142. Številka.
i__ _____|i
„Edlmost" izhaja dvitkriit na dan. ra/.un nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. .
Naročnina znana:
Obe izdanji na ieto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12' — Za ped leta. četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati napjrej. Na na-ročbe brez priložene naročnine «e uprava ne ozffft. _ .
Na ilrobno »e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nv*.; f$>ne<tel^ske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven 'ft-Hla po 1 nvč. več.
" •	II
Irdajattlj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Novejše vesti.
IMlliaj 4. Ministerski predsednik grof Tinin jo imel danes daljše posvetovanje z namestnikom Moravskim; včeraj pa je bila daljna konferenca mej ministerskim predsednikom in namestnikom Gališkim, grofom 1'ininskim. Govori se, da bodo tudi namestniki drugih pokrajin pozvani na posvetovanja.
Dllliaj 4. »Pol. Correspondenz« javlja iz kompetentnoga vira, da so za letos zaključene vaje naše vojne mornarniee. Neosnovana je torej govorica, da se bodo lotos vršile velike cesarske vaje, na katere je povabljen tudi nemški cesar Viljelm.
Lvov 4. (irško-katoliški nadškof, kardinal Silvester Sembratovič je umrl danes popoludne. Pokojnik je bil tudi člen gosposke zbornice.
Hamburg 4. »Hamburger Naehrichten« pišejo, da ni res, da se je konservacija trupla Bis-marekovega slabo posrečila. Nasprotno, ista se je posrečila tako, <la so ostale vse poteze obraza nespremenjene. Jsti list potrja, da ni bilo dovoljeno nikomur, da bi fotografoval ali naslikal pokojnika.
Otllijc 4. V čast princu Ferdinandu logarskemu bode veliko vojaško ogledovanje, katerega se udeleži kakih 5000 mož redne vojske in domobrancev, ki so tudi oboroženi ruskimi puškami repetirkami.
Fntllkobrod 4. ^Frankfurter Zeitung« javlja iz Benetek: Cesarska dvojica nemška pride v Benetke dne 12. oktobra. Naslednjega dne se ukrca na jahti »HohenzoUcrn«, da nastopi določeno vožnjo v sveto deželo. Pričakuje se, da prideta v Benetke tudi kralj in kraljica italijanska, da pozdravita svojega zaveznika.
K i lil 4. Govori se, da nekaj poslancev raznih strank hočejo v prihodnjem parlamentarnem znse-
PODLISTEK
Čuvaj se serijske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
»Tako vam Boga, veslajte !« je zavpil Orlo-vič, »da jih zgrabimo žive!« Zaman. Veter seje obrnil in prijel jadra beneškega broda, ki je odbe-žal kakor strela proti Rabu.
Solznih očij se je vrnil Orlovič na breg.
»Desno roko bi bil dal, da bi mogel pognati proklete malopridneže na dno morja!«
»Vodi nas, vojvoda!« jo zavpila uskoška četa jednoglasno, »vodi nas na Benečane!«
»Junaki!« je spregovoril škof, bled, prestrašen, ko je bil dospel v kolo razsrjenih junakov, »zaklinjam vas, slušajte me! Rotim se vam, da temu ni kriva beneška gospoda, ampak arbanaski divjaki, ki so svojevoljno prolili nedolžno kri. Drago jim bodo plačati to, rotim se vam. Pojdite, saj beneška gospoda vam hoče zopet odpreti morje. Čestiti vojvode, prosim vas, vrnite se v kaštel.«
»Je-li-res, da maščuješ one, škof?« je vprašal Orlovič.
»Res je.«
»Bodemo videli! je rekel Orlovič. — Hajdimo junaki!«
»Nikdar!« je odvrnil Milovčič — »prej zlomim sabljo.«
Trst, v prt«'k, 5. avgusta 1S98.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
danju predložiti načrt zakona za ločenje zakonskih. V Evropi so sedaj le še Italija, Španska in Avstrija, ki nimajo takega zakona.
•I asi o 4. Danes je bilo obsojenih 12 oseb radi zadnjih protižidovskih izgredov. Dobili so kazni «»d 2 meseecv do 2 tednov.
Itcrol III 4. NVolfova pisarna je izvedela vče-rajšnega dne i/. Ponce, da je tamošnja luka zopet svobodna za vse narode.
Waslihigtou 4. General Sehafter poroča, da ukupno število bolnih vojakov amerikanskih znaša 42(.'0 moj temi ;HKI8 na mrzlioi.
»M-York 4. Franeozki poslanik Cambon je dobil obvestilo, da zaliv, pristanišče in mesto Manilla se ne povrnejo Španski. »Tribuno« javlja iz \Vashingtona, da je Španska toliko koliko že sprejela mirovno pogoje, ne da bi zahtevala materijalnih sprememb. Cambon utegne jutri pojutršnjim izročiti definitivno depešo vladi Zjedinjenih držav, kateri depeši hode bržkone takoj sledilo premirje.
Keywest 4. Rcuterjeva pisarna javlja: Na otoku Pinos, ležečem južno od Kube, ki se uporablja kakor vojaška bolnica, drve ljudje skupaj, bogati in ubogi in od vseh strani. V sled kopičenja ljudi navstale so koze in rumena mrzlica. Ljudje umirajo na javni ulici in so prisiljene oblasti, da dajejo pokopavati umrle.
IVasliingtuil 4. Brzojavka iz glavnega tabora amerikanskoga na otoku Portorico naznanja, da je pri Arbouito 5000 Špancev, ki so zasedli močne pozicije. Amerikam skušajo, da bi obkolili Spanec in jih zajeli.
Havana 4. Batalijon Špancev jo pri Matan-zasu pobil močno četo ustašev. Tudi pri Monte-verde se je vnel boj, ki je trajal dve uri. Ustaši
Vojvode so šli brez starca za škofom v kaštel. Zlovoljno je čakala četa, čakala tri polno uro. Slednjič so prijavili vojvode, da je narejeno pismo, tla smejo Senjani slobodno brodariti po morju <»<l Baga do Istre, toda brez orožja, in za svojo potrebo in trgovino samo, da se ne dotikajo beneških bro-dov, in da sc to zabrani vsekemu od svojih, a vso to da ima trpeti toliko časa, dokler vsega posla no uredi cesar sam. Neradi so potrdili Uskoki pismo, in so prisegli, dasi jim je srce kipelo ljutosti ; saj so bile žene in otroci gladni; sedaj se jim vsaj tega ne treba bati, in pa, da bi jih gonili iz domovine, iz junaškega Sonja.
Ko je prišel škof v svojo sobo, je našel Antonija.
»Hvala Bogu«, je vzdihnil ves truden, »vspelo jo delo; malo, da nam ga ni pokvarila arbanaska neumnost. Ali mnogo muke je bilo treba. Jutri ob zori so vrnemo, Antonio.«
Pred moniškim samostanom se je sestal kapitan Danilo Barbo z gorostasnim človekom, ogr-njenim črnim plaščem.
»Da ste mi zdrav!« pozdravil ga je velikan.
»Oj ! Bog z Vami, knez Posedarič !« jo odzdravil kapitan.
»Odkod tako pozno?«
»Od menihov, kapitan! V i sto danes sklenili mir z Benečani, a zastopal jih je škof. Kapitan, kapitan! Čuvajte so tega pajka. Mreža se zapleta. Lahko noč!«
Trenj XXIII. ———————
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
so bili iztisnjeni iz njih pozicij po naskoku z bodalom. Mnogo ustašev je bilo ranjenih. Mej mrtvimi je tudi jeden glavarjev ustašev. Spanci so imeli 2 mrtva in 40 ranjenih.
llaririri 4. < i lasom brzojavke iz Portorico je l>il polkovnik San Martin ustreljen vsled obsodbe po vojaškem sodišču. Polkovnik Puig, katerega je čakala jednaka usoda, se je ustrelil sam.
Železno čelo.
Železno čelo in drzno lice, ki no zurmleva nikdar, pomcuja premoženje v politiki. Premoženje, ki nosi visoko obresti. Reci in ne migni /. očesom o tem: daje črno, kar j«' belo; taji, no da bi zarudel, splošno znane, notoriške stvari; obdolži (ne da bi so ti ganila vest radi tega) svojega nedolžnega bližnjega vseh onih zlodojstev, katere delaš ti sam, dan na dan, in istemu svojemu bližnjemu na škodo; brutalen bodi kakor tiran, a potuhni se prod vi-šimi, ki bi ti mogli škoditi, da bodo mislili, da si nedolžno jagnjo; kriči, da si preganjan od onih, ki so preganjani od tebe; joči, da se moraš boriti za nago življenje, da-si v resnici ti ubijaš nago življenje drugim; delaj se, kakor da ti je v nevarnosti najprimitivnije pravo, če tudi je resnica, da ti gaziš pravo drugim) iz kratka: vzbujaj domnevanj o, da si žrtva in mučenik kruto usodo in zlobe ljudij, s katerimi moraš živeti, čeprav so drugi žrtve in mučeniki radi tebe in tvoje zlobe ako moreš vse to, ako ti je v last tako železno celo in lice, ki ne zarudeva nikoli, ker ne ve, kaj je čut srama, in ako vrhu tega imaš še to srečo, da sodijo o tebi kratkovidni ljudje in slepi državniki : potom imaš svojstev, ki pomenjajo v politiškem življenju veliko premoženje. Takim čelom in takim
HI.
Po modrem nebu so se gonili krdeloma beli, srebroliki oblaki, sedaj zakrivajo, sedaj odkrivajo mesec in zvezde. Težka soparica je pritiskala na zemljo. Silni jug je objestno metal morske valove pod oblake, vrh katerih jo plamtela zlata mesečina; metal jih je v zrak, kakor meče neumno dote drago kamenje; zamolklo šume so butale silovite peno v orjaške zidino, umikale se zopet, da potem navale tem silneje.
Visoki zvonik sv. Marka je molel kakor velikan iz množice poslopij, stolpov, krovov, belih kakor sneg od svetle mesečine, ki jo samo tu in tam prodirala v ozke kanale, v ožjo ulico beneško; od Guidoke so blestele skozi noč žarke iskrice, male svetiljke mornarjev, samo včasih se je oglasila skozi nočni mir katera vesela pesmica, da brzo spet umolkne, in zavlada tajinstveu, veličasten mir nad »kraljico morsko«, kateri je vladal Marino Grimani. U kratil se je oglasil v zraku čuden zvon, kladiva medenih mož nad Mcrcerijo javila so Benetkam polnoč. Sedaj je hitela mala črna gondola kakor hitra ribica po plitvini od Piacete k velikemu kanalu. V gondoli je sedel človek pod širokim klobukom, ogrnjen z nabranim plaščem; ker je bil navlekel na čelo krajce klobuka in se je bil tesno zavil v plašč, mu nisi mogel spoznati lica. Gotovo se mu jo mudilo, ker je dva-trikrat rekel gondo-ljeru poluglasno:
»Brže, Nikoleto!«	(Dalje pride.)
EDINOST
(Večerno izdaqje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fitr. &70.	4 nVČ.	V edinontl Je mo«t
licem je možna najviša fruktifikaeija lastu«' zlobe in lastne moralne propalosti ter slabosti in slepote družili Ijudij.
Taki srečni ljudje, železnim (Vlom in drznim lierm, so naši politiški in naro<lni sovražniki. Fal-zifikacija dejstev to jim je staro, priljubljeno rokodelstvo. < »ni, ki svoje sode/elane slovenske narodnosti tišče ob tla, da siromaki poslednji ne morejo ni dihati; oni, ki odrekajo drugim vsako mrvico božje in človeške pravice in ki se zgražajo že ob misli sami, tla bi morali živeti z drugimi, ne kakor podrejenci, ampak kakor jednakopravni poleg jednakopravnih ; oni, ki stremi po izključnem gospodstvu v teh pokrajinah in so v ta namen na javnem shodu izdali parolo: osar tutto! ne za-rudevajo v lice in se ne sramujejo sami pred seboj, ko pred vsem svetom pošiljajo na Dunaj britke tožbe: da se jim gode krivice, da so proganjani, da vstrepeeejo za svojo ekzisteneo.
('ut ogorčenja in gnusa nas pretresa, komorami) gledati pojave takega hinavstva, take zavrat-nosti in takega komedijaštva, kakoršnega nam je ponudil »Piceolo v svojem članku »Nuove pre-tese« (Nove zahteve), katerega članka jedro smo priobčili med političnimi vestmi zadnjega izdanja.
Onienivši zahteve Jugoslovanov, naj se h kratil urede jezikovne razmere tudi v naših južnih pokrajinah, in tožbe istih, da se v teh pokrajinah popolnoma zanemarja slovenski jezik, ter nadaljuje trditve z naše strani, da se od državnih uradnikov zahtevata le italijanščina in nemščina, povspelo se je čifutsko glasilo z lesnega trga do viška hinavstva, vskliknivši: »K a k o h r e č ni bi bili It a-j a u i, a k o bi bil o res tak o !«
Bojimo se, da ujezimo naše čitatelje, ako bi jim ponavljali tu že stokrat povedane stvari ; ako hi razkladali vso našo narodno in politiško mizerijo, vse mučeništvo našega ljudstva po Istri pod težko roko laških hegemonov ter vse grozote, ki so se godile lanskega leta v tržaški okolici in na GoriSkem; ako bi pripovedovali o solzah, ki jih rosč veliko število nesrečnih družin zbok tega, ker je zistem hotel ugoditi ne u ga s ni gospodstva ž e 1 j n o s t i oblastne klike, a je ta nečuvena krivica rezala v dušo našemu ljudstvu, ki si je — siromašno — domišljalo, da jo vendar še kaj morale na svetu ; ako bi propovedovali, kako na večini državnih uradov po Primorskem smatrajo za nečuveno drznost, ako si domišlja slovenski državljan, da se tudi njemu mora krojiti pravica v materinem jeziku ; ako bi povdarjali, da se na tržaških tleh, kjer je slovenski rod prastar, prvobiten stanovnik, temu rodu ne bi hotelo dopuščati niti toliko, da bi smel Boga moliti po svoje in kako nismo varni nikjer pred zasrainovanjem, ako hočemo v javnosti uživati ono pravo, ki se ne krati niti črncem v divji Afriki, pravo do svobodne rabe lastnega jezika; ako bi tožili o nečuvenem dejstvu, da ob zatonu XIX. stoletja zastonj beračimo za jedno bore šolo v Trstu ; ako bi — — — toda ne, saj srno rekli, da nočemo mučiti čitateljev temi, že tolikokrat povedanimi stvarmi. Le jedno dejstvo, dovolite, prosimo, naj še zabeležimo tu!
Drzno in železno čelo »Piccolovo« trdi opetovano, da je na mučeništvu Italijanov kriva — vlada, ker na vseh straneh povspešuje in podpira »slovensko požrešnost . I)a vidimo vso podlost, vso drznost te falzifikacije, ter vso moralno propalost Ijudij, ki se drznejo takimi lažmi ob belem dnevu biti resnici v obraz, naj bode konsta-tovano tu, o čemer je uverjen zadnji politiški abe-eedar — zabeleženo bodi tudi, da so primorske pokrajine se svojo slovansko večino zastopane v parlamentu p o II Italijanih in le 4 Slovanih, a da bi bilo izključeno to nečuveno razmerje tudi tedaj, da je bila vlada o volitvah popolnoma pasivna, in da je bilo torej možno le ob s p o r a z u m l j e n j u in sodelo-v a nju vlade!!
Ves svet ve, da italijanska hegemonija v naših pokrajinah ne bi bila možna niti do jutri zjutraj, ako bi jej ne azistovala vlada; ves svet ve, da bi bila italijanska stranka, ako jej odpade vladina podpora, kakor desetica, kateri je odpadla enojka izpred ničle, ves svet ve, da je italijanska stranka le po zaslugi tradicijonalne vladne politike absoluten gospodar v deželi. Kaj naj rečemo torej o trditvi, da so Italijani usmiljenja vredna žrtev — vladne pristranosti v prilog Slovanom ?!
Take falzifikacije, takega pretvarjanja resnice sta pač zmožna jedino le — železno čelo in drzno lice, ne poisnajoče srama, kakor je nosijo naši politiški in narodni nasprotniki!
Politični pregled.
V besedah tako, v dejanjih drugače.
Te dni je govoril v Mollbruckenu nemški liberalce, državni poslanec dr. (i ross. Govoril je o sedanjem položaju. Razume se, da je po svoji moči zagovarjal postopanje obst r u k e ij oti i s to v. Zatrjevajc, da Nemci niso nikako uporno ljudstvo ter da radi dajejo državi, kar jej gre, je skušal vzbujati domnevanje, kakor da so se Nemci le iz obupa oprijeli sedanje taktike. Zaključil pa je svoja izvajanja refrenom, na katerega so uglasbene vse nemške piščalke: odpravite jezikovne naredbe, pa bode vse dobro! — in pa slovesno prisego, da Nemci se ne dado utruditi, dokler jim ne bode njih »pravo«.
Vso to je pel strogo po obstrukcijoniški intonaciji; ali vmes je bilo nekaj mol-akordov, ki so nekam čudno kontrastirali z obstrueijsko dur-m liziko.
Da pokaže namreč nemško opozicijo v tem lepši luči, govoril je tu pa tam tako spravljivo, da je zvenelo to iz obstrukeijskih ust nekako čudno.
Ziitrjul je n. pr., da so se Nemci odpovedali namenu, da bi vladali v vsej državi, toda na lastni zemlji da hočejo imeti mir; Cehi pa naj si urede doma po češki ali pa po kitajski; povdnrjalje nadalje, da Nemci ne streme več po tem, da bi bili drugim narodom za varuhe in je menil celo, daje Nemcem prinašalo le mnogo sovražtva, ker so v prejšnjih časih videli v njih policijste drugim narodom, n, pr. na Ogerskem. —Najmarkantnija pa je bila izjava GrosBova, da oni nočejo gospodstva manjšine ter da v narodnih stvareh ni dopustno iiinjorizovniije! Slednjič je zatrdil, da Nemci ne zahtevajo od vlade nikake protekcije, ampak le to, da ni proti njim.
Vse to so besede, ki se dado poslušati. Ali dejanja, dejanja! Ali se ni obstrukeija — tista obstrukeija, katero je toli zgovorno zagovarjal dr. Gross — zasnovala ravno v ta niunen, da se uvede v Avstriji nemška hegemonija, torej nad-vladje manjšine nad večino?! Ali niso prvi faizčrji obstrukeije pripovedovali ob vsaki priliki, da Nemci zahtevajo svoj »erstgeburtsreeht«, da torej hočejo biti varuhi drugim narodom, in ako bi se ti poslednji hoteli braniti, najbrže tudi — policijsti, državni pravdniki in jetničarji.
Gola resnica je in lep nauk, da v narodnih stvareh ne bi smelo biti majorizovanja. Le po tem nauku bi mogli priti do narodnega miru. Ali mi vprašamo: kako so postopali Nemci v narodni! stvareh po vseh deželnih zborih, kjer imajo večino, in tudi če je ista posledica najgrše volitvene geometrije?! Kako pestijo oni manjšine, tudi če iste zastopajo večino prebivalstva?! Mar Nemci ne pokrivajo se svojim uplivom vse vnebovpijoče krivice, ki jih počenjati večini v deželnem zbora tržaškem in istrskem?! Kdaj smo še čuli le besedico nemškega svarila na italijansko adreso, da v narodnih stvareh ni smeti majorizovati ?!
Tako bi lahko vpraševali dalj«?, ('emu torej vso to nemško hinavstvo z besedami, ako pa so — d ej a n j a taka!!
Na Balkanu. V notranjem vrvenju nesrečne kraljevine Srbske je menda nastopil nov stadij. Do sedaj so bili radikalci — kar znači toliko, kakor s/4 dele naroda — tarča za Milanovo jezo. In res je dosegla državna uprava že znanimi mnogo-ki 'nt izkušenimi sredstvi, da je popolnoma iztisnila iz zbornice to največo stranko, ta glavni tabor naroda. Milan je menil, da ima zbornico, kakoršno je trebal za svoje zasebne finančne odnošaje. Ali čim so prišle na vrsto razne zahteve generalisinia srbske vojske, vzbudila se je menda vest zlasti v liberalni stranki, ki se je uprla nečuvenim, vedno rastočim in vedno ponavljajočim zc zahtevam Milana. Posledica temu je, da se je jeza Milanova obrnila tudi proti liberalni stranki.
Znak te spremembe v situvaciji je popolen razpor, ki je navstal med Milanom in vodjo liberalcev Ristioem, ter je v dejstvu, da je bil po nalogu Milanovem policijsko silo iztiran iz Niša drugi liberalni odličnjak, bivši minister Avakmnovič. Ri-stie pa je odpotoval v Švico.
Napetost med Avstro-( >gersko in (Vtinjami nadaljuje. Praškim »Narodnim listom« javljajo r, Cetinja, da so užaljeni tam ne le radi znanega napada v »Fremdenblattu* na kneza Nikolaja, ampak tudi radi nekega banketa, ki je bil nedavno v Dubrovniku, na katerem so avstrijski častniki govorili sovražno proti Crnigori in jeden da je rekel cclo, da < 'rnagora bode prvi zajutrek avstrijske vojske na Balkanu. Vrhu tega da c. kr. pošta v Dubrovniku neopravičeno strogo cenzurira vse po-šiljatve, namenjene na Crnogorn.
Domače vesti.
Stari.sem. Od sv. Jakoba nam poročajo, da se oni otroci, dovršivši šolo sv. Cirila in Metoda, ki »strežejo« v cerkvi pri sv. Jakobu, poitalijan-ču jejo popolnoma. Ves božji dan posta jajo po cerkvi, lenobijo ter poslušajo — italijanske pogovore italijansko mislečih in čutečih kapelanov in cerkovnikov. V tej cerkvi je namreč vse laško, razven jednoga gospoda kapelana. Mi vsi smo gotovo udani svoji cerkvi, ali mislimo, da dolžna pokornost do cerkve ne seza tako daleč, da bi morali molčati, ko vidimo, da se nam deca narodno kvari v—cerkvi. Zato moramo nnjresneje posvariti dotične stariše naše. Kako bodo odgovarjali pred Bogom, ko tako zanemarjajo svojo dolžnost, ki jih veže, da skrbe za bodočnost svojih otrok. Kako se opravičijo, da so radi par novčičev, ki jih služijo otroci na dan, zanemarili iste in so jih pustili \zrasti brez znanja kakega rokodelstva, torej brez sredstva za pošteno preživljanje?! Kako bodo sodili o njih otroci sami, ko dorasejo! Stariši! Pomislite, kaj delate! Pomislite, da vaša odgovornost je velika!
Odkritje spomenika Andreju Imronu Cehov ill ki se bode vršilo dne 14. avgusta v njegovem rojstvenem kraju, Z g o r n j i IJ r a n i o i pri Vipavi. Slavnost priredi Primorsko vojaško veteransko društvo s sledečim vsporedom: V nedeljo, dne 14. t. m. ob 2. uri in pol vsprejem gostov in odhod na slavnostni prostor. Ob 10. uri sv. maša na planem. Nagovor društvenega predsednika. Odkritje spomenika. Hlagoslovljenje. Govor tamošnjega veleč. g. kurata Marka Valesa. izroče-nje spomenika cerkvenemu odboru v Branici in defl 1<»vanje veteran< »v.
Na dan odkritja Cehovi nega s pomeli i k a, dne 14. avgusta, priredi pevsko društvo »Nabrežina« iz Nabrežine s sodelovanjema pevskega društva i/ Gabrije veselico v Branici. Veselica se prične icoj po dovršenem odkritju spomenika. Po veselici bode ples, katerega prirediti omenjeni društvi. V spored veselioe prijavimo pozneje,
ODBOR.
7ai »Narodni dom« v Trstu je poslal gosp. Ivan Zelen iz Senožeč 12 kron, katere je nabral v prijateljskem krogu.
Obletu len Narodnega doma« v Barkovljah. Obletnica slavnostnega otvorjenja »Narodnega doma« v Barkovljah se bode vršila dne 2H, avgusta t. 1. z veliko veselico na vrtu, katero priredi ob tej priliki tamošnje pevsko društvo »Adrija«. Pomnoženi zbor Adrijašev in Adrijašic se že sedaj marljivo pripravlja in vadi, da bode tudi lotos tem lepši poveličeval obletnico nam nepozabne lanske velike sluvnosti v Barkovljah.
Skupili osnova lili shod za ustanovitev pevskih društev v Bazovici in na Pudriču bode prihodnjo nedeljo dne 7. avgusta ob 2. uri popol. v Bazovici pri Ur. Ražemu. Prijatelji napredka in omike bodo gotovo z veseljem pozdravljali ti dve novi trdnjavici tu ob naši tržaški meji, katerim blag in lep namen je: poučevati in širiti našo slovensko pesem, pripravljati in preskrbljevati svojim členom poučnih knjig in časnikov in tako vzbujati posebno med mladino narodni čut, ljubezen do domovine, do svojega naroda in njega napredka.
V enakem smislu ustanovila se je tukaj že leta 1HH1. slovenska »Čitalnica«, katera je štela nad 70 členov ter je imela svoj dovolj močan pevski zbor; ali vsled nasilja in pritiska krutega magistratovega nadvladja in s pomočjo njegovih nepotrebnih okrajnih komisarjev v okolici, morala se je ista, žal, kmalu ukloniti.
Ker smo okoličani sedaj v toliko na boljem, da si. magistrat nima več one oblasti nad našimi društvi, upamo, da bode na novo zasnovanima pevskima društvoma v Bazovici in na Padriču določena milejša usoda in se bosti isti slobodneje
razvijali domovini v čast ter v ponos in napredek našega toli tepta nega slovenskega naroda, V to pomozi nam Bog!	Horos.
V	stanov na nlavnont Idrijskega Sokola«.
Dne 14. in lf>. avgusta t. 1. se bode vršila, kakor smo že »poročili, v Idriji ustanovna slavnost »Sokola«. Društvo ima komaj jedno leto svojega obstanka, a že se je razvilo toliko, da lahko ustreza vsem svojim smotrom. O tej priliki dovoljujemo si opozarjati slavno vnanje občinstvo na tonlavnost, ki ho eminentno narodnega pomena; naj nikari ne zamudi pokazati svojim mnogoštevilnim obiskom, da mu je na sreu sleherni gihljaj narodne zavednosti in naj s tem duševno okrepi naše mlado društvo. Kedor ve, s kolikimi težavami se da tako društvo vzdržati v malem mestecu, ta bo znal ceniti to narodno slavnost. Za gosto bo preskrbljeno vse potrebno. Veselica sama, ki se ima vršiti dne 15. pop. na travniku g. .1. Grudna v Jeličnemvrhu, kaže, da bo, ako se posrečijo vse priprave, v pravem pomenu besede ljudska veselica. Natančneje vse na vabilih. Naj torej nikdo ne zamudi posetiti nas na tej slavnosti.
Na svidenje torej 14. in 15. avgusta t. I. v Idriji!
Bralno društvo „Kras" v Skopem namerja prirediti dne 28. avgusta 1X(.IH. v proslavo iiO-letniee vlad anja Njega Veličanstva veselico s petjem, de-klamaeijami in plesom, sodelovanjam domačega pevskega zbora. Vspored se pravočasno priobči. To se naznanja vsem bratskim društvom s prošnjo, tla bi jemala ozir na to prijavo, kadar bodo določala dneve svojim veselicam.
Kavoriu sv. Nikolaja so pristopili kakor podporniki sledeči gg.: Skakoč Marija, Trst 2 K., Grahli Antonija, Kozina 2 Iv., Sohitfrer Ivan, kapelan v Barki 2 K., Žnidarčič Andrej, vikar v Gradnjom 3 K., Fedor v Predloki JI K.
Hvala dobrotnikom.	Za odbor:
Marija Skrinj ar. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju 1898 je 123 strank uložilo 34128 gld.;
09	kr; 110 strank vzdignilo 20452 gld. 95 kr.; 25 strankam se je izplačalo posojil 23890 gld.; stanje ulog 502220 gld. 16% kr.; denarni promet 113955 gld. 17 kr.
Popravek. Prejeli smo in objavljamo: Slavno uredništvo!
Opirajo so na S 19. tiskovnega zakona prosim, da blagovolite vsprejeti sledeči popravek v Vašem prihodnjem cenjenem listu:
»Ni res, da je gospod c. k. okr. glavar črtal iz vsporeda tamburaškoga zbora, kateri je udaral o priliki potovanja Njih Vzvišenosti gospoda e. k. namestnika v Tolminu, vse slovanske komade; res je pa, da je tamburaški zbor udaral zraven cesarske himne, izključno le slovansko komade«. Z vsem spoštovanjem se beležim udani
I. Sire a, tačasni voditelj tamb. zbora,
V	Tolminu, 4. avgusta 1898. Podaljšanje službenih ur na brzojavu.
C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavni urad v Postojni in v Št. Petru na Kranjskem, združen s tamošnjim poštnim uradom, imel bode od 22. avgusta do vštetega 11. septembra t. 1. popolno (dnevno in nočno) službo.
Samomor. Včeraj popoludne ob 5. uri je prišla Klementina vdova Ehreufreund na obisk k bolni prijateljici Ivanki Pavletič, bivajoči v ulici Seorzeria št. 2. Bolnica je zapazila takoj na licu prijateljice, da jo tare nekaj zelo neprijetnega. Vprašala jo je torej, kuj da jej je. Prijateljica jej ni odgovorila ničesar na njeno prašanje, pač pa so je odstranila v bližnjo sobo. Za nekaj časa je šla gospa Pavletič pogledati za njo in dobila je prijateljico, zvijajočo se na postelji v hudih bolečinah. Vsa preplašena je začela kričati. Takoj je prihitelo vse polno ljudi. Jeden navzočih je hitro telefoniral po zdravnika. Le-ta je došel, ni pa mogel mnogo storiti ter je naročil naj so nesreč-nico sprovede v bolnišnico. Strup, katerega je zav-žila, je bil zelo hud in nesrečnica je umrla že ob
10	uri zvečer. Iz bolnišnice so sproveli mrtvo truplo na dom pokojnice.
Ljubezen, drobi/ in — policija. Rada sta se imela on in ona, neizrečeno rada. On je bivši c. kr. uradnik, ona je z Dunaja. Na Dunaju sta sc spoznala. On seje povrnil z Dunaja v Trst,
ona je prišla za njim. Tako sta živela skupaj nekaj mesecev : ona ločena od zakonitega moža, mi ločen od zakonite žene. Bila sta tako srečna, da niti opazila nista, da jima pohaja — drobiš. In slednjič jima je res zmanjkalo drobiža. A kaj je ljubezen
—	in eelrt taka ljubezen — brez drobiža?! On je takoj urnel situvacijo: da je ljubezen popolna, treba drobiža. Pod težo tega usodnega spoznanja si je pomagal revež načinom, ki sicer ni nov ali originalen, ki pa ima to svojstvo na sebi, da ne ugaja drugim in nc — policiji. Kupoval je namreč na obroke raznih stvari bicikljev, slik, mčblev itd.
—	z jedinim namenom, da jih je zastavljal potem. Tako je šlo za silo nekaj časa, dokler se niso jeli oglašati respektivni gg. trgovci in — policija je bila v hiši. Sedaj »Redita« oba, pa ne skupaj.
Imen nismo navajali. Saj je to dovolj pristna in žalostna slika nravstvenih odnošajev sedanje dobo
—	tudi brez imen.
Iz-pred sodišča. 45letna kuharica A. II. je stala včeraj pred sodniki, obtožena tatvine. Družini, v kateri jo služila, je pokradla malo pomalo: 50 gld., 12 gld., I klobuk, 1 prstan, par rjuh, I srajco in 1 dežni plašč. Vzela je, kar jej je ravno prišlo pod roko. Ona je tajila sicer, kolikor jo mogla, ali sodniki so si mislili svojo in so jo obsodili na 14 mesecev tja, kjer jej ne pridejo pod roko ni prstani, ni klobuki, ni goldinarji, ni dežni plašči, in kar je še družili taeih lepih in koristnih stvari.
Ponesrečeni kolesar. V nedeljo popoludne je padel s kolesa 17-lotni Angelj Marsič iz Kopra tako nesrečno, da se je hudo pobil po životu in se tudi poškodoval v notranjem. Ker se mil je obrnilo na slabše, je bil sproveden včeraj v tukajšnjo bolnišnico.
Zblaznel Je včeraj 59-letni kmet Josip S. Zvečer okolu 7. ure se je podal z železnim drogom v ulico Tintore ter jo hotel pridvigavati tlak. Neki redar jo spoznal takoj po kmetovih besedah da blazni ter ga jo odvel v bolnišnico.
Ubegli mož. Včeraj je bila odvedena na policijo 27-letna Katarina Gontardi iz Vidina. Povedala jo: Jaz in mož Alojzij sva so podala v Gradec. Mož je dobil tam službo. Pred nekaj dnevi je zmanjkal, ne da bi mi bil kaj rekel in ostala sem sama brez. denarja, brez vsega. Dolgo sem ga iskala zastonj. Nekdo mi je povedal potem, da je šel mož v Trst. Potem sem se vzdignila tudi jaz in sem prišla tlo sem peš iz Gradca, ker nisem imela denarja za vožnjo. O možu se ne ve še ničesar.
(jfasilel na delu. Na travniku K olj ud v Kjadinu so prižigali dečaki raztreseno suho vejevje, vsled česar je nastal mal ogenj. Gasilci so udušili istega koj. Dečaki so jo popihali. — V sobi zdravnik a v ulici Casertna št. 16 jo nastal velik dim, a le malo ognja. Ogenj je nastal po odvrženem, še gorečem kosčoku smotke. Jeden gasilcev je udušil ogenj jodnim škafom vode.
Koledar.
Danes v petek 5. avgusta: Marija Dev. unež.; Ožholt, kr. Jutri v soboto ti. avgusta: Gospodova spremenite v ua gori.
Solnčni:	j	Lunin:
Izhod ob 4. uri 28 min.	Izhod ob 8. uri !15 min.
Zahod „ 7. „ 48 „	Zahod „ 8. „ 52 „
Ta je 112. teden. Danes je 215. dan tega leta, imamo torej še 150 dni.
Narodno gospodarstvo.
Prvi splošni shod slovenskih in istrsko-hr-vatskih posojilničarjev.
(Izvirno poročilo).
Slovenci nismo zgubljeni. Naši dobri in pravični stvari se sicer večkrat nasprotuje, ali dobra stvar vendar le zmaguje. S slovenskimi posojilnicami so prvi prišli na dan štajerski Slovenci, kateri jih niso snovali le doma, ampak tudi po vseh slovenskih pokrajinah. Vendar so jim začeli nekako nagajati nekateri kranjski Slovenci, kateri so se postavljali na neko partikularistično stališče, katerega pa začenjajo, hvala Bogu, zapuščati. Začela se je potem snovati na Kranjskem osrednja slovenska posojilnica. Tej so se zopet protivili štajerski Slovenci. Nameraval se jo na to sklicati splošen zbor slovenskih posojilničarjev. Temu so pa zopet nasprotovala društva: »Zveza kranjskih posojilnic
in »Gospodarska zveza«, (kateri društvi votli ena in ista oseba v Ljubljani) in »Zveza slovenskih posojilni«« v ('olji. A kljulm temu so bili zastopniki slovenskih posojilnic prepričani, da je splošen shod slovenskih in istrski »-hrvatskih posojilnic potreben. Zato se je na tem shodu, ki se je vršil v nedeljo in v ponedeljek v »Narodnem domu« v Ljubljani, sešlo pod vodstvom gg. L a pa j ne ta in dra. Maj aro na 341-40 udeležencev, kateri so zastopali 2f> slovenskih posojilnic in hranilnic. Zbor je častno rešil svojo nalogo. Razpravo so bile stvarne ; vse je bilo navdušeno in vneto edino le za pravi napredek slovenskega |>osojilništva. Predloženo resolucije so so razpravljale v dveh sejah ter so bile sprejete naposled v sledeči obliki:
I.	K e s o 1 u c i j a o h t v a r i p r a z u o v a n j a c e s a r s k e ga j u h i 1 e j a:
a) ustanovi se v ta spomin dobrodelna zaloga, kateri naj doprinašajo slovensko posojilnice in hranilnice po svoji moči. Ta zaloga s«' porabi v korist, slovenskega posojilnistva osobito slovenske po-sojilniške literature. Da se to izvede, pooblašča sc »Zveza slovenskih posojilnic« v Golji, ki bo sprejemala v to svrho došle novce, jih priobčevala, potrjevala v javnih listih in nalagala v »Centralni posojilnici slovenski o,
h) Dobrodelnemu društvu »Naša straža naj doprinašajo naše posojilnice	vsakoletnega do-
bička svojega.
II.	Resolucija v stvari načel slove n s k e g a p os o j i 1 n i š t v a :
a) Načela, po katerih so osnovane obstoječo slovenske posojilnice, so v obče dobra.
h) Starejšim in večini posojilnicam sploh nc kaže, svoja pravila spreminjati, dokler jih ne pri-mornjo v to udje aH zakoni ali važni' okoliščine.
c)	Mlajšim posojilnicam pa, ki delujejo na kmetih, kjer je še majhna izobraženost, kaže, da svoju pravila vravnajo v smislu zakona dd. 1. juniju 1H8(.I, ako še niso urejena v tem smislu,
č) Kmetske posojilnice naj so osnovane sploh bolj v duhu Raiftaisenovem, kolikor le dovoljuje to zadružni zakon, vendar naj bode načelstvo previdno, da ena sama oseba no dobi vsega zavoda v svojo oblast.
d)	Kjer je sodišče, a posojilnice še ni, pa naj se osnuje prej ko prej. V velikih sodnih okrajih je prostora tudi za dve posojilnici; v tem slučaji nuj se terčn razdeli. Ti zavodi so pa potrebni tudi v drugih večih krajih, kjer je slovenska narodnost v nevarnosti, n. pr. Koroškem, na Primorskem, v kočevskem okraji, ob Dravi in Muri na Štajarskem.
e)	Kjer sta v majhnem okraji dve posojilnici, naj ima vsaka po nekaj občin, oziroma župnij, ali pa naj sc združite.
f)	V svoja pravila naj vse slovensko posojilnico uvedejo določila, da udje načelstva morejo od svojega zavoda dobivati na posodo le v skupni seji z nadzorstvom. Poroki ne morejo biti
lil. Resolucija v stvari organizacije s l o v e n a k e ga p o s o j i l n i š t v n :
a)	Vsaka posojilnica imej svoje nadzorstvo, sestoječe iz najmanj treh oseb.
b)	Vsaka posojilnica pripadaj kakor člen h kakemu društvu, ki po svojih pravilih nadzoruje posojilnice.
c)	Slovenske posojilnice naj mnterijelno podpirajo tiste slovenske denarne zavode, oil katerih dobivajo one samo enake podpore.
č) Vsa prej navedena društva, ki so namenjena v podporo slovenskim posojilnicam, naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, kateri organ jo ob enem glasilo vseh slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo mnterijelno in duševno.
d)	Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tiste slovenske gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem iu obrtnikom.
IV. (rledč strokovne izobrazbe členov načelstva slovenskih posojilnic se je sklonilo, da bi so priredili poučni tečaji za upravnike slovenskih posojilnic, ali, da bi se posojilnicam pošiljali vešči poučcvatelji.
Književnost.
Molitvene knjige za šolsko mladino ima č. g. Kami Cigon, vikar na VojSčiei, pošta Kostanjevica, via Rubbia. Pisane so separatno za spol.
»Pobožni učence«, »Pobožna učenka« /a odrnstVne dobć se po ;H>, .'{."), 40 in fH> nč.
»31 al i učenec«, in »Mala učenka« /a začetnice po 20 in .'10 i.č. Po Goiiškem so vsestransko razširjene in ugajajo jako. Xa vsakih 12 komadov 1 po vrhu. Se priporoča čč. duhovščini in gg. učiteljem v blagovoljno podporo!
Zadnje vesti.
Madrid o. I ogovoroin ministerskega predsednika Sagasta z voditelji monarkiških strank je namen, da poda pravi narodni značaj vprašanju: ali vojna ali mir? Posedaj ni vlada prevzela ni-kakih obveznosti j glede mirovnih pogojev. Kraljica regenti nja je poklicala k sebi tudi nekoliko generalov, da čuje njih menenje.
Washhlffton f>. Pojasnila, zahtevana od Spanj-ske, se pri poznavajo tu za popolnoma opravičene.
Določeno je, da se mirovna komisija snide v Parizu.
Xew-York 5. Pogajanja za mir so že naprc-davala toliko, da more vlada delati priprave za osnutje vojaško uprave na Kubi.
London 5. »Times« javljajo iz Ne\v-Yorka: Voditelji amerikanske vojske v Santiago so izjavili, da se vojaštvo mora povrniti nemudoma, ako nočejo, da se pogubi. To vojaštvo se torej kmalo zopet povrne v /jedinjene države.
Trst ;"). Danes zjutraj je dospel z Dunaja v Trst knez Ferdinand Bolgarski. Vkrcal se je takoj na parni k »Stefanie«. Isti je na potu na (Vnogoro.
Bud lin postil 5. Ofiei jozni »Nemzet« polemi-zuje proti »National Zeitung«, kateri list je pred kakimi S dnevi očital Madjarom, da mirno gledajo, kako se preganjajo Nemci v Avstriji. »Nemzet« pravi, da Madjari ne morejo ničesar storiti za Nemce v Avstriji, ker jim tega ne dopušča zakon. Zato morajo Madjari opaževati borbe Nemcev le kakor navadni gledalci, ne glede na simpatije, ki jih goje za Nemce.
3ladl'ld f>. Kralj Alfons je okreval popolnoma in prične jutri se svojimi navadnimi sprehodi.
Bcrolin f>. Sin pokojnega kancelarja, grof Herbert Bismnrek, je povedal v pogovoru z nekim poslancem, da je smrt njegovega očeta prišla povsem nepričakovano, o čemer priča dejstvo, da je on sam, grof Herbert, nameraval isti večer odpotovati na Dunaj.
Monakovo 5. Princ regent je odredil, da mora bavarska vojska nositi S dni znake žalovanja vsled smrti Bismarckove.
Bero 11 ti 5. V gradu Friedrichsruh je zavladalo veliko ogorčenje, ker sta dva fotografa podkupivši nekega gozdarskega uradnika — po noči, takoj po smrti kneza Bismaroka, udrla skozi okno v sobo ter sta fotografirala pokojnika. Dotični uradnik je bil takoj odpuščen, fotografiije pa so zaplenili. Zajedno se je uvelo sodno i>ostojmnje proti fotografoma.
Trgovinske vesti.
ttiHliiiipešta. PSenica za marec 8-2'.» do 8';JI. Pše-nica za september 8-17 do 8-1!». Rž za september tj-47 do
Koruza za maj \H'M. \ ->\ d,, 4-25. Koruza za avgust 1898. 4'f»0 do 4-92. Oreš zu »pomlad —•—. Oves za september 5-3(5 do fv3Z. Koruza: .r— do 5*10.
Pšenica: ponudbe srednje, povpraševanje dobro. Prodaja 21000 met. stot. Vreme: gorko.
II a m luiru;. >S nntos jiood average z a september 30'_
zit december 30-50, za mare	za maj .'11-50.
llavre. Kava Santo« proofl a ve rage, za avgust 3(5-—, /.n december 3<>'60 frankov /.a .Vi klg.
Praira. Surovi sladkor I. produkt, 88% Rendement 1'ranco Aussig. Stalno. Takoj 12-(55 do 12I571.,. Oktober-de-eember 12'52Va do 12-55.
Dunajska borza 5. avgusta 1898.
_	rčuraj flnm;*
Državni dolg v papirju......10HH)	101'90
,, v srebru......10175	10P70
Avstrijska renta v zlatu......121-85	121-85
v kronah.....10P20	101-30
Kreditne akcije.........3(13-50	3<S3-(50
London 10 Lsr.........120-—	120 —
20 mark......................11-75	n.75
Napoleoni......................9.53	«).r,;j
1(*> 'tak lir.........	44-33	44-30
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 4. avgusta. (Izvirni brzojav.) Pšenica za september 71, za december (i!) ■/». Koruza za september a7 Vs, za december 88 Vh. Mast 550.
Trgovina z lesom.
Cene Kranjskoga in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstn. (To so eene, po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom).
Jelove deske . . . .	. 2(1		mm 8'14	'f.	41»—57 za 1200'
» . . . .	. ID in	20	.. 7/14	*	:IH—42 „
skurete . . .	• 13 n	14	.. 7 14	* „	27—31 n
„ „ ...	. 14 ..	15	.. 7 14		31— 33 „
.. remeljni < morali i 70 ..		70			25-27 .. \
» n	36 „	70	„	„	13-14'/,
n n	HO „	HO			aa—34
r> i	40 ..	SO			1H—17
n n	:to „	!HI	_		40—42 „
n ,.	4:'. ..	iN	n		20— 22
n n	1(10	100	n		(52—<J4 „
n n	loo ..	114>	„		72-74 „
Po tramičih (fileri)	•i/:i, 3/4	4/4	od 25	do	28.
Trami 4/5, T>/»), i)/7,	U;H, 7/	1 od	5 12	m.	30—33 kr. kub.
„ H/10 in «>/11			6—12	m.	34— 3<» „ „
Bordonali 10/12 in naprej for. 12—13.60 kub. meter.
V poslednjih 14 dneh ni l>ilo nikuke posebne spremembe v trgovini z lesom. — Trgovina z hukovno mrtva.
r^OMRT1
(Jlanilo
slovenskega ženstva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znaša: Za nenaročnike „Edinosti" za vse leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Hokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulica Moliti piccolo.
Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vaš list vspne do zaželjene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeli „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva.
Hotel Evropa
Piazza della Caserma.
Zračen vrt z lopo in brez lope.
Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo iz Plzenske pivovarno, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon siv. 98. ALOJZIJ LOHR, lastnik.
TEODOR SIaABANJA
srebrar
ultoa Morelll la y GORICI uIio*	«
pripor«iea preeastiti dnhovSčini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posreltri v ognju po najnižji ceni. Dasi pa zamorejo tudi I »olj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, tla jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa pree. p. n. gospod narofevalee sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Prihodi in odhodi vlakov.
I rnlk. ki je v veljavi od I. maja IMS. naprej.
Južna železnica.
Odhodi iz Trsta.
(5.20 zj. osob. v Nabrežino, Cervinjan, Gorico, Benetke.
M.— zj. nagi. na Dunaj sh zvezo na Heko.
8.25 zj. nagi. v Nabrežino, Benetke, llim.
9.— zj. osob. v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
11.55 zj. poštni vi. na Dunaj sf; zvezo v Budimpešto in Zagreb.
12.50 pop. osob. v Kormin.
4.35 pop. osob. v Nabroiino, Videm in Uim.
5.35 via Bivij z direktno zvezo v Benetke, Kim.
(>.10 pop. ekspresni vlak do Ostende (vsako sredo).
<5.25 pop. pošt. na Dunaj st> zvezo nn Heko.
8.15 pop. nagi. v Kormin.
8.15 pop. nagi. na Dunaj si> zvezo v Budimpešto in Reko.
8.45 pop. rneš. v Nabrežino, Videm in Benetke.
9.45 pop. mešan, do Milrzu-seblaga.
Dohodi r Trst.
(i.55 zj. meš. iz Milrzuschlaga, Beljaka itd.
7.33 zj. meš. iz Milana, Vidma, in Nabrežine.
Državna
Otlliodl Iz Trsta.
(5.30 zj. v Herpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak.
H.45 zj. v Herpelje, Rovinj, Polj.
4.50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulj.
7.45 poj), nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj.
8.45 zj. nagi. iz Kormina.
9.28 zj. nagi. iz Dunaja.
10.25 zj. poŠt. i/. Dunaja sfe zvezo iz Reke.
10.37zj. nagi. iz Rima, Benetk.
10.58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo).
11.20 zj. osob. iz Rima, Benetk, Nabrežine.
.r).40 pop. pošt. iz Dunaja in (iorfee.
7.45 pop. osob. iz Verone, Kormina, Nabrežino.
8.30 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine.
9.— pop. nagi. iz Dunaja s& zvezo iz Reke.
11.10 pop. nagi. iz Benetk, (..ervinjana, Kormina.
Zabavni vlaki.
Odhodi.
2.— pop. v Kormin, 4.20 poj), v Nabrežino, 2.15,4.—, 5.20, 11.35, 8.35 pop. v Miramar in Grinjan.
Dohodi.
2.52,4.31, 5.52, 7.1!), 9.03 pop. iz Miramara in Grinjana.
10.50 pop. iz Nabrežine, 11.20 pop. iz Konnina.
železnica.
Dohodi v Trst.
8.05 zj. iz Herpelja.
9.35 zj. iz Rulja, Rovinja.
11.15 zj. meš. i/, Herpelja, Ljubljane, Dunaja.
7.15 pop. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane.
9.50 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja.
Gostilna J. Peternel
na Bledu.
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo gostilno, v
kateri se dobiva izvrstno dolenjsko in istrijansko vino, Kosler-jevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče.
s poštovanjem jb Peternel,
gostilničar.
'vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv1

>

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izliaju v Trstu dvakrat uadau imun nedelj in praznikov.
/jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. liri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnin« znaša: Obe izdanji gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. .'JO. — ('umpo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. lil. — Via Belvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Actpiedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na (ireti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv, Ivanu priy gosp. Ani vdovi (iašperšič, — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zujumčenih pravic.
Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je moč!"	*
i
J