„Danica" izhaja vsak petek Da cel» po<\ ut Delim latear • liator. ant virtut" j.ra.-.li'ii-, sive {MM-iiam siv«- salut-m. prolHsei. Nam hae.-nemo vitium a iiiiiiiini iMirinii i in iit;i \ îm*- »-t • |iii ii ;•• • •{•»•-.-ii, ¡i. ri ••îtiii 'H» iiial«-ti -us. a1;' iv u int a<- n.i iiUijUt-m.jii-- a«i ru tin :u«-ri* ï ~ '<111111 -nai'im i^:iit,i ••.--»•u' • ii i i.!i<>iiiiiiiWu-- eli^er.'T. •:;•(! •! i ïlialll oiniiii'» •*• «ut ; -uae I>.o j.lo- in lia. Kerščansko vero tedaj natolcuje. kdor z brezbožneži gobezda, da ne more dobrih deržav-ljanov oddajati. Vi neverci oponašate kerščanski veri, da bi jo ljudstvu pristudili, da opravičuje pri kraljih samosilno in svojevoljno vlado: odgovarjamo pak vam. da ste ali nevedneži ali nesramni lažniki. Sumničevalci. učite se. ako tega ne veste, da kliče kerščanska vera kneze pred drugo ostrejšo sodbo, če jih odkriža človeške. V najostrejših besedah jim oznanja, da bodi» za svojo nckaz-nivo8t tukaj, terpeli po dve gube unkraj. „Poslušajte kralji, jim pravi po najmodrejšem vseh ljudi, in razumejte: učite se sodniki vse zemlje! Nastavite ušesa. vi. ki čez množice gospodujete in si dopadate v trumah narodov: kajti Oospod vam je dal oblast, in mogočnost Naj visi, kteri bo vaša dela preiskoval in vaše misli pregledoval. Zakaj, če niste prav sodili ko oskerbniki njegovega kraljestva, ne spolnovali postave pravice, in ne ravnali po božji volji: bo prišel strahovito in nagloma nad vas. ker silno ostra sodba se godi njim. ki so predstojniki družili. Zakaj nizkemu se skazuje usmiljenje, mogočni pa bodo hudo kaznovani. Bog ne bo nikomur gledal na obraz in se ne bo zbal mogočnosti nobenega: zakaj on je nizkega in mogočnega stvaril in za vse enako skerbi. Močnejših pa čaka močnejše terpljenje. I >o vas kraljev so tedaj te moje besede, da se modrosti učite in ne padete." (Modr. r». 2—10.) Bi se li tedaj vera, ki govori kraljem tako resnobno in naravnost, smela kriviti, da streže samosilju? Nikakor ne. tega se derznejo le natolrevah-i in lažniki. i Dalje naši. i Sveti Matija apostelj. Prečastitemu gospodu dekanu Vipavskemu in vsim Matijam Daničarjem za god. Naj ti v slavt» smemo peti Pesem vnetega serca, O junak, apostelj sveti! Milo zri na nas z neba, Ki sm«» tukaj se združili. Da bi tebe počastili. Ti pa s|»r«>si blagoslov. Vsih nebeških nam darov. luittiiiitur. •M»us.'.,ii.-!i la. tlim a.l loiriend.i >uppli•• •••»use«|iii p«»s>»« s« iant, lit v»»«, ut lioniiu«*s. lateant. iiii«|iia la«-iunt. \t si didieissent »-t |N*rsiiasiim hul»*»r»*iit li*-ri ii"ii p«»ss»\ ut I Mnii •|iiid«|Uam iateat. non m«»«!«» ta«tniu. >.••! .-tiadi •••»iiitatiiiii: saltem propt»*r inip>*iiii.-.'litur." »S. Justin. \po|«ui. 1. ad Anton, rimu.» Kot Zveličar, — v Betlehemu Slavnem si se ti rodil, Zvest ostal učenec Njemu, Kjer je hodil in učil; Zanj vsa vneta tvoja duša, Ukov rajskih slaj okuša, Ki so vir neskončnih nad, In najdraži ti zaklad. Učenjak že mlad odličen, Zakon Mojzesa poznaš; A ponižen in pravičen Se za malega imaš; Čist na duši, na telesu, Razlagavec na slovesu Svetega si pisma bil, Dobroserčen, blag, in mil. Ko se Juda iznčveri, Je prežalostno končan, Ti apostelj dvanajsteri, Si po vadljeju izbran; Čede Kristusove dika, Mlade Cerkve knez, vladika, O Matija, si postal, Da učil boš, kerščeval. Ko z apostelj ni, z Marijo Prejmeš svetega Duha; Srečiš pervič domačijo, Oznanuješ Jezusa. Macedonija vesela Sveto vero je prejela, Kapadoc ja križ časti, V Etijopiji žari. Čudovita veršiš dela, Ž njimi pričaš Božji uk; Tvoja duša je vesela Ne bojiš se truda, muk, Serce Jezusu zaupa, Ne bojiš se piti strupa, Da le duš Mu pridobiš, liad življenje Zanj dariš. A v Judeji tebe čaka Venec večni za tvoj trud, V Giskalami — te rojaka Nehvaležni zgrabi ljud; Te kamnja, preklinja, vpije: „Tvoja kri naj se prelije!" In s sekiro še na to Rabelj loči ti glavo. Tvoja duša zdaj v višavi Pri Zveličarju živi, Kinčana v nebeški slavi Se na veke veseli; Božji ljubljenec, Matija, Tvoja prošnja naj razbija Lšd nam v sercih, da nas cvet Čednost sprejmi v uni svet. Radoslav, Ogled po Slovenskem in dopisi. Z .Juga. Sv. Jožef, Marce v a vijolica najlepša. V mescu marciju, sušcu, pricvetijo tihe, skrite, prijetno-dišeče, milo-ljubke in ponižne vijolice pod germiči v samoti ob bregovju proti solncu, akoprav še leži tu in tam snežena odeja na gričih, hribovih, gorah, dolinah, ravninah, po polju in po livadah. V tem mescu obhaja sv. katoliška Cerkev god in praznik ženina brezmadežne Device, Božje Matere — nebčs Kraljice — moža pravičnega — varha, red-nika in krušnega očeta Kristusa Jezusa — Sina Božjega — Boga-človeka — Gospoda in i fdrešenika našega. In varha, zaštitnika, „patrona" vesoljne Cerkve Kristusove na zemlji. Vsa katoliška Slovenija in del nekdanje slavenske Ilirije pa še posebno slovesno in popolno praznično svetkuje god in praznik deželnega varha, „patrona" svojega, sv. Jožefa. O blagor Sloveniji, ki ima takega in toliko vzvišenega Svetnika za „patrona" in posebnega priprošnjika pri sedežu Boga trojedinega v nebesih! Še večji in obilneji blagor pa Slovencem, ako bi nebeškega zaštitnika svojega, sv. Jožefa, vsi prav spoznali, ljubili in častili, ter izglede njegove posnemali. Prav sličen je sv. Jožef ponižni, tihi, priprosti. prijetni, skriti, milodjubki in prijetno dišeči marčevi vijolici. — Malo nam sv. pismo pove o njem; a to malo je veliko: rJožefa, moža Marije, od katere je rojen Jezus Kristus." — Ne boj se. Jožef, k sebi vzeti Marije, žene svoje, zakaj, kar je v nji spočeto, je od sv. Duha. in rodila bo Sina in daj mu ime Jezus. — Jožef, njen Mož, je ni hotel razglasiti, ker je bil pravičen. Vzemi Dete in Mater njegovo in beži v Egipt. — Tvoj Oče (krušni, redivni, po mnenju ljudstva, ki mu je bila neznana skrivnost včlove-čenja Božjega) Oče in jaz sva Te z žalostjo iskala. — In jima je bil pokoren." — Te in še nekatere besede sv. evangelija, zadevajoče sv. Jožefa, mnogo in veliko naznanijo o ženinu Marijinem in redniku Kristusovem. Mnogo verjetno ustno izročilo pa več o njem pove in to imate, dragi Slovenci, v Mohorjeve družbe knjigi: „Življenje Device Marije in sv. Jožefa, ženina njenega." V druzih zemeljskih pokrajinah in deželah, kjer ni sv. Jožef deželni „patron" in ni tam zapovedan praznik njegov; ipak ga mnogo, lepo in iskreno častijo, osobito v mescu marciju opravljajo celi mesec, vsakdanje svete pobožnosti zasebno, družinsko po hišah, in skupno tudi v cerkvah, podobno šmarnicam v mescu majniku. Doma in v cerkvah podobo ali oltar sv. Jožefa dostojno okinčajo, lučice prižigajo, imajo sv. govore, premišljevanja in berila, pobožne molitve opravljajo; po cerkvah v jutro s sv. mašo, ali pa tudi o večerih s sv. večernicami. Opravljajo tudi po domih, v mnogih krajih pa tudi po cerkvah devetdnevno pobožnost v čast sv. Jožefu. Koliko bolj se to spodobi, da bi vsi verni Slovenci opravljali taka češčenja v čast posebnemu varhu svojemu. Vzvišeni in milostni višji pastir Ljubljanske bisko-pije so v letu 1800 v pastirskem listu pobožnost k sv. Jožefu, osobito v mescu marciju, lepo in iskreno priporočili. Toraj, dragi in verni Slovenci v celi Sloveniji, le vsi in združeno, doma in v cerkvah prav lepo, dostojno, pobožno in goreče častimo sv. Jožefa. priporočajino se mu. veliko ga prosimo, premišljujmo pravično življenje njegovo, in zvesto posnemajmo jako potrebne, velekoristne in zveličavne i/glede njegove; to pa osobito v mescu marciju. kateri se bliža Začnimo še bolj lepo, dostojno in sveto slovesno obhajati in praznovati praznik njegov 1!». manija. i Konec naši. > Iz Ljubljane (O volitvah.) Nastopili s«» silo tehtni časi novih volitev v deržavni zbor. kjer s»* odločuje za blagor ali neblagor cele Avstrije. Avstri-janski škofje so torej zelo skerbni za to. da bi s" volili pravi možje. V ta namen so na svitlo dali skupni pastirski list, ki se bo tudi po cerkvah bral. Škofje oziroma na sv. vero ponavljajo nauke in zahteve sv. Cerkve, ki so jih že poprej dali glede na katoliško šolo itd., in opominjajo katoličane, da naj volijo v deržavni zbor umne. stanovitne, a v -strijansko misleče, odločne katoliške. Bogu in cesarju zveste može, take. ki tudi v svojem življenji skazujejo svojo vero. Modre nauke dajejo o ljubezni do svojega bližnjega in o politiki: ljubezen do lastnega naroda ne sme nasprotovati kerščanski ljubezni do bližnjega. Laž njivo učijo tisti, ki pravijo, da vera nima nič opraviti s politiko: sej pečajo se v der-žavnem zboru z naj tehtnišiini verskimi vprašanji itd. K omenjenemu pastirskemu listu vsi h škofov so pre vzvišen i ljubljanski gospod knez in škof pristavili še posebej nektere nauke in opomine. Duhovni naj volitveno dolžnost sami spolnujejo in učijo prav in vestno voliti v katoliškem zmisiu. Kandidati morajo biti odločni, zvesti katoličani, ne le po imenu, temveč res katoliški možje v svojem življenji. Kaj pa da je res katoliško, ne morejo sami določevati, temveč nauk morajo sprejemati od učenikov sv. Cerkve, ki so postavljeni od Boga — pod vodstvom škofov in papeža. Možje, ki nas hočejo v javnem življenji zastopati in biti nekako voditelji narodu, nikakor ne smejo vnemarno gledati tudi na časnikarstvo. ne brezbrižljivi biti. ako se po časnikih spodkopava katoliška vera in katoliško prepričanje ter vdanost do katoliške Cerkve, kar se — žali — pogosto godi in se nikakor ne da opravičiti itd. Z Dolenjskega. 1«lško«Ivala j«' pa suha zima naše pog« »relce s tem. da so po lep«-m sanincu navozili pni v veliko raznoverstnega materijala za, nova po-slopja. ki bodo večinoma vsa z opeko krita. Na liadoviei. 15. svečana 1V.U. Fr. Schweiger, župnik. Kaira. '.». svečana 1*!H. iDopis P. Geyera. Prošnja za podob«- in ž i v 1 je n j o p i s naš i h misijonarjev.» Preč g«»sp. kanonik* Namerjamo izdajati spis. v k tereni bo«l<» zraven podob tudi kratek popis življenja vsih tistih misijonarjev, kteri so «lozdaj delali v apostoljskem vikarijatu srednje Afrike. V irnenu škofa Sog ara Vas torej prosim, čast. gosp., «la bi nam svojo in «1 nizi h misijonarjev podobe jiervih časov, kolikor je mogoče, za porabo poslati blagovolili. Po porabi jih bom kar precej nazaj poslal Posebej prosim za podobe Martina Do v jak-a, Jan. K o c i j a n č i č - a. Ma t. M i 1 h a r č i o - a, ()tona Tr a ban t- a. Jem. Mazgon-a. pa tudi za kake podatke k življenjopisu. Ako mi zraven teh morete posoditi še kak«- druge podobe, bom hvaležen. (N. pr. č. g. Lap-a, rokodelca Klančnik-a itd.) P. I) aniel je tukaj in je zdrav: z menoj vred Vas pozdravlja .. . Cairo. Istituti N«-ri. Egypten. P. Ksaverij Geyer, a post. misijonar za srednjo Afriko. Dostave k. Kdor tedaj ima kako podobo, fotografijo ali sicer sliko omenjenih misijonarjev, je prošen. da bi j«» blagovolil vredništvu tega lista poslati za porabo, in zraven prid jati nekoliko popisa iz življenja dotičnega misijonarja, zlasti še, kar tiče misijon. kje. kdaj je š«il v misijon, kje je delal, umeri itd. O gg. Trabantu in Mazgonu naj ne pozabijo štajarski rojaki. Vr. v Jurij H n mar. Spi-al K rane i v. , ( !>*!>.) Vsakdo v«'-, kolik»« pripomore bolniku k zdravju ž«- okoliščina, «la ima koro »hleva, da s»- ne bi bil k» do oglasil pri njem St..ril j»' za vsakega, karkoli je m«»gel. — Večkrat so kli'-ali Tudi k vnanjim bolnikom. Kadar >»» mu «I»-puhala opravila, je rad vstregel in se podal na »•« - Tedaj im»-l je posla čez glavo. „V Ljubljano -j skor. v." upam — pravil je prijatelju-s«»š»>1»*u - k--r mi ljudje ne dado miru. Ol dan me vodijo od hiše hiš», okrog k raznim bolnikom, časih v temne luknje po stermih stopnicah visoko gori v tretje nadstropje, časih zopet v parketne sa-lone. da bi v okovanih svojih čevljih skoro padel." Če je imel bolnika pred seboj, poprašal ga je najpervo po bolezni in potem inagnetizoval z gla-jenjem po bolečih udih. Odsotnim bolnikom pošiljal je magnetizovanega kruha, ali papirja, ali kaj enacega. V dijagnozi — spoznanji bolezni — je bil spreten, kakor malokateri zdravnik. Pogostoma je uganil bolezen in posebnosti bolnikove, še predno mu je ta kaj omenil o tem. Marsikedo se je čudil „od kod da gospod vse to ved«'»." Zdravil pa ni izključno le z magnetizovanjem. ampak tudi s tako zvanimi rdomaoimi zdravili." Dobro je poznal vse zdravilne rastline, nabiral in pripravljal jih je sam, jih priporočal in svetoval drugim, tako da je tudi na ta način mnogo koristil, posebno domačim kmetom, ki si le redkokedaj zamorejo privoščiti zdravnika. Plačila ni zahteval od nikogar, le če mu je kedo kaj podaril, je sprejel, mnogokrat je pa tudi še sani nasitil revnega siromaka, ki je prišel k njemu zdravja iskat. Kar so mu darovali hvaležni ljudje, obernil je večinoma za katoliške misijone in ubožne duhovne. Le P»og vsevedni ve, koliko dobrega je storil za razširjanje sv. vere. V njegovi zapuščini sem našel pismo iz 1. 1S79, v katerem se mu kat. misijonar Chas. A. Vogl toplo zahvaljuje za zdatno podporo, prejeto od njega za novo vstanovljeni misijon v Newark-u (Sev. Amerika). Tudi v časniku „Katho-lische Missionen" zabilježen je marsikak lep dar iz njegove roke pod šifro: Ad majorem Dei gloriam. Sedaj še nekoliko o vspehih njegovega zdravljenja. Vsakdo, ki je pri njem pomoči iskal, je ni našel. To je jasno, če pomislimo, da se da magne-tizovanje po izpovedbah strokovnjaških vspešno rabiti le pri živčnih boleznih in da so vreli k njemu ljudje po zdravila za vse mogoče bolezni in potrebe. Kolikor sem za mogel poz vedeti, pom ogel je zlasti takim, ki so terpeli na protinu, revmatizmu. kerču. božjasti, terganju po udih itd., nekaterim popolnoma, tako da se jim bolezen ni več povernila. drugim zopet le deloma. Splošno pa se sine reči, da ni majhno število onih. ki se imajo ravno njemu zahvaliti za zdravje. Saj živi križem naše domovine in pa tudi izven nje še mnogo prič, ki zamorejo to poterditi. Naj navedem le en slučaj. Nek mož iz Kostrelnice (v župniji Šmartin pri Litiji) mi pripoveduje: moja hčerka je bila že v G. letu. pa še ni mogla shoditi. Z«ielo se nam je. da je vsa mertvo-udna. Vodil sem jo k več zdravnikom, a nihče ji ni mogel pomagati. Potrošil sem mnogo za zdravila, popraševal tu in tam. storil vse, kar so mi svetovali: toda zastonj. Nazadnje si mislim: naj poskusim še pri priinskovškem gospodu, saj nimam daleč in škodovalo tudi ne bode. Tako se napotim nekega jutra z dekletcem v naročji v goro če tudi nisem imel veliko upanja. Gospod mi stavijo nekatera vprašanja, potem pa začn«'» «leklico gladiti in dergniti po rokah in nogah. Nazadnje mi pravijo: to pot št ne bo zadostovalo, bota morala še enkrat k meni priti. In glejte! nazaj grede je dekletce ž«; samo šlo. Je «la sem jo nekolik»» operal. Čez nekaj tednov greva drugič na Primskovo. kjer so jo gospod še enkrat zdravili in o«l tega časa je zdrava, kakor ri ba. (Konec nasi.) Razgled po svetu. Dunaj Dunajevski je stopil iz ministerstva, kar konservativci in avstrijski domoljubi obžalujejo in menijo, da je s tem judom zelo vstreženo. Menijo tudi, da na volitvah bo ležeče, če za Bunajevskim še kak konservativen minister zapusti to stopinjo. Slabo bi bilo za deržavo in Cerkev, ako bi se der-žavni voz pomikal proti levici. Govori se o neki zmerni stranki; pa kakor že je, gotovo je to. da v cencanji na obe strani ni salus Avstrije; nemški katoličani so si le s tem nekoliko pomagali, da s<» bili odločni, sterpljivi in nepremakljivi v b«'ju za pravično stvar. Tudi „Vaterland"' po daljšem pretresovanji sedanjega stanja z vso močjo opominja, da naj se v resnici čversti konservativni možje volijo in pošiljajo v deržavni zbor. Italija. Mladolaško je dobilo novo ministerstvo, čegar predsednik je plemenitnik Rudini, kteri sicer ne sovraži s toliko jezo duhovstva in Cerkve, kakor framason Krispi; vendar pa vsi razumni napovedujejo. da tudi on v brezno stermoglavne Italije ne bo vzdignil. To je le mogoče, ako bi storil mir z oropano Cerkvijo in tolikanj žaljeno Cerkvijo; temu pa tudi on ni zmožen, kakor se misli. Deržava, ktera tuje pravice ne spoštuje, ni vredna spoštovanja in tudi stalno srečna ne more biti. Iz šolske debate v solnograškem deželnem zboru 21. HOV. 1890. (Konec.) Kako je z nadzorovanjem učiteljev? In če o tem molčim, kako nadzorstvo in kak vpljiv ima cerkev do učiteljišč? Mislim, da nikacega ne. Katehet sme tjekaj iti, a vsi drugi cerkveni služabniki ne. In da še to na kratko omenim, kaj se ni vse na učiteljskih zborovanjih govorilo! Kako priznanje naznanjali so ravno učitelji napačnim, protikatoliškim in nekerščanskim nazorom! S tacimi nazori gredo učitelji zopet nazaj v šolo in vzgojujejo otroke. Cerkev pa mora molčati in ne more ničesar proti temu storiti. Tako razmerje se mi nikakor ne zdi pravo. Vendar, da dokončam! Kar se tiče 1. 18i>6, katero je omenil gospod predgovornik, to nesrečno leto, v katerem je boje pruska šola popolnoma potolkla avstrijsko, pozabil je g. predgovornik, da so bili ti učitelji večji del dneva zmagovalci in da so le drugi vzroki, katerih ljudski učitelji niso zakrivili, povzročili nesrečni izid bitke. Toda od teh dni, teh osodovitih dni nastalo je geslo: „Šola! šola!" in nastala je prav nekaka šolska besnost. Vedeli so; kakšen je namen šole in ljudje, ki prej niso nikoli imeli zanimanja za šolo. ki je niso nikdar podpirali, izdali so takoj po porazu parolo: „Šola! šola!" In zatem so prišli oni zakoni, katere obžalujemo. Ni res, da bi mi hoteli zanemariti namen šole. Ako ta ali oni zato glasuje in je prepričan, da vendar ni potrebno, da bi povsodi na deželi morali po 14 ali 13 let hoditi v šolo, nima to z moralo in vero prav nič opraviti. To je samo ozir glede poljedelstva. Da, ako se kmetje izrazijo: Mi smo zadovoljni. radi terpimo. da obiskujejo naši dečki po 14 let šolo, tedaj smo gotovo tudi mi veseli, da se otroci toliko časa poučujejo. Toda to tudi dobro vem, da bi si marsikateri po 13- ali 1 lletnih otrocih. ako bi jih mogel doma obderžati. prihranil jed nega ali celo dva posla in mnog«» tr«»škov. morebiti dvesto do tristo goldinarjev. Cerkev noče zanemariti podučevanja. gotovo da ne. to je obrekovanje. Ako je jedrn ali drugi teh misli, tedaj se to zgodi samo z ozirom na kmečko ljudstvo; kajti najpervo je vendarle treba živeti in jesti: če zn;i kdo dobro brati, pisati in računiti. y to poduk, ki popolnoma zadostuje razmeram in potrebščinam ljudstva na deželi. Bolje je. da napreduje gospodarsivo. kak«»r p;» da pridejo kmetje s samim učenjem na b« ra.sko palico. Toda pravim Vam. da t<» ni v ni k;« ki zvezi z moralo. Obderžite svojih 1 I let. pridenite še eno leto. 15 let. temu se ne bomo upirali V mestu bodejo še veseli, da se bodo otroci 1 T» ali Hi let zastonj podučevali, ali na kmetih bode morebiti čisto drugače. Toda. da še enkrat ponovim, to se ne tiče naše reči nič. - In kar se tiče zadeve cerkvene moči. v kater :> boje to sega. to bi bila lepa cerkvena moč. ko bi vedno pet do sedem posvetnih ljudi stalo '2—3 duhovnom nasproti' Toda. ali terpé interesi, ako bi se cerkveni interesi malo bolje zastopali, ki se pa zdaj nikakor ne morejo prav zastopati, kot se je izrekel ves episkopat. In besede episkopata, v zvezi s svetim Sedežem, morale bi vendar imeti nekoliko veljave med katoliki, mislim. Nezavisnost cerkve se ni varovala, ko so s.« napravile te postave, in ker se ni varovala, ker se je rušila temeljna dogma, moramo se katoliki boriti, da se storjena napaka vsnj nekoliko popravi l»a. konfesijonelne postave stojé nam kakor jeklén zid nasproti, to dobro čutimo. A nekaj se da vendar le, storiti in to tudi storimo. To tnalo, kar moremo storiti, izrečeno je, mislim, v resoluciji manjšine. In jaz mislim, da imamo vzroka dovolj, boriti se za ta glas. Obilnega kosila nam ne dá. pač pa nekaj drobtinic, da se bode bolje skerbelo za vzgojo in nravstveno omiko otrok; to nam vendar-le daje. Glavna stvar je vendar večnost in ne materijelni dobiček: kajti, če kdo prav celi svet dobi, svojo dušo pa pogubi, zgubil je vse. Stariši imajo naravno dolžnost skerbeti za vzgojo svojih otrók in tudi moramo skerbeti, da morejo katoliški stariši spol no vat i pervotno in neodtegljivo pravico, vzgojevati otroke v katoliškem duhu, s pomočjo šole. I. Br&tovske zadeve molitvenega apostol j stv a. Nameni za mesec februar i j (svečani. a> Glavni nameni: Tm/nos/ r reri. b) Posebni nameni: i't. S. V al l> nr i:a. líazsvitljonj«' in t**rlj«ii!. Božjastni. Bolni za rak«*. zakona. •¿s. S. Roman IVlavska društva. Hudo po?kušane \ I..-,,-. \