• Čebelarji, poskrbite, da bodo imele čebelje družine dovolj hrane • Matice - vzredite si svoje, odbrane, boljše • Spremljanje povzročiteljev medenja na jelki • Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni cas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure sobota: od 8. do 13. ure. GSM: 051/348-426 e-mail: ¡ana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si JANA - Trgovina, ovina, posredovanje, zastopanje - Jana 'ušnik Pokrivoč s.p., Maribor Satniki AŽ-lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR Čebelarska oprema in drobni pribor Čebelje pogače • Točila in posode za med • Satne osnove AŽ, LR, Kirar Steklena in kartonska embalaža za med, propolis, medene pijače in ostale čebelje pridelke Darilni program Naročeno blago vam lahko pošljemo s paketno pošto, pri večji kol čini pa imo na dom! ČEBELARSKA OPREMA BATUJE 83, 5262 ČRNIČE 8(05) 368 45 80, A (05) 368 45 81 GSM 051 614 683 www.kipgo.net;kipgob@gmail.com PE LUKOVICA, BRDO 8, 1225 LUKOVICA f (01) 729 61 30, e-mail: cebelarna.lukovica@gmail.com - PANJI -OPREMA ZA PANJE - SATNICE -ZAŠČITNA OPREM) - OSTALI ČEBELARSI PRIPOMOČKI - OPREMA IN PRIPOMOČKI ZA ODKRIVANJE SATOV - TOČILA - CEDILA -OPREMA ZA SEGREVANJE MEDU -OPREMA ZA POLNJENJE MEDU -EMBALAŽA PANJI IN SATNIKI LR (STANDARD, 2/3, 1/2) IN DB TER DELI PANJEV IZDELUJEMO: - PRAŠILČKE: 3S, 4S 5S, 7S - PANJE AŽ: 9S, 10S, po naročilu 11 S, 12S - PANJE AŽ3E:9S, 10S, po naročilu 11S PANJE AŽ KOZINC 11+3 PRIVOŠČITE VAŠIM ČEBELAM _ NAJBOLJŠEI INVERTNE POGAČE1 30% VEČJA STIMULACIJA SESTAVA: FRUKTOZA 42% DEKSTROZA 51,5K MALTOZA 2,5% TRIOZA 2% SLADKOR 2% Čebelarjem z veljavno člansko ^^Mr'i i i :kaznlco priznamo 4 1 l^fX ^popusta pri gotovinskem OSMUKALNIKI ZA CVETNI \>RAH ZAAŽ- IN LR-PANJ VEČJA KOLIČINA CV. PRAHU PANJI Z NOTRANJIM, nakupu v vrednosti nad 50 \ SMUKALNIKOM EUR v naših prodajalnah. \ CV. PRAHU VENTILACIJSKI KOMBINEZONI in JOPIČI -zračen -narejen je iz treh slojev tkanine in predstavlja zato popolno zaščito. _______ PE LUKOVICA pon-pet S 00-11 30 potior 9.00-13.00 13.30-17.00 12 3^16 00 «8 9.00-13.00 13.30-18.00 ' Cot-pot 9.00-13.00 13.30-17.00 sob 9.00-13.00 RES DOBRO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE t/ Turistično zavarovanje od 1,72 €/mesec* S Brezplačno "zamrznemo" bonus < Raznozobigrint se hitro širi predvsem na pogoriščih požarov na Krasu. Alkaloidi, ki jih vsebuje, prehajajo tudi v med, kar ima lahko ob dolgotrajnem uživanju škodljive vplive na zdravje ljudi. Invazivne tujerodne rastline pa imajo lahko še en pomemben vpliv na čebelarsko dejavnost. Konec prejšnjega stoletja se je k nam iz Italije razširil raznozobi grint, rumeno cvetoča rastlina iz družine košarnic. Raznozobi grint izvira iz Južne Afrike, v Evropo pa so ga najverjetneje zanesli z volno. Danes je razširjen že po večjem delu Evrope. V Sloveniji je raznozobi grint pogost predvsem na Obali ter na Krasu, še posebej intenzivno se širi na pogoriščih gozdnih požarov. Znano je, da vsi grinti, tudi domorodni, vsebujejo pirolizidne alkaloide, organske snovi, ki so za živali strupene, rastlinam pa služijo kot obramba pred rastlinojedi. Pri živalih in ljudeh lahko te snovi povzročijo cirozo jeter in povečajo možnost za razvoj raka. Več raziskav je pokazalo, da pirolizidni alkaloidi iz medovite rastline prehajajo tudi v med. Čeprav je vsebnost alkaloidov večinoma majhna, lahko pri dolgotrajni uporabi medu, še posebej pri osebah z nižjo telesno maso, vodijo v razvoj bolezni. Glede na potencialno škodljive učinke raznozobega grinta bi bilo zato treba nameniti posebno pozornost omejevanju širjenja te rastline, hkrati pa tudi poskrbeti, da panjev ne umeščamo na območja z večjo pojavnostjo raznozobega grinta. Zaradi zmanjševanja biotske pestrosti in s tem manjšega števila domorodnih cvetočih rastlin je vse več pobud za sajenje medovitih rastlin. A te bodo čebelam v dolgoročno E M > E M > Kanadska zlata rozga pomoč le, če bomo medovite rastline izbirali premišljeno in se izogibali invazivnim ali potencialno invazivnim tujerodnim vrstam. V okviru projekta LIFE ARTEMIS so oblikovali opozorilni seznam ter opazovalni seznam tujerodnih vrst v gozdovih. Njihove opise najdete na spletni strani www.tujerodne-vrste.info. Na seznamih boste na primer našli pavlovnijo, severnoameriške astre, žlezavo nedotiko, navadno amorfo in še nekatere druge tujerodne rastline, ki jih čebele sicer rade obiskujejo, a je verjetno, da bodo zaradi invazivnosti osiromašile pestrost domorodnih rastlin. Sajenje teh vrst vsekakor odsvetujemo. Po drugi strani pa je tudi med tujerodnimi medonosnimi rastlinami nekaj vrst, ki se ne širijo v naravno okolje, na primer ameriški slamnik, facelija, ajda. V nobenem primeru ne smemo tujerodnih medonosnih rastlin saditi v naravno okolje, saj je naseljevanje tujerodnih vrst v Sloveniji prepovedano. Izvede se lahko le z dovoljenjem pristojnega ministrstva, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da naselitev ne bo imela škodljivih vplivov na naravo. Čebele in čebelarsko dejavnost ogrožajo številni dejavniki, na katere včasih težko vplivamo. Izbira medonosnih vrst pa je povsem v naših rokah. Če bomo ravnali odgovorno in izbrali vrste, ki bodo v dobrobit čebelam in drugim domo-rodnim vrstam, bomo storili veliko dobrega za naravo. Ajda je bila v Sloveniji nekoč pogosta kmetijska rastlina, zaradi poznopoletnega cvetenja pa je primerna tudi kot čebelja paša. V naravo se ne razširja. Ameriški slamnik je priljubljena okrasna rastlina, ki je sicer pri nas tujerodna, a se ne širi v naravo. Ker cveti pozno poleti in jeseni, je primeren za čebeljo pašo. f „Slovenski 1 [cebelftrj 6/2019 letnik CXXI 173 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Delovanje akaricidov na varoje in čebele prof. dr. Aleš Gregore, dr. vet. med. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ales.gregorc@um.si V prispevku pretekli mesec smo se seznanili z načinom delovanja akaricidov, ki jih dajemo v čebelje družine. Njihovo delovanje je koristno, kadar ubijejo varoje, ni pa zaželeno njihovo morebitno škodljivo delovanje na čebele. V svojih poskusih, izvedenih v ZDA, na odraslih čebelah v kletkah, ki so bile močno napadene z varojami, smo hkrati spremljali odpad varoj in smrtnost poskusnih čebel. V poskusih, izvedenih na čebeljih družinah, pa smo spremljali odpad varoj na podnici panja in zmanjšanje stopnje napa-denosti odraslih čebel v družinah z uporabo »sladkornega testa«. V poskusih s čebelami v kletkah v laboratoriju in v družinah smo za zatiranje varoj uporabili naslednje aktivne substance in njihova trgovska imena preparatov: kumafos (CheckMite), tau-fluvalinat (Apistan), amitraz (Apivar), timol (Apiguard) in izvlečke kalijeve soli beta-kisline iz hmelja (HopGuard) (Apistan in HopGuard v Sloveniji nista registrirana, Op. ur.). V družinah smo končno učinkovitost posameznih sredstev ugotavljali na osnovi zaključnega tre-tiranja družin s kumafosom. Smrtnost varoj in čebel v kletkah Največjo smrtnost varoj v prvih šestih urah poskusa so povzročili Apivar (92-%), HopGuard (91-%) ter Apistan (72%). Smrtnost varoj se je nadaljevala v naslednjih 24 in 48 urah. Najvišjo kumulativno smrtnost varoj po 48 urah pa sta povzročila Apivar in polna doza CheckMita (98-%). Polna doza CheckMite za tretiranje čebel v kletkah je predstavljala sorazmerno dozo , ki se sicer uporablja v družini. V polno razviti družini na 10 satih se uporabita dva trakova Check-Mite. Kumafos je v prvi - večji - količini povzročil tudi visoko smrtnost čebel, in sicer 60-%. V nadaljevanju poskusa smo po polovičnem zmanjšanju količine kumafosa beležili še 4-% smrtnost čebel v kletkah. Podobno se je zgodilo pri HopGuardu. Ta je v polni količini, ki je predstavljala sorazmerno dozo upo- rabljeni dozi v družini, povzročil 100-% smrtnost varoj ter 94-% smrtnost čebel. Po polovičnem zmanjšanju doze Ho-pGuarda je bila smrtnost L V čebelarstvu želimo varoje zatirati varno za čebele in učinkovito. varoj 96-%, še vedno pa je bila visoka smrtnost čebel (23-%). Istočasno pa je bila v netretiranih kletkah smrtnost varoj 33-% in čebel 4-%. Smrtnost varoj in čebel v kletkah predstavlja akutno toksičnost za varoje in čebele v laboratorijskem poskusu. Ne predstavlja pa dejanske učinkovitosti proti varo-jam v daljšem obdobju v družinah. Smrtnost varoj v družinah V čebeljih družinah je bil naravni odpad v dvajsetih družinah dokaj izenačen (okrog ena varoja/dan). V obdobju pred tretiranjem je odpadlo 17 % vseh varoj, preštetih v trajanju poskusa. Apiguard, Apistan, Apivar in HopGuard so povzročili stalen, značilno povečan odpad varoj v primerjavi z odpadom varoj v kontrolnih, netretiranih družinah. Ko pa smo po zaključenem spremljanju odpada v poskusnih družinah uporabili CheckMite, se je odpad varoj značilno povečal v kontrolni skupini družin, ki so bile do tedaj ne-tretirane. Na osnovi naravnega odpada je bila učinkovitost akaricidov primerljiva, vendar pa je HopGuard pokazal manjšo učinkovitost. Tudi pri izvedbi »sladkornega testa«, po zaključenem tretiranju z akaricidom, smo pri večini akaricidov potrdili sorazmerno visoko učinkovitost. Izjemoma je bilo na odraslih čebelah po dajanju HopGuarda še vedno ugotovljeno visoko število varoj, kar je kazalo na relativno nizko učinkovitost sredstva v družinah. Grafikon 1 prikazuje relativno smrtnost (%) varoj in čebel 48 ur po tretiranju z navedenimi akaricidi močno napadenih čebel v kletkah. Kontrola predstavlja poskusne kletke, ki niso bile tretiranez akaricidi. Različne črke nad stolpci (velike in male) predstavljajo statistično značilne razlike v smrtnosti varoj ali čebel. (v Slovenski ] 174 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Grafikon 2 prikazuje relativno smrtnost varoj (%) v poskusnih družinah po tretiranju z navedenimi akaricidi. Kontrola predstavlja poskusne družine, ki niso bile tretirane z akaricidi. Število odpadlih varoj se je ugotavljalo na podnici panjev. Različne črke nad stolpci predstavljajo statistično značilne razlike v smrtnosti varoj. Pred poletnim tretiranjem je bilo v povprečju 6 % delavk napadenih z varojami. Po tretiranju je bilo značilno nižje število varoj na odraslih čebelah v skupini družin, ki so bile tretirane z Apiguardom, Apistanom ali Apivarjem. V skupini družin, ki so bile tretirane s HopGuardom, pa zmanjšanje števila varoj na odraslih čebelah ni bilo značilno. V času trajanja poskusa pa se je relativni delež z varojami napadenih čebel v družinah, ki niso bile tretirane (kontrolna skupina), povečal na 16 %. Hitro naraščanje števila varoj v netretiranih družinah kaže, da je treba spremljati tudi družine, ki imajo spomladi ali zgodaj poleti relativno nizko število varoj. Samo stalno spremljanje napadenosti družin omogoča pravočasno zatiranje varoj, ki naj bi bilo vsaj 70-% učinkovito. V družinah z zalego je zelo težko doseči učinkovitost zatiranja, ki bi bila blizu 100 %, kot je to možno doseči v družinah Zdravila za zatiranje varoj pri čebelah v letu 2019 V letošnjem letu se je nabor zdravil za zatiranje varoj, ki jih je dovoljeno uporabljati v Sloveniji, razširil. Zadovoljni bodo predvsem čebelarji, ki uporabljajo za zdravljenje čebel zdravilo z učinkovino mravljinčna kislina, saj bodo imeli sedaj možnost uporabljati tudi 60-% mravljinčno kislino, ki jo vsebujeta na novo registrirani zdravili Apifor60 in Formivar, 60 %. Nabor razpoložljivih zdravil za čebele, ki jih bomo lahko uporabljali v letu 2019, je v spodnji tabeli. Zdravila je možno nabaviti po predhodnem osebnem posvetovanju pri območnem pristojnem veterinarju za področje zdravstvenega varstva čebel na posameznih enotah NVI ali v zasebnih veterinarskih organizacijah, ki imajo Ime Učinkovina Oblika Uporaba pri čebeljih družinah z zalego/brez zalege API-BIOXAL oksalna kislina prašek (kristali) brez zalege* APIFOR 60 mravljinčna kislina 60% raztopina z zalego* APILIFE VAR timol idr. trakovi - palčke z zalego* BAYVAROL flumetrin trakovi z zalego CHECKMITE kumafos trakovi z zalego (izjemna uporaba) FORMIVAR 60% mravljinčna kislina 60% raztopina z zalego* FORMIVAR 85% mravljinčna kislina 85% raztopina z zalego* MAQS mravljinčna kislina gel trakovi z zalego* OXUVAR oksalna kislina raztopina brez zalege* POLYVAR flumetrin trakovi z zalego YELLOW THYMOVAR timol trakovi z zalego* VARIDOL amitraz raztopina brez zalege/malo zalege (izjemna uporaba) VARROMED oksalna kislina in mravljinčna kislina raztopina z zalego/brez zalege* * Primerno tudi za ekološko čebelarstvo. koncesijo za izdajo zdravil za čebele. Poleg zgoraj navedenih zdravil je dovoljeno uporabljati tudi zdravilo, ki vsebuje mlečno kislino in se lahko nabavi v lekarni na veterinarski recept v okviru izjemne uporabe zdravil. Pri nabavi zdravil mora čebelar predložiti dnevnik veterinarskih posegov, potrjen pri pristojnem veterinarju NVI, v katerega veterinar vpiše in potrdi izdajo zdravila oz. recepta. Čebelar mora uporabiti zdravilo skladno z navodilom za uporabo in navodilom veterinarja ter se prepričati, da je upošteval karenco. V dnevnik veterinarskih posegov mora čebelar sproti beležiti vse potrebne podatke o vsaki uporabi zdravila pri čebelah in jih potrditi s svojim podpisom. Vpisati mora datum zdravljenja, trajanje zdravljenja, SI-šte-vilke čebelnjakov in število zdravljenih čebeljih družin, ime in količino porabljenega zdravila ter način zdravljenja. Vpiše tudi ime dobavitelja zdravila in hrani račune, pa tudi podatke o odpadu varoj, sumu neželenih učinkov kot posledico zdravljenja in druge pomembne podatke. Veterinarji, pristojni za zdravstveno varstvo čebel VF NVI i _ Slovenski | čebelprj 6/2019 letnik CXXI 175 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE brez zalege, v času tako imenovanega zimskega zatiranja varoj. V našem poskusu je bilo po končnem tretiranju vseh čebeljih družin s CheckMitom s pomočjo izvedbe sladkornega testa napadenih še 2 % odraslih čebel. S sladkornim testom je bila ugotovljena učinkovitost posameznih tretiranj s preparati Apiguard, Apistan, Apivar ali HopGuard v stopnjah: 86-%, 84-%, 79-% in 64-%. Rezultati sladkornega testa so torej pokazali zmanjšanje napadenosti odraslih čebel v družinah, ki so bile tretirane. Podobne učinkovitosti so bile ugotovljene na osnovi štetja varoj na podnici panjev. Zanimivo je tudi, da so bile podobne učinkovitosti delovanja akaricidov na varoje v družinah ugotovljene tudi v poskusih v kletkah. Zaključek Uporabljeni akaricidni pripravki so povzročili različne stopnje odpada varoj v poskusih v laboratoriju ali v čebeljih družinah. Pri tem je bila zaznana razlika v dinamiki odpada varoj v kletkah v časovnih presledkih v 6, 24 in 48 urah. Nobeden od akaricidov pa v 48 urah ni povzročil odpada vseh varoj. V družinah smo spreminjanje števila varoj spremljali v daljšem, večtedenskem obdobju. Tovrstni poskusi so predvsem pomembni za potrebe ocenjevanja učinkovitosti akaricidov pri zatiranju varoj, predvsem za ugotavljanje odpornosti varoj proti uporabljenim akaricidom in za proučevanje njihove učinkovitosti v čebeljih družinah. Poleg tega je mogoče oceniti toksičnost preparatov za čebele. V naših poskusih s čebelami v kletkah so bili varni Apistan, Apivar, Apiguard in polovična doza CheckMita. Toksičnost za varoje pa je bistvena za ocenjevanje učinkovitosti zatiranja varoj v družinah. Ti podatki so pomembni, če v čebelarstvu želimo varoje zatirati varno za čebele in učinkovito. V čebelarskih pogojih seveda uporabljamo preparate, ki so na voljo na trgu in so registrirani za zatiranje varoj. Glede na to, da imamo razpoložljiva številna zdravila, ki so različno učinkovita, je pred uporabo potrebno ta podatek poznati in upoštevati. V določenem letnem obdobju in ob ugotovljeni napadenosti družin je potrebno izbrati metodo ali sredstvo zatiranja varoj ki nam zagotavlja ciljno učinkovitost. Informacija o predvideni učinkovitosti je namreč odločilna pri načrtovanju zatiranja varoj. Rožna listorezka (Megachile centuncularis) dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Listorezke so samotarske čebele, ki so ime dobile zaradi načina gradnje svojih gnezd. Iz rastlinskih listov s čeljustmi izrezujejo okrogle ali ovalne koščke, jih primejo z nogami in odnesejo v gnezdo, ki si ga zgradijo v votlem rastlinskem steblu, rovu v lesu, razpoki med kamenjem, luknji v g o u -a C < 176 Rožna listorezka (Megachile centuncularis) (v Slovenski ] [cebelbrj 6/2019 letnik CXXI tleh ali v zidu. Rožne listorezke pogosto uporabljajo liste vrtnic ali šipkov. V rovu obložijo stene z ovalnimi koščki listov, z okroglimi pa gradijo predelne stene med celicami, ki so v rovu zaporedno, od tri do 15, odvisno od prostora. Pelod in medičino zbirajo na različnih rastlinah, rade imajo košarnice in metulj-nice. Ko imajo krtač-ko za pelod na spodnji strani zadka že polno peloda, a še vedno srkajo medičino, držijo zadek visoko v zrak, da tovora ne bi obrisale ob cvet. Zapolnjeno gnezdo zaprejo z večjim številom listnih koščkov. Rožne listorezke imajo zelo veliko življenjsko območje, saj jih najdemo v Evropi, severnem delu Azije, v severni Afriki in severni Ameriki. Na drugi fotografiji vidimo posledice njihovega dela na listih okrasne trte. Čeprav lahko povzročijo škodo na okrasnih rastlinah, je njihovo opraševanje vendarle pomembnejše, zato jih ne kaže preganjati. Delo listorezk g o u IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja (I. del) dr. Janez Grad janez.grad@siol.com Opraševanje rastlin je nepogrešljiv naravni proces za obstoj žužkocvetk na zemlji. Poleg medonosnih čebel obstajajo še druge vrste opraševalcev, imenujemo jih alternativni, na primer: čmrlji, čebele samotarke, metulji, hrošči, vešče. Čmrlji so eni izmed najpomembnejših alternativnih opraševalcev. Pomembnost utemeljuje njihova množičnost, ki je pogojena z njihovim socialnim načinom življenja in dela v obliki družine, kot pri medonosnih čebelah z večjim številom osebkov - delavk -, ki so poleg matic in samčkov vse potencialne opraševalke. Kaj so čmrlji in njihov pomen? V živalskem sistemu so čmrlji žuželke iz reda kožekrilcev, v katerem so uvrščeni v družino čebel, znotraj te pa v rod čmrljev - Bombus. Rod čmrljev vsebuje mnogo medsebojno različnih vrst čmrljev. Ime vrste podaja rod, beseda Bombus, in vrsto, humilis, terre-stris, sylvarum ... na primer Bombus humilis oziroma krajše B. humilis. Koliko vrst v resnici je in porazdelitev čmrljev v njih očitno še ni dokončno dognano oziroma raziskovalci še kar naprej dopolnjujejo in spreminjajo predhodne definicije in ugotovitve glede tega. Znanih je tudi mnogo sinonimov imen. Večina vrst predstavlja tako imenovane »prave« čmrlje, pri katerih so osebki razdeljeni v tri kaste: matice, delavke in samčke. Nekaj vrst pa je razvrščenih v podrod Psithyrus - zajedavski čmrlji (čmrlji kukavice) -, pri katerih obstojita le dve kasti osebkov: matice in samčki. Zajedavski čmrlji preživijo tako, da zajedajo prave čmrlje: zajedavska Opraševanje paradižnikov s pomočjo čmrljev matica spomladi vdere v gnezdo pravih čmrljev, v katerem so že izlegle delavke, jih zasužnji in zalega svoja jajčeca, delavke pravih čmrljev pa potem vzredijo mlade »kukavice«. V nadaljevanju bomo prave čmrlje povsod, kjer ni dvoumnosti, krajše poimenovali kar kot čmrlje. Pred okrog 58 milijoni let so se pri kožekrilcih že oblikovale skupine, kot jih poznamo danes. Najstarejši najdeni fosil današnjim čmrljem podobne žuželke pa je star okrog 20 milijonov let (zgornji miocen) in so ga našli v bližini mesta Seattle, v državi Washington, ZDA. Podoben je evropskemu čmrlju B. lapidariusu. Čmrlji so pomembni tako za prosto živo naravo kot za gospodarstvo. So nepogrešljivi opraševalci cvetja, rož, grmičevja in drevja. Pri nabiranju peloda in nektarja nehote oprašujejo obiskano cvetje. V naravi se potrebe medonosnih čebel, v nadaljevanju jim bomo rekli kar čebele, in čmrljev glede obiskovanja cvetja dopolnjujejo, čeprav se mnogokrat tudi prekrivajo. Čmrlji se, mnogo bolj kot čebele, usmerjajo le na posamezne vrste rož in drugih cvetnic, Čmrlji, nepogrešljivi, a ogroženi opraševalci cvetja Črmljak pri Čebelarskem centru Slovenije [ „Slovenski ] icebelfirj 6/2019 letnik CXXI 177 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Matica in samček zajedavskega čmrlja Psithyrus campestris, ki zajeda čmrlje B. pratorum, B. humilis in B. pascuorum. Samček B. pratorum,- njegove dlačice so zelo lepih in vpadljivih barv, v naravi se prehranjuje sam. Matica B. pratorum na vijolicah; delavke se od matice razlikujejo le po velikosti, so manjše od nje. so »zaljubljeni« le v določene vrste, različne vrste čmrijev v različne vrste. Narava skrbi, da sta rast in razvoj teh rastlin usklajena z razvojem »pripadajočih jim vrst« čmrijev skozi ieto. Zaradi teh lastnosti čmrijev in pa njihovih telesnih značilnosti, predvsem daljšega riička za srkanje medičine (nektarja), kot ga imajo čebeie, so čmrlji nepogrešljivi opraševaici cvetnic z daijšim vratom cvetov, ki se jim čebeie raje izogibajo. Čmriji pa so tudi odiični opraševaici nekaterih kuiturnih rastiin in zato pomembni za gospodarstvo. Ugotovijeno je biio, da čmriji veiiko uspešneje oprašujejo razne deteije kot pa čebeie; posebej sta biii s tega vidika omenjeni iucerna in rdeča deteija: raziskave na Švedskem so pokazaie, da so čmriji oprašiii do 78 % posejane iucerne in čebeie do 1 %, preostanek so oprašiii drugi opraševaici. V veiikih pokritih rastiinjakih - nasadih - paradižnika, paprike, rdečih jagod in drugih kuiturnih rastiin uporabijajo za opraševanje predvsem čmrije, ki so najcenejši in hkrati najučinkovitejši ter najuspešnejši. V Sioveniji, na Čatežu, so na primer že pred ietom 2000 uvoziii čmrije vrste B. ter-restris in jih namestiii v pokrite rastiinjake s paradižnikom. Dandanes pa je v Sioveniji največji uporabnik čmrijev v ta namen podjetje PARADAJZ d.o.o., ki trži paradižnik pod imenom »Lušt«. Opraševanje je biio in je v vseh primerih zeio uspešno. Nekatere vrste čmrijev živijo tudi visoko v gorah in v večjih strnjenih gozdovih, kjer ni čebei, in so najpomembnejši opraševaici tamkajšnjih rastiin. Čebelarji, poskrbite, da bodo imele čebelje družine dovolj hrane Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si pribiižaie iedišču, višje iežeča mesta pa so biia deiežna tudi snega. Vremensko stanje se tudi kasneje ni izboijšaio, razmeroma nizke temperature Kljub letošnji zgodnji in razmeroma topli pomladi, ki je obetala ugoden začetek pašne sezone in dober razvoj čebeljih družin, pa so nas razmere v preteklih tednih negativno presenetile. Apriia, v času cvetenja medovitih rastiin, ko bi moraie če-beie intenzivno izkoriščati paše, se je pojaviio deževno obdobje, ki je čebeiam onemogočaio izietavanje iz panjev. Na začetku maja je z vdorom hiadnega severnega zraka prišio do izrazite ohiaditve, ob kateri so se temperature ponekod L Čebelje družine morajo ves čas imeti vsaj 7 kg zaloge hrane. in daijša obdobja padavin so vztrajaii tudi v drugi poiovici meseca in negativno vpiivaii na medenje rastiin, izkoriščanje paš in razvoj čebeijih družin. Razvoj družin kranjske če-beie v spomiadanskem času je zeio intenziven, matice obiino zaiegajo in posiedično povečujejo števiio čebei v posamezni družini. Zavedati se moramo, da je buren razvoj čebeljih družin povezan tudi s povečano porabo hrane. Čebeie namreč veiike koiičine medu in cvetnega prahu porabijo za proizvodnjo matičnega miečka in hrane za zaiego. Če vnosa (v Slovenski ] 178 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE hrane zaradi neugodnih zunanjih razmer, ki smo jim priča v zadnjem času, ni, čebele začnejo porabljati zalogo hrane, ki jo imajo v panjih. Ker so te zaloge omejene, močna čebelja družina pa lahko dnevno porabi tudi med 0,5 kg in 0,75 kg hrane, lahko hitro pride do pomanjkanja. Takšna družina lahko v tem času v enem tednu porabi okrog 5 kg zalog in že v kratkem času pride na rob stradanja. Zalogo hrane je zato treba preveriti pogosteje, v pomoč nam je tudi čebelarska tehtnica, nikakor pa se ne smemo zanašati na to, da so bili panji ob zadnjem pregledu pred tednom in več še polni hrane. Pomanjkanje hrane namreč usodno vpliva na razvoj čebelje družine, saj kot odziv na pomanjkanje matica najprej omeji zaleganje, kasneje pa ga tudi prekine. Oboje ima izrazito negativen vpliv na celotno čebelarsko sezono, saj manj zalege v tem času pomeni nekaj tisoč pašnih čebel manj v času kasnejših morebitnih intenzivnih paš. Če se pomanjkanje hrane nadaljuje, čebele najprej zmanjšajo lastno porabo, s tem da zmanjšajo svojo dejavnost znotraj panja. Ko zalog hrane v satnih celicah že zmanjkuje, pa se zatečejo h kanibalizmu in zadnje rezerve hrane dobijo v nepokriti zalegi, ki jo izpijejo. V najhujši stiski se lotijo celo pokrite zalege, kar opazimo kot prisotnost popolnoma razvitih, ne-obarvanih in izpitih telesc mlade zalege na žrelih panjev. Družino, ki je trpela lakoto, lahko s pravočasnim ukrepanjem še rešimo in poskrbimo, da bo preživela, a bo zaradi pomanjkanja čebel za izkoriščanje pašne sezone za nas brez pomena. Če pa ne ukrepamo pravočasno in čebel ne nakrmimo, lahko pride tudi do odmiranja čebel in do propada celotne čebelje družine. Čebelarji moramo poskrbeti, da imajo čebelje družine ves čas na razpolago vsaj 7 kg zaloge hrane. Če zaradi neugodnih zunanjih razmer donosi hrane v panje niso zadostni in se zaloga hrane manjša, je treba hrano v panje dodajati. Za čebele najboljši način je, da jim dodamo medene sate z nastrganimi pokrovčki. Če takšnih satov nimamo, uporabimo sladkorno raztopino v razmerju 1 : 1, ki jo dodajamo zvečer v enakih količinah, kot je negativno stanje na čebelarski tehtnici, oziroma v večjih količinah, če krmimo vsak drugi ali tretji dan. Za krmljenje lahko uporabimo tudi pogače, pri tem pa moramo biti pozorni na dejstvo, da se Sat z zalego in vencem hrane v ustrezno oskrbovani družini čebele pri predelavi pogače bolj izčrpajo in da za njihovo predelavo potrebujejo veliko vode. Ta pa jim je v dnevih, ko ne izletavajo, težko dostopna. Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu, in zakasnitve v razvoju vegetacije lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoj v čebeljih družinah. Razmere, ki smo jim priča, namreč dokaj ugodno vplivajo na njihov razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več, kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoj v čebeljih družinah. Kljub temu da je to za mesec maj ali junij dokaj neobičajno opravilo, saj smo navajeni, da v tem času že pridobivamo prve sadove svojega dela, se moramo zavedati, da s krmljenjem čebeljim družinam zagotovimo preživetje neugodnih časov in ohranimo njihov razvoj. Naj nas pri našem delu vodi modrost, ki jo je zapisal naš rojak Anton Janša, ki pravi, da čebelja družina, ki je enkrat občutila lakoto, ne bo nikoli več dobra čebelja družina, ter poskrbimo, da bodo naše čebelje družine močne in dobro preskrbljene s hrano ter tudi kasneje v sezoni pravilno oskrbovane. Novice iz sveta ZDA I Suzy Spencer je bila lani v času praznova- ! nja svetovnega dne čebel v Sloveniji, kjer je na svoji koži občutila, kako praznično so čebelarji obeležili ta veliki dogodek. Ne samo na 20. maj, ampak tudi v dneh pred njim in kasneje. V Slovenijo pride večkrat, saj izhaja njen rod po materini strani iz naših krajev, čeprav sama ne govori slovensko. Tudi letos bo s skupino čebelarskih prijateljev iz ZDA sredi maja obiskala Slovenijo in jih vodila po programu agencije Aritours po nekaterih naših čebelarstvih. Ker je 20. maj postal svetovni dan čebel po zaslugi slovenskih čebelarjev in ker so v Sloveniji postavili veličasten spomenik kranjski čebeli, predlaga, da postane Slovenija svetovna prestolnica čebel. Na svoji spletni strani je napisala kar deset razlogov za ta svoj predlog. Med dru- f „Slovenski 1 [cebelqrj 7-8/2019 letnik CXXI 179 DELO ČEBELARJA Eugene Makovec, novi urednik American Bee Journala s slovenskimi koreninami Urednikov oče Eugene F. Makovec okoli leta 1950 v Wisconsinu gim je navedla odlično organiziranost slovenskih čebelarjev in njihovo aktivno vlogo na različnih področjih družbenega življenja, ljubezen do čebel, kakršne ni videla nikjer drugje po svetu, čudovito urejene čebelnjake in gostoljubnost ljudi. Na njen članek Slovenia Loves Bees se je odzval Eugene Makovec, ki je s prvim januarjem prevzel urednikovanje revije American Bee Journal od Kirsten Traynor, dotedanje urednice čebelarske revije, ki izhaja že 158 let. Zapisal je, da ima tudi njegov rod po očetovi strani korenine v Sloveniji in da je morda ravno zaradi tega v svojem življenju tako močno vzljubil čebele. Njegov stari oče Matej J. Makovec je bil rojen v Borovnici. Pri 18 letih jo je leta 1889 zapustil in se odselil v ZDA. Njegova stara mati Jožefina Budan je bila rojena v Karlovcu na Hrvaškem, vendar je obiskovala verouk in šolo v Dolenjskih toplicah. V ZDA se je z družino odselila pri svojih 14 letih in srečala Mateja v Iowi, kjer sta se poročila preden sta se preselila v Wisconsin. Stari oče je očitno čebelaril že kot otrok v Sloveniji in potem znova v Wisconsinu. V starosti je zaradi opešanega zdravja opustil čebelarjenje. Eugenov oče je pri 16 letih iz lope znova privlekel opremo in začel čebelariti leta 1941. Urednik Makovec je osmi od desetih otrok in prvi, ki so ga pritegnile čebele, ki jih je prevzel od svojega očeta. Prevedel in priredil Franc Šivic._ Vira: Spencer, S. (2019): Slovenia Loves Bees, American Bee Journal, št. 3, marec 2019, str. 249. Makovec, E. (2019): Eugene Makovec, Our New Editor, American Bee Journal, št. 1, januar 2019, str. 7. Korespondenca z Eugenom Makovcem. Čebelarjeva opravila v juniju dr. Peter Kozmus - Pilštanj V mesecu juniju čebelja družina doseže svoj vrhunec in zato lahko nabere največ medu, seveda če so za to izpolnjeni drugi dejavniki. Naloga čebelarjev je, da skrbimo za optimalno oskrbo čebel, k temu pa morajo svoje dodati tudi vremenske razmere, ki vsaj na začetku letošnje sezone čebelam niso bile naklonjene, saj smo imeli konec aprila in na začetku maja pozebo in pretežno deževno ter vetrovno vreme. Takšne okoliščine so nam pri čebelah povzročile dodatne delo in stroške, saj smo morali čebelam zagotavljati hrano, da niso propadle oz. da so se lahko razvijale. Upam, da se bodo vremenske razmere v nadaljevanju sezone izboljšale in da bodo čebele nadoknadile izgubljen razvoj in kljub temu nabrale viške medu, ki jih bomo čebelarji lahko iztočili. Ob optimalnem razvoju čebeljih družin je v juniju v družinah veliko čebel in naloga čebelarjev je, da jih čim bolje Narejenci na novi lokaciji zaposlimo. Pri tem moramo budno spremljati njihov razvoj, ki je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer. Če je v naravi prisotna obilna paša, imajo čebele z nabiranjem in shranjevanjem dovolj dela, čebelarji pa jim moramo zagotavljati le dovolj prostora za shranjevanje. Tudi med glavnimi pašami moramo skrbeti, da so čebele zaposlene. Zagotavljati jim moramo predvsem dovolj prostora in delo. Delo jim lahko zagotovimo na različne načine, med kateri- (v Slovenski ] 180 [cebelbrj 7-8/2019 letnik CXXI DELO ČEBELARJA E M O Zasilni matičniki, ki jih moramo odstraniti ob formiranju »štarter družine«. mi je zelo razširjena praksa odvzemanja pokrite zalege in dodajanja satnic v gradnjo. Med glavnimi opravili v tem mesecu so: točenje medu, preprečevanje rojenja, zmanjševanje števila varoj z apiteh-ničnimi ukrepi, delanje narejencev in ometencev ter vzreja in zamenjava matic. V našem čebelarstvu si v juniju prizadevamo za ohranitev živalnosti čebeljih družin na višku, da čebele morebitno pašo na lipi in kostanju pričakajo čim bolje pripravljene in da jo čim bolje izkoristijo. Večinoma v tem mesecu opravim le en pregled družin. Pri tem sem pozoren na splošen razvoj čebel in na količino zalege in po njej sklepam glede kakovosti matic. Če družina ni razvila primerne živalnosti, si panj označim, da bom matico v tem ali v naslednjem mesecu zamenjal. Če ugotovim, da obstaja možnost, da družina preide v rojilno razpoloženje, v našem čebelarstvu delamo narejence. S tem čebelam zagotovim dodaten prostor in delo. Izdelava narejencev Narejence lahko izdelujemo na več načinov, med katerimi sta najbolj razširjeni izdelavi iz ometenih (suhih) čebel, ki jih namestimo na satnice, in izdelava s sati s pokrito zalego in čebelami. Sam uporabljam predvsem ta način. V ta namen uporabljam 9-satne panje, v katere dodam dva sata pokrite zalege s čebelami in en sat na katerem sta cvetni prah in med s čebelami. Družinam v sredino sata z zalego pritrdim zrel matičnik. Narejence imam zaprte do naslednjega večera, ko jih namestim na njihovo mesto in jim odprem žrela. Pri tem si prizadevam, da jim prepeljem na novo lokacijo iz katere se pašne čebele ne vračajo v osnovni panj in bodo zato hrano iz okolja zagotavljale hovi družini. V primeru, da narejencev ne prepeljem na novo lokacijo, V primeru, da tudi v juniju čebele ne bodo imele paše in dotoka hrane v panj je potrebno nadaljevati s krmljenjem, čebeljih družin, da se vzdržuje minimalno zalogo hrane v družini Rojenje je naravni način razmnoževanja čebeljih družin. se v staro družino vrnejo vse pašne čebele. Narejenec je tako v prvih dneh brez pašnih čebel. Tem družinam zato dodam po tri litre sladkorne raztopine. Ko jo porabijo (približno v enem tednu), ima družina že dovolj pašnih čebel, da se lahko sama oskrbuje s hrano iz okolja. Vzreja matic Mesec junij je tudi najprimernejši mesec za vzrejo matic. V okolju je dovolj hrane in čebele zato hitreje sledijo delu, ki jim ga dodelimo. Sam matice vzre-jam s klasično metodo precepljanja ličink, lahko pa izberemo tudi katero od drugih metod, ki nam glede na način čebelarjenja bolj odgovarja. V nadaljevanju opisujem preprost način vzreje, ki je primeren za vzrejo manjšega števila matic. Najprej moramo iz nadpovprečne čebelje družine odstraniti matico in po enem tednu opraviti pregled in pri tem odstraniti vse zasilne matičnike, ki jih je družina naredila. Na ta način dobimo družino, ki nam bo iz mlade zalege samostojno zgradila matičnike, zato takšno družino imenujemo »štarter družina«. Medtem v družino, ki ima najboljše lastnosti (izredno mirna, nadpovprečen donos, odličen čistilni nagon, sprejemljive morfološke lastnosti), v sredino gnezda vstavimo zgrajen sat, da ga matica zaleže. Naslednji dan ta sat, brez čebel, prestavimo v »štarter družino«, kjer nam bodo mlade čebele na njem izdelale več kot deset matičnikov. Razvoj matičnikov spremljajte in jih pravi čas vstavite v brezmatične družine ali v narejence. Lahko jih vstavite tudi v plemenilčke, kjer se bodo mlade matice oprašile, da boste potem oprašene vstavljali družinam. Pri tem uporabite le najboljše matičnike, ki jih ločite predvsem po velikosti. Če za vzrejo matic nimate časa, volje ali znanja, priporočam, da matice nabavite pri odobrenih vzrejevalcih, ki v selekcijo matičarjev skupaj s strokovnimi službami vlagajo veliko energije in znanja. Pri nakupu naj vam ne bo glavni kriterij cena, ampak tudi selekcijski rezultati, ki jih vzreje-valci dosegajo. Objavljeni so bili v prejšnji številki SČ-ja. Zavedajte se, da je kakovostna matica osnovni pogoj za zdravo in močno čebeljo družino, od katere bomo lahko pričakovali dobre gospodarske rezultate. f „Slovenski 1 [ cebelo rJ 6/2019 letnik CXXI 181 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Letos smo praznovali v Ravnah na Koroškem Čebelji roj se je letos ustavil v Ravnah na Koroškem, kjer smo praznovali 17. čebelarski praznik in 2. svetovni dan čebel. Občina Ravne na Koroškem in ČZ Koroške sta v sodelovanju s ČZS organizirali ponovno nepozaben dan. Dan, ki je namenjen čebelarjem, da se poveselijo in družijo in mogoče dajo čebelarske probleme malo na stran, čeprav jih ni malo, sploh v tem mesecu maju, ko nam vreme res ne prizanaša. Koroški čebelarji so se zelo potrudili, da smo se v njihovem okolju počutili domače. Čebelarski praznik se je začel že z dopoldansko čebelarsko tržnico, na kateri se je predstavilo kar nekaj izdelovalcev domače obrti. Slovesnost ob čebelarskem prazniku in praznovanju svetovnega dne čebel se je začela ob 11. uri s slavnostnim mimohodom čebelarskih praporov, ki tej prireditvi dajo en svoj pečat, ker so tako številčni. Ni lepšega kot pogled na več kot I30glavo množico praporov, ki zakorakajo na prireditveni prostor. Kot prvi je občinstvo nagovoril domači čebelar in vodja organizacijskega odbora g. Ludvik Kordež, ki je vse navzoče pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje na Koroškem. Besedo je nato predal predsedniku Državnega zbora RS mag. Dejanu Ži-danu, ki je na kratko povzel prehojeno pot do svetovnega dne čebel. Tudi župan dr. Tomaž Rožen je z navdušenjem opazoval I500glavo množico, ki je sedela v šotoru, in s ponosom povedal, da je vesel tako velike množice ljudi v svoji občini. Zatem je imela svoj govor ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, ki je poudarila sodelovanje države s ČZS in navedla tudi nekaj projektov, ki še čakajo na svojo realizacijo. Na sami prireditvi sta nas pozdravila tudi gost iz Bangladeša, g. Tipu Munši, član parlamenta in minister za trgovino Ljudske republike Bangladeš, ter gost iz Avstrije g. Josef Plank, generalni sekretar in namestnik zvezne ministrice za trajnostni razvoj in turizem Republike Avstrije. Oba sta poudarila dobro meddržavno sodelovanje. Dr. Peter Kozmus, podpredsednik in v. d. predsednika Apimondie, je vse navzoče pozdravil in opomnil na pomen svetovne organizacije Apimondie in praznovanja svetovnega dne čebel. Ko je kot zadnji na oder stopil predsednik g. Boštjan Noč, pa je zavladala v šotoru popolna tišina in prisluhnili smo odličnemu govoru, ki ga je ves čas spremljal aplavz. In na koncu je tudi povedal, kako ponosen je, da je predsednik najboljših čebelarjev na svetu. Posebna pozornost je bila tudi to leto namenjena promociji medu vključenega v sheme kakovosti. Kot na vsakem prazniku do sedaj se je tudi letos kuhal medeni kotliček in nagrada za najboljši medeni kotliček je letos pripadla ČD Ljutomer (recept objavljamo v tej številki SČ-ja). ČZD Pomurje je zasedlo 2. mesto, 3. mesto pa je pripadlo ČZ Koroške. Praznovanje se je nadaljevalo še v pozno popoldne. Nekateri so se zavrteli ob zvokih dobre glasbe, drugi pa so se prepustili druženju in seveda izmenjavi mnenj ... čebelarskih seveda. Prehodni prapor je odšel v občino Dolenjske Toplice. Prevzel ga je g. Tone Andrejčič, predsednik ČD Straža Dolenjske Toplice. Torej, naslednje leto se srečamo na Dolenjskem na 18. čebelarskem prazniku in praznovanju 3. svetovnega dne čebel. Organizatorjem na Koroškem pa iskrena hvala za organizacijo 17. čebelarskega praznika in 2. svetovnega dne čebel. Barbara Dimc, tajnica ČZS (v Slovenski ] 182 [ČEBELA rJ 6/2019 letnik CXXI IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Simpozij in slavnostna akademija ob 100-letnici čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče 9. marca 2019 so v Čebelarskem centru Slovenije obeležili slavnostni jubilej, 100. obletnico delovanja petih čebelarskih društev, in sicer Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče, vsa iz nekdanjega sodnega okraja Brdo pri Lukovici. Predstavniki vseh petih društev so združili svoje moči in pripravili simpozij ter slavnostno akademijo, kjer so predstavili skupni zbornik. V njem so opisali zgodovino in delo vsakega društva posebej in predstavili vse aktivne čebelarje z njihovimi čebelnjaki. Na vprašanje, zakaj ravno teh pet čebelarskih društev, je predsednik pripravljalnega odbora 100-Ietnice Peregrin Ine Stegnar dejal: »Našli smo spisek članov čebelarske podružnice za Brdski sodni okraj na Krtini, ki so bili prisotni na prvem ustanovitvenem zboru. Pred tremi leti smo povabili člane iz omenjenih društev, se sestali in ustanovili pripravljalni odbor. Na 17. rednih sejah in eni izredni smo s skupnimi močmi pripravili zbornik z naslovom 100 Iet organiziranega deIovanja čebeIarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče.« V organizacijo simpozija, ki je potekal dopoldne, sta bila najbolj vpeta Andrej Jus, predsednik ČD Domžale, in Mitja Nakrst, predsednik ČD Lukovica, ki je prevzel vlogo mode-ratorja. Na simpoziju se je zvrstilo pet predavanj. Uvodno predavanje je biIo namenjeno poudarkom zgodovine čebelarstva. Matej Kotnik, nekdanji župan Občine Lukovica, član pripravljalnega odbora in ČD Lukovica, je v uvodu dejal: »Nismo govorili le o zgodovini, temveč tudi o dilemah in izzivih prihodnosti. Čebele ves čas opozarjajo na ekologijo in so zelo povezane s človekom. Človek je povezan z mnogimi stvarmi, poleg kemije tudi z intenzivnim kmetovanjem. Iz tega sledi, da bo morala stroka, ki je razvijala intenzivno kmetijstvo, več svoje pozornosti namenjati ohranjanju raznovrstnosti ekosistema.« Za njim je prof. dr. Janko Božič zbranim predstavil pomembne razIike med čebeIarjenjem pred 100 Ieti in danes. DaIjše obdobje pa je čebeIarstvo prisotno v sIovenski Ijud- Slavnostna akademija v Čebelarskem centru Slovenije Sedanji predsedniki čebelarskih društev Mitja Nakrst, Marjan Koderman, Irena Urbanija, Peter Uršič, Andrej Jus (od leve proti desni) ski in kulturni dediščini. O ljudskih izročilih je kot tretja podrobneje o tem spregovorila profesorica in kulturna publicistka Dušica Kunaver. Zanimive statistike izhajajo iz primerjav med čebelarji doma in po svetu. Prof. dr. Aleš Gregorc je pojasnil, da se je od leta 1969 povečalo število čebeljih družin, samo v Evropi jih je bilo leta 2017 kar 17 milijonov oziroma tolikšno število panjev. Zadnje predavanje Antona Komata je bilo namenjeno razmisleku, kaj moramo kot čebeIarji posamezniki in družba postoriti, da ohranimo in razvijamo takšno okolje, da bo lahko čebela uresničevala svoje poslanstvo. Stanje v naravi se nenehno spreminja, obenem pa je pretresljivo dejstvo, da smo v zadnjih letih izgubili med 55 in 60 % vseh metuljev in insektov po Sloveniji. Žlahtnim spremljevalkam slovenske kulture in vsem svojim predhodnikom so se pred začetkom popoldanske sIavnostne akademije pokIoniIi predstavniki vseh društev. Položili so venec pred Slaparjevo hišo v Lukovici, v kateri je bila točno 9. marca 1919 ustanovljena Čebelarska podružnica za Brdski sodni okraj. Na slavnostni akademiji, ki je potekala v dvorani Antona Janše v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu, so se poleg Godbe Lukovica predstavili tudi Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije, otroška foIkIorna skupina DoIsko, soIist Peter Pirnat in njegova soproga Klavdija s klavirsko spremljavo, igralec Marjan Kurent iz Doba, Citrarska skupina društva Lipa - Univerze za tretje živIjenjsko obdobje ter KIapa Sidro. Zbrane je v sIavnostnem govoru nagovoriIa prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja, predstojnica katedre za agrometeoroIogijo na Biotehniški fakuIteti v Ljubljani in članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja v Ženevi. PozdraviIa je organizacijo simpozija, i _ Slovenski | čebela rj 6/2019 letnik CXXI 183 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Slavnostna govornica akademije prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj saj se bodo le prek pospešenih strokovnih izobraževanj čebelarjev povečale možnosti, da bomo lahko nastale težave uspešno odpravljali. Po njenih besedah bo namreč prilagajanje čebelarjenja na novo podnebje neizbežno: »Čas, ki ga živimo, ni več ugoden. Ne za ljudi ne za čebele. Leta, ki prihajajo, bodo za mnoge čas bolečih sprememb. Čas življenja prek svojih zmožnosti od virov, sposojenih od prihodnosti naših mladih, se končuje. Nastopiti bo moral čas, ko bomo o naravi morali razmišljati drugače. Čas, ko bomo upočasnili zunanjo rast in jo postopoma zamenjali z notranjo rastjo.« Čebelarski center Slovenije je v sklopu živahnega celodnevnega dogajanja obiskalo 300 gostov. Med njimi so bili poslanka in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, član Evropskega parlamenta in nekdanji predsednik ČZS Lojze Peterle, županja Občine Lukovica Olga Vrankar, župani okoliških občin ter mnogi drugi predstavniki ustanov, ki delujejo v štirih občinah, iz katerih prihaja pet čebelarskih društev. Eden tistih, ki je že več kot 40 let aktivno vpet v čebelarstvo, je evropski poslanec Lojze Peterle. Po dogodku je izrazil hvaležnost ob povabilu na obletnico: »Organizatorji so stopili skupaj, pridno kot čebele, in pripravili izvrsten dogodek. Danes je v čebelarstvu drugače, kot je bilo v preteklosti. Poklic je veliko bolj zahteven in od čebelarja zahteva večje poznavanje bolezni, okolja, nenehno izobraževanje in odgovornost do narave.« Po njegovem mnenju je slovensko čebelarstvo v vzponu: »Čebelarji gradijo na tistem, kar smo postavili predhodniki. Opazita se kreativnost in inovativnost. Imamo čedalje več šolskih čebelnjakov in mentorjev, zato se za prihodnost in ohranjanje čebel med mlajšimi generacijami ni treba bati.« Naj medi še naslednjih sto let! Povzel in priredil MB Vir: Smrkolj L. (2019): Čebele združujejo in povezujejo. Rokovnjač, št. 3, marec 2019, str. 12-13. Medena kraljičina župa Na 17. čebelarskem prazniku v Ravnah na Koroškem je letos že tradicionalno potekalo tekmovanje v medeni kulinariki, tako imenovano tekmovanje v kuhanju medenega kotlička. Prehodni kuharski pokal je prejela zmagovalna ekipa iz Čebelarskega društva Ljutomer pod vodstvom gospe Viktorije Dundek. Pri nastajanju zmagovalne jedi leta 2019, »medene kraljičine župe«, kot so poimenovali juho, pa so sodelovali še: ga. Jožica Bratinščak, ga. Zinka Vogrinec in g. Janče Gartner. Zmagovalno jed si lahko pripravite tudi sami. ¥ ar*» ¥ SESTAVINE ZA 12 OSEB: 2 kg piščančjega fileja, 2 kg krompirja, 40 dag korenja, 1 kg graha, 1 kg stročjega fižola, mala žlička sladke rdeče paprike, 0,5 l sladke smetane, 2-3 žličke moke, sol, poper, začimbe po okusu, 2 dl akacijevega ali ajdovega medu. PRIPRAVA: Piščančje meso narežemo na koščke in ga podušimo na olju. Dodamo prav tako na koščke narezan krompir in korenje. Ko vse skupaj porumeni, dodamo žličko sladke rdeče paprike in zalijemo z mrzlo vodo. Ko sta krompir in korenje napol kuhana, dodamo še grah in stročji fižol. Solimo po okusu, prav tako dodamo še poper in druge začimbe po okusu. Sladki smetani dodamo dve žlički moke, mešamo toliko časa, da ni grudic. Vsebino z metlico vmešamo v juho, ki ne vre. Počakamo, da zavre, in na koncu dodamo med. Dober tek vam želijo ljutomerski čebelarji. Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Avtorica recepta: Viktorija Dundek Vpis v tečaj apiterapije Vpis v 110-urni tečaj apiterapije I poteka od 1. marca do predvidoma 20. oktobra 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest (predvidoma 40 udeležencev). Tečaj se začne v soboto, 19. oktobra 2019. („Slovenski} 184 [ČEBELO rJ 6/2019 letnik CXXI Predavanja bodo potekala v Mariboru ob sobotah in nedeljah po vnaprej pripravljenem urniku. Tečaj je namenjen zdajšnjim ali prihodnjim članom Sekcije apiterapevtov Slovenije. Pogoji za vpis so končana srednješolska izobrazba in čebelarsko predznanje. Informacije o usposabljanju, prijavnico in urnik lahko najdete na spletni strani www.czdm.si v rubriki Izobraževanja. Za vse dodatne informacije nam lahko pišete na zve-za@czdm.si ali na tajnistvo@czdm.si Sekcija za apiterapijo Slovenije, ČZD Maribor OBVESTILA ČZS Pobuda ČZS za projekt »nagrada ZLATA ČEBELA« že v fazi uresničitve! Projekt svetovni dan čebel potrebuje »nadaljevanje«, zato se mi je porodila ideja, da Slovenija vsako leto podeli prestižno nagrado (po vzoru Nobelove nagrade) ZLATA ČEBELA najbolje izvedenim projektom s področja čebelarstva na svetu. Predvsem v smislu izvrševanja resolucije o svetovnem dnevu čebel. Organi ČZS so moj predlog takoj podprli in iskali smo podporo v državnem vrhu. Verjel sem od pobude naprej, da je pobuda uresničljiva in da preko te nagrade svetovni dan Pobuda za obvezno označevanja porekla medu Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je podprla pobudo ČZS, ki je del programa ČZS in v katerem smo zapisali »s trga pregnati med, ki ni med, in v celi EU doseči, da mora ves med biti označen s točno državo porekla«. Sprejete dopolnitve pravilnika o zatiranju hude gnilobe V ponedeljek, 15. aprila 2019, je v prostorih MKGP-ja potekal sestanek delovne skupine za pripravo sprememb pravilnika o hudi gnilobi. Na sestanku so bile sprejete dopolnitve Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium). Te bodo omogočale hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo, zmanjša- Okrogla miza o pridobivanju in uporabi cvetnega prahu Vabimo vas, da se nam pridružite na okrogli mizi o pridelavi in uporabi cvetnega prahu osmukanca. Okrogla miza bo potekala v petek, 21. junija čebel lahko dobi dodatno težo, Slovenija pa še večjo prepoznavnost! Podpora je prišla z vseh strani, vesel sem, da je MKGP že storilo konkretna dejanja - za kar gre vodstvu ministrstva in vsem drugim ZAHVALA! Vlada je tako sprejela v okviru načrta aktivnosti Vlade RS za projekt svetovni dan čebel do leta 2022 tudi: »Nagrada zlata čebela. Ena od pomembnejših aktivnosti, ki bo potekala na svetovni ravni, je tudi podelitev nagrade 'zlata čebela'. Po predlogu bi Slovenija, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, podeljevala nagrado 'zlata čebela', ki bo namenjena inovativnim projektom v svetu, v smislu varovanja čebel in divjih opraševalcev, ki bistveno pripomorejo k prehranski varnosti, trajnostnemu kmetijstvu ali biotski raznovr- »Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v zadnjem letu izpeljali več aktivnosti... Med drugim je ministrstvo Evropski komisiji predlagalo spremembo evropske direktive o medu in uvedbo obveznega označevanja mešanice medu po poreklu oziroma izvoru. To je zelo pomembno tudi za zaščito pridelovalcev medu v posameznih državah članicah,« je pojasnila ministrica Pivec. Aleksandra Pivec, hvala! Vemo, da le tveganje za nastanek te bolezni in omogočale boljše izkoriščanje čebeljih paš. Sprejete dopolnitve tako natančno določajo časovni okvir izdaje odločbe uradnega veterinarja ob potrditvi bolezni, čas za obvezen kontrolni klinični pregled čebel v čebelnjaku in druge ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka. Z nalogo preprečevanja ponovnih izbruhov hude gnilobe čebelje zalege v istem čebelnjaku je predpisana oddaja drobirja iz vseh naseljenih panjev v laboratorijsko preiskavo na prisotnost spor povzro- 2019, z začetkom ob 16. uri v Prilesju 3a pri Velikih Laščah. Tokrat bomo na okrogli mizi, ki bo potekala v obliki praktičnega prikaza, poudarili izzive pri pridobivanju cvetnega prahu v notranjih osmukalnikih, spregovorili pa bomo tudi o uporabi cvetnega prahu. Svojo dobro prakso pri pridelavi stnosti in varovanju okolja. Nagrada, ki bo imela pravno podlago v Zakonu o kmetijstvu, se bo podeljevala v dveh ali treh različnih kategorijah, podrobne kriterije za podelitev nagrade bodo pripravili eksperti. Prejemniki nagrade bodo prejelifinančno nagrado v višini 30.000 EUR. Predlog je, da bi prejemnike nagrade izbral mednarodni strokovni odbor, podelil bi jo predsednik Republike Slovenije predvidoma 20. maja, ko obeležujemo svetovni dan čebel. Prva podelitev nagrade se načrtuje v letu 2021, ki je leto predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU.« Boštjan Noč, predsednik ČZS Vir: www.vlada.si/medijsko_sredisce/sporoci-la_zajavnost/sporocilo_zajavnost/arti-cle/30_redna_seja_vlade_rs_62520/. nas čaka težka pot do realizacije cilja. ČZS bo poskušala dobiti pisno podporo predlogu čim več čebelarskih organizacij, in to bo ena osrednjih nalog vodstva ČZS, da s kongresa Apimondie v Kanadi prinesemo čim več pisnih podpor! ČZS po čebelarski, ministrstvo po politični poti ... in uspelo nam bo! Boštjan Noč, predsednik ČZS Vir: www.mkgp.gov.si/si/medijsko_sredi-sce/novica/10433. čitelja hude gnilobe čebelje zalege. V pravilniku je uveden status čebelnjaka v prometu, ki bo omogočal zapustitev kužnega kroga v primeru negativnega kliničnega pregleda. Status čebelnjaka v prometu bo lahko pridobil vsak čebelar prevoznik, ki bo enkrat letno na začetku leta (spomladi) oddal drobir iz vseh naseljenih panjev, ki so namenjeni za promet, v laboratorijsko preiskavo na prisotnost spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege (Paeniba-cillus larvae). Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ in uporabi cvetnega prahu nam bo predstavil gospod Branko Borštnik. Prosim, da se vsi, ki se okrogle mize nameravate udeležiti, zaradi lažje organizacije predhodno prijavite na e--naslov: natasa.lilek@czs.si. Vljudno vabljeni! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ („Slovenski 1 [cebelprj 6/2019 letnik CXXI 185 OBVESTILA ČZS Sklepi s sestanka MKGP-ja s predstavniki čebelarjev na temo pašnih redov 19. marca 2019 je na MKGP-ju potekal sestanek s predstavniki čebelarjev na temo pašnih redov. Sestanek je bil sklican na pobudo predstavnikov čebelarjev (profesionalnih, prevaževal-cev in ČZS) in sklepa s sestanka pri ministrici 1. marca 2019. Na sestanku so različne skupine čebelarjev in predstavnikov ČZS predstavile svoja stališča, predloge in poglede na trenutni sistem registracije čebelnjakov Čebelarski klobuk, ki bo olajšal preglede čebeljih družin Na ČZS se je porodila ideja, da se izdela čebelarski klobuk, ki bo olajšal delo pri pregledih čebeljih družin. Vemo, da imamo čebelarji v čebelnjakih vedno problem s svetlobo, ko pregledujemo čebelje družine. Starejši čebelarji, čebelarji začetniki in tudi otroci v čebelarskih krožkih pa imajo tudi problem iskanja mladih jajčk v satnih celicah. Tako je bila ideja, da se in izvajanja čebelarskih pašnih redov. Predstavniki UVHVVR in MKGP--ja so podali pojasnila glede delovanja obstoječega sistema in nekaterih pravnih podlag, ki jih bo treba pri spremembi sistema upoštevati. Poudarjeno je bilo, da v temeljne pravice rejcev/čebelarjev ne moremo posegati (pravica do čebelarjenja), zato nekateri predlogi ne bodo izvedljivi. Sprejeti so bili trije sklepi: 1. Izražena je zahteva kritične presoje obstoječih pravil umeščanja čebel v prostor, zlati začasnih premikov (začasni čebelnjaki in izdela klobuk, ki bo imel nameščen vir svetlobe in povečevalo. K ideji je pristopil g. Miha Kunstelj. Prvi prototip ste si lahko ogledali na ApiSloveniji 2019. Sledila so testiranja različnih povečevalnih stekel kot tudi različnih svetilk. Sedaj sta ugledala luč sveta čebelarski klobuk s svetilko in povečevalnim steklom in tudi čebelarski klobuk samo s svetilko, ki bosta marsikateremu čebelarju olajšala preglede čebeljih družin. Več informacij dobite pri g. Kunstlju. Tomaž Samec in Miha Kunstelj stojišča), po mnenju nekaterih tudi čebelnjakov. 2. Predlagano je, da se spremeni tudi pašnina (opcija uvedbe pavšala na stojišče). Pašnino v smislu povračila stroškov bo treba urediti v ZŽiv-u, saj gre za zakonsko materijo (zdaj ureja pravilnik), če bo to seveda pravno sploh izvedljivo. 3. Vsi udeleženci se strinjajo, da kataster čebelje paše in službo za napoved medenja potrebujemo še naprej. Povzel Aleš Bozovičar, vodja ONS Strokovna razprava o izvajanju selekcije v čebelarstvu Letos bomo strokovno razpravo z naslovom Izvajanje selekcije v čebelarstvu organizirali na sedežu ČZS. Razprava se bo odvijala v četrtek, 6. junija 2019, ob 17. uri. Vabljeni ste čebelarji kot tudi vzrejevalci matic, saj vsi skupaj sodelujemo pri ohranjanju in čistosti naše kranjske čebele. Program dogodka: 1. Uvodni pozdrav. 2. Predstavnik KIS-a, g. Peter Podgoršek, bo predstavil poglede oz. povezavo genetike in čebelarstva. 3. Predstavnik ČZS, g. Tomaž Samec, bo predstavil izvajanje ana- liz kubitalnega indeksa za kranjsko čebelo. Vljudno vabljeni na dogodek, saj boste prejeli nova znanja s področja čebelarstva in si razširili svoja obzorja o kranjski čebeli. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ NOVO - izdelki iz lesa s čebelarskimi motivi Obveščamo vas, da imamo na za darilo ob vsaki priložnosti. Vse tel.: 01/729 61 00 ali na e-naslovu: Čebelarki zvezi Slovenije v ponud- izdelke si lahko ogledate tudi v e- ines.zunic@czs.si. bi nove lesene izdelke, ki so odlični -trgovini. Naročila sprejemamo na Tajništvo ČZS Leseni metuljček: 21,96 EUR, leseni magnetki: 4,27 EUR, leseni uhani: 4,88 EUR, leseni obeski za ključe: 4,88 EUR, lesena igra čebelica: 30,50 EUR (v Slovenski ] 186 [cEBELBRJ 6/2019 letnik CXXI OBVESTILA ČZS Seminar Slovenske čebelarske akademije Slovenska čebelarska akademija bo 29. junija 2019 organizirala prvo izobraževanje za zainteresirane skupine v Sloveniji na temo osnove vzreje matic. Izobraževanje je namenjeno prvi generaciji čebelarjev, ki si želijo svoje znanje nadgraditi po programu SČA. Po končanem izobraževanju udeleženci prejmejo potrdilo. Izkoristite edinstveno priložnost kratkega, enodnevnega izobraževanja po promocijski ceni kotizacije: 40 EUR na osebo. Število udeležencev je omejeno. Spletne prijave zbiramo do 15. junija oziroma do zasedbe prostih mest na povezavi: https://sca.kis.si/prijava/. Izobraževanje bo potekalo v Višnji Gori in bo zajemalo teoretični del v dopoldanskem času in praktični del v popoldanskem času. Slovenska čebelarska akademija Podatki o gibanju tehtnic od 21. 4. 2019 do 20. 5. 2019 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje - Kot -1,3 N medilo Bohor - Planina pri Sevnici -6,1 N medilo Braslovče -5,4 N medilo Brežice -4,3 N medilo Centiba - Lendava 2,5 Oljna ogrščica, začetek akacije Cinžat - Lovrenško Pohorje -5,2 N medilo Dekani - Koper -1,0 N medilo Dolenjske Toplice -7,4 N medilo Ilirska Bistrica -6,2 N medilo Izlake - Zagorje -3,3 N medilo Kanalsko -3,4 N medilo Kojsko - Podsabotin -1,4 N medilo Kostanjevica na Krki - Gorjanci -6,1 N medilo Kozarišče - Loška dolina -6,1 N medilo Kozjak - Radlje -3,6 N medilo Kranjska gora -7,9 N medilo Kresnice - Kresniški vrh -6,2 N medilo Krim - Kurešček -3,3 N medilo Ljubljana - mesto -7,9 N medilo Ljubljansko barje -6,2 N medilo Ljutomer 1,8 Začetek akacije Lukovica - Prevoje -2,0 N i medilo Mali Bakovci 3,0 Oljna ogrščica, začetek akacija Malič - Laško -6,8 N i medilo Menišija - Logaška planota -8,3 N medilo Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Metlika - Bela krajina -7,4 N medilo Murska Sobota - učni čebelnjak 3,1 Oljna ogrščica, začetek akacije Oplotnica - Slovenska Bistrica -5,0 N medilo Podčetrtek - Pristava -1,6 N medilo Podstenice - Kočevski rog -7,7 N medilo Pokojišče - Ljubljanski vrh -6,3 N medilo Polhov Gradec - Podreber -6,4 N medilo Poljane - Raca gora -5,6 N medilo Poljanska gora - Bela krajina -4,4 N medilo Prebold - Vransko -2,0 N medilo Ravne - Šoštanj -6,5 N medilo Ribniško Pohorje -2,9 Ni medilo Ruško Pohorje - vrh -2,7 Ni medilo Šempeter - goriško -2,0 Ni medilo Šenčur - Kranj -4,1 Ni medilo Šentjanž - Mokronog -5,9 Ni medilo Sevniško - Krško -5,0 Ni medilo Slovenske gorice - Lenart -3,0 Ni medilo Šmarje pri jelšah - Šentjur -1,7 Ni medilo Travna gora - Velika gora -3,0 Ni medilo Trnovski gozd -9,5 Ni medilo Veliki Boč - Kozjak -5,8 Ni medilo Zavrč - Haloze -4,8 Ni medilo Zreško Pohorje - Zreško Pohorje -2,6 Ni medilo Žužemberk -7,0 Ni medilo („Slovenski 1 [cebelprj 6/2019 letnik CXXI 187 OBVESTILA ČZS Urnik usposabljanj v juniju Datum Čas Tema 3. jun. 16.00 Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; Ugotavljanje varoj pri čebelah; praktično izobraževanje* Izvajalec mag. Vida Lešnik Žvikart, Dravče 8, Vuzenica Lešnik 041/645 792 Kraj 4. jun. 16.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov, 2. del: Varoza čebel; praktično izobraževanje* Alenka Jurič Čebelnjak ČD Vojnik, Cesta talcev 51, Vojnik ga. Jurič 041/900 005 4. jun. 17.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično izobraževanje* Lucija Žvokelj G. Vodičar, Bruhanja vas 30, Videm -Dobrepolje ga. Žvokelj 041/650 158 5. jun. 17.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah - praktično izobraževanje* Suzana Skerbiš učni čebelnjak OČD Koper, Hrastovlje, Črni Kal ga. Skerbiš 041/645 763 10. jun. 16.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja** Franc Šivic Gasilski dom Velike Lašče g. Borštnik 031/336 905 17. jun. 17.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja** Franc Šivic Čebelarski center Slovenska Bistrica, g. Repič Zgornja Bistrica 1, Slovenska Bistrica 031/484 527 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). ** Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si • Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Čebelja paša Rok za oddajo Naslov za oddajo pisne vloge Informacije Postojna gozd 15. 6. 2019 ČD Postojna, Kalistrova 6a, 6230 Postojna g. Milharčič 041/492 852 Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 GJ PANJ -za prehod iz AŽ v NAKLADNO Čebelarjenje ('prednosti an^kog^ satiiika"). - primeren za ZAČETNIKE (kompatibilen z LR in DB nakladami, enostavno rokovanje, hranjenje in zdravljenje čebel), - KVALITETNA IZDELAVA (rogljičeni spoji, kvaliteten smrekov les}, - MOŽNOST DOSTAVE. ^ ^ ^ VJ W Vh Srio] 'J s^lrfsl I ■ j Mizarstva ^5/rt/tfr" fn^mm t*S»s Panje tzdtelufomo po načrtih In % sodelavafijHn z unlv. dipl. Inl_ Ivanom Jurfcavlčc-m. www.cebelar.net NA ZALOGI: Za več informacij pokličite: 041 222 665 PANJI AZ NAKLADNI AŽ PANJI SATNIKI (ZBITI IN NEZBITI) PANJI LR POGAČE - HONEY BEE PRO IZOLACIJSKA PENA DRUGA ČEBELARSKA OPREMA Medom d.0.0., Dolnja Bitnja 19 a, 6255 Prem (v Slovenski ] 188 [cebelbrJ DOLINŠEK MARJAN S.P., IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME, MD OPREMA OttTukt/iilirl, kntari f* pUtrU/t. Gladež 27 1411 Izlake moti: 041 985 313 t0t.: 05 973 05 pO T 5 uri e-matkdolinsek. marjan@gmail.com Pri nas izdelujemo dve velikosti ometalnikov in sončne topilnike iz nerjavne ptoČBvine po ugodnih cenah. 6/2019 letnik CXXI OGLASI Mali oglasi ODDAM Čebelnjak na mirni in lepi lokaciji na Gorenjskem, z nekaj čebeljimi družinami, tel.: 041/497 249. Ajdo, kranjsko sivo, primerno za seme ali moko, tel.: 041/657 533. Cvetni prah z neokrnjenih bregov Kozjanskega, svež ali sušen, tel.: 041/215 281. Cvetni prah, zamrznjen po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Cvetni prah oljne ogrščice, sveže zamrznjen, ter rabljene AŽ-panje za simbolično ceno, tel.: 040/249 323. Kakovosten letošnji cvetni prah, posušen ali svež, očiščen, iz Gorenjske, možen osebni prevzem ali po pošti, tel.: 040/957 885. Propolis - granulat ter kovinske emajlirane sode za med 200 l, tel.: 031/615 927. Akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev in gozdni med ter svež letošnji matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Cvetlični in lipov med, tel.: 031/651 378. Lipov med, SMGO, v kozarcih ali 40-kg sodih, ter družine na 7 AŽ-satih, z lanskimi maticami (Ljubljana), tel.: 041/250 200. Cvetlični in gozdni med ter ome-teni roji z matico, tel.: 041/385 620. Kakovosten akacijev, cvetlični in kostanjev med lastne pridelave, v kozarcih ali sodih, tel.: 041/645 433. Močne čebelje družine na AŽ--satih s kakovostnimi lanskimi maticami (Gorenjska), tel.: 031/472 560. Dve družini na 1/1 LR-satih, lahko s panjem, ter tri družine na AŽ-satih, lanska matica (okolica Ivančne Gorice), tel.: 040/838 956. Tri družine na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami in nekaj 10-sa-tnih AŽ-panjev (okolica Ptuja), tel.: 040/269 204. Čebele na LR 1/1 ali 2/3 satih z lanskimi maticami, s panji ali brez, tel.: 040/984 013. Čebelje družine na AŽ-satih (Vrhnika), tel.: 041/853 793. Čebelje družine, cvetlični in lipov med ter zabojnik za 10 AŽ-panjev 10S, tel.: 070/684 784. Čebelje družine z lanskimi maticami v AŽ 7-satnih prašilčkih, ekološke (okolica Ilirske Bistrice), tel.: 031/300 684. Čebelje družine na 7 in 9 satih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. Čebelje družine na 7 in 10 satih (Žužemberk), tel.: 031/426 702. Čebelje družine na 9 AŽ-satih (okolica Ruš), tel.: 041/619 464. Čebelje družine na 2/3 in 1/1 LR- -satih, z lanskimi maticami na 10 ali 20 satih (okolica Ljubljane), tel.: 040/984 013. Več naseljenih 8-, 9- in 10-satar-jev (Dravograd), tel.: 040/412 793. Večje število močnih družin v eni ali dveh 1/1 LR-nakladah, ugodno, lahko tudi z LR transportno platformo, tel.: 041/958 434. Štiri panje s čebeljimi družinami, tel.: 01/362 71 20. 10 naseljenih 2/3 LR-panjev, podnica, tri naklade s satjem, matična rešetka, krmilnik in streha (Bela krajina), tel.: 040/888 979. Toplo valjane satnice, izdelane iz lastnega voska, tel.: 041/224 250. Izdelane LR 2/3 sate in LR 1/1 sate ter satnice (Bela krajina), tel.: 031/553 293. Lipove deske, debeline 32 mm, cca. 3 m3, ter tri nova okna za čebelnjak, dimenzije 90 x 100 cm (Kozjansko), tel.: 040/211 346. Lipove AŽ-satnike in sveže nabran cvetni prah ter več vrst medu, tel.: 031/753 345. Rabljene AŽ-panje, 9- in 10-sa-tarje, cena 10-30 EUR (Ljubljana), tel.: 051/232 409. Rabljene AŽ nakladne panje v kompletu ali po delih ter nerabljene plastične matične rešetke za LR-panj, tel.: 031/892 952. AŽ-panje, 10-satne, ter 7- in 9-satne panje polovičarje, nove, kompletne, cena po dogovoru, tel.: 041/840 357. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi trietažne, možna menjava za »zgrajene sate«, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Sedem AŽ-panjev 5S (Rogaška Slatina), tel.: 041/822 366. 12 novih, nerabljenih AŽ-panjev 10S, tri prašilčke 5S in nerabljeno štirisatno točilo z motorjem, cena po dogovoru, tel.: 041/755 275. 10 novih 1/1 in 2/3 LR-panjev, kompletni s podnico, nakladami s satniki, pitalnik, podpokrov in pokrov, tel.: 041/329 435. Nakladne LR-panje 9-satarje, rabljene dve sezoni, ugodno (Ljubljana), tel.: 064/112 117. Čebelnjak z 42 panji na lokaciji Jevnica s posebnim prostorom za točenje medu, dodatno z vso drugo opremo, tel.: 031/818 779. Nov čebelnjak s 15 naseljenimi novimi AŽ-panji 10 satarji ter roje in ometence (Dolenjska), tel.: 031/446 349. Kombi Iveco, primeren za prevoz čebelnjaka, tel.: 041/629 703. Prevozno enoto za 10 nakladnih panjev, kompletno vroče cinkano, tehnični in registracija do 20. 2. 2022, tel.: 031/813 823. TAM 130 t 10, registriran do 6. 5. 2020, s 60 naseljenimi AŽ-panji 10S (okolica Pivke), tel.: 041/817 124. Tangencialno motorno točilo, za štiri AŽ- ali LR-sate, s šestimi stopnjami vrtenja v obe smeri, rabljeno eno sezono, tel.: 041/312 064. Šestsatno samoobračalno točilo za med in ometalnik, oboje iz nerjavečega materiala (Primorska), tel.: 040/330 114. Polnilno linijo Matuka za porcij-ski med 20 g, letnik 2006, malo rabljena, tel.: 041/740 070. Wachs HÖIDL Wachsverarbeitung | Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 | 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at | www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 Sobota 8.00-12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. f „Slovenski) [cebelqrj 6/2019 letnik CXXI 189 OGLASI W WGO^oq0 ©Mm CESTA XIV. DIVIZIJE 75,2000 MARIBOR ponujamo vse izdelke iz naše ponudbe. DELOVNI ČAS: PON. - PET.: 8:00-18:00, SOB.: 8:00-12:00 kontakt: tel.: 02 471 51 73; fax.:02 471 51 70; mobi: 070 630 504 e-pošta: ¡nfo@gardina.si Lepo vabljeni! Drugo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.beiokranjski-hram.si Belokranjski hram d.o.o. Ulica Staneta Rozmana 26,8340 Črnomelj M: +386 40 748 588, +386 40 745 750, +386 31 695 485 Delovni čas: pon., tor., čet., pet.: 09.00-16.00 sre.: 09.00-17.00 sob.: 08.00-12.00 PE Belokranjski hram Domžale Ulica Nikola Tesla 19,1230 Domžale M:+386 40 269 870 Delovni čas: pon., tor., čet., pet.: 9.00-16.00 sre.: 9.00-17.00 sob.: 8.00-12.00 f „Slovenski 1 190 [cebelarJ 6/2019 letnik CXXI OGLASI Medikoel u U INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, APIAEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Set za aplikacijo čebeljega strupa. ítiíiiti A ïtnl PROPO STEAM - UPARJALNIK PROPOLISA Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 SB7 BS 10, M: 041 61B 77S, info@medikoel.com, www.medikoel.com,www.s-mediko.com ApiHerb Krmni dodatek na osnovi rastlinskih izvlečkov, eteričnih olj in vitaminov B F p wi il Apitono Odlična toleranca Odmerjanje prilagodljivo prostornini panja Konstantno, podaljšano izhlapevanje manjše količine z uporabo primernega evaporatorja Uporaba ob prisotnosti zalege Organski proizvod Tekoča mravljična kislina 60 % ALNA KONCENTRACIJA ZA MAKSIMALNO UČINKOVITOST Novo na našem tržišču - vprašajte pri svojem veterinarju! Obdobje tretiranja: »Pomlad - poletje »Jesen »Pri zunanji temperaturi 10-30 Zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom. DVOJNO DELOVANJE: • Učinkovito zmanjševanje števila spor noseme ALV5-IS • Pozitiven učinek na rast kolonij OBDOBJE UPORABE: (Chemicals) Laif • POMLAD (februar/marec) • JESEN (avgust/september) • Pri temperaturah nad 10 °C PREDNOSTI: • 100% študije s pozitivnimi rezultati proti nosemi • Več kot 25% povečanje populacije čebel • Več kot 20 držav, kjer se uporablja Primerno za ekološko čebelarjenje 080 13 15 ' VetCONSULT PHARMA d.O.O. ED ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,86 EUR LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI V Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 15.00-17.00 ob sobotah 9.00-12.00 apis.med93@gmail.com www.apis-med.si PREDELAVA VOSKAV SATNICE SAMO 1,3a EUR/KG PLATICNO OBEŠALO (AZ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) , I ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,25 EUR/KG NAD 100 KG CENA 1,20 EUR/KG 2S-, SO-, 100-KG RSF-POSODE PRAŠILČEK AŽ 3-, S-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM STANDARDNI LR-IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,38 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo čebelji vosek. Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 ( „Slovenski 1 [ cebelo rJ 6/2019 letnik CXXI 191 OGLASI ČEBELJE MATICE zreli matičniki, paketni roji čebelje družine na LR-satju gsm 051 325 369; 041 936 306 cebelarstvo.medokost@gmail.com www.apis-mellifera-carnica.eu Vzrejališče čebeljih matic Kozjansko Medokošt & Medovita Matija Koštomaj & Ivana Kovačevič Lažiše 52, SI - 3225 Planina pri Sevnici VZREJA ČEBELJIH MATIC Čebelarstvo Kakovostne matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. IRMA PETELIN Pliskovica 102, 6221 Dutovlje Tel: 051 470 907 PETELIN e-pošta.: cebelarstvo.petelin@gmail.com Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-pošta: joze.tratnjek@slol.net rž L ± Gsm: 031/027 780 Ki r * - i Vzreja matic BUKOVŠEK od leta 1934 Ponujamo vam označene matice kranjske sivke. Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19 1215 Medvode Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 1 4 7 0 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! VZREJA ČEBELJIH MATIC Čebelarstvo Vidovič Jož« Vidovič Apste J00 2324 Lovrenc na Dr polju Na podlagi Z0 letnih izkušenj vzrejamo kvalitetne molite pod nadiorom KIS, Matice pošiljamo po pošti ali jih osebno prevzamete. 041 579 827 www.cebef a rstvo-vidovic.si Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 (v Slovenski ] 192 [cebelnrj 6/2019 letnik CXXI OGLASI Vzreja matic Ladislav Vozelj Dragovšek 18 1275 Šmartno pri Litiji ©031 328 956, 041 618 786 @narocanje@eko-cebelarstvo-vozelj.si ©www.eko-čebela rstvo - vozelj. si Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem po pošti ali osebno (po predhodnem naročilu). VZREJA ČEBELJIH MATIC Henrik Zaletelj Vzrejamo matice čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. Fužina 59, 1303 Zagradec, TEL.: 01/788 60 86 GSM: 041/775 333 in 031/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 - GSM: 041/900 606 e-naslov: darko.grm1@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. teafLABS Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603, 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119, Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke In zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. VZREJALIŠČE ČEBELJIH MATIC GABER Pri nas lahko kupljene označene čebelje matice prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Novačanova ulica 3,3202 Ljubečna, Tel.: 03/546 14 47, GSM: 031/705 961 Vzrejališče je odobril KIS. MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u 031/734 905« info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si f „Slovenski 1 [cebelqrj 6/2019 letnikCXXI 193 V SPOMIN RUDI KOKALJ 26. 3. 1931-24. 2. 2019 Zapustili so nas Pred začetkom nove čebelarske sezone nas je presenetila vest, da nas je zapustil eden najstarejših članov, naš Rudi. Čeprav sta z ženo Fani iz Ljublja- ne, sta večino časa prebila v Petelinjah, kjer je zgradil manjšo hiško s čebelnjakom in vrtom. Bil je med najprizadevnejšimi člani, ki mu nikoli ni bilo težko sodelovati pri pripravah društvenih prireditev, obiskati strokovnih predavanj ali z vedrim pristopom popestriti naših družabnih srečanj in izletov. V društvo se je včlanil takoj, ko je naselil čebelnjak, od leta 1978 pa je opravljal razne funkcije v upravnem in nadzornem Apital Apital d.o.o. Vrbovec, Hrvaška —* www.apital.hr * info@apital.hr * 30 385 98 9108 320 Proizvodnja kovinske čebelare opreme NOVO Distribucija in prodaja v trgovini Repro Dvor 12b 8361 Dvor zabojnik za prevoz čebel prevozna enota parni topilnik preša za vosek voziček za sode komora za dekristalizacijo medu odboru ter komisijah društva. Za svoje prizadevno delo je dobil več pisnih priznanj in zahval, leta 1987 pa tudi odličje A. J. III. in leta 1999 še II. stopnje. ČD Dolsko JOŽE DROZG 1954-2019 Lovrenški čebelarji smo se februarja z društvenim praporom poslovili od svojega dragega člana Jožeta Drozga. Rodil se je 28. novembra 1954 v Mariboru. Že v otroštvu je vzljubil čebele in čebelaril skupaj z očetom. Zelo hitro si je omislil tovornjak ter čebele vozil na pašo v Liko. Lovrenškim čebelarjem se je pridružil leta 1975, ko se je včlanil v naše društvo. Čebelaril je povprečno s štiridesetimi družinami v AŽ-, Kirarjevih in nakladnih panjih v bližini doma na Fali. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odlikovanji A. J. III. in II. stopnje ter značko zvestobe za 40 let članstva. Rad se je udeleževal vseh predavanj in različnih delavnic, saj je želel nenehno poglabljati svoje čebelarsko znanje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Lovrenc na Pohorju IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija • material: inoks, nerjaveča pločevina, • metlice: konjska žima, • pogon: 2 motorja, brez jermenov, • napajanje: 12VDC. Klin d.o.o. Logatec Mobilni telefon 040-346-436 E-pošta cebelarskaoprema@gmail.com i KÜNSTE S) Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27, 031/893 276 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani. Čebelarska točila (3-, 4- in 5-satna, plastika in inox) in posode za med (50, 70 in 100 l), rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni, plastični ventili... UGODNO! Čebelarska tehtnica jjjj sni nu -ločen brezžični display ¡J£J t/j _HiJjJ - spremljanj« moči družin - spremljanje donosa medičine - pravočasno ukrepanje ob rojenju - pravilno krmljenje - za vse vrste panjev ^ 7 041/844-482 = Mfllevl Strflsr i,p„ Prlmlceva ude* 10a, U91 ¿Kofllfca i Slovenski \ 194 [čebelo rj 6/2019 letnik CXXI ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM: 031 351 964 B-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME H TRGOVINA - ČEBELARSTVO ■ PLASTIČNO OBEŠALO IZOLACIJSKA PENA SATNICE IZDELAVA IN PRODAJA VSEH VRST SATNIC. PO DOGOVORU MOŽNA IZDELAVA SATNIC IZ LASTNEGA VOSKA. MOŽNA JE IZDELAVA SATNIC IZ LASTNEGA VOSKA OD 30 kg DALJE. OGLEJTE SI IZDELAVO SATNIC NA NAŠI SPLETNI STRANI. MATIČNA REŠETKA OJAČANA RAZSTOJIŠČA, RAZSTOJIŠČA11 + 3, JAHAČI ZA SATNIKE ČEBELJE POGAČE Delovni čas: od pon. do čet.: 9.00-12.00 in 15.00-17.00, pet.: 9.00-15.00 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KAKOVOST - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. VSE ZA OBNOVO PANJEV ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO 4-% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 100 EUR V NAŠI PRODAJALNI. OELOVNI (AS TDGOVIME m. JM2 Art. 7015 LOGAR T RADE D.O.O. 04 25 19 410 POSLOVNA CONA A 41 [0 ¡nio@rDEaf-lrade.iii SI-4208 ŠENČUR Art 2561 Art. £026 Ari. 21 IS Ari. 2212 Alt. 2226 mroíeno wm íafww odpeüjttm s pafceiw pofío, www.log3r-trade.5i Prt gocoirtnilwm nakupu Íebturíkí opieme nad luOrO(J í, primarno Íí btiarjtm i va Ijavno íebelartko UKainlto a* popuita. ^P^&f IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA izdelano $ smislom za detajle, ČEBELARSKA OPREMA EVROPSKO PRIZNANJE KAKOVOSTI Vključite se v evropske sheme kakovosti in dokažite kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom. Pokličite na 01/729 61 29 Natašo Lilek ali pišite na natasa.lilek@czs.si. PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. VČLANITE SE V KLUB NAJBOLJŠIH!