jože 1:02,15; 160. Vute Rajko, 1:02,33; 151. Lešnjak Gojmir, 1:02,41; 152. PinUr Ivan, 1:03,03; 153. Ko-vačič Jože, 1:03,07; 164. Potnik Andrej, 103 13 166. Cilguiek Igor, 1:03,17; 160. Grom Bogdan 1:04,30; 157. Strasek Dominik, 1:04,51; 158. Cesar SUne, 1:04,60; 150. Kavčič Jože, 1:07,40; 160. Luzar Stane. 1:07,50; 101. Moder Franci, 1:07,59 162. Feldin Dušan, 1:08,20; 183. Novak Franci 1 08 42 164. SkrbinSek Edo, 1:08,51; 165. Polončič Slavko' 1:08.56; 166. Sokač Anton, 1:09,00; 167. PeUč Anton, 1:09,10; 168. Čarman Andrej. 1:09,15; 160. Av-belj Mirko, 1:09,23; 170. Karpe Janez, 1:09,32; 171. Hrobar Janez, 1:09,36; 17S. Hren Viktor, 1 09 45 173. Erjavec SUne, 1:09,50; 174. Drčar Franc 1:09,55; 175. Klaindienst Anton, 1:09 58 176 Chvaul Damijan, 1:10,17; 177. Homan Jože' 1:10,26; 178. Golob Marjan, 1:10,34; 179. Suban Rudi, 1:10.50; 180. ZakrajSek Janez, 1 10 52 181 Grad Dore, 1:10,59; 182. Sefman Franc' Pil lo' 183. Kern Anton, 1:11,18; 184. Mihelič' Branko 1:11,25; 186. Svab Franci, 1:11,37; 186. Udovič Danilo. 1:11,46; 187. Herbst Vasja, 1:11,55; 188. Kump Rajko, 1:11,59; 189. Sitar Tone 112 10* 100. Oštir Filip. 1:12,18; 101. Turel Iztok. 1:12,2«! 102. Mesejedec Matjaž, 1:12,30; 103. Gašperlin Peter. 1:12,38; 104. Avbelj Anton, 1:12,45; 105. Bolte-žar Andrej, 1:12,55; 106. Jelene Zoran, 1:12,59- 197. Fajfar Jože. 1:13,12; 198. Rakovec Miha 1 13 19 100. Bučar Jože, 1:13,35; 200. Koritnik Milan' 1:13,55; 201. Logar Jože, 1:14,30; 202. Smrdelj Zlatko, 1:15,05; 203. Gorjup Borut, 1:15,45; 204. Sire Stane. 1 16,18; 205. Jenull Hinko. 1:16.55 5. KATEGORIJA - članice do 30 let - 25 km 1. Popovič Nevenka, 1:58,46; 2. Kordež Milena, 2:00,05; 3. Dolenc Irena, 2:10,26; 4. Mlakar Mira, 2:15,42; 5. Premože Marija, 2:19.25; 6. Cepeljnik Majda, 2:22,51; 7. Pogačnik Jasmina, 2:29,06; 8. Ahačič Spela, 2:34,14; 8. Bajd Cilka, 2:40,06; 10. Pogačnik Marjeta. 2:40,a3; 11. Dečman Andreja, 2:50.57; 12. Cepeljnik Ivana, 2:52,06; 13. Sček Mira, 2:55,00: 14. Cepeljnik Marina, 2:58,12; 15. Po lončič Ladislava, 2:58,49; 16. Rotar Neda, 3:14,51; 17. Slapnik Jelena, 3:19.00; 18. Bohinc Veronika. 3:26.50. 6. KATEGORIJA - članice nad 30 let -26 km 1. Grom Maleja, 2:19.53; 2. Kaučič Cilka. 2:21.57; 3. Rejc-Lotihi Leena. 2:26,28: 4. Vodnik Marija, 2'28.26; 5 Jančar Breda. 2:28 51 8 Krampi Mira. 2:29,06; 7. Rebolj Jela. 2:34,20; 8. Dežman Betka. 2 45.22: 8. Vpotič Olga, 2:46,45: 10. Kovač Marina. 2:47,57: 11. Rozman Greta. 2:48,37; 12. Segula Katarina 2:48.49; 13. Zigoh Helena. 2:52.58: 14. Zaje Ema. 2:54,39; 15. Klopci* Tončka, 2 54.50; 16. Hvastija Vida, 2:55.11; 17. Mam Silva, 2 55^46: 18. Jakofčič Malči, 2:55.51; 19. Toplišek Koza. 2:56/2. 20. Dobre Silva. 2:57.39: 21. Skumavc Marija. 2:56,29; 22. Jerman Mar janca. 2 58.40; 23. VlMvišek Metka. 2:58,41; 24. Kr-zetič Darinka, 2:59.1:1; 25. Markih Irena. 3:01,35: 26. Gnibar Ivanka 3:01,48; 27. Pogačnik lana. 3:08.08; 28. Grorn Marjeta. 10,04: 29. Setrajčić Marjeta. 3:09.49; 30. Geč" Terezija. 1:10.0.1. 31. Re jovec Milena. I 12. «> 32. Tavželi Joži. 3:16,24; 33. Gros Marta. 3:17.18. 34. Majcen Tatjana. 1:21.10; 35. Komac Metka 3:24.02; 36. Hafnar Slavka. 1 24.47: 37. Koželj Step« Marinka, i 12 16: 3». Raušl Milka 3:42.10 7. KATEGORIJA - Slani nad 40 let - SS km 1. Dolenc Jure. 1 51.13. 2. Grašič Pavel. 1 63.24 3. Juh Bons I 5.1.34: 4. Riedl Radovan. 1:53.58; 5. Krova I Fran. 1:54.31; 6. Sršen Branko. I 55,13 7. .Šimenc Pavel. 1:55.46 8. Bahar Milan. 1:55.50: 9. Reš Jaka 1:56.16; 10. Osovnikar Stane. I 56.57; 11. Novak Anton. I 57.35: 12. Gregorič Frane. 1 58,29. 13. Plestenjak Fram 8:00.38; 14. Majcen Anton. 2:00.43: 15. Knifir Zdravko. 2:02,w2; 16. Jenko Slavko. 2:02.40; 17. Rozman Tine. 2:02.50; 18. Do-linšek Miro. 2:03.00 19. Hafner Vinko. 2:03.15; 20. Ze/.lina Janez. 2:03.19; 21. Bohinc Andrej. 2:04.59: 22. Bolka Jernej, 2 05.08: 23. Klemen Marian. 2:05.07; 24. Ceme B.>><>. 2:05.10: 25. Cemivec Lado. 2 05.53. 26. Hvala Alojz. 2:05.54: 27. Bnmbač Krnil. 2 OH.11 28. Hrovat Janez. 2 08.33: 29. Sturm Dušan. 2 11.41; 30. Pšenic« Janez 2 11.57: 31. Skumavc Fndo. 2:12.36; 32. Grabeč Igor. 2 13.56. 33. Vojvoda Lovro. 2 14..38 34 Sček Ianez. 2:15.04; 35. Bonča Slavko 2 15.11. 36 Strgar Anion 2 15,18: 37. Macarol Aljaž. ' 1.4" 38. Kalan lože. 2 15,56 39. Meze Frani. 2:15.58; 40. Urbas Tone. 2 16,34. 41. U ranka r Niko. 2 16,19: 42. Grohar Martin. 2 17.19: 43. Miklavčič Ljubo. 2:17.38: 44. Bobnar Janez. 2 17,50. 45. Oblak Janko 2:18.40; 48 Zrimšek Zvone 2 19,23 4 7. /alokar Frane. 2 19,48; 48. Gorjam Stane. 2:19,54. 49. Hočevar Radoslav. 2:20.00. 50. K nap Anion 2 20.09; 51. Cadež Pavel. 2:20,18. $2. Regovee Florijan. 2:21.12: 63. Bavec Matija 2:22.12. 54. Iskra Fran. , 2:22.17. 56. Dr Neubauer Hennk. 2£2 19. 56. Kav delta računalniški sistemi ELEKTROTEHNA, 00 DELTA. proizvodni« racunafeiMkln tlttamov In Inženiring, 61000 LJUBLJANA. Linhartov* 62« čič Matija, 2:22,20; 57. Nežmah Tonček, 2:22,40: 58. Kerčmar Anton. 2:22,47; 59. *Knipic Jože, 2:23,06; 60. Drinovec Niko, 2:24,41: 61. Košir Franc. 2:25,05; 62. Rebolj Franc. 2:25,22; 63. Bonča Janez, 2:25,42; 84. Žibert Miro, 2:25,58: 65. Jelene Marijan, 2:26,03; 66. Carman Lado, 2:26,05 ; 87. Kamenarič Svetozar, 2:26,50; 68. Pitamic Viktor. 2:26,56; 69. Stenko Janez, 2:27,33;'70. Paušer Lud vik, 2:27,46; 71. Meglic Stane. 2:28,12; 72. Jemee Janez, 2:28,50; 73. Ložar Miro, 2:29,38: 74. Repnic Alojz, 2:30.41 75. Rančigaj Pavel. 2:31,13; 76. Sušnik Janez, 2:31,16; 77. Gorjanc Janez, 2:31,30; 78. Nadižovec Rudi. 2:32.12; 79. Mežek Janko, 2:33,18: 80. Konstantin Stane. 2:33,30; 81. Koželj Franc. 2:34,00; 82. Rojina Milan, 2:34.04 ; 83. Hlastec Marjan. 2:34,08; 84. 2vokelj Drago, 2:34.44; 85. Primožič Zdravko, 2:35.08; 88. Mesaric Srečo, 2:35,37; 87. Ravnik Alojz-Veko. 2:36,40; 88. Rant Miro, 2:36.52; 89. Novak Cveto. 2:37.07; 90. Preželj Anton, 2:37,27; 91. Dolenc Pavle. 2:38,18; 92. Vodopivec Cveto, 2:38,34; 93. Sturm Janez, 2:38,51: 94. Žumer Matija, 2:38,56; 95. GanUr Engelbert. 2:38,59; 96. Zabret Franc, 2:39,03; 97. Struc Silvo. 2:39,15; 98. Geč Blaž, 2:39,16; 99. Golob Janez, 2:39,20; 100. Vidali Pavle, 2:41,06; 101. Peternel Franci, 2:41,58; 102. Kastelic Jože, 2:42,10; 108. Slabjan Jože, 2:42,12; 104. Kosec Miha, 2:42,18; 105. Toman Lepoid, 2:42,24; 106. Skrt Jože, 2:42,28; 107. Kramar Anton, 2:43,58; 108. Svoljšak Janez, 2:44,05; 109. Novak Ivan, 2:44.19; 110. Florjančič Tine, 2:45,56; 111. Jerina Pavel, 2:46,30; 112. Klemar Jakob, 2:47,11; 113. Tomšič Dušan, 2:47,25; 114. Kapelj Sašo, 2:48,04; 115. Stular Ivan-Ciro, 2:48,11; 116. Kralj Peter. 2:48,32: 117. Petkovšek PeUr, 2:48,38; 118. Dolenc Valentin, 2:48,44; 11S. Mlinar Boris, 2:50,06; 120. Globočnik Franc, 2:50,29; 111. Intimar Peter, 2:51,55; 111. Kodele Franc, 2:51,57R 113. Dovč Drago, 2:52,00; 114. Knap Matjaž, 2:52,36; 115. Jan Franc, 2:52,38; 116. Ulčar Jože, 2:53,23; 117. Lapan Marjan, 2:53,56; 128. Mrva Mirko, 2:54,35; 1SS. Zevnik Milan, 2:56,38; 1SS. Jurančič Ilja, 2:57.06; 131. Skoflek Ivan, 2:57,35; 131. Knavs Boris, 2:58,58; 1SS. Grom Franc, 3:07,29; 1S4. Cervan Franc, 3:08,10; 135. Vrtnik Jožef, 3:08,18; 186. Majcen Vlado. 3:08.26; 187. Stolcar Jože, 3:10,49; 138. Tu-Sar SUne, 3:14.42; 1SS. Mugerle Franc, 3:17,26; 140. Jelene Karol, 3:18,52; 141. Prijon Rihard. 3:21,37; 141. Kil Friderik, 3:22,31; 148. GanUr Ka-jeUn, 3:24,50; 144. Stibelj Franc. 3:28,11; 146. Ta dič Peter, 3:33,26; 146. Novak Vinko, 3:39,45: 147. Suhadolnik Valentin, 3:44,20; 148. Moder Jože, 4:13,45; 149. Moder Branko, 4:17,52. 8. KATEGORIJA - člani do 40 let - 35 km 1. Bešter Srečo, 1:46,26; 2. Kobilica Pavel. 1:47,07; 3. Janša Andrej, 1:47,15; 4. Kalan Filip, 1:47,43; 5. Verovšek Mirko, 1:47,50; 8. Oblak Lojze, 1:48,06; 7. Laniftek Andrej, 1:48,29; 8. Kemperl Zvone, 1:49,00; 9. Miklavčič Franc, 1:49,25; 10. Pirman Srečo, 1:49,32; 11. Sraj Bernard, 1:49,38; 12. Šolar Jože, 1:49,54; 13. Premože Slavko, 1:50,15; 14. Ma lej Janez, 1:50,32; 18. Donovski Goče, 1:50.34; 18. Rak Franc. 1:51,00; 17. Plestenjak Jani, 1:51,08; 18. Fajfar Franc. 1:51,15; 19. Sedušak Milan, 1:51,16: 20. Pajk Peter, 1:51,17; 21. Gregorič Edo, 1:51,35; 22. Lotrič Vinko, 1:51,41; 23. Alič Anton, 1:52,06; 24. Pogačnik Zdravko, 1:52,18; 25. Mohorič Jože, 1:52,41; 26. Kunaver Tone, 1:52,45; 27. Krajnik Marjan, 1:52,57; 28. Sitar Janez, 1:53,01; 29. Orešek Branko, 1:53,03; 30. Sarf Tomo, 1:53,10; 31. Zupan Franc, 1:53,29; 31. Hrovat Tone, 1:53,53; 33. Fajfar Ivan, 1:45,15; 34. Rakuft Mirko, 1:54,15; 35. Premože Anton, 1:54,18; 36. jelene Ludvik, 1:,54,21; 37. Gudlin Ivo, 1:55,07; 38. . Erznožnik Srečko, 1:55,09; 39. Jelene Miha, 1:55,25; 40. Fister Tone, 1:55,26; 41. Praprotnik Rudi. 1:55,35; 42. Lenček Lojze, 1:55,41; 48. Globočnik Matjaž, 1:55,41; 44. Kalan Janez, 1:55,57; 45. Bergant Borut. 1:56,00; 46. Guzina Mile, 1.56,02; 47. Dobre Franc, 1:56,0.3; 48. Kavčič Peter, 1:56,06; 49. Dežman Štefan, 1:56,09; 50. Sajovic Borut, 1:56,12; 51. Cufer Ivan. 1:56,20; 52. Šparovec Viktor. 1:56.22; 53. Globočnik •Janez, 1:56,23; 54. Ribnikar Janez, 1:56,25; 55. Gašperlin Franc, 1:56,36; 56. Podlipnik Franc, 1:56,41; 57. Frelih Boštjan, 1:57,07; 58. Jamšek Janko, 1:5.13; 59. Pintar Miro, 1:57,17; 60. Nunar Andrej, 1:57,23; 81. Aljančič Rudi, 1:57,29; 62. Rup-nik Lojze, 1:57,30; 63. Jeras Tone, 1:57,34; 64. Pokom Rado, 1:57,50; 65. Stanonik Jože, 1:57,59; 66. Kozinc Brane, 1:58,16; 87. Langerholc Franc. 1:58,17; 68. Roje Branko. 1:58,19; 89. KriSelj Janez. 1:58,19; 70. Rupnik Benedikt, 1:58,25; 71. Močnik Pavel. 1:58,33; 72. Kovač Polde, 1:58,42; 73. Beras Franc, 1:58,56; 74. Dečman Bojan, 1.58,59; 75. Gvoljšak Niko, 1:59,05; 76. Trpin Srečko, 1:59.08; 77. Frelih Drago, 1:59,24 ; 78. Peternel Jane/.. 1:59,35; 79. Kos Silvo, 1:59,36; 80. Drinovec Marjan. 1:59,44; 81. Andrejka Vladimir. 2:00,05 ; 82. Tomšič Lojze. 2:00,29; 83. Žagar Bojan, 2:00,31: 84. Novak Friderik, 2:00,33 ; 85. Lobe Gregor, 2.00,58: 86. Zanoškar Matjaž. 2:01.32; 87. Pintar Pavel. 2.01,54; 88. Bergant Vinko, 2:02.01; 89. Ropret Bojan. 2:02,20: 90. Medle Jože. 2:02.39; 91. Znm Ele-mir, 2:02,52; 92. Vehar Lojze, 2:0.3,00; 93. Kalan Pa vel, 2:03,08; 94. Vogelnik Aleš, 2:03.16: 96. Komat Miro. 2:03,20; 96. Kalan Nejko. 2:03.25; 97. Demšar Peter, 2:03,30; 98. Kos Ivan. 2:03.44 ; 99. Baloh Franc. 2:03,52: 100. Vizjak Metod. 2:04.19: 101. Cerin Aleš. 2:04.29; 102. Avgu6e| Dare. 2:04.42: 103. Lamberger Vili. 2:04.47; 104. Kovic Jože. 2:04,56. 105. Kelih Jože, 2:05,44: 106. Majcen Vinko. 2:06.32; 107. Bel. Ciril. 2.06,45; 108. Hribemik Alojz, 2:06,55. 109. Kavčič Drago, 2:07.02; 110. Skulj Marko, 2:07,17; 111. Denša Jani, 2:07.22: 112. 1'lčar Boštian. 2:07.23; 113. Cekin Tomaž. 2-07,25: 114. Rozman Štefan. 2 07,27: 115. Hren Friderik. 2:07,15; 116. lan Jernej. 2:07,50; 117. Šinkovec Niko. 2:07,53: 118. Sajevit Viktor. 2:08,02; 119. Lotrič Anton, 2:08.04: 120. Pogačnik Vid. 2:08,06: 121. Kert Stane. 2:08.13; 122. Prta. Lojz, 2:08,40: 123. Furman Janko. 2:08,43; 124. Seruga Janez. 2:08.43. 125. Hvastija Matjaž. 2:08.44. 126. Umek Janez. 2:08.47 127. Košenina Jane/.. 2:08.52: 128. Oven Frane. 2:08,57; 129. Cerkovnik Anton, 2:09.15; 130. Hafner Franc, 2:09.25. 131. Grom Zoran. 2:09.28; 132. Novak Niko. 2:09.35: 133. Zakol nik Janez. 2:09,53; 134. Dlinar Matej. 2:10.15 135. Homan Lojze 2:10,33; 136. Janša Drag... 2 10.49 137. Aliančič ianez. 2 11,02. 138. Dagarin Lovro. 2:11,05: 139. Kotnik Tomaž. 2 11.20: 140. Vrečko Maks. 2:11.34; 141. Rajgeli Ivan. 2.11.37. 142. Albreht Joža. 2 11.43: 143. Setina /dene 1 11.49: 144. Perne Tomaž. 2:12.19: 145. Kučma Vojteh. 2:12,11. 146. Koželi Bojan. 2.12,33: 147. Hribemik Frane. 2:12,36; 148. Zupančič Boris 2 12.49: 149. Veskovič Leopold. 2 12,50; 150. Dakskobler Marko. 2 13.06; 151. Sima Boris. 2 13.11: 152. Doleti. Ivan. 2:13.25. 153. Bratanič Borut. 2:13.27. 154. Markoia Štefan. 2 13.20; 155. Toman Veljko, 213,32; 158. Ribnikar Boris. 2:13.35; 157. Uriič Stojan. 2 1.1,38. 158. Lotrič Albin. 2:13,46: 159. Iliaž Stanko. 2 13,50; 160. Smrkol Stanislav ml 2:14.00: 181. Gros Frani. 2 14.04; 162. Cvenkelj Jože. 2:14.05: 163. kepic Jože. 2 14.06: 164. Božja Tine. 2 14.08; 166. Pimat Leopold. 2 14.20; 168. Kajdiž Franci. 2:14.33. 187. Grm Roman. 2 14,15 188. Rooss Vladimir. 2 15.00. 169. Faganel Franci. 2:15.10; 170. Toplišek Janez st.. 2:15.11: 171. Kožar Rajko. 2-15.28; 172. Cepuder Boris. 2 15.42; 173. Miklavčič Jani. 2:15,50; 174. Gerhec Mihael. 2:15,51; 176. Cerar Marjan. 2 15.59; 178. Smrekar Tomaž. 2:16.04; 177. Turk Ivan. 2 16.10: 178. Novak Silvo. 2:16.43 179. Stular Miha. 2:16.45; 180. Skerlep Tomaž. 2 17.04: 181. Nahtigal Andrej, 2 17.06. 182. Bežek Božidar. 2 17.08: 183. Krznar Jože. 2:17,16; 184. Pfajfar Jože, 2:17,21; 186. Prime Alojz, 2:17,22; 186. Martinec Ignacij, 2:17.23; 187. Por Ivo. 2:17,25; 188. Primožič Marko, 2:17.36: 189. Kavčič Srečko, 2:17,44; 190. Miranovič Dragan, 2:17,46; 191. Jeglič Jernej, 2:17,49; 192. Košir Matjaž, 2:18,03; 193. Kepic Jože, 2:18,06; 194. Kavka Frenk. 2.18.34; 195. Tavčar Franc. 2:18,56; 198. Korošec Jože. 2:19,00; 197. Marinčič Janez. 2:19.15; 198. Vrlinšek Bojan, 2:19.18; 199. Križnar Viktor, 2:19,39; 200. Slibar Jože, 2:19,50; 201. Cerar Anton, 2:19,51; 202. Hostar Alojz, 2:20,34; 203. Mrgole Jože. 2:20,40; 204. Kovačič Rado. 2:20,42; 205. Vahen Tine, 2:20,52; 206. Novak Milan, 2:21,27: 207. Lenaršič Martin. 2:21,30; 208. Izlakar Alojz, 2:21,31; 209. Trček Marjan, 2:21.35; 210. Kocjančič Stane, 2:21,39; 211. Velikanje Jože, 2:21,55; 212. Blažič Matija, 2:21,59; 213. Praprotnik Janez, 2:22,08; 214. Rogelj Marko, 2:22,09; 215. Lotrič Alojz, 2:22,11; 218. Repnik Franc, 2:22,14: 217. Medved Andrej, 2:22,16; 218. Smid Lojze. 2:22,21; 219. Vizovišek Emil, 2:22.2J; 220. Arhar Ivo, 2:22,25; 221. Smoikovič Matjaž, 2.22,27; 222. Bertoncelj Brane, 2:22,25; 223. Jazbec Andrej, 2:22,33: 224. Krašovee Janez, 2:22,'J6; 225. Slapšak Julij, 2:22,38; 226. Zeleznik Vekoslav, 2:22,40; 217. Kaplan Dušan. 2:22,44: 228. Tulipan Simon. 2:22,45; 229. Kavčič Franc. 2:22.57; 230. Legvart Jože. 2:23,00; 231. Polovšek Lojze, 2:23,06; 232. Gregorič Peter, 2:23,20; 238. Kastelic Ivo. 2:23,28: 234. Lamprič Peter, 2:23.32: 286. Fister Franc. 2:23,41; 236. Bešter Darko, 2:24,09; 137. KlofuUr Peter, 2:24,09; 138. Stular Franc, 2:24,11; 1SS. Srte Janez, 2:24,19; 140. Polončič Bojan, 2:24,38; 141. Zevnik Matjaž. 2:24,39; 141. Zivlakovič Brane. 2:25,00; 148. Zumer Janez. 2:25.11; 144. Tavčar Borut, 2.25,19; 146. Ribnikar Janez, 2:25,26; 146. Jerončič Jože, 2:25,27; 147. Cerar Dare. 2:25,28: 148. Volkar Janez, 2:25,33; 149. Tavčar Brane. 2:25,34; 160. Cebulj Janez. 2:25,41; 161. Šolar Rafko, 2:25.42; 151. Bešter Ludvik, 2:25,44; 158. Kalan Tomaž. 2:25,54; 254. Pogačar Marjan, 2:25.55; 156. Peter Primož, 2:25,59; 1SS. Krek Janez, 2:26.14; 157. Posel Bojan, 2:26,20; SSS. Kvas Alojzij. 2:26,23; 259. Humerca Jože, 2:26,25; 260. Cernilee Janez, 2:26,27; SS1. Jug Marko, 2:26,38; SSS. Jurančič Ale*. 2:26.40; SSS. Koselj Marko. 2:26,44; 264. Globevnik Darko. 2:26.46; 266. Urankar Boris. 2:27.02; SSS. Pohlin Marjan, 2:27,07; 267. Pavlic Jure, 2:27,18; 288. Polončič Vinko. 2:27,20; SSS. Šareč Janez, 2:27,36; 270. Turnšek Tine. 2:27,38; S71. Bogataj Anton, 2:27.58; 871. Gajič Milan. 2:28.04: 273. Ceme Fedor, 2:28.24; 174. Resman Pavel. 2.28,31; 276. Božnik Drago. 2:28,36; 276. Dolinšek Janez, 2:28,45; 177. Zupan Jože. 2:28,47; 278. Praprotnik SUne, 2:28,58; 179. RuUr Franc, 2:29,17: 180. Kopač Rado, 2:29,32; 181. PorenU Anton. 2:29,36; 282. Kržičnik Miro, 2:29,55; 283. Jamšek Franc. 2:30.36; 184. Igličar Marjan. 2:30,40; 286. Miramovič Dragan, 2:30,45; 288. Rožič Janez. 2:30,48; 187. Mazi Matjaž, 2:30,50: 188. 2:31.10: 289. Hvasti Miha, 2:31,20; 290. Kajdiž Drago. 2:31,26; 291. Stih Miran. 2:31.45; 2S2. Zavrl Janez, 2:32,15; 293. Cufer Aleksander, 2:32,18; 294. Ljubic Matjaž, 2:32,50; 196. Bricelj Milan 2:32,56; 1SS. Kozamernik Andrej, 2:32,58; 8S7. Skofic Primož, 2:33,13; 298. Jemee Matjaž, 2:33.22; 299. Kos Milan, 2:33,23; 300. Lozar Zare, 2:33,36; SSL Prašen Valentin, 2:33,40; 302. Hribar Jože. 2:33,53; 303. Stare Brane, 2:34,00; 804. Stular Darko. 2:34,05: 305. Sare Andrej, 2:34.12; 888. Klemar Jakec. 2:34.13; 807. Požar Mirko. 2:34,17; 808. Danev Bojan, 2:34,33; 309. Vidic Jože, 2:35,06; 810. Pančur Stane, 2:35.10; 811. Berlec Janez, 2:35.11; 312. Ja vormk Jože, 2:35,13; 818. Bernik Aleš, 2.35,48 . 814. Povirk Silvo, 2:35,49; 816. Kogovšek Andrej. 2:35,51; 316. Pogačar Tomaž, 2:36.05; 317. Dobrila Roman. 2:36.12; 318. Svab Vincenc. 2:36,18; 319. Pohlin Franc, 2:36,20; 320. Mihev Stanko, 2:36.32: 311. Potočnik Darko, 2:37,05; 811. Mužič Crt. 2:37,08; 818. Sepec Miha, 2:37,12; 814. Brinovec Janez, 2:37,13; 815. Svetelj Franc, 2:37,14; 318. Ka-špar Jože, 2:37,20; 817. Peljhan Jože, 2:37,36; 818. Uranič Janko, 2:37,38; 329. Štrukelj Andrej. 2:37,39; 330. Skrjanc Franc, 2:37.53; 331. Rozman Rajko, 2:38,10; 388. Konobelj Franc. 2:38.20; 883. Sebenik Robi. 2:38,40: 3S4. Primožič Jurij, 2:38.46: 336. Boltar Alfonz. 2:38.49; 386. Zaje Drago. 2:39,12: 837. Stres Gvido. 2:39,17; 838. Kos Andrej. 2:39,25; 389. Lahamar Dušan, 2.39,45; 340. Snut Miloš, 2:40,00; 341. Zupane Jože, 2:40,05; 342. Ja-pelj Viktor. 2:40,15; 348. Roblek Brane, 2:40,17: 344. Skulj janež. 2.40,26; 345. Jakofčič Franc 2:40,27; 346. Lombar Vaško. 2:40,30; 347. Smole Jože. 2:40,40: 348. Bauman Danilo. 2:40,51; 349. Bečan Janez. 2:41,04: 360. Klepet- Anton. 2:41,05: 351. Kos Vinko. 2:41,30; 352. Bukovnik Franc. 2:41,34; 353. Medved Matija, 2.41.35; 354. Skrjanc Rajko. 2:41,36: 365. Rogelj Vojko. 2:41,37 : 356. Markelj Simon, 2:41.40; 367. Perčič Vinko, 2:42,08; 358. Celhar Marjan, 2:42,11: 359. Pavlinič Lojze. 2:42,16; 360. Krištof Tomaž. 2:42.20; 361. Burja Franc. 2:42.21: 362. Anžin Janez. 2:42,53; 368. Maček Marijan. 2:43,00; 364. Fern Milan. 2:43.14; 365. Šinkovec Vinko, 2:43,18; 366. Podboršek Marjan. 2:43.19: 367. Dolinar Branko. 2:43,33; 368. Anžin Marko. 2:43,45; 369. Pogačnik Anton. 2:43,52: 370. Jelen Zvonko. 2:43,55; 371. Hojan Jože. 2:43,59; 372. Teran Jože. 2:44,04; 373. Zevnik Ivan. 2:44.13; 374. Krhlikar Ciril. 2:44.28. 375. Slabe Igor, 2:44.29; 376. Zupan Mitja. 2 44,31; 377. Zupančič Jože. 2:45,16; 378. Lampe Jure, 2.45,14; 379. Zrimšek Ja nez, 2:45.18; 380. Vrbič Zdravko. 2:45.24; 381. Oman Bogdan. 2:45,30: 382. Brinovec Peter, 2:45.48; 383. Pohlin Jože. 2 45,54 ; 384. Dekleva Andrej. 2:46,15; 385. Erman Bons. 2:45,22; 386. Kosar Jože, 2:46,23; 387. Kolenc Andrej. 2:46,25: 388. Zrimšek Franc. 2 46,29 389. Košir Brane. 2:46,47; 390. Barborič Franci. 2:46.49; 391. Marolt Matjaž. 2 46,51: 392. Bohinc Janez, 2:47.02; 393. Debelak Stane. 2:47.13; 394. Koželj Brane. 2:47.14: 395. Virijant Branko. 2:47,47: 398. Simič Ivan. 2:48,09; 397. Krvina Janez. 2:48.23; 398. Arh Jernej. 1 18,36; 399. Gale Marko, 2 49.0.3: 400. Orčar Janez. 2:49.25, 401. Ahčin Fn :t i. 2:49,50. 402. Skoflek Danih. 2 50,00. 403. Capuder Branko. 2:50.08; 404. Sobi« Anion. 2 50,18; 406. Valanl Brane. 2 50.43; 406. Turk Drago. 2:51,53 : 407. Ko njar Marko, 2:51.57; 408. Ambrož Jože. 2.52.04: 40». Komatar Frane. 2:52.04 . 4 1 0. Gorza Marjan. 2:52,06: 41 1. Stojam.vič Cedo. 2:52.08. 412. Dohida Franc, 2:52,10; 413. Tnmazin Jože. 2:53.40. 414. Bezlaj Boris. 2:53,53; 415. Leva rt Peler, 2:53,58: 416. VavpOtič Jože. 2:54.03: 417. Ban Dušan. 2:54.11: 418. Voj« Saš.,. 2:54.11: 418. Kos.-, Janez, 2:54.40: 420. Zavri Rudi. 2:54.42 421. Dužnik Mi ran. I .4.44 122. Vidmar Jože. 2:55.10. 423. Bolta Jane/. 2:55,33 424. Zurbi Roman, 2 56.02. 425. Spenko Miroslav. 2:56.15 . 426. Dovč"Gabrijel. 1 .56,33. 427. Zov bek Rado. 2:56.39: 428. Flis Milan. 2 58.50; 429. Kolarič Vojko. 2:57.42; 430. lesenove. Pavel. 2:59.14: 431. Natek Karel. 2:59.17: 432. P. trač Miro. 3:00.18: 433. Ropret Andrej. 3:00.20: 434. Kladnik Drago. 3:00.37: 435. Cunžar Marian 3:01.02; 436. Grkman Ciril. 3:01.15 437. Žiberna Leon. 1:01,32. 438. Anžur Brane. 3:02,20: 439. Avguštin (niha. 3:02.22. 440. Kokal| Robert, 3:02,33; 441. Dovč Bo|an. 3-04.24: 442. Alani Andrej. 3:04,58; 443. Mike. Jane/. 3 06,53: 444. ()|-steriek Vcnčeslav. 3 07.18. 445. Teran Brane 3:07.49; 448. Dujmovič Drago. 3:06.0«; 447. Pret nar Vili, 3:08.08 448. Hafner Pavel. 3:08.24; 449 Potočnik Silvo. 3 <»8.28 4 50. Zuhč Drago. 3 1(9,53; 451. Mihev. Bogomir. 3 10.29; 452. Mušie Andrej, 3 10.47; 453. Zaje Božidar. 3 11,04. 464. Cmič Slav k... 3:11.16; 455. Remi. Jože. 3 11,5.5 456.- Barbe Ivan. 1 12.20; 467. Kau*l Jože. 3 12.21; 458. Ber gani Peter. 3:12.21: 459. Dremeli Ivan. t 13.45; 460. Badovina. Bogdan, t 16.45: 461. Boian. Branko, t 17.44: 482. Skrk Andrej, 3 18.25. 463. I.i-kosar Valentin. 3 18 41 464. Slapnik Igor. 3 18,54 485. Sturm BoAtian t 20 5.1 486. Ta|hma|stei Aleš. 3 22.35 : 467. Gantar Damjan. 3:24.20. 468 Novoluv Dušan. 1 26.1!.. 469. Kovše Janko 3 57.14; 470. Madžarevi. Borut. 4:00.55: 471. Meglic Miloš. 4 04,55 ; 472. Čebuli Anton. 4 13,40. 473. Kosma.' Viktor. 1 13,50. 474. Rupnik Janko t 17,50. G L, A S 20 STRAN PETEK. 16. JANUARJA 1911 CAHNACfc«i> MOSENGiAf»TtA PASSOLAVAZ? m »610 j Se je čas, da se odločite za zimske počitnice v enem najbolj znanih in najboljših smučarskih centrov Pampeago v italijanskih Dolomitih. Tam vam je na voljo preko 70 kilometrov smučarskih prog s 30 sistemi žičnic, ki so med seboj povezani, urejene tekaške proge, drsališče, pokrit bazen z ogrevano vodo in seveda vrsto motnosti za razvedrilo in zabavo. Kompas nudi v Pampea-gu v hotelu Regina teden zimskih počitnic enkrat v januarju, odhod 24.1. in enkrat v februarju, odhod 31.1. Informacije in podroben program so vam na voljo v turističnih poslovanicah. ELfKN Vas vabi v svojo specializirano trgovino s športno opremo »ELAN-SHOP* na Karntnerstrasse 48 v Srnici (Furnitz) v Avstriji. 15 km od Kranjske gore. Po konkurenčnih cenah vam ta rimsko sezono 1980/81 nudimo: smučarske veti Marker, Tvrolia, Salomon smučarska očala Uvex, Carrera. Cebe. Alpina smučarske čevlje Dvnafit, Kastinger smučarske rokavice Topsport, Zanier smučarske maže Toko, Stvor, Rode različne potrebščine za pripravo in obdelavo smuči (Toko likalniki. primeži, strgala, pile. . .) ter še mnogo drugih potrebščin ta smučanje smučarsko konfekcijo Benning. Klepper. Reinalter NOVA POSLOVANICA UNIS TURIST V LJUBLJANI Unis Turist Sarajevo OOUR Unis Turizam je v Ljubljani na Igriški 5 odprl svojo prvo poslovalnico v Sloveniji. Nova poslovalnica UNIS TURISTA bo posredovala najrazličnejše turistične informacije, organizirala izlete in počitnice, prodajala vseh vrst vozovnice in seveda predstavila turistično ponudbo Bosne in Hercegovine-, kar je ena od prvenstvenih nalog poslovalnice. ZIMSKE POČITNICE NAD BELIM JEZEROM Potovalna agencija Inex tudi letos posreduje zimske počitnice ob Belem jezeru na KoroSkem, med Ziljo in Dravo. Na vojo so dobra smučišča, urejene proge za smučarski tek. na zaledenelem jezeru pa je seveda možno tudi drsanje. Za odhoda 31. januarja in 7. februarja je na voljo Se dovolj prostora. Podroben program s cenikom vam je na voljo v Inexovi poslovalnici v Kozolcu v Ljubljani. V EGIPT ZADNJIKRAT PO STARI CENI Kompasovo potovanje v Egipt z obiski Kaira, piramid, Aleksandrije. Luksorja, Asuana in Abu Simbela bo trajalo 9 dni. odhod pa je 25. januarja. Cena je 17.500 din (za naslednje odhode bo višja). Na voljo je se nekaj prostih mest. Informacije in podroben program so vam na voljo v Kompasovih poslovalnicah, kjer se lahko Se prijavite, ampak čim prej. Omenimo naj Se, da se je omenjene ture udeležilo že precej izletnikov, ki so se seveda vračali navdušeni nad izrednimi doživetji in dobro organizacijo. ZA 1 DAN V MUNCHEN Letalski izlet organizira Kompas, izletniki pa si bodo poleg Munchena ogledali tudi veličastno razstavo umetnin iz groba faraona Tutanka-!Tr V" . .Jf ve,lko .Pozomoat v svetu. V ceno izleta 2.480 din je vključen letalski prevoz v obe smeri, vstopnina, letališka taksa v MUnchnu in vodstvo izleta. Izlet bo v petek. 30. januarja. Prilave se sprejemajo vse Kom pasove poslovalnice. KOM PAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA PARIZ - 3 dni, 30.1. 81,6 dni, 25.1.81 KAIRO - LUXOR - ALEKSANDRIA - AS8UAN - ABU SIMBEL, 9 dni, 25. 1.81 LONDON - Posebno letalo, 8 dni, odhodi 24.1., 31.1.. 7. 2.81 MUNCHEN — Tutankamonova razstava, 1 dan — letalo, 30.1.81 KOPENHAGEN IN MALMO, 4 dni, 26. 2. 81 ZAMBIJA IN MAURITIU8,17 dni, 20. 3.81 MCNCHEN - »Slovenska noč«, 2 dni - avtobus, 19.2. 81 SMUČANJE ZIMA 81 FINSKA - smučarski tek »Finlandia hiihto 75 km«. 5 dni, 19. 2.81 COURCHEVEL, 7 dni, 17.1. 81 KRANJSKA GORA, 1 dan, sobota - nedelja, 17. in 18. 1.81 cena z žičnico 350. — din PODKLOSTER - Tromeja, 1 dan, 17. in 18.1.81 cena z žičnico 350. — din KRANJSKA GORA - vsakodnevne vožnje v šolskih počitnicah PAMPEAGO, hotel Regina, 24. 1., 31. 1.81 AVORIAZ, 7. 2. 81 SPOMLADANSKA IN PRVOMAJSKA SMUKA PAMPEAGO, marec, 8 dni COURCHEVEL, marec, 8 dni AVORIAZ, marec, 8 dni LA TOU8SIRE, marec, 8 dni CHAMONIX, marec in 1. maj, 8 dni VAL 8ENALE8,1. maj, 8 dni MARMOLADA, 1. maj, 8 dni STROKOVNA POTOVANJA PARIZ — Mednarodna kmetijska razstava »SIMA«, 6.3.81 FRANKFURT - Mednarodni sejem glasbil, 3 dni, 9.2.81 KOLN - strokovni sejmi »DOMOTECHNICA, GOSPODARSKI APARATI IN ŽELEZNINA«. 4 dni, 11.2. in 14. 2.81 BASEL — Razstava gradbenih strojev in gradbeništva, 4 dni, 20. 2., 24. 2. 81 MUNCHEN - Obrtniški sejem, 3 dni, 15.3.. 17.3., 19.3.81 MUNCHEN - Obrtniški sejem, 1 dan - letalo, 19. 3. 81 KOPENHAGEN - Gradbena razstava, 4 dni, 23. in 26.2.81 BIRMINGHAM - Mednarodni razstavi »EWT« urejanje odpadnih in čistih voda »ENPOCON« nadzor nad onesnaževanjem okolja, 4 dni, 24. 2. 81 Ob obisku Tržiča se lahko oglasite tudi v salonu pohištva ZLIT v trgovskem centru Deteljica, kjer si lahko na lepo urejenem razstavnem prostorubgjedate pohištvo Alples, LIP in seveda ZLIT. V salonu so na voljo tudi svetila in zavese, pred kratkim pa so dobili tudi Zlitove sedežne garniture v novih barvnih odtenkih. Salon je odprt vsak dan od 8.30 do 19. ure, ob sobotah in pred praznikom pa od 8. do 13. ure. STE NAMENJENI V AVSTRIJO? NAJUGODNEJŠO MENJAVO DENARJA VAM NUDITA DOMAČI POSOJILNICI V: V LOČILU (Hart) 15 kilometrov od mejnega prehoda na Korenskem sedlu telefon 04257-412 V BOROVLJAH (Ferlach) ob cerkvi telefon 04227-3235 311211 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, mame, sestre in tete MARIJE POLJKA roj. Nečemer se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč. darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Štularju za zdravljenje, sodelavcem Tekstilindusa-komercialni sektor in Ljubljanske banke TBG Kranj, pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Ohranili jo bomo v lepem spominu! Vsi njeni! Kranj, Kokrica, 12. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega ata VALENTINA RUPA RJA se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, izrečena sožalja in vsem, ki so se poslovili od njega in ga spremili na zadnji poti. Se posebej pa se zahvaljujemo dr. Debeljaku za pomoč, gospodoma župniku in kaplanu za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Sopotnica, 12. januarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, snahe in svakinje ANICE PORENTA iz Virmaš 54 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji podarili cvetje in jo v velikem številu pospremili na zadnji poti ter se od nje poslovili z lepo mislijo. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem LTH - TOZD Montaža in servis Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Žalujoči: mož Marjan, hčerke Maja, Bojana in Andreja ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta AVGUŠTINA OVSENIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Marjanu Ziliču in sestri Anici, ki sta mu ves čas bolezni nudila vso zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi KS Ljubno, pevskemu zboru iz Pod-narta, govorniku Jankotu Pogačniku m gospodu župniku iz Ljubnega za pogrebni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti nafte dobre mame, sestre, tete, babice in prababice IVANE PERĆIĆ p. d. Tončeve mame iz Povelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Karunovim, Ločano-vim, Spanetovim, Blažirjevim, Karničarjevim, dr. Zgajnarju, dr. Bavdku, zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, duhovnikoma za lep pogrebni obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Trstenik-Goriče, govorniku Vidu Jelarju za ganljive besede ob odprtem grobu in sodelavcem tovarne Iskra in Sava. Žalujoči vsi njeni! Povije, 9. januarja 1981 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, strica FRANCA PETERNELJA Brinovčevega ata iz Gornje Zeti ne 1, Poljane nad Škof}o Loko se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih, gospodu župniku in mladim pevcem za opravljeni cerkveni obred ter članom javorške folklorne skupine za poslovilne besede. Se enkrat hvala! Ohranili ga borno v trajnem spominu Žalujoči: žena Marija, sinovi Štefan, Janez, Franci, hčerke Marjanca, Francka. Lojzka. Slava, Milka, Katarina z tružinami in drugo sorodstvo Gornja Žetina, 13. januarja 1981 V SPOMIN Čas beži, ne izbriše solza in bolečin srca Minilo je pet let. kar nas je 15. januarja 1976 za vedno zapustila FRANČIŠKA OBLAK Brezarjeva mama iz Koprivnika pri Žireh Zahvaljujemo se vsem, ki se jo še spominjate, ali obiščete njen zadnji dom na kranjskem pokopališču, kjer počiva. Vsi njeni! Kranj, 15. januarja 1981 OBLETNICA 19. januarja mineva leto dni odkar nas je zapustil nas dobri mož, oče, sin, brat in stric STANKO BOBNAR iz Voklega 84 Vsi smo žalostni odkar si nas zapustil. Bil si zelo dober z nami in si nas imel rad. Ne moremo se vdati v to, da si nas za vedno zapustil. V naftih srcih si Se vedno med nami, a ko te pričakujemo, da bi se vrnil z dela, te pričakujemo zaman. Kruta usoda je bila hujša od nafte ljubezni. Življenje te je hitro zapustilo, saj si dopolnil komaj 48 let. Vedno se te bomo spominjali in te hranili v srcih. Vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, mu darujete cvetje ali prižigate sveče ali se ga spominjate kako drugače, se prav lepo zahvaljujemo Žena Francka, sin Stanko, mama Marija, brat in sestri ZAHVALA Ob boleči izgubi naftega dragega moža, brata in strica NIKOLA MILŠTETA upokojenca iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter izrekli sožalje. Zahvala tudi dr. Zrimftku za zdravljenje in lajftanje bolečin ter tov. Janezu Krajniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter vsem sostanovalcem bloka 17, ki so sočustvovali z nami, posebno pa družini Zorko za vsestransko pomoč. Za njim žalujejo žena, sestra in vsi nj , Bitnje, Skopje, 1 6. januarja 1981 ijegovi Skofja Loka, Zg. Bitnje, Skopje, Kranj, Ljubljana, 6. januarja 1981 Nepričakovano nas je 12. januarja 1981 zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in svak JOŽE MARTINJAK Pokopali smo ga 14. januarja 1981 v družinskem krogu na pokopališču v Kranju. Žalujoči: žena Danica, hčerki Stana in Danita z družinama, sin Milan z družino, sestri Tončka in Roza Z družinama, brat Franc z družino, Pavel z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA STARMANA Žargarjevega ata iz Suhe se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebna zahvala gospodu dekanu za pogrebni obred in izrečene poslovilne besede ter pevcem iz Suhe za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Skofja Loka, 6. januarja 1981 mali telefon oglasi 23-341 PRODAM ZAHVALA Ob boleči izgubi nafte drage mame in stare mame ANGELE KRŽIŠNIK roj. Brenk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi OOS Centra slepih Skofja Loka. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Skofja Loka, 10. januarja 1981 Prodam ŠIVALNI STROJ adler cik-cak v kovčku. Koroška 23, Kranj 312 Prodani KRAVO, dobro mlekari-co. pred telit vi jo. Zaletel Matevž. Sutna 32. Žahnica 314 Prodam električno KLADIVO štemarieo. Zasavska 52, Orehek, Kranj 37 SVEŽA JAJCA dobite vsak dan pri Omanu, Zminec 12. Sk. Loka 197 Prodam 250-litrski AKVARIJ z vso dodatno opremo, lahko z ribami. Šubic Drago, Zlatnarjeva 4/a, Strazišče—Kranj, od 18. ure dalje vsak dan 205 Prodam JALOVO KRAVO. Kalan, Zg. Besnica 74 242 Prodam »SPEH« v kosih od prašiča krmljenega z domačo krmo. Lahovče 26 243 - Prodam 7 mesecev staro čistokrvno SIVKO od visoko mlečne krave in 4 gume s platišči za VW. Praprotna polica 29, Cerklje 244 Prodam šolano PSICO z rodovnikom, nemški boksar, stara 4 leta. G rame Jože, Loka 45, Tržič 245 Prodam 3 KRAVE. Kokalj Anton, Breg 9, Žirovnica 246 Prodam FOTOAPARAT zenit E, z objektivom helios 2/58 in TELEOBJEKTIV Jupiter 2.8/180. Beguš Bojan, H rastje 75 247 Prodam PRASlCA za zakol ter ŽGANJE. Cešnjevk 24, Cerklje 248 Prodam dodatni trajno žareči ŠTEDILNIK gorenje, dobro ohranjen. Cander, Dežmanova 16. Ko-krica, Kranj 249 Prodam 18 mesecev starega BIKCA in motorno nahrbtno ŠKROPILNICO štihelj 18. Sp. Brnik 66, Cerklje 250 V SPOMIN 17. januarja 1981 bo minilo leto dni. ko je prenehalo biti tvoje srce in ko si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil. Odšel si za vedno dragi mož, oče«, sin in stric ANDREJ AMBROŽIC Ne moremo doumeti, da te ni več. Tvoje korake še slišimo, tvoj lik je še živ, le tvoj grob priča, da si za vedno poslovil. Naš dom je prazen. Imeli smo te radi, a usoda je tako kruta. Nikoli te ne bomo pozabili. Nikoli! Hvala vsem, ki obiskujte njegov grob, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: žena, sinovi Branko, Andrej, Metod, hčerka Tatjana, mama in drugo sorodstvo So voden j, januarja 1981 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA MOHORIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi, se tako številno poslovili od njega ter mu olepšali zadnjo pot s prapori in cvetjem. Hvala za izražena pismena in ustna sožalja. Posebna zahvala sosedom, vasčanom, ZB Ljubno, KS Ljubno, sodelavcem SDK Podružnica Kranj, in Iskra TOZD TEA Kranj, Društvu upokojencev Radovljica, govorniku za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki so se nanj spomnili in bili v teh težkih trenutkih slovesa z nami. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: hči Ivanka in sin Marjan z družino ter drugo sorodstvo Posavec, Kranj, 12. januarja 1981 ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric PAVEL STARE iz Žabnice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem tovarne Sava, DPO Sava, 0K)S Sava, sodelavcem Kokre in Iskre-TOZD merilne naprave za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedoma Rezki in Janezu Frelih za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se osebju Kliničnega centra — urološkega oddelka, dr. Janezu Bajžlju in sestrama Branki in Mojci za obiske na domu. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena in otroci z družinami v imenu vsega sorodstva Žabnica, Strazišče, Medvode, 12. januarja 1981 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Telefon 22-119 265 Prodam 3 tedne starega BIKCA in DELE za kombi zastava. Podbrezje št. 64 266 Prodam PRASlCA za zakol. 130 kg težkega. Skrjanc Marija. Zg. Duplje 1 251 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO frizijko. Vrba 31, Žirovnica' 252 Prodam 500 kg težko KRAVO, ki bo konec januarja teletila in 4(X) kg težko TELICO, ki bo aprila teletila. Kersnik, Leše 38, Tržič 253 Prodam PRASlCA za zakol. Voklo 5, Šenčur 254 Prodam BARVNI TELEVIZOR gorenje, star 4 mesece, raztegljiv KAVČ, GRAMOFON tosca 20 in FOTOAPARAT zenit em. Rbpoia, Zg. Bitnje 206 255 Prodam 5 let staro KOBILO. Poljšica 6, Zg. Gorje 256 Prodam lepa obrana ZIMSKA JABOLKA. Lahovče 52, Cerklje 257 Prodam TELICO simentalko s prvim teletom. Sp. Bitnje 20, Žabnica 258 Prodam OTROŠKO SOBO Matjaž. Jezerska c. 33, Primskovo 259 Prodam KOBILO, 7 let staro, ali zamenjam za vola ali kravo. Ziganja vas 32 260 Prodam MESNATE PRASlCE za zakol. Rupa 16, Kranj 261 Prodam MULO, staro 3 leta, težko 300 kg. Pipanova 38, Šenčur 262 Prodam DIJAPROJEKTOR aspektomat 300. Telefon 78-108 264 Prodam PRAŠIČA, težkega 140 kg, za zakol. Logonder. Strahinj 51, Naklo, telefon 47-130 265 Prodam BARVNI TELEVIZOR gorenje. Cena 1 milijon. Staretova 32, Čirče, Kranj / 266 Prodam več OVC in JAGNJE-TOV za rejo in zakol. Gregorc Franc, Loka 13, Tržič 267 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Cena 1.000 din. Telefon 75-671 268 Prodam 2 KW TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ. Telefon 49-069 269 Prodam 200 kv. m troslojnih 5 cm KOMBI PLOŠČ. Volčjak. Novi svet 21, Šk. Loka, telefon 60-519 270 Prodam ZAKONSKO SPALNICO. Trček Janez. Langusova 1, Radovljica 271 Prodam SVINJE: 2 po 200 kg težki in 4 po 30 kg težke. Jurčič Franc, Dol 4, Medvode 272 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK, kombiniran s skrinjo. Kranjec, Hrušica 71 a, Jesenice 273 Prodam KRAVO pred telitvijo in KRAVO s teletom ter obrana JABOLKA. Globočnik Milan, Vog-lje 85, Šenčur 274 Prodam KRAVO, ki bo v januarju teletila in 2 PRAŠIČA po 30 kg težka. Poljšica 13, Zg. Gorje 275 Prodam DRSALKE in PAN-CERJE št. 36. Telefon 27-713 27« Prodam TV GRUNDING color, ekran 64 cm, star 3 leta za 3,7 milij. Bled, Črtomirova 32 277 Prodam suhe DESKE. Zg. Bela 18 278 Prodam BIKA. starega 1 leto. Visoko 90, Šenčur Po zmerni ceni prodam več PRAŠIČEV, težkih od 1Q0 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Šk. Loka 198 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo in semenski. KROMPIR igor. Škofjeloška 33 245 Prodam več PRAŠIČEV, težkih po 20 do 40 kg, primernih za rejo. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 246 Krajevna skupnost SV. Duh pri Škofji Loki ugodno proda zelo dobro ohranjen SNEŽNI PLUG brez hidravlike za tam 5500 in LESEN SNEŽNI PLUG, potreben popravila. Informacije telefon 064/60-252 247 Prodam KONZOLNO DVIGALO z dvižno močjo do 400 kg in štirimi možnimi hitrostmi. Stroj Franc, Dvorska vas 30, Begunje 248 Prodam PRAŠIČE težke od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 249 Prodam PEČ na olje EMO 6, 50 litrski BRZOPARILNIK in več metrov LESENE OGRAJE iz lat. Sv. Duh 68 (pri gradu), Skofja Loka- 250 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom bikcem ter ŠKODO 110 L, registrirano do 15. novembra 1981. Zbilje 1 c, Medvode 251 Prodam 2 meseca staro TELIČKO za pleme. Zg. Brnik 52, Cerklje 252 Prodam KRAVO osem mesecev brejo. Karba, Poženik 11, Cerklje 253 Prodam mešana DRVA v klaf-trah. Lahovče 21, Cerklje 254 Prodam dobro ohranjeno ZMR-ZOVALNO SKRINJO. Zg. Brnik 13. Cerklje 255 Prodam TRAKTOR 14 KM s kosilnico. Mlaka 27. Komenda 256 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg. Jagodic, Lenart 5, Cerklje 257 Prodam suha mehka DRVA vi klaftrah. Lahovče 54. Cerklje 258 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ 4 KVV. Zalog 89. Cerklje 259 Prodam GRAMOFON tosca S garanciji. Pirih Zora. Hrastje * Kranj ali telefon 24-013 popoldan 4 Prodam 5 tednov starega BIKf Cešnjevek 5. Cerklje Prodam TRAKTOR ursus I Pogačar Janko, Sp. Radovna 6.1 Gorje i Prodam 2 KRAVI po teletu. L« Grahovše 4 t Prodam tovarniško novo PECI centralno ogrevanje TKK Vrhni 35.(KM) kcal. tudi na gradbeni kred Telefon 47-143 * Prodam PSE labradorje. 8 tediK stare. Rupa 37, Kranj Prodam PRAŠIČKE od 25 do kg težke in domače suhe SALAM ter KRAVO pred telitvijo i menjam za jalovo. Virmaše 42. S Loka 1 Prodam PRAŠIČA za zak> Hraše 4, Preddvor Ugodno prodam dvodelno OMj R0, 2 postelji - »pograd« alt p samezno, GARDEROBNO OMAF za manjšo predsobo, MIZO in STOLA. Ogled popoldan. Moša Pi^ de 15, stanovanje 18, Kranj l Ugodno prodam OSOVINO z \ žaji in jermenico za cirkular. Goln, 46, soba 101 . ' W Prodam PRAŠIČA za zakol. Via ko 14, Šenčur 2 Prodam PSIČKE stare 2 mesec Žiganja vas 43, Tržič f Prodam BUTARE, SEMENS1 KROMPIR zgodnjih sort in K MILNI KROMPIR ali zamem> za jedilnega. Kern, Velesovo 6, Ct kije t Prodam MESO od pol krave. Dt ga 14, Šk. Loka j Poceni prodam KOMBINIRAJ OMARO. Milic, Sorlijeva 10. Kr Prodam KRAVO tretjič brej mesecev. Sr. vas 55, Šenčur Prodam KRAVO po teletu. Alojz, Kovor 55 (129), Tržič Prodam KOBILO, sposobno vsa dela ali menjam za s ta reji konja. Prodam PRAŠIČA, tei 100 do 120 kg. Visoko 5, Šenčur Prodam TRAKTOR deutz s ko nico. Osredkar, Nasovče 6, Kor Prodam TERMOAKUMULA( SKO PEČ 3 KW. Zg. Besnica 13 Prodam TELIČKO simentalko tednov staro, za pleme. Tel 061/612-359.612-369 KUPIM ----1 Kupim suhe BUTARE. Sporo? v trafiko CERKLJE Kupim do 10 arov ZEMLJE, relaciji NAKLO-GOLNIK. OM ponudbe pod Nezazidljivo Kupim 2 BIKCA po 5 do 7 nova stara za rejo. Poljšak J Hrušica 12, Jesenice VOZILA Prodam dobro ohranjen SCC CO, metalno zelen, za 25 M. Je Drago, Prebačevo 32, telefon 47 ali 47-260 od 6. do 7.30 delavnikih. Prodam FIAT 126, letnik Matevž Jenkole, Bistrica 181, f\ Po ugodni ceni prodam n' PRIKOLICO za osebni avto. Btf Andrej, Bistrica 93 Tržič samopostrežbi) Ugodno prodam starejši. Ijen VOLKSVVAGEN 1200. protna polica 29, Cerklje Prodam linijski AVTOBUS tfl s 16 sedeži. Potočnik. Stirpni 64227 Selca Prodam RENAULT R 12 v nem stanju in karambolirano NO 6. skupaj ali po delih. Gril. S(l c. 23, Kranj Ugodno prodam ZASTAVO de lux. letnik 1975. Ogled vsak*1 po 15. uri. razen srede. Lavrič JaJV Mošnje 6 a, Radovljica Ugodno prodam DIANO. d eno leto, kot novo. Informj1 telefon 061/341-322 Prodam ZASTAVO 750, sta letnik, v nevoznem stanju. Mi Podnart 20 Prodam dobro ohranjeno STAVO 101, letnik 1977. lahko na kredit. Bec, Ljubno 62, Podj Prodam ZASTAVO 750. letni! tudi na kredit. Pipanova 4. Šei^ Prodam ZASTAVO 750 L(\ 1979. telefon 79-436 Prodam ZASTAVO 101 I letnik 1978, dobro ohranjeno. Simon. Alojza Travna 2. Jes<| .--, Izdaja CP Glas, Kranj, Stavek TK i renjaki tiak Kranj, tiak: ZP Lj"* pravica, Ljubljana. Naslov uredni* in uprave lista: Kranj, Moee Pijads* - Tekoči račun pri SDK v Kranja: » vilka 51500-«03-3im - Telefoni: » 23-341, glavni urednik, odgovorni ar „;w i» .......... H. Kranj 239 Ugodno prodam FIAT 125-P. star rt mesecev. Poženik 13. Cerklje 240 Prodam FIAT 126 P. letnik 1978. registriran do oktobra 1981. Beto-nova 44. Kokrica, ali telefon 25-545 241 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Eržen, Kamna gorica 24 242 Prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1977, metalno zelene barve, delno na kredit Telefon 061 /611-474 243 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, vse dobro ohranjeno, neregistrirano, skupaj ali po delih. Jefimič Tanasij, Našičeva ul. 3, Tržič. Ogled v soboto in nedeljo 244 Prodam NSU 110 T, dobro ohranjen in registriran, lahko tudi na kredit. Drnovšček, Virmaše 98, Skofja Loka 282 Kupim zadnja leva VRATA za 125 PZ. Telefon 22-933, popoldan po 16. uri 283 Prodam ZASTAVO 101 de lux, letnik 1977. Telefon 75-707 284 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Voklo 70, Šenčur 285 Kupim VARTBURGA ali ZASTAVO 750 v vrednosti do 3,5 M. Telefon 23-806 286 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Informacije vsak dan od 6. do 20. ure. tel. 27-497 Prodam ZASTAVO 750. Verbič. Bistrica 182, Tržič Prodam RENAULT 4 L, letnik 1976 in MZ 250. Knoll Borut, Stoši-čeva 5, Kranj 287 Prodam VVV 1200. letnik 1970. Sp. Linnica 39. Kamna gorica. Telefon 74-814 288 Prodam KATRCO R 4. letnik 1975. tudi na gradbeni kredit. Telefon 47-143 popoldan 289 55SSE5EE stanovanja 1 SOBO oddam dvema moškima. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 290 ODDAM SOBO z dvema posteljama in posebnim vhodom, osebam istega spola ali mamici z šoloobveznim otrokom. Naslov v oglasnem oddelku 291 Oddam opremljeno centralno ogrevano DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju za eno do dve leti. Pogoj je vsaj enoletno predplačilo. Oddati ponudbe v oglasni oddelek z opisom družinskih članov pod Nekadilec 292 Mlad zakonski par brez otrok vzame SOBO z uporabo kopalnice ali GARSONJERO v najem za eno loto v Radovljici ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 75-707 od 18. do 20. ure 293 Mlada družina brez otrok išče STANOVANJE - sobo in kuhinjo, po možnosti opremljeno ali tudi neopremljeno na Bledu ali okolici Bleda. Telefon 81-143. Veseli 294 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navdnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! Stanovanje in hrano nudim ženski, ki bi bila za časa bolezni pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Telefon 27-189 295 Oddani kompletno, opremljeno ogrevano stanovanje z lastnim vhodom v okolici Jesenic, upokojenki, ki je pripravljena kot protiuslugo VAROVATI nekaj dni v mesecu štiriletno deklico. Naslov v oglasnem oddelku 313 i posesti : Kupim karšnokoli HlSO v Kranju. Plačam v devizah. Oddati ponudbe pod Takoj 99 V Kranju ali okolici kupim PARCELO, HIŠO v gradnji, starejšo hišo ali dvosobno STANOVANJE. Oddati ponudbe pod Denar takoj 233 Prodam GOZD in TRAVNIK v Zgornji Radovni. Tel. 061/265-227 Prodam za gotovino, najboljšemu ponudniku ZAZIDLJIVO PARCELO na Bledu-Dobe, 782 kv. m, na kateri je predvidena gradnja dvojčka ali večje enonadstropne hiše. Telefon 064/28-804 296 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Radovljice. Oddati ponudbe pod Gotovina — parcela 297 Kupim GARSONJERO v Ra dovljici ali bližnji okolici. Tel. 75-707 298 ll stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15 000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562 zaposlitve 1 Sprejmem KV KOVINOSTRU-GARJA. Naglic Jože, C. na Brdo 26. Kokrica 105 Iščemo SNAŽILKO. Kranj. Šor-Iijeva4 106 Izučenega šli polkvalificiranega DELAVCA, takoj zaposlim v pekarni. Stanovanje in OD po dogovoru. PEKARNA Umnik, Šenčur. Kranjska c. 6, telefon 41 -036 186 Samostojnega pohištvenega MIZARJA in delavca, za priučitev. sprejmem. Jezerska c. 73. Kranj 187 Zaposlim več KV ali PKV SLIKO-PLESKARJEV. Oddati ponudbe pod Slikopleskar 234 Hišni svet Sorlijeve 14—16 išče SNAŽILKO. Informacije: telefon 25-941 od 15. do 16. ure 299 obvestila; ČISTIM talne obloge. Zupan Erika, Tomšičeva 40. Kranj. tel. 25-242 - Jelovčan 10916 TERMOAKUMULACMSKE PEČI čistim, popravljam in montiram. Telefon 061 /737-466 189 Sprejemam vse vrste FASADER-SKIH in ZIDARSKIH DEL. Naslov v oglasnem oddelku 300 Popravljam vse vrste TRANZI-STORSKIH SPREJEMNIKOV. GRAMOFONOV in KASETOFONOV. Mulej Silvo, Kranj Staneta Žagarja 57, pri plinarni 301 V VARSTVO vzamem enega otro-ka takoj, dva pa v mesecu marcu. Naslov v oglasnem oddelku 302 Na območju Vodovodnega stolpa sprejmem otroka v VARSTVO. Telefon 23-527 .303 OPAZOVANA oseba, ki je dne 9. januarja vzela DENARNICO na oddelku steklo v GLOBUSU, naj jo vrne na isto mesto 311» prireditve Vsako nedeljo ob 17. uri je MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju Igra ansambel MODRINA 10864 DISKO vsako soboto od 18 do 24 ure v domu v Mavčičah Vabljeni' 304 Hotel Kazina Jezersko vas vabi vsako obotii oh 20. uri na PLES. Ponovno vas bo zabaval ansambel SI BILA 305 OO ZSMS Begunje prireja MLADINSKI PLES s pnčetkom ob 19. uri. Igra ansambel SENCA. Prevoz zagotovljen. Vabljeni! :»06 OK ZSMS Skofja Loka prireja v mali dvorani športne hale na Podnu PLESNI TEČAJ s pričet kom v sredo. 21 januarja 1981 ob 19. uri. Tečaj bo vodil Janez Borisek. izgubljeno Izgubila sem ZLATO ZAPESTNICO na križišču ZETI NA - POD VRH v Javorja h nad Poljanami. Vrnite proti nagradi. Rihtaršič Cvetka. Golniška 13. Kranj 236 Od Prešernovega gaja do avtobusne postaje sem izgubila temno-rjav KRZNEN OVRATNIK Prosim proti nagradi vrniti v oglasni oddelek ali sporočite na tel. 27-164 .307 Osnovna šola POLDE STRAZlŠAR Jesenice, C. železarjev 12 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DELOVNEGA TERAPEVTA Pogoji: — delovni terapevt izobrazbo z višjo Delo se zdntžuje za določen čas od 1. 3. 1981 do 31. 8. 1981. Kandidati naj naslovijo svoje prijave na naslov: Osnovna šola Polde Stražišar Jesenice, C. železarjev 12, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. najdeno Našel sem ROČNO URO. Dobite jo pri pismonoši Mičotu na pošti Kranj 308 ostalo NARODNO ZABAVNI TRIO. igra na porokah in internih zabavah. Telefon 70-015 237 proizvodno trgovsko in gostinsko podjetje LOKA SKOFJA LOKA TOZD Jelen, gostinstvo Kranj Ljubljanska 1 a ponovno objavlja prosta dela oziroma naloge 1 DVEH BLAGAJNICARK V KUHINJI HOTELA JELEN V KRANJU Pogoji: - KV kuhar ali KV natakar in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali - PKV kuhar ali PKV natakar in 5 let prakse na enakih ali po-dobnih delih Delo se opravlja v izmenah od 9.-16. ure in od 16. do 23. ure 2 VODJE IZMENE V KUHINJI HOTELA JELEN V KRANJU Pogoj: - KV kuhar in najmanj 2 leti prakse na enakih ali podobnih delih 3 SNAŽILKE V RESTAVRACIJI PODLUBNIK V ŠKOFJI LOKI Delo se opravlja deljeno (dopoldan in popoldne) Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo pod točko 1. in 2. traja 45 koledarskih dni. pod točko 3. pa 30 koledarskih dni. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi an praksi pošljite v kadrovsko službo podjetja Loka, D8 Skupnih služb, Kidričeva 53, Skofja Loka, v 15 dneh po objavi oglasa. Umrla nam je draga LJUDMILA ŠKOBERNE upokojenka Pogreb srčno dobre sestre in tete bo v soboto, 17. januarja 1981, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici na tem pokopališču Žalujoči: sestra Kristina, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Kranj, 15. januarja 1981 ZAHVALA Ob smrti drage mame. stare mame, prababice, sestre in tete ALOJZIJE KODER roj. Štular se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, osebju internega oddelka bolnice Golnik, gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred, vsem, ki so ji poklonili cvetje, nam izrekli sožalje in stali ob strani ob bridkem slovesu Posebno se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih Vsi njeni Potoce 12. januarja 1981 ZAHVALA Ob prezgodnji, boleči izgubi moža. očeta, brata in sina JOŽETA POGAČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem,' prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi Podružnični šoli Kokrica. KOGP Kranj. TK Gorenjskemu tisku. Pevskemu zboru iz Kokrice, godbi na pihala iz Kranja, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku. Žalujoči: žena. sinova Borut in Tomaž, mama z možem in sestri Mari in Erna z družinami Kokrica, 14. januarja 1981 Kranjska gora se pripravlja na finale KRANJSKAG GORA - Kranj-skogorci so leta 1979 na zasedanju mednarodnega FIS smučarskega komiteja dobili izvedbo finala svetovnega alpskega pokala za sezono 1980-81. To je bilo takrat lepo priznanje, saj to letošnje finale sovpada ob dvajseti jubilejni izvedbi »Pokala Vitrine« Priprave na ta zaključni obračun najboljših smučarjev in smučark v alpskih disciplinah so se začele že v letu takoj po kongresu. Intenzivno je organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik občinske konference SZDL Jesenice Zdravko Črv, predsednik častnega odbora je predsednik RK SZDL Mitja Ribič, začel s pripravami v letu 1980. Organizacijski odbor ima namreč šest komisij, ki delajo na svojih področjih, organizacijski odbor nato to delo koordinira in sprejema skupne odločitve. Do finala je še več kot dva meseca časa, finale bodo od 26. do 28. marca, je še mnogo časa, a ne preveč, da se ne bi storilo vse tisto kar je za zaključek tega pomembnega tekmovanja potrebno. Največja investicija je bila vložena v rezervno progo v Podkorenu. Če v času finala na znani FIS progi v Kranjski gori ne bo snega, bo veleslalom žensk in moških na rezervni novi progi v Podkorenu. Ta nova proga bo ena izmed najlepših v Sloveniji. V soboto naj bi jo homologiral predsednik odbora za homologacijo prog pri mednarodni smučarski zvezi FIS Avstrijec Maks Spiess. Ta proga ne bo namenjena samo za tekmovanje, temveč bo služila tudi za smučarje, ki dobro krmarijo smuči. Propagandna akcija je tekla vse leto 1980. Ličen propagandni material je bil dan vsem že na finalu lanekega pokala v Saalbachu v Avstriji, v novi sezoni alpskega pokala za moške pa so časnikarji in vsi tisti, ki se vrste v svetovnem pokalu, ves propagandni material dobili tudi v Madonni di Ali smo za kanček odgovornosti Ni še dolgo tega — konec decembra - smo poročali, da je bilo na Jesenicah in tudi v Kranju nekaj ropov, ki pa so bili vsi zaradi hitrega posredovanja milice in pa zaradi takojšnje prijave občanov in podrobnga opisa napadalcev, tudi v zelo kratkem Času razrešeni, storilci odkriti in denar oškodovancem že povrnjen. Storilce zdaj čaka zaslužena kazen. Pred dnevi pa se je vsa stvar spet ponovila; na Jesenicah in tudi v Kranju sta bila napadena starejša občana in obakrat je storilec odnesel denarnico z nekaj denarja. Za storilcema še poizvedujejo. Pri vseh teh ropih v zad njem času je nekaj skupnega pripetili so se v večernem Času, storilec pa je izbiral starejše ljudi, ki pri napadu ne morejo nuditi večjega odpora Nič ni tudi nenavadnega, da so storilci domala v vseh primerih naleteli na polno denarnico, kar seveda pomeni, da so ne le slutili, pač pa vedeli, da ne bo ravno prazna. Pri plačevanju zapitka v gostilni se navadno dobro opazi, da je d >«