Hišni aparati gradijo na znanju in to je naša konkurenčna prednost v tem trenutku
REPORTAŽ CENTRA STI OBČANOV
(stran Ul)	.
■' *
VLADO DIMOVSKI
Izobrazba pogojuje zaposlitvene možnosti, povečuje pa tudi samospoštovanje, samozavest in dostojnost
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
M kfiJZNCVM
NCJkMf
Caua: 6.5OU BIT
Dve darili pod novoletno jelko
Avtor: Sonja Burger, Nazarje
Štirinožni Božiček pri počitku
Avtor: Romana Polanšek, Šmihel nad Mozirjem
Še naprej vas vabimo, da se predstavite s svojimi izdelki iz prazničnega časa. Izkoristite priložnost in nam tudi vi pošljite po pošti (Savinjske novice, Savinjska cesta 4, Nazarje) ali elektronski pošti (savinjske.novice@siol.net) svojo najboljšo fotografijo, ki vam jo bomo na željo seveda vrnili. Ne pozabite pripisati vašega imena, priimka, naslova in telefonske številke ter naslova fotografije. Med najboljše tri bomo razdelili naslednje nagrade:
1.	Fotoaparat+film s 36 posnetki
2.	Fotoalbum za 600 fotografij
3.	Jumbo dežnik 'FOTO ZOOM
FOTOGRAFSKI IN /4AVv
FOTO ZOOM
DIGITALNI STUDIO^ yP
Nakupni center Velenje 03/586-13-88 www.fotozoom.cc
.
primeru telekomunikacijje bilo omenjenih dovolj, da so na referendumu uspeli (v naši dolini so prešteli 82 glasov za in 17 proti), za železničarski sindikat pa bi bilo bolje, če bi referendum razpisali posebej in bi s še nižjo udeležbo lahko dosegli boljši rezultat. Ker je med vlagatelji v telekomunikacijsko omrežje majhen delež takih, ki bi bili obenem tudi železničarji, je razumljivo, da so bili pri drugem, povsem strokovnem in malokomu razumljivem vprašanju manj radodarni (v UE Mozirje 40,6 odstotkov za in 56,5 odstotkov proti).
Za kompetentno odgovarjanje na referendumska vprašanja, ki jih ljudstvu postavlja naša država, bomo morali, če bo šlo tako naprej, najprej opraviti izobraževalni tečaj, dajih bomo sploh razumeli. Nič hudega, to nam bo le koristilo, saj postaja izobrazba predpogoj za srečno življenje. Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski je na konferenci o kakovosti v Velenju izjavil, da izobrazba pogojuje zaposlitvene možnosti, "povečuje pa tudi samospoštovanje, samozavest in dostojnost." Vse v redu in prav, a če vemo, da bo možnost izobraževanja vse bolj pogojena z debelino denarnice, pa se mi izjava za velik del slovenskega prebivalstva, predvsem tistega, ki ga usoda ni rodila v pravo regijo in pravim staršem, ne zdi najbolj vzpodbudna. Lahko še trdimo, da postajamo svobodna in demokratična družba?
Minulo nedeljo smo preživeli refemdum, ki je sprožil veliko prahu in polemik, ali ni tako širokosrčno zastavljena pravica državljanov do uveljavljanja svojih, lahko povsem ozko usmerjenih interesov, postala predmet manipulacij in stem ogrozila vero v enega temeljnih vzvodov demokracije. Slovenski zakonsko določen referendumski model, kije baje edinslven in zato originalen, seveda poraja vprašanje o smiselnosti tako lahke dostopnosti do pravice do razpisa referenduma.
Če zanemarimo nezanemarljivo vsoto davkoplačevalskega denarja, ki se ob vsakem referendumu za vedno izlije iz proračuna, pa ne moremo mimo dejslva, daje popoln nesmisel, da se za mnenje o problemu, ki zadeva zgolj omejeno skupino državljanov ali je povsem strokovne narave, sprašuje celotno ljudsivo, torej tudi tiste, kijih problematika sploh ne zanima in kar je še huje, z njo niso dovolj seznanjeni, da bi si sploh lahko oblikovali lastno mnenje. Logična posledica je, da se ob izjemno nizki udeležbi (v primeru UE Mozirje je na referendumski vprašanji odgovarjala tretjina upravičencev, v državnem merilu še nekoliko manj), ki sama po sebi postavlja pod vprašaj merodajnost rezultata, glasujejo predvsem tisti, ki so neposredno vpleteni in ob ugodnem razpletu pričakujejo osebne koristi. V
KNJIŽNICI
Godba Zgornje Savinjske doline:
Glasbeno popotovanje.........
Črna kronika:
Kurilno olje steklo v potok
Na naslovnici: Mladi smučarji na Brdčkem vrhu
IZ VSEBINE: (sj
Aktualno:
Komu se razprodaje splačajo?..4
Intervju:
Matjaž Lenassi,
direktor podjetja BSH Hišni aparati.6
13. otroški parlament:
Otroštvo brez nasilja in zlorab.....9
Reportaža:
Center starejših občanov
Gornji Grad................  11
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 3,24. januar 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Marija Sukalo, Jože Miklavc, Franjo Pukart, Aleksander Videčnik, Igor Solar, Igor Pečnik, Tatiana Golob, Franjo Atelšek, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Milena Kozole, Nastasja Kotnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje
J
'^trimesečje.
SEZONSKA ZNIŽANJA SE KONČUJEJO
Komu se razprodaje splačajo?
Prav v teh dneh se končujejo razprodaje zimskih oblačil in obutve, ki so privabile v trgovine ogromno ljudi. Pogled v polno nabite prodajalne, vsaj v večjih krajih, pravi, da se razprodaje izplačajo, s prodajo pa so zadovoljni tudi trgovci v naši dolini.
Da pa je poslovanje trgovin korektno in je potrošnik zavarovan, se morajo trgovci držati zakonsko določenih pravil. Tako mora biti blago, kije na razprodaji, označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno, kar potrošniku omogoča, da se seznani, za koliko je blago znižano. Zakon prav tako zahteva, da mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, kije na razprodaji.
V naših krajih, predvsem Nazarjah in Mozirju, kjer so tovrstne trgovine najbolj prisotne, večinoma ni živce parajoče
množice, vsekakor pa je kupcev znatno več kot sicer. Popusti se gibljejo med 20 in 50 odstotkov, opazili smo celo 60 odstotni popust, kar pa je že redkost.
Prodajalke v trgovinah v Mozirju so s prodajo zelo zadovoljne. Pravijo, da imajo polno dela skozi ves dan. Prav tako trgovino sproti zalagajo, tako da jim izdelkov ne bo
zmanjkalo, že na prvi pogled pa je jasno, da so jim zakonska določila dobro znana, saj so artikli in cene na njih res kupcu prijazno predstavljeni.
V trgovini, kjer prodajajo tako tekstil kottudi obutev, so opazili, da se je znatno povečalo število moških kupcev, ki se zanimajo za oboje. Poslovodkinjatrgovineje objasnila,
da jim priprave na znižanja niso de-lale težav: "Ker smo na trgu že dolgo prisotni, teh težav nimamo. Precej artiklov smo znižali za polovico,jih izločili oz. prestavili na posebne police, tako daje kupcem takoj jasno, kaj je znižano in kaj ne."
V prodajalni z obutvijo pravijo, da so z obiskom kar zadovoljni, seveda je ljudi znatno manj kot v večjih mestih, se pati, ki pridejo, ponavadi za nakup tudi odločijo. Po besedah poslovodje, so v njihovih trgovinah cene že od nekdaj dvojne: "Edino težavo nam predstavlja pomanjkanje artiklov, kar pa je predvsem posledica tega, da smo odprti šele kratek čas, zaloge pa so bile že od prej majhne."
Drugje po dolini, kjer prodajajo tekstil, pravijo, daje prodaja sicer malce boljša, kupujejo pa predvsem lokalni kupčije pa opazno, da razprodaje izkoristijo za obisk večjih mest ter tam opravijo tudi kakšen nakup, ki bi ga sicer doma.
Tatiana Golob
O M S ."N Tl IR M O
Politkomisarji
Golte so v megli, so približne besede s katerimi je pred meseci dogajanje nad Mozirjem plastično orisal dopisnik nacionalnega radia Miran Korošec. In si nakopal gnev vodilnih podjetja Golte Slovenija, ki so očitno podcenili na smrad vajeni nos predsednika celjskega aktiva društva novinarjev. Z današnje perspektive, ko je italijanska družba Dr. Schor in Reden pripravljena smučišče tudi prodati, čeprav namera na sestanku s savinjsko-šaleškimi župani ni bilo tako interpretirana, je očitno, da na Goiteh v treh letih italijanske zgodbe ni vladala idila kot sojo predstavljali lastniki z dobro kontroliranimi sporočili za javnost. Vse tehnične pomanjkljivosti, ki so se bdpravljale po sistemu bo že kako, vključujejo tudi stare na novo prepleskane gondole, ki bi bile po oceni "prodajalcevmegle"za tukajšnje razmere več kot dovolj solidne. Seveda tudi varne, tu pa smo besedno tik ob tragediji, ki je spravila v grob dva mladeniča.
Dva ovadena s strani kriminalistov sta po mnenju nedavno odpuščenih delavcev prej žrtvi kot dejanska krivca za usoden razplet pri menjavi vlečne vrvi. Menda tudi v tem primeru riba srbi pri glavi, vprašanje je samo, ali bodo bivši zaposleni kdaj zbrali dovolj poguma in povedali vse podrobnosti, ki so se tistega dne dogajale nad Mozirjem. Nekakšen kompromis, ki naj bi amortiziral odločbe o prenehanju delavnega razmerja kaže, da gre za poskus prikrivanja pomembnih podrobnosti, do katerih se javnost
ne sme dokopati. Naša zmota je seveda dopustna, manj verjetno je, da bodo svojci preminulih otrli solze samo na podlagi nekakšnih verjetnostnih trditev. Ni znano, ali je bilo na konferenci za novinarje, na katero Savinjske novice iz vzroka, kije poznan samo vodilni garnituri Golte Slovenija, niso bile vabljene, povedanega kaj več o neprijetnih zadevah, ki očitno zajemajo širši krog ljudi.
Bolj kot o tem na Goiteh na glas razmišljajo, če jim bodo župani nudili politično podporo in poiskali "strica iz Amerike", ki bi bil pripravljen sprejeti izziv in reševati zavoženo barko oziroma gondolo. Občudovanja vredna je skrb predstavnikov lokalnih skupnosti, ki očitno uživajo v vlogi preživelih politkomisarjev, ki naivno mislijo, da je usoda Golt povezana s perspektivo zgornjesavinjskega turizma. Če to možnost tudi dopustimo, gre za reševanje povsem primarnih kapitalskih interesov, ki morajo biti podvrženi logiki trga. Zgornjesavin-jske občine pač ne morejo pristati na logiko, da so Golte "naše", ker potem velja isti kriterij za vsa podjetja v dolini, ki so z vidika delovnih mest ravno tako strateška kot omenjeno. Sicer pa so se nekateri župani z iskanjem strateških partnerjev že dokazali. V negativnem smislu. Z Goltmi ali brez je strateški razvoj doline usmerjen v slepo ulico. Prav zanimivo bi bilo videti, ali bodo župani staknili glave ob problemih "naših" firm in jim reševali kožo. Pravzaprav bi to morati storiti takoj ko je bila vzpostavljena lokalna samouprava in s “politično podporo" rešiti marsikatero delovno mesto, ki je splavalo po vodi. Takrat smo največkrat slišali, da se politika v novih razmerah v gospodarstvo nima kaj vmešavati. Še dobro, da nihče ni zbral dovolj poguma in brez politične podpore radovedne novinarje postavil pred vrata na sestanku županov in vodstva Golt, ki naj bi po napovedih slednjih potekal za zaprtimi vrati.
Savinjčan
4.	KONFERENCA KAKOVOSTI V VELENJU
Znanje za jutri - osnova za preživetje
Velenjsko društvo za kakovost in ravnanje z okoljem ter savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica sta minuli petek pripravila 4. konferenco kakovosti, ki je potekala pod naslovom Znanje za jutri. Ambiciozen naslov je v uvodnem govoru direktor BSH Hišnih aparatov iz Nazarij Matjaž Lenassi pojasnil kot osnovo za preživetje v prihodnosti, o pomenu znanja pa je spregovoril tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski.
Po njegovih besedah je znanju namenjeno ustrezno mesto v državnem razvojnem programu za obdobje 2001-2006, v katerem je razvojna podoba Slovenije opisana kot »na znanju temelječa družba z mednarodno konkurenčno ekonomijo ter trajnost-
Iztok Podkrižnik s.p.,
Puškarstvo Podkrižnik:
»Včasih je najbrž zelo težko razložiti, zakaj ljudje počno stvari, kijih počno, pa čeprav je to pridobivanje znanja. Mogoče nam lahko pri tem pomaga naslednje razmišljanje. Ni nemogočih sanj, je samo naše omejeno dojemanje vsega, kar je mogoče. Vedno moramo verjeti, da smo, kar smo, naše misli, naše življenje, uresničitev naših sanj. Vse smo, kar izberemo, da bomo. Neomejeni smo. Vsak trenutek se lahko zopet rodimo. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Toje izbira. To je naša odločitev!
Pa vseeno ne smemo in ne moremo pozabiti, da je prvi vir znanja šola, ki smo jo obiskovali, in zato se nihče ne more izmikati, daje njegovo znanje pomanjkljivo. Izzivi, pred katere nas postavljajo gospodarske, družbene in politične razmere sodobnega sveta, so izredno zahtevni in smo jim lahko kos le z združenimi močmi in po zaslugi našega znanja.«
nim, regionalnim uravnoteženim razvojem«. Globalna informacijska družba od posameznika ne zahteva le vedno višje izobrazbe ampak tudi vedno večjo zmožnost hitrega prilagajanja.
»izobrazba kot osnova za opravljanje določenega dela pogojuje zaposlitvene možnosti posameznika, povečuje pa mu tudi samospoštovanje, samozavest in dostojnost,« je v svojem referatu poudaril dr. Vlado Dimovski. »Raziskave kažejo, daje za ustrezno zaposlitevvdanašnjem času potrebna dokončana ne le osnovna temveč najmanj srednja šola, v vse več primerih pa izobrazba še višje ravni. Poleg tega je zaradi hitrih sprememb delovnih procesov, stalnega razvoja in globalizacije gospodarstva pred vse odrasle postavljen izziv vseživljenjskega učen-
ja.«
Razveseljuje podatek, ki gaje naved-
la direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, da seješte-vilo študentov v Sloveniji v zadnjem desetletju podvojilo, hkrati pa zaskrbljuje podatek, da se več kot polovica štu-
dentov odloča za študij družboslovnih ved, prava in izobraževanja, medtem ko je med njimi le petina takšnih, ki se odločajo za tehnične vede. Je to posledica dejstva, da vSloveniji storitve prevladujejo nad proizvodnjo? In še en podatek, ki daje misliti, navedel gaje Anton Kožar, svetovalec predsednika GZS: pri nasje delež prebivalcevz visoko izobrazbo skoraj za polovico manjši od povprečja držav OECD.
V sklopu konference so udeleženci slišali vrsto zanimivih referatov. Med njimi velja omeniti referat Marije Vrtačnik, predsednice uprave Elkroja, kije govorila o novih znanjih in izkušnjah za ciljno vodenje za dvig konkurenčnosti
Marija Vrtačnik, predsednica uprave Elkroja d.d.:
»Naše podjetje se načrtno in sistematično preoblikuje iz čiste proizvodne oblike delovanja še v tržno obliko. Ta nova smer razvoja se odraža v širjenju lastne maloprodajne mreže na območju Slovenije in JV Evrope. Pridobivamo si nova znanja in na ta način širimo usposobljenost strokovnega osebja na področju komuniciranja, ravnanja in zadovoljevanja potreb končnih potrošnikov, ne le kupcev oziroma trgovskih poslovnih sistemov.
Uspešnost prodaje lastne blagovne znamke na tujem trgu in opravljanje visoke stopnje dodelavnih storitev zahteva od nas drugačno vodenje -ciljno vodenje, katerega rezultat je višja dodana vrednost, zagotavljanje nenehne konkurenčne prednosti z nesporno kakovostjo opravljenih storitev in produktov v najširšem smislu.«
podjetja, referat Matjaža Delopsta, vodje kakovosti v BSH Hišnih aparatih, kije govoril o procesu nastanka izdelka od ideje do proizvodnje, in referat Iztoka Podkrižnika, podjetnika z Ljubnega ob Savinji, kije razmišljal o dejstvu, da »samo znanje in vztrajnost vodita k cilju«.
Franci Kotnik
VISOKA NEZAPOSLENOST INVALIDOV
Ustanovitev rehabilitacijskega centra
V okviru priprav na prehod na evropsko zaposlovalno politiko nameravata minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski ter državna sekretarka na istem ministrstvu Staša Baloh Plahutnik obiskati vse območne enote Zavoda RS za zaposlovanje.
V vsaki enoti bosta obravnavala specifičnetežave vezane natistookoije. Za območje Velenja, Mozirja ter Raven na Koroškem je bila posebej izpostavljena problematika zaposlovanja invalidov. V zvezi s tem je prejšnji petek v Velenju potekal sestanek, na katerem seje minister sestal s predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje ter pred-stavniki Zavoda za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje.
Po besedah ministra Dimovskega je temeljno izhodišče ministrstva celovito reševanje te problematike. »Na sestanku smo se dogovorili, da bomo takoj pristopili k ustanovitvi rehabilitacijskega centra v velenjski območni enoti. Po našem dogovoru bo center najverjetneje v občini Ravne, sajjetam problematika neza-
poslenih invalidov najbolj pereča.«
Ob tej rehabilitacijski mreži, ki jo bodo razvili po vsej Sloveniji, je po mnenju ministra pomembno tudi delovanje invalidnih podjetij, ki zasedajo izredno pomembno mesto v tej problematiki. Dimovski je obiskal tudi invalidsko podjetje v Gorenju. »Moji vtisi so izjemno dobri, tudi nadzor, ki smo ga tam predčas-
om izvršili, je pokazal, da podjetje posluje zelo dobro, zato mislim, da bi se mnoga invalidska podjetja po njem zlahka zgledovala.«
Na ministrstvu so v zadnji fazi priprave novega Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Ta zakon pa bo nato predstavljal jasno osnovo za zaposlovanje invalidov.
Tatiana Golob
POGOVOR Z MATJAŽEM LENASSIJEM, DIREKTORJEM PODJETJA BSH HIŠNI APARATI D.O.O. NAZARJE
"Koncern BSH postaja odvisen od Nazarij"
Letošnje leto bo za Hišne aparate minilo v znamenju 10-letnice BSH-ja v Sloveniji. Junija pa bodo minila tri leta odkar Krašovec Matjaž Lenassi vodi dobro usklajeno ekipo podjetja BSH Hišni aparati iz Nazarij. Pred prihodom v Zgornjo Savinjsko dolino si je izkušnje in praktično znanje nabiral v sorodnih podjetjih v Sloveniji in nazadnje, preden so ga poklicali v BSH, si je kruh služil v Ukrajini. Kot pravi, so se zanj takrat odprla nebesa, saj je prišel v izjemno urejeno podjetje.
- Kako se počutite v tem okolju?
Fino, ampak sedaj tudi že utrujeno, kar pomeni, da prihaja čas zamenjav.
-Kaj to pomeni?
To pomeni, da se bo letos treba odločiti, kako naprej. Tri leta smo blazno dosti delali. Tudi vsi moji vodje ne vedo, kaj je ura, več ali manj smo cele dneve tukaj. To se nabira in človek postane" zmatran". Ko gredo vsi že domov, se moram še eno uro voziti proti domu, familije skoraj ni... Treba seje odločiti, v katero smer naprej. Vsekakor ni nobenih problemov obratno, lanskoletni rezultat je najboljši v 10-letni zgodovini. ■
Po prometu in dobičku so cilji za letošnje leto iti še naprej. Zgradili smo eno najboljših tovarn oziroma sistemov v BSttju. Iz vseh koncev letijo pohvale. Smo najbolj inovativni, imamo največ prijavljenih patentov, največ izdelkov na zaposlenega, največ projektov, ki so bili v vseh pogledih uspešno izpeljani. Skratka, po reviziji lastnikov smo najbolj perspektivna tovarna v BČH-ju oziroma tovarna, v katero se najbolj splača vlagati. Če vemo, da ima BSH sedaj 42 tovarn in čez 35.000 zaposlenih, je to kar zelo veliko priznanje. Prvi smo po kvaliteti, prvi, ki smo dosegli nivo odpovedi v garancijski dobi pod 1%.
Cel BSHje posloval rekordno. Plan zaradi recesije sicer ni bil dosežen (glavni trg BSH-ja je še vedno
Nemčija), so se pa na ta račun odpirali novi trgi, letos predvsem Rusija, Poljska, Kitajska. Prvič letos je bil BSH zelo uspešen na Kitajskem. V ta namen odpira tovarne na Kitajskem. Generalna filozofija BSH-ja je "imej tovarne na trgu, za katerega proizvajaš". Mi ne proizvajamo izdelkov za Evropo na Kitajskem, am-pakjih za Evropo proizvajamo v Evropi, za Kitajsko pa na Kitajskem. Po mojem bo ta filozofija zdržala še nekaj let, nato se bo sesula tako kot pri ostalih proizvajalcih malih gospodinjskih aparatov. V Evropi je plača okoli 20 eurov na uro v primerjavi s Slovenijo, kjer je 8-10 eurov in Kitajski, kjer je 2,5 eura na uro. Tega ne bo mogel nihče vzdržati. Prvi seje tega zavedel Eletroiux, Mulinex seje zlomil lani. To je bila tudi naša zelo velika priložnost, ki smo jo lansko leto izkoristili in bili delno tudi zaradi tega veliko boljši kot smo planirali.
Vsa proizvodnja se seli tja, kjer je bolj ugodna delovna sila. Problem za Evropo je, da tudi kakovost tam ni nič slabša. Nazarje gradi na znanju in to je edina konkurenčna prednost te tovarne v tem trenutku. Imamo veliko inženirjev, magistrov, veliko ljudi šolamo v Nemčiji, skratka smo zelo odprti za izobraževanje delavcev. S tem in s fleksibilnostjo so Nazarje konkurenčne. Srečo imamo, da so ljudje tukaj zelo pripravljeni prilagajati se potrebam trga in za to se jim želim zahvaliti.
Naša proizvodnja je zelo sezonska; prva polovica leta predstavlja manj kot 40% celotne realizacije, zato, seveda v dogovoru s svetom delavcev in sindikati, delamo "minus ure", kar pomeni, da plačujemo polno kvoto ur, ljudje pa so doma. Te ure zapolnijo v drugi polovici leta. Zadnje štiri, tri mesece tudi ob sobotah in nedeljah delamo poino. To pomeni, da rabimo za eno izmeno enkrat več ljudi kadar se zadeve resno vrtijo. Velik problem je na elektromotorjih, ker ne proizvedemo toliko kolikor jih rabimo v 3 izmenah. Plastika ves čas teče v 4 izmenah, ker so stroji energetsko izjemno požrešni in vsak zagon stane. Ljudje so se tega navadili in ne verjamem,daje možno to povsod doseči. V Ljubljani je skoraj nemogoče. Kadar jih rabimo, so tukaj, kadar jih ne rabimo, jih pošljemo domov. Ljudje so se kar navadili na ta naš tempo in ni večjih pretresov. To je absolutno nemogoče v Nemčiji, absolutno nemogoče v Španiji, kjer je naša konkurenca. Na Poljskem, Češkem je najbrž še mogoče. Ko v enem mesecu zaposliš več kot 100 novih ljudi, se mora nekaj zgoditi na kvaliteti, mora se poslabšati. Vendar imamo tako srečo, da so to isti ljudje, ki se v letnih ciklusih vrtijo, da lahko začnejo takoj na polno delati, da vedo, kaj je treba delati in kaj se od njih pričakuje.
-	Pred leti se je govorilo, da so težave s pridobivanjem strokovnega kadra v Hišne aparate. Kako je sedaj s tem?
Takrat, ko sem jaz prišel sem, ni bila težava, biloje skoraj nemogoče, kerta tovarna ni bila dovolj znana. Ko sem se pripeljal iz službe nazaj v Ljubljano in sem svojim prijateljem, ki so precej razgledani ljudje, rekel, da sem v Bosh Siemens v Nazarjah, niso imeli pojma, kje je to. Potem smo začeli delati malo cirkusa po Ljubljani, predstavljali smo se po univerzah, poskušali smo dobiti sem predsednika, pa ministrico, tako da je danes tovarna toliko poznana in dobro zapisana, da s kadri ni več problema. Je pa res, da tem ljudem damo skoraj kar hočejo. Plača ni noben problem, je pa strogo vezana na rezultat dela.
Vsako leto postavimo cilje - generalno piramido z vodji oddelkov. To morajo biti njihovi cilji in ne moji. Napisali smo le 7.5 mio evrov dobička, potem pa so oni iskali poti, kako do tega priti. Potem imajo 14 dni časa, da v svojih oddelkih postavijo piramide, ki pripeljejo do glavnega cilja. To delamo zato, dati ljudje cilje začutijo kot svoje. To so njihove odločitve in za tem stojijo. Glede na to so plačani.
Veliko smo delali na boljših odnosih. Zaradi boljših odnosov oziroma prenosa odgovornosti direktno v bazo smo se lani lotili tudi dvajsetih ključev. Ta tovarna je bila že prej tako urejena, da meje bilo pred tremi leti res strah, kaj bom tukaj delal, potem pa se ti vsak dan odpre toliko novih stvari. Vsaj pri koristnih predlogih pri dvajsetih ključih smo v sami špici. Dobili smo 1212 koristnih predlogov v osmih mesecih, res pa je, da smo pomagali z nagradami. Korist za tovarno je jasno blazno velika.
Za sabo imamo eno tako uspešnih iet, da bo to težko ponoviti. Naš moto je lani bil, da "smo na poti do prvega mesta". Tosmodefinitivno dosegli. Povedali so nam, da jih je vsaj sto zadaj, ki nas bodo skušali zrušiti. Tudi BSH ni imun na grde stvari. Napoved za letošnje leto je precej slabša. Plan smo presegli za 42 odstotkov. Letošnji cilj pa je 12 milijonov evrov dobička pri isti proizvodnji, teh 5 milijonov pa bomo morali najti z racionalizacijo, izboljšanjem tehnoloških postopkov, zboljšano logistiko, zmanjšanjem skladišč in hitrejšim obračanjem zalog v skladiščih.
-	Hišni aparati sodelujejo s številnimi gospodarski subjekti v dolini, ki nastopajo kot vaši dobavitelji...
Samo podatek, da je nabavni volumen Hišnih aparatov 60 milijonov evrov materiala in polizdelkov na leto in da od tega za 40 milijonov kupimo v Sloveniji, veliko večino iz okolice, je dovolj zgovoren. Imamo zelo močne, odgovorne in kakovostno zelo
dobre kooperante; take, da so bili celo priznani za najboljše kooperante koncerna BSH, take, ki so pripravljeni z nami delati sobote in nedelje, take, ki se vključujejo že v začetku razvoja izdelka. Velika nevarnost pa je v tem, da so odvisni od nas. Skušamo jim razložiti, da če si pripet 80% na eno tovarno, to ni najbolj zdravo. Resje, da vsaj za naslednjih 5 let ni nobenih problemovstovamo,ampakčebošlo s takim tempom naprej, potem cela Evropa sploh ne bo več delala.
-	Hišni aparati so kar se tiče kazalcev uspeha ena redkih svetlih točk v dolini, v kateri je gospodarska situacija vse prej kot zavidljiva. Kje menite je razlog za stagnacijo oziroma celo nazadovanje in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se trend preobrnil?
Ne vem, če je BSH svetla točka. Ta tovarna je izkoristila dane možnosti. Vedeti morate in mi moramo priznati, daje dvakrat lažje, ker ne razmišljamo o prodaji 90 odstotkov svoje proizvodnje. Razmišljamo sicer razvojno in kako pripeljati izdelek pravočasno na trge.
Zelo se borijo v Elkroju in ne vem, kaj bi počel, če bi bil tam. Mi imamo res tako veliko srečo, da se lahko koncentriramo samo na svoje delo. Kar se tiče denarja, je zelo lepo delati vtej tovarni. Ko sem nekoč na začetku vprašal, če bo plača res dvanajstega, so me skoraj ven iz firme zabrisali, češ, kaj se delam norca. Tudi z investiranjem ni problemov in v tem je ključ. Če imaš enkrat likvidnostne probleme, jejasno, da ne moreš imeti močnega razvoja. Delavci te pojejo, če jim ne daš plače. Kakor hitro pa ni razvoja in novih tehnologij, pa tudi nisi več konkurenčen.
-	Že sedaj gre 90 odstotkov vaših izdelkovvizvoz. Kako bo na vas vplival vstop v Evropsko unijo, če predvidimo, da bo referendum uspel?
Za nas več ali manj ne pomeni nič. Kvečjemu bo ena majhna prednost, ker ne bo nobenih dajatev. Že sedaj prodajamo po celem svetu in upamo samo, da se bodo odnosi z bivšo Jugoslavijo uredili. Sedaj zaradi carin nismo konkurenčni v Srbiji in na Hrvaškem. Ko bomo v Evropi, bomo tam precej lažje delali. Kar se tiče plač mislim, da bomo ostali, kjer smo oziroma bomo malo višje. Če bo vlada toliko pametna, da bo zadržala stroške na takem nivoju kot danes in če sindikati ne bodo drug dan želeli evropske plače. Takrat bi bilo konec.
-	Kaj pričakujete od nove, Ropove vlade?
Bil sem na predstavitvenem pogovoru zgospodarstveniki še predenje bil uradno imenovan za predsednika vlade in bilo je zelo lepo. Če bo tako, kotje rekel, bo zelo zanimivo, stem, da
imajo en velik problem: NATO in Evropa sta končani zgodbi in zato so zelo lepo povedali: fantje zdaj bo treba pa delati. Ne bo se več dalo ljudi čez leve stvari voziti okrog, sedaj bo treba imeti rezultat in zelo težko bo. Gospod Ropje zelo močna oseba, kar si zada, tudi naredi. Upam, da bo dokazal, da ni le naslednik neke stvari, ampak, da se bo dejansko nekaj spremenilo.
-	Če se vrnemo k BSH-ju... lotevate se projekta velikih gospodinjskih aparatov. Kako daleč ste pri tem?
S1 .januarjem BSH v Nazarjah uradno zastopa celoten koncem na vseh trgih bivše Jugoslavije. Karkoli koncern ponuja, se da dobiti skozi našo tovarno. To ne pomeni, da se mi ukvar-jamo direktno s prodajo, mi smo uvoznik, veletrgovec.
Veliko čudnih komentarjev je bilo takrat in veliko časa smo se borili, da smo to dosegli. Je prvi primer v koncernu, da so mali in veliki aparati združeni. To je unikat. Ob začetku prodaje velikih aparatov smo najprej naleteli na odpor, veliko začudenje prejšnjih prodajalcev, ki pa so končno spoznali, da svojega dela niso dovolj dobro opravljali.
-	Torej pričakujete povečanje deleža, ki ga bodo veliki aparati znamke Bosh zavzeli na slovenskem tržišču?
Jasno,da. Nesicervtolikšni meri kot mali aparati, ampak generalno razmišljamo, da česmo prvi v malih, smo lahko tudi v velikih. Tu je sicer ena velika stopnica vmes, ki se imenuje Gorenje. Ampak trg je velik in blagovni znamki se ne tolčeta toliko, da bi delali ena drugi škodo. Naša filozofija
je biti dražji od Gorenja na teh trgih. Iz koncema nismo nič privilegirani, cene so enake kot prej za Avtotehno. Projekt financira v celoti tovarna v Nazarjah. Ta tovarna financira vse nove izdelke,
ki pridejo na trg. Zato je izjemno pomembno, da ustvarja čim večji dobiček, ki se rabi za investicije. Doslej ni bilo transferja denarja v Nemčijo, ves dobičekje ostaol vtovarni. Res pa
je tudi, da ni bilo niti denaija iz Nemčije.
- Drug večji projekt je proizvodnja termičnih aparatov...
Filozofija je obvladati čim večji segment oziroma imeti čim bolj širok spekter proizvodnje. Tako smo se predlanskim začeli boriti za sesalnike in jih tudi dobili, karje zelo velik korak. Na motorskih aparatih smo tako ali takoglavni, če pa dobimo še termične, smo zmagali. Izdelovali bi se trije aparatftoaster, avtomatza kavo in kuhalnik vode. Seveda to pomeni dodatno organizacijo in prostore, ne pa bislveno več ljudi. Prednost je v tem, da termični aparati niso tako izrazito sezonski. Dokazali bomo, da tudi to znamo delati in že spet bodo za nove projekte vprašali Nazarje, ali so pripravljene to narediti in za koliko denarja. Počasi bo BSH, ali vsaj divizija consumer prodacls, postal odvisen od Nazarij. Takrat nas ne bodo mogli več zapreti, ker vse naenkrat seliti na Kitajsko se ne da.
Pogovarjala se je Vesna Petkovšek
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK REČICA OB SAVINJI
Težave odpravili z dobrim delom
Težave, s katerimi so se v rečiškem krajevnem odboru Rdečega križa srečevali v preteklem letu, so po besedah poverjenika RK Milana Beleta, uspešno odpravili z dobrim delom, ki je pokazalo, da je v ljudeh še vedno veliko zaupanja v humanitarno in prostovoljno delo posameznikov. »To pa pomeni, da je v ljudeh še vedno prisotna miselnost "pomagaj človeku, kajti nikdar ne veš, kdaj boš sam rabil pomoč," je prepričan Bele.
Med svoje številne redne dejavnosti, ki sojih v krajevni organizaciji RK Rečica izvedli lani, velja omeniti krvodajalske akcije, dostavljanje prehrambenih paketov na domove tistih, ki jih najbolj potrebujejo ter organiziranje merjenja krvnega pritiska v sodelovanju z nazorskim zdravstvenim domom.
Ob spremstvu osnovnošolcev in učiteljice Majde Časi so obiskali najstarejše krajane ter Marijo Venek, ki je že dolga leta priklenjena na invalidski voziček. Na obisk pa so se podali tudi k Ani Vrtačnik, ženici, ki živi sama v dotrajani hiši sredi gozda.
Na rečiški osnovni šoli je zaživel krožek mladih članov Rdečega križa. Po besedah mentorice Zvonke Kladnik se otroci v krožku srečujejo občasno, vendar z veliko mero zrelosti in odgovornosti. »Ker bi svojo energijo v podmladku RK radi porabili
tudi za obiske starejših in jim bili v občasno pomoč pri vsakodnevnih opravilih, vabimo vse, ki bi bili veseli obiska in majhnega klepeta, naj pokličejo v šolo. Otroci se bodo radi odzvali na njihov klic,«je prepričana Klad-nikova. Med naloge, ki sojih opravili v krožku, sodi tudi izobraževanje in preverjanje znanja v kvizu na temo drog in sodelovanje v anketi, ki jo je pripravila mozirska območna organizacija RK, kjer so odgovarjali na vprašanje o zasvojenosti z alkoholom in cigaretami.
Tudi v letošnjem letu bodo z akcijami, pri katerih sta jim bila do sedaj in jim bosta tudi v prihodnje v veliko oporo mozirsko območno združenje Rdečega križa in KS Rečica, nadaljevali, saj so mnenja da ljudje še vedno zaupajo človekoljubnemu delu.
Marija Sukalo

maamaamm
BANKA CELJE
Še nekaj časa na samostojni poti
V Banki Celje so v lanskem letu izdelali razvojno strategijo za obdobje 2003-2007. Glede na to, da je povezovanje z Novo Ljubljansko banko po vstopu belgijske KBC v njeno lastniško strukturo padlo v vodo, v celjski banki v omenjenem obdobju predvidevajo samostojno poslovanje. Po besedah predsednika uprave
Nika Kača je takšno usmeritev nadzorni svet banke.
Z devetmesečnimi rezultati, ki v veliki meri že napovedujejo uspešnost poslovanja v celotnem letu, so v Banki Celje zadovoljni. Bilančno vsoto so v tem obdobju povečali za 18 odstotkov, kar pomeni ne samo ohranitev, temveč tudi povečanje tržnega deleža. Stroške so uspeli zadržati pod načrtovanimi, zato pričakujejo, da bo končni rezultat ugodnejši od planiranega.
V letu 2002 je Banka Celje temeljito prenovila svojo poslovalnico v Šmarju pri Jelšah in odprla novo enoto v celjskem Planetu Tuš. Ob svetovnem dnevu varčevanja so družinam plačilnih kartic Activa'in Visa dodali še dve novi kartici: Viso Electron in Activo/ Maestro z mednarodno veljavnostjo.
Ker se vse več ljudi zaveda potrebe in pomembnosti varčevanja, nudijo v Banki Celje svo-
konec lanskega leta potrdil tudi
jim komitentom različne oblike varčevanj: tolarsko varčevalno knjižico, tolarski depozit, varčevanje z mesečnimi pologi, modro varčevanje, devizno varčevalno knjižico, devizni depozit in pet različic rentnega varčevanja.
Banka Celje je v zadnjem času svojo ponudbo dopolnila še z liz-ingom nepremičnin, ki ga izvajajo preko hčerinskih družb Posest d.o.o. in Filba d.o.o. Obe družbi imata sedež v Celju, pogoji odobritve lizinga nepremičnin pa so odvisni od vrednosti, vrste in načina pridobitve posamezne nepremičnine. Načeloma velja, daje možno voditi vrednost lizinga v evrih, doba trajanja lizinga znaša do deset let, plačilo obrokov pa poteka mesečno. Lastna udeležba lizin-gojemalca je predvidena v višini 20 do 30 odstotkov vrednosti predmeta lizinga.
Franci Kotnik
BONITETA SLOVENSKIH PODJETIJ V LETU 2002
50 najbolje ocenjenih
V Sloveniji se je skladno s trendom zadnjih let tudi lani povečalo število družb v najvišjem bonitetnem razredu. Medtem ko jih je bilo leta 2001230, je lani njihovo število naraslo na 275. Ocenjevanje je opravila slovenska bonitetna hiša I d.o.o. iz Ljubljane, ki je izmed omenjenih 275 izbrala 50 družb, ki se bodo potegovale za najvišjo bonitetno oceno Rating leta 2002.
Med petdesetimi najbolje ocenjen-imi družbami je tudi BSH Hišni aparati d.o.o. iz Nazarij, iz regije pa najdemo med njimi še Engrotuš d.o.o. iz Celja, Gorenje d.d. iz Velenja, Juteks d.d. iz Žalca in Unior d.d. iz Zreč. Dodati velja, da je med omenjenimi družbami tudi Brest Pohištvo d.o.o. iz Cerknice, ki ima v lasti nazorsko tovarno ivernih plošč.
Bonitetna ocena ali rating je analitski vrednostni povzetek daljšega poročila o družbi. Na oceno odločilno vplivajo disciplina pri plačevanju računov, likvidnostna situacija, trendi in uspešnost poslovanja, gibanje kapitala in količniki nekaterih bilančnih postavk, pa tudi položaj na trgu.
KF
LESNA TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH
S popolno sanacijo do največjega proizvajalca ivernih plošč v JV Evropi
V času, ko se v Nazarjah stopnjuje pritisk javnosti na onesnaževalce okolja, med katerimi je tudi tamkajšnja tovarna ivernih plošč, je zanimivo vedeti, kako se s tovrstnimi problemi spopadajo drugod po Sloveniji. Zgodba o ustavitvi proizvodnje v novogoriški tovarni iverk je bila »hit« v času predvolilne kampanje, nekoliko manj pa je znana zgodba o uspešni sanaciji tovarne ivernih plošč v Otiškem vrhu. Prispevek o tem je bil objavljen v decembrski številki Eko novic, ki jih izdaja Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije.
Tovarna v Otiškem vrhu je začela z obratovanjem leta 1973, z večkratnimi posodobilvami proizvodnje pa so letno kapaciteto s prvotnih 70 tisoč povečali na 130tisoč kubičnih metrov. Leta 1999 so sprejeli strategijo nadaljnjega razvoja tovarne, ki ni predvidevala le tehnološke posodobitve in izboljšanja ekonomike poslovanja, ampaktudi ekološko sanacijo. Ker pa je bila ekonomska moč podjetja zaradi recesije v Evropi in političnih razmer na trgih bivše Jugoslavije šibka, so financiranje investicij zasnovali predvsem na tujih virih.
Preko razpisov so začeli sodelovati z Ekološkim razvojnim skladom Republike Slovenije, ki ni postal le kredi-todajalec temveč stalni partner pri financiranju investicijske dejavnosti tovarne ivernih plošč. V letu 1999 so nabavili sekirostroj, ki omogoča bistveno večjo porabo lesnih ostank-
ov, v letu 2000 in 2001 pa so nadaljevali posodabljanje z novo preds-tiskalnico, separatorjem, cestno tehtnico in kontinuiranim merilnikom vlage. Navedene investicije so ob istočasnem znižanju porabe nenadomestljivih energetskih virov (zemeljskega plina, električne energije in kurilnega olja) pripomogle k bislvenemu znižanju emisij prahu v okolje.
Z izgradnjo novega rotacijskega sušilnika v letu 2002 in izgradnjo elektro mokrega filtra, ki jo pravkar zaključujejo, bodo v koroški tovarni ivernih plošč izpolnili vse slovenske in evropske zakonske zahteve glede emisij lesnega prahu in plinov. Skupna vlaganja so v navedenem obdobju znašala 1,48 milijarde tolarjev, pri čemer je Eko sklad v obliki kredita prispeval 825 milijonov tolarjev.
V Lesni Tovarni ivernih plošč Otiški vrh nameravajo pod okriljem skupine Prevent z investicijo v kontinuirano stiskalnico nadaljevati s povečevanjem proizvodnje v prvi fazi na 200 tisoč kubičnih metrov, v drugi fazi pa na 300tisoč kubičnih metrov ivernih plošč letno. Z izkoriščanjem danih potencialov nameravajo po besedah direktorja Danila Ranca postati največji proizvajalec ivernih plošč v Jugovzhodni Evropi, kar je gotovo tudi zanimivo izhodišče za razmišljanje o strategiji razvoja preostalih dveh slovenskih tovarn iverk v Novi Gorici in Nazarjah.
Franci Kotnik
13. OTROŠKI PARLAMENT
Otroštvo brez nasilja in zlorab
V enem letu preko 700 otrok doživi lažjo ali težjo obliko nasilja, ponavadi ga prizadene odrasel, ki je otroku blizu in mu le ta zaupa. Prav tako zaskrbljujoče je nasilje med otroci. Nasilje med in nad otroci ter zlorabe pa je bila tudi osrednja vsebina medobčinskega otroškega parlamenta, ki je prejšnji četrtek potekal v Velenju.
Parlamentarcem iz Šaleške doline so se letos pridružili tudi učenci osnovnih šol Rečica ob Savinji, Nazarje ter Mozirje. Učence 7. in 8. razredovso spremljale mentorice, šolskesvetovalke Helena Pečnik, Mia Pečnik in Andreja Hramec. Letošnjo temo so predlagali otroci sami, mnenja in pobude pa so posredovali županom šaleških občin, učence z naše doline pa je
Nika Pukart, OŠ Rečica ob Savinji
Parlament se mi je zdel zelo zanimiv, predvsem zato, ker smo se tam veliko koristnega naučili, predvsem, kako se nasilja obraniti. Zdi pa se mi, da bi se parlamenta moralo udeležiti več otrok, kar bi bilo dobro predvsem za možne nasilneže. V našem okolju je po moje največ verbalnega nasilja, tudi fizično je prisotno, vendar je bolj prikrito.
letos spodbujal Ivan Pumat, župan občine Nazarje, ki seje prav tako udeležil parlamenta.
Otroci so na parlamentu prišli do ugotovitev, da je v našem okolju nasilje vedno bolj prisotno in
Nastasja Kotnik, OŠ Nazorje
Všeč mije bilo, kerje bilo dogajanje zelo sproščeno, tako da je začetna trema hitro minila. Pogovarjali smo se, kako problem nasilja reševati čim bolj uspešno, veliko smo govorili o nasilju med vrstniki. Na naši šoli na srečo še ni preveč nasilja med otroci, veliko bolj je prisotno na igriščih, ob večernih druženjih. Glede na pogovore z učenci iz Velenja mislim, da je tam veliko hujše.
sprejeli sklepe ter pobude, kaj storiti, da bo nasilja manj. Nasilje je, po mnenju parlamentarcev, treba preprečevati že v koreninah, nasilnežem je treba jasno pokazati, da je njihovo dejanje vredno vse obsodbe. Predlagali so več pogovorov med otroki, učitelji in učenci, otroki in starši. Pogovor bo rešil prenekateri problem, tako da do nasilja sploh ne bo prišlo. Od države zahtevajo, da se o nasilju govori skozi vse leto, na šolah pa si želijo varuha otrokovih pravic, osebo, h kateri
bi se lahko učenci zatekli in ji zaupali.
Ker pa je lahko med mestom in podeželjem velika razlika tudi kar se tiče vrste problematike, s katero se otroci srečujejo, je velika želja mentoric, da se tudi v naši dolini organizira otroški par-
Sara Stefanovič, OŠ Mozirje
Predvsem se mi je zdelo dobro to, da so z nami delali sami mladi, ki znajo z nami dobro komunicirati. Vsakje lahko povedal, kar je hotel, vse je potekalo zelo sproščeno. Slišala sem stvari, ki so me tudi pretresle, saj jaz v našem okolju nisem vajena tako hudega nasilja med otroci ali nad učitelji. Veliko smo se pogovarjali o spolnih zlorabah, kaj narediti, komu se zaupati in katere ustanove ti lahko pomagajo, kar so zelo pomembne informacije za vse otroke in mladostnike.
lament, na katerem bi obravnavali problematiko, kije bližja podeželskim otrokom.
Tatiana Golob
ZAVOD ZA GOZDOVE
Zmanjševanje finančnih sredstev ovira dela gozdarjev
Letošnja zima je po toplem in deževnem začetku po novem letu postregla s solidno snežno odejo in ekstremno nizkimi temperaturami. Narava je "legla" k počitku; dela v gozdu so zastala. V tem času tudi gozdarji, več kot sicer, preživijo v pisarni ob evidencah, načrtih, kroniki... Prelom leta je tudi čas, ko se ozrejo nazaj v preteklo leto in naredijo načrte za naprej. 0 financiranju in delu v letu 2002 nam je spregovoril Toni Breznik, vodja nazorske območne enote zavoda za gozdove.
Gozdarji Zavoda za gozdove so pri svojem delu vpeti v finančne okvire, ki jim jih vsako leto določi državni proračun. Sredstva za javno gozdarsko službo pa so, kljub povečevanju proračunske postavkeza kmetijsko ministrstvo, kamorformalnospadatudijavna gozdarska služba, iz leta v leto manjša. 'To ste lansko leto občutili na svoji koži tudi lastniki gozdov, koje država razpolovila sredstva za sofinanciranje vlaganj v gozdove. Zelo kritičnoje bilo v letu 2002financiranjejavne gozdarske službe. Zmanjšanje finančnih sredstev je bilo namreč tolikšno, da je ogrozilo normalno funk-cioniranjegozdarske službe in normalno izpolnjevanje vseh nalog, kijih javni gozdarski službi nalaga zakon o gozdovih. Da rezerv pri funkcioniranju Zavoda za gozdove ni več, dokazuje tudi to, da gozdarski strokovnjak bremeni državni proračun za več kot polovico manj kot strokovnjaki drugih primerljivih državnih služb..."
"Kljub skromnim finančnim sredstvom in slabim plačam smo gozdarji Zavoda za gozdove letošnje delovne načrte in zakonsko določene naloge opravili skoraj vceloti. Zahvala za to gre v pretežni meri dobre-
mu in delovnemu gozdarskemu kadru na naši ob-močnienoti in skrbnim lastnikom gozdov, ki vglavnem dobro gospodarijo z gozdovi. Resje, da bi lahko ob večjih finančnih sredstvih imeli boljšo opremo, boljše terenske karte, da bi lahko naredili kakšen tečaj ali seminar več, da bi lahko konec koncev organizirali sekaškotekmovanjeza lastnikegozdov." pravi Anton Breznik.
KAKO PA BO V LETOŠNJEM LETU?
Financiranje gozdarslva in gozdarske službe v proračunu za leto 2003 ne obeta bistvenih sprememb. Dodatna negotovostjetudi to,kaj bo za javno gozdarsko službo z vidika financiranja prinesla ustanovitev terenskegozdarskeslužbevokviruKmetijskogozdar-ske zbornice. "Ne gleda na to pa program dela naše območne enote ni zastavljen nič manj smelo in optimistično kot pretekla leta. Trudili se bomo, da bomo vse naloge iz obsežnega programa dela za leto2003 in vse naloge, ki nam jih določa zakon o gozdovih opravili v celoti. Seveda pa uspeh pri delu v gozdu ni odvisen samo od nas gozdarjev, ampak v veliki meri tudi od lastnikov gozdov. Gozdarji bomo tudi v letošn-
jem letu vam, lastnikom gozdov, vedno na voljo z našimi slrokovnimi nasveti pri gospodaijenju z gozdovi. ^Trudili se bomo, da boste za vaša vlaganjavgoz-dove prejeli finančne stimulacije, ki vam pripadajo; od lastnikov gozdov pa pričakujemo razumevanje in potrpljenje pri vedno zahtevnejših administrativnih opravilih, predvsem pri obračunu subvencij." Na Zavodu za gozdove upajo, da se vlaganja v gozdove kljub skromnim sredstvom za sofinanciranje teh del, ne bodo še dodatno zmanjšala. Dodatno zmanjševanje gojitvenih del in ostalih vlaganj v gozdove bi namreč pomenilo dolgoročno slabšanje kakovosti naših gozdov. "Gozdarji tudi obljubljamo, da bomo, kljub zmanjšanju finančnih sredstev, še naprej skrbeli za izobraževanje lastnikovgozdovtako na področju varnega dela v gozdu kot pri gojenju in varstvu gozdov. Od lastnikov gozdov pa pričakujemo, da svojega revirnega gozdarja pogosteje pokličejo in ga vprašajo za informacijo ali za nasvet; s tem bomo oboji pri delu in gospodarjenju uspešnejši." je še dodal vodja nazorske območne enote zavoda za gozdove.
Vesna Petkovšek
NAJ MEDI!
Mozirski čebelarji zadovoljni s preteklim
letom
Za čebelarji, ki so vključeni v mozirsko čebelarsko družino, je dokaj uspešno medeno leto. To je rezultat večih dejavnikov. Zagotovo spadajo mednje urejenost čebelnjakov, čistoča v njih, pravilno zdravljenje čebel in ostale dejavnosti.
Mozirski čebelarji pa so se v preteklem letu ukvarjali tudi s hudo gnilobo čebelje zalege, imenovano tudi čebelja kuga. Pojavila seje kar na osmih mestih. Zahvaljujoč veterinarki Alenki Jurič, ki je zadolžena za področje čebel, pa je sedaj stanje pravilno sanirano. Druga bolezen, s katero se srečujejo čebelarji, pa je zajedalec varoja. Pojavlja se v vseh panjih in zgolj od spretnosti in izkušenj posameznega čebelarja je odvisno, kako bo uspešen pri zdravljenju. Na trgu so različna zdravila za zatiranje varoje, potreben pa je skupen nastop, saj le ta zagotavlja dobre uspehe.
Slovenija vstopa v Evropsko unijo. Ta bo do proizvajalcev hrane, tudi medu, neizprosna. Čebelarji bodo lahko prodajali zgolj neoporečen in visoko kvaliteten med. Vse zahtevnejši so tudi domači kupci. Zavoljo tega se je v lanskem letu Marko Goličnik izšolal za preglednika medu. Njegova beseda o kvaliteti medu je odslej mirodajna.
Mozirski čebelarji so v lanskem letu za potrebe zimskega krmljenja nakupili 8300 kilogramov
ZAVOD ZA GOZDOVE OBMOČNA ENOTA NAZARJE
W	_
Skoda v gozdovih
Po oceni gozdarjev nazorske enote zavoda za gozdove bo zaradi posledic žleda, kije prizadel gozdove na skoraj celotnem območju, potrebno v spomladanskem času posekati okoli 4 tisoč kubikov lesa. Gre predvsem za smrekove gozdove na nadmorski višini okoli 1300 metrov, celotne škode pa bo v primerjavi z letom 1996, ko so zaradi žleda morali samo na območju gornjegrajske enote posekati okoli 12 tisoč kubikov, bistveno manj.
Za celovito oceno nastaleje še prezgodaj, pravijo gozdarji na gornjegrajski enoti nazorskega zavoda za gozdove, ki že izdelujejo sanacijske načrte. Na Gornjegrajskem je po prvih ocenah škode na približno 1000 ku-bikih smrekovine, podobna slika je tudi na Mozirski planini in v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. Revirni gozdar Marko Arnič opozarja, da bo potrebno težavno in nevarno spravilo lesa zaradi nevarnosti lesnih škodljivcev opraviti najkasneje do sredine maja. Pri tem je seveda jasno, da bo zaradi loma manjši izkoristek lesa, zato bo cena dela višja. Vse naravne nesreče v zadnjih letih kažejo, da so smrekove kulture manj odporne od naravnih gozdov, kar dokazuje tudi
večja dovzetnostza bolezni, kijih povzročajo razni gozdni insekti, predvsem lubadar.
Savinjčan
sladkorja, ki bo nujno potreben, da bodo čebele preživele hladno zimo.
Čebelarji se morajo stalno izobraževati, če želijo v svojih čebelnjakih dosegati dobre rezultate. Na prvem mestu je ravno področje zdravljenja čebel, saj se izsledki stega področja venomer nadgrajujejo in dopolnjujejo.
Od 24. do 29. avgusta bo vSIoveniji potekal svetovni čebelarski kongres, imenovan apimondia 2003. Več tisoč čebelarjev z vsega sveta bo dobesedno preplavilo Slovenijo. Poleg strokovne bo šlo ob tako velikem zboru tudi za turistično promocijo, ki jo želijo izkoristiti tudi Zgornjesavinjski čebelarji. Zaradi aktivne vključitve v organizacijo kongresa bosta eden ali dva avtobusa čebelarjev obiskala dolino. Udeleženci bodo spoznali načine čebelarjenja na tem območju, pa tudi naravne in kulturne znamenitosti. Ta dogodek gre izkoristiti, čebelarji pa zato računajo tudi na izdatno pomoč s strani občin.
Število čebeljih panjev seje v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo za četrtino. Čebele so glavne opraševalke zelenjave, sadja in ostalih rastlin. Kaj bo porekla na vnovično zmanjševanje čebeljih družin narava, lahko samo slutimo. Država se do čebelarjev še vedno obnaša dokaj mačehovsko, čeprav se ustrezni organi počasi pa le zavedajo velikosti problema.
Benjamin Kanjir
LJUBNO OB SAVINJI
Segli v žep in zgradili šolo
V komunističnih časih je bila splošno uveljavljena navada, da so se bolj ali manj pomembni infrastrukturni objekti gradili s podporo aii celo samo s sredstvi samoprispevka. S tem se je država znebila finančnega bremena, ljudem pa, ki so se zavedali, da je bil največkrat prav samoprispevek krajša pot, če ne celo edina alternativa za dosego zastavljenega cilja, ni ostalo kaj veliko za premišljevati.
S spremembo družbene ureditve državna blagajna ni postala nič bolj bogata in tega dejstva so se zavedali tudi občani Ljubnega, ko so se leta 1997 odločili zbirati namenska sredstva za izgradnjo šole, vrtca in telovadnice. V petih letih so prispevali iz lastnih žepov preko 100 milijonov tolarjev, karje zadostovalo za pokritje 27 odstotkov celotne investicije. 23 odstotkov je prispevala občina, za ostalo pa je poskrbela država preko ministrstva za šolstvo.
Savinjčan
V GORNJEGRAJSKEM CENTRU STAREJŠIH OBČANOV STA PRIJAZNOST IN USTREŽLJIVOST TEMELJNA POGOJA ZA DELO S STAROSTNIKI
Miklavževo darilo, stkano v zgodbe o
zaupanju
Ob cerkvici svete Magdalene na sončni gornjegrajski legi je v slabem letu dni zrasel svetel in moderen center za starejše občane, v katerem bo prostora za 148 stanovalcev. Na Miklavževo je bila uradna otvoritev prostorov, ki so prve stanovalce sprejeli na praznik svetih treh kraljev. Naključna simbolika, ki tako v verskem kot splošno ljudskem pojmovanju teh svetnikov pomeni darežljivost in razdajanje predvsem pomoči potrebnim. Časi so se spremenili in domovi za ostarele že dolgo niso več hiralnice, na katere so obsojeni starostniki pred odhodom s tega sveta. V resnici, in gornjegrajski primer kaže vzorno podobo, so domovi za starostnike človeka vredna bivališča, kjer lahko ljudje v tretjem življenjskem obdobju po lastni presoji in ob pomoči domskega osebja uresničujejo potrebe in interese.
"Zaposlujemo mlade ljudi, ki se želijo dokazati. Center je ob kroničnem pomanjkanju delovnih mest v celotni Zgornji Savinjski dolini svetla točka. Ob polni zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti bo zaposlenih 65 ljudi," prijazno pripoveduje direktorica centra Francka Voier. Njen delavnik se ponavadi razpotegne od jutra do večera, smo izvedeli od stanovalcev. Zaradi njih smo se pravzaprav oglasili. Želeli smo izvedeti, kako se počutijo v Gornjem Gradu, in brez izjeme so potrdili, da si kaj boljšega niso niti v sanjah domišljali. Prijaznost na vsakem koraku, vzdušje toplo in prijetno. Za dodatno razvedrilo poskrbi delovni terapevt Jure Krivec in ker želijo gornjegrajski center tvorno vključiti tudi v krajevno dogajanje, bo poskrbljeno za vse oblike družabnosti.
Nad domsko oskrbo sta navdušena tudi zakonca Rade in Kata Komadina, ki sta se v Gornji Grad preselila iz Bočne. Že od leta 1945 sta skupaj, obhodila sta pol sveta, videla številna zdravilišča in srečevala razne ljudi, vendar v en glas zatrjujeta,
Antonija Krajner (levo) v prijetnem klepetu z direktorico centra Francko Voier

Majda Ravnikar
in ker sem se službeno ukvarjala s pravno pomočjo, bom direktorici, če bo treba, pomagala voditi pravde." Prijazen nasmeh drobne gospe govori o toplini, ki je je bila deležna ob prihodu v dom. Zagotovo bo med tistimi stanovalci, ki prisegajo na pregovor rana ura zlata ura. Ob pol šestih zjutraj je že na nogah in potem si ureja delavnik po svoje. Stikov s sostanovalci še nima, časaje še dovolj. Glavna je pozitivna energija, je prepričana Marija Žemva, ki vsak dan odkriva okolje, v katerem namerava preživeti jesen življenja. Spomladi, ko ozelenijo trave in zacvetijo poljane, bo življenje v Gornjem Gradu še lepše. 4' Starejšim ljudem je pomemben tudi čist zrak in tega je pod Menino planino še v neomejenih količinah.
Fotografije: Ciril M. Sem
daje gornjegrajski center najboljši v Sloveniji. Radeje star šaljivec in ob prikupni direktorici si želi, da bi bil trideset let mlajši. Kata se samo dobrohotno smeji in občuduje svojega moža.
Zakonca Komadina sta navdušena nad domsko oskrbo
"Soba z lastno kopalnico in straniščem je kot v hotelu," ni skrivala navdušenja Antonija Krajner, kije prišla v Gornji Grad iz petnajst kilometrov oddaljenih Nazarij. Domaje živela sama in zapostavljena, zato seji zdi, da je prišla v nebesa. "Tako prijazni so do vseh. Tega resnično nisem pričakovala," žari Matevžkova mama in s pogledom, polnim hvaležnosti, kot ga zmorejo samo ljudje, rešeni velike stiske, pogleda direktorico Volerjevo. Krajnerjeva je že 22 let vdova, zaradi težav s hojo so ob njeni postelji vedno pripravljene bergle. "Veste, tukaj imamo dekleta, ki jih nismo vredni. Pridejo in vprašajo, če kaj rabimo in tudi hrana je odlična," govori iskreno vsega hudega vajena Antonija.
Mafija
Stara ljubezen je to, ki ji je treba želeti samo trdnega zdravja. Prijatelje sta v domu že dobila, pravita Komadinova, ki sta navdušena tudi nad okoljem.
"Moje ime je Marija Žemva. Doma sem iz Lesc
Prve vtise nam je zaupala tudi Majda Ravnikar, ki je prišla v center naravnost iz bolnišnice. Čeprav je živela v bližnji Rečici ob Savinji, Gornjega Gradu ne pozna. Kot socialna delavka dobro pozna delo in razmere po domovih in o gornjegrajskih govori z veliko začetnico. V kratkem bodo stanovalci dobilitudi lastno frizerko in pedik-erja, obeta se knjižnica in sploh so vodstvo in zaposleni v centru pripravljeni storiti vse za dobro počutje stanovalcev. Dober glas seže v deveto vas in če se po jutru dan pozna, potem je center starejših občanov v Gornjem Gradu posrečena kombinacija strokovnosti in prijazne dobrosrčnosti, ki je v teh časih prej zaželena izjema kot utečeno pravilo.
Savinjčan
Piše: Igor Pečnik
Pri AvtoŠkorjanec vCelju so nam za kratko vožnjo odstopili sorenta 2.5 CRDi. In priznam, na ime Kia neslišim tako dobro kot na Ikea. Malo skeptike, pa sem pogledal in zapeljal sorenta. Oblikovalcem je gspel lep zadetek. Zunanjost spominje na mercedesa ML in ga celo prekaša v mladostnih potezah. S svojimi 4.567 mm se uvršča sorento med velike terence. Notranjost preseneti s kakovostjo materialov, ki niso takšni kot pri audiju, ampak na ravni renaulta ali peugeota. Torej za terenca odlično. Iskanje napak v izdelavi ne obrodi sadov, pravtako kakovostno zapiranje vrat, ki spominja na evropska vozila in ne na daljni vzhod. Podvozje je nastavljal sam Porsche, karjamči zanesljivo in malce trdo lego na cesti.
VOZILI SMO
Kia sorento 2.5 CRDi
Boj za prevlado v višjem segmentu terenskih vozil si je priboril mercedes ML. BMW je pohitel s svojim X5 (prihaja tudi X3) in krepko zmešal karte. Ople in ostale jeepe poznamo že od prej. Za v disko, za v opero, za na avtocesto in seveda za nedeljska brezpolja. Vsestranska vozila, kamor je vstopil tudi VW Toureg in novi najhitrejši terenec Porsche Chayena. No, cene pa so seveda olala... V jeseni 2003 pa je prišlo prijetno presenečenje ■ kia sorento, ki je posnetek mercedesa ML, le da je cena na pol...
ta. No, kakšnih 50 KS več se tudi ne bi branili?! Prtljažni prostor se razprostira od 900 do 1960 litrov, tako da tja paše tudi kakšen večji kovček za dopust. Opremi sta LX in EX, ki praktično vsebujeta vse, tudi gretje prednje šipe, le usnje in avtomatski menjalnikse do-
an je progresiven v izvedenki EX in avtomatska klima skrbi za nežno vožnjo z zamolklim brnenjem 2.5 CRDi motorja, ki pospešuje zvezno in požene sorenta čez 170 km/h, kar zadostuje za dolga avtocestna potovanja. Sedeži so udobni, v usnje odet volanski obroč pa za-
Motor je odličen 2.5 dizel s 16 ventili in 140 KS in 320 Nm navora. Ravno prav za 2.2 toni težkega soren-
plača.
Vožnja z novim sorentom je presenetljivo komunikativna za terensko vozilo. Štrikolesni pogon se vklaplja avtomatsko ali je lahko stalen, kar reguliramo z gumbom. ABS
je serijski ESP pa ne, saj ga menda ne potrebuje. Servovol-
gotavlja zanesljiv oprijem in dobro počutje.
Zadeva meje prijetno presenetila, kot mazda 6, kije sedaj avto leta. Ne, ne trdim da bo sorento avto leta, ampak mercedes ML 2.7 CD stane najmanj 12,0 mio sit in naprej. Kia pa ponuja sorenta skoraj na enakem nivoju za 6.4 mio SIT. Hja, kdo pa je sedajjunak? Le namig, pri primerjalnem testu mercedes ML 2.7 in sorento 2.5, oba dizla, v nemškem časopisu, je ML zmagal le z malo prednostjo. Ampak končni zmagovalecje bil sistem »vsak dan nizka cena«. Se pa strinjam, da vsake oči imajo svojega malarja in da ime boli, ampak
6,0	mio razlike pomeni dodatnega A4 v garaži za ženo ali pa dva meg-ana za mulce, ali pa pot okoli sveta za eno leto, ali pa donos do 30% v vzajemnem skladu...
NAJMLAJŠI SMUČARJI OŽIVELI BRDČKI VRH
V načrtih tudi umetno zasneževanje
Sneg, ki je pred dobrima dvema tednoma pobelil bregove, je v največji meri razveselil otroke. Le-ti so nanj komaj čakali, saj je z njim prišel poln koš zimskih radosti, zato je bilo veselje v otroških očeh ob obilici snežink neizmerljivo. Iz zaprašenih hišnih kotov pridejo na plan sani, marsikje tudi smuči.
Prav zato pa so se snega razveselili tudi člani Zgornjesavinjskega smučarskega kluba. Njihovo osnovno poslanstvo je, da bi čim več otrok postavili na smuči in jih naučili osnovnih znanj. V klubu že delujeta dve selekciji, ki pod budnim očesom trenerjev vadita že od septembra. Novoletne praznike so presmučali na večjih slovenskih smučiščih, ki so poskrbela za zadostno snežno odejo.
Njihova skrb v zadnjih letih pa je usmerjena tudi na Brdčki vrh. Urejeno smučišče, kije pred leti zaradi zim brez snega in še česa izgubilo ves svoj sijaj, je pod njihovim vodstvom zopet oživelo. Seveda so tudi oni vezani na snežne padavine. Kljub temu pa tudi preko leta ne počivajo. Skrbijo za travnik, vzdržujejo vlečnico in podobno. Letos so jo generalno obnovili, saj so zamenjali tudi vlečno vrv.
V skrbi za najmlajše pa so 15. januarja organizirali tudi začetni in nadaljevalni tečaj smučanja. Vanj so pritegnili predvsem otroke stare okoli šest let, pa tudi mlajše. Zbralo se jih je kar 35, kar pa nadebudnim vaditeljem ni delalo težav. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki so smučanje spoznali že v kateri izmed prejšnjih sezon. Ves čas pa so delali tudi z otroki, ki so člani njihovega kluba.
Za zaključek so se otroci 21. januarja pomerili na čisto pravi tekmi. Napetost, kije vladala med starši v izteku proge, je dodatno zaokrožilo elektronsko merjenje časa. In karje bilo najvažnejše: vsi so srečno prispeli med količki skozi zadnja vratca in si prislužili priznanje, čokoladico in bombonček.
Neugodno vreme, ki je obeležilo zadnji dan tečaja, pa je preprečilo tudi nadaljnje aktivnosti. Že nasled-
nji dan bi se namreč moral pričeti nov tečaj, na katerega je bilo prijavljenih novih 25 kandidatov za naziv smučar. Že dan poprej se je podoben tečaj pričel tudi v Šmartnem, a kaj, koje vse odvisno od vremena. Dobre volje in energije v klubu namreč nikakor ne manjka.
Pred člani Zgornjesavinjskega
smučarskega kluba pa so novi izzivi. Njihova želja je, da bi poskrbeli za umetno zasneževanje Brdčkega vrha. Projekt, katerega izpolnitev bo narekovala zgolj vedno premajhna mošnja, pa ne jemljejo kot neuresničljiv. Marsikaj se da postoriti z dobro voljo in trkanjem na prava vrata.
Benjamin Kanjir
VISOK JUBILEJ VIKTORJA PURNATA
W . .	...	_
Ce bom dočakal 100 let, še ne vem, bom se
pa potrudil!
Viktor Purnaf, ki je 22. decembra lani praznoval 90 rojstni dan, je prijeten, živahen gospod, ki svojih let niti najmanj ne kaže. Optimizem ter veselje po druženju, sta tisto po čimer ga pozna mnogo ljudi po vsej dolini, kar pa niti ni čudno, saj je kar 29 let, kot tajnik, aktivno sodeloval v Društvu upokojencev.
Kot pravi sam, seje sedaj malce umiril, nekaj svojih obveznosti je predal mlajšim, med drugim je bil celo desetletje tajnik v krajevnem gasilskem društvu, že 20 let ter še vedno pa je blagajnik v krajevni organizaciji zveze borcev. Še sedaj gre izredno rad med ljudi, predvsem v Nazarjah gaje večkrat videti. »Tam poznam ogromno ljudi, kar pa ni čudno, saj sem v tamkajšnjem društvu upokojencev deloval skoraj 30 let. Poleg tajniških del sem 25 let opravljal tudi delo blagajnika.« Sedaj pa je najbolj zadovoljen, če lahko za kakšno delo poprime tudi doma. Njegov dan se prične ob pol petih zjutraj, takrat vstane, da zbudi mlade za službo. Včasih nato, po popiti kavi, še gre počivat za kakšno urico. »Rad grem v bližnjo trgovino po kruh, tudi na pošto se še odpravim po opravkih, doma pa večkrat nalupim jabolka in jih dam kuhat, saj zelo radi jemo kompot.«
SFLOSOM DO SRBIJE
Kot verjetno vsi se zelo rad spomni svoje mladosti. Trirazrednico je končal v Šmartnem, prvi razred nižje gimnazije pa je opravil v Srbiji, blizu kraja Obrenovac, kjer je imel strica. »Dol sem se peljal z očetom, kije bil flosar, zato smo celo pot opravili kar s flosom. Čeprav je takšna pot lahko nevarna, smo vse reke prevozili mirno.« Pa ni bilo vedno tako mirno, flosarji so imeli večkrat nesreče, v takšni je umrl tudi njegov stric, ki je tragično utonil.
Varno mladost, v kateri je pomagal staršem v domači trgovini in gostilni, mu je prekinila 2. svetovna vojna. Še predenje odšel v partizane, je imel napeto srečanje z nemško vojsko. Nekega dne so ga nižje Šmartnega zgrabili in od njega zahtevali, da jim kaže pot na Čreto. »Za mano so tako prijeli še dva fanta in skupaj smo morali hoditi pred njimi. Verjetno smo jim bili za nekakšno varnostno vabo za možen napad s strani partizanov.
Ker smo hodili pred njimi, bi verjetno prvi streli padli po nas.« Na srečo do tega ni prišlo in sojih po prihodu na Čreto spustili. »Ampak dol smo pa šli, da se nam je kar kadilo pod nogami!« Viktor z nasmehom opisuje minule dogodke. Koje nato odšel med partizane, je vojno preživel kot član 14.
Zaščitne brigade Glavnega štaba NOV Slovenije.
Pot na Dolenjsko, kjer je bil glavni štab, je opravil kar peš in to je bila ena izmed mnogih poti, kijih je opravil s svojimi nogami. V lep spomin na tisti čas mu je pogovor s komandirjem Stanetom Rozmanom, ki gaje ogovoril, koje Viktor bil na straži.
Z navdušenjem v glasu pove, daje bil ta pogovor zanj res nekaj posebnega.
Ko je bilo vojne konec, je še do novembra ostal v vojski, po prihodu domov pa ga je, namesto domače hiše, pričakalo pogorišče. Mati je z njegovima bratom in sestro začasno živela pri sosedih, nato pa so se s skup-nimi močmi lotili gradnje novega doma. Vojna je Viktorju vzela kar tri brate.
Viktor Purnat kot mladenič...
RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE JE V GENIH
Kot vsi mladi si je tudi on želel ustvariti družino. Svojo bodočo ženoje spoznal v Motniku pri Vranskem. »Spoznala sva se preko prijatelja, ki je imel v tistem kraju
... in danes
dekle. Ker sva si bila vsec, sem jo pogosto obiskoval, seveda spet peš čez hrib. Hoje do tja je bilo za več kot 2 uri, a ko si mlad to ni pomembno! Lahko bi imel tudi kakšno drugo dekle, saj so mi bile všeč. A je pač tako, da več kot ene ne moreš vzeti, a ne?«, ugotovi hudomušno. Je pa bila njegova žena zelo delovna in dobra, zato Viktorju ni žal življenja preživetega z njo. Tudi ona je učakala visoko starost, umrla je pred dvemi leti, stara 86 let.
Kruh za svojo družino je Viktor služil najprej v kmetijski zadrugi v Kokarjah, nato pa je do upokojitve delal v Kurivoprometu v Šoštanju. »Tam sem prodajal premog, denar pa sem vsak dans kolesom peljal v Velenje. Sedaj bi bilo to verjetno bolj tvegano, takrat pa to ni bil problem.«
Na vprašanje kakšen je njegov recept za dolgo in zdravo življenje, saj bolezni skoraj ne pozna, je odgovoril, daje verjetno precej v genih. »Moj stari oče je bil Jurčkov iz Rovta, to pa so bili vedno čvrsti ljudje, visoka starostje že v rodu. Tudi moja mama je učakala visokih 78 let, pa je rodila 9 otrok, to pa tudi ni kar tako!« Marsikdo pa bi dodal, da imata njegova radost do življenja ter še vedno velika aktivnost tudi nekaj besede pri tem.
Tatiana Golob
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI 01 MOZIRJE
Pri izvedbi projektov bodo sodelovali s strokovnjaki
Prvi januarski ponedeljek so se v sejni sobi mozirskega kulturnega doma na prvem letošnjem konstitutivnem sestanku srečali člani sveta mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na sestanku so soglasno izvolili predsednika in namestnika sveta terse strinjali, da bodo na posameznih področjih pri pripravi in izvedbi projektov sodelovali s strokovnjaki za posamezna področja.
Svet sklada bo še naprej vodil Marjan Dobrovc, za mesto namestnika pa je bila izvoljena Nada Zager. Seznanili so se z delom sklada v preteklem obdobju ter ugotovili, da so bili bogati projekti kakovostno izvedeni. V nadaljevanju seje so sprejeli tudi program dela za prihodnje delovno obdobje. Ta je sestavljen piramidno in zajema srečanja, tekmovanja, revije in izobraževanja. Člani sveta so se seznanili tudi s pravilnikom in razpisom o podeljevanju priznanj območne izpostave JSKD Mozirje, ki so ga posredovali kulturnim društvom, osnovnim in glasbeni šoli v naši
dolini. Povratno informacijo o predlogi naj bi omenjene ustanove posredovale do konca januarja. Priznanja pa se bodo podelila na medobčinski otvoritveni prireditvi ob mesecu kulture, v Nazarjah ob kulturnem prazniku.
Ob koncu je Ivana Žvipelj podala poročilo o porabljenih finančnih sredstvih sklada, ki sojih v dogovorjenih deležih prispevale posamezne občine. Iz poročila je razvidno, da več kot polovico sredstev za delovanje skupnih projektov območne izpostave sofinancira republiški JSKD.
Marija Sukalo
Piše: Aleksander Videčnik
Naši predniki so veliko dali na razna vremenska opažanja ki so z leti postala pravilo. Vreme so radi vezali na razne praznike, na letnega vladarja ali izkušnje davnih let. Danes se sodobni vremenarji, ki imajo na voljo sodobne pripomočke, kaj malo ozirajo na stara pravila. Toda treba je vendarle razumeti prednike, ki zelo dolgo še koledarja niso poznali, vremenskih napovedi v sedanjem pomeni pa tudi še ni bilo. Čas setve so usklajevali s pojavi v naravi, koje denimo, pričela bukev odganjati, seje sejalo to in to... Ob opazovanju obnašanja živali in raznih naravnih pojavov so pogosto sklepali kakšno bo vreme. Prav ta del vremenskih napovedi je morda najzanimivejši.
Lepo vreme lahko pričakujemo:
-	Če se vetrovi vrte proti severovzhodu; kadar se pomika veter na desno, se zvedri pri severozahodu, včasih malo prej; če pa se pomika ne levo, neha dež že pri jugovzhodu, včasih celo pri jugu.
-Čeje zrak suh.
-	Če pade obilna rosa in dolgo obstane.
-	Če okoli gorskih vrhov ni megle in oblakov.
-	Če sonce vzhaja svetlo rumeno.
-	Če soncu zjutraj ali zvečer lepo žari, je le malo rdečkasto in ga ne obdajajo oblaki.
-Čeje mesec svetlo bel.
-	Če se luna okoli polnoči spremeni.
-Če megla pritiska k tlom.
-	Če se oblak na istem mestu manjša.
-	Če stoje na nebu oblaki kot ovčice.
-	Če se zvečer mnogo bliska, ne da bi grmelo.
-	Če začne zjutraj pred sedmo padati dež, se popoldne rado zjasni. Jutranje padavine, ki začno padati med 4. in 9.uro, niso trajne.
-	Če dim vzdiguje naravnost kvišku.
-	Če plamen rad visoko plapola.
-	Če so živali videti pri svojem delu vesele, urne. Pajki mnogo predejo ali na že napredenih mrežah čakajo. Rega pleza kvišku, lastovke visoko letajo, slavec bolj veselo prepeva, škrjanček se vzdiguje v višave, čebele se vračajo pozno domov, mušice rajajo še po sončnem zahodu, petelini zjutraj glasno pojo.
Slabo vreme lahko pričakujemo:
-	Če se vetrovi sučejo od juga ali jugovzhoda proti jugozahodu.
-	Če je zrak zasičen z vlago.
-	Če se kamni, lapor, zidovi pote.
-	Če strune odnehujejo in se lesnina napne.
Stara vremenska prerokovanja
-	Če sol postaja vlažna, moka grudasta itd..
-	Če v zaceljenih udih prične trgati.
-	Če rosa nenadoma izgine, četudi ni vetra.
-	Če deževna mokrota brez vetra hitro suši.
-	Če zjutraj ni rose, čeprav ni ne oblačno in ne vetrovno.
-	Če je zelo soparno in sonce pripeka.
-	Če se vidijo oddaljeni kraji nenavadno jasno; če se vidi sicer pri enaki svetlobi mnogo več zvezd.
-	Če je zjutraj svetla, močna zarja.
-	Če vzhaja sonce megleno alije obdano z meglenim obročem.
-	Če so zvečer ob soncu temni oblaki.
-	Če po jasnem vremenu gorski vrhovi dobe klobuke.
-	Če ima luna meglen obroč.
Za smeh in
-	Če se luna spremeni blizu poldneva.
-	Če prične deževati zvečer in lije vso noč.
-	Če se oblaki kopičijo in rastejo.
-	Če začne deževati iz majhnih, temnih in raztresenih oblakov.
-	Če se megle vzdigujejo in pri tem gostijo.
-	Če se dim ne vzdiguje naravnost kvišku.
-	Če se oblaki v raznih višinah pode na razne strani - takrat grozi viharno vreme.
-	Če slišimo zvonove oddaljenih cerkva.
-	Če so živali nestrpne ali opuščajo svoje delo. Pajki se poskrijejo ali pa le nekateri še delajo svoje mreže, pa še to le majhne; kotni pajki se obrnejo vsvoja skrivališča; rega leze ktlom; lastovke letajo nizko ob vodi, tako da si celo omočijo peruti; petelini pojo mnogo in ob nenavadnem času.
kratek čas
(Mohorjev koledar 1906)
KRAU ŽIVALI
Učitelj učencu: Imenuj mi ti žival, kateri pravijo, da je kralj živali!" - Učenec: "To je slon." - Učitelj: "Motiš se; jaz mislim žival, veliko manjšo od slona, ki je krvoločna in more daleč skočiti." - Mali učenec: "Jaz to vem." - Učitelj: "In katera je?" - Mali učenec:"Toje bolha."
KLIN S KLINOM
Dva tata sta bila zaprta skupaj v ječi. Prvi je bil ukradel uro, drugi pa kravo. "He, brate!" vpraša drugi prvega "koliko bode že le ura?"- "ne vem prav" odvrne prvi "pa mislim da bode že skoraj čas za molžnjo."
NIČ MU NE BO HUDO
Kmetica sosedi: "Vaš pesje sinoči prišel v našo kamrico in tam pojedel najmanj eno kilo masla in pol hleba kruha."-Soseda: "Ne bode mu menda nič hudega, ker je zraven masla tudi kruh pri-grizoval."
MALA ŠKODA
Odvetnik: "Gostilničar! Ko sem bil sinoči pri vas, pozabil sem plačati večerjo in pivo. Kaj bi neki bilo, če bi po noči umrl?" - Gostilničar: "No, to bi bila pač-mala škoda."
NI GA RAZUMEL
"Kako visoko si hočete zavarovati vašo hišo?" vpraša zastopnik zavarovalnice kmeta Matevža. "Hm", pokima ta, "Jaz mislim, da bi bilo najbolje prav do vrha strehe."
3sčemo stare fotografije
Družina Robnikovih na Konjskem vrhu. Slika je bila posneta okoli leta 1912, poslala pa nam jo je Marija Kramer iz Konjskega vrha.
Domače nedeljsko kosilo
Vsaka dva tedna vam bom predstavila nekaj starih domačih jedi. Recepte zanje sem zbirala med priznanimi kuharicami od Ljubije do Logarske doline in Črnivca. Po premisleku sem se odločila za jedilnike, v katerih bo vsaj ena starejša jed. Z opombami pa jih bom poskušala približati tudi današnjim potrebam. Upam, da bom s tem pripomogla, da se to narodno bogastvo ne bo pozabilo. Zelo me bo veselilo, če se mi boste s svojim znanjem pridružili tudi bralci novic.
Piše: Marija Bezovšek
V Zgornji Savinjski dolini imamo, tako kot po vsej Sloveniji, pravo bogaslvo najrazličnejših okusnih in zdravih jedi, ki pa jih sodobni čas izriva iz naših jedilnikov. Večino teh jedi lahko mirno vključimo v sodobno zdravo prehrano. Nekatere je potrebno samo malo posodobiti. Kljubtemu pa izgleda, kot bi se jih sramovali. V gostinski ponudbi naše doline se zelo sramežljivo in boječe vtihotapijo na jedilne liste. Tujec, ki zaide k nam, verjetno misli, daje naša edina izvirna jed zgornjesavinjski želodec.
Naše babice in prababice so znale iz domačih pridelkov pripraviti najrazličnejše okusne jedi, od mnogih juh, štrukljev, žlinkrofov, omak, močnikov do slastnih potic, od vlečene do ajd-neka. Predvsem pri štrukljih in žlinkrofih se pokaže njihova iznajdljivost. Za vsak letni čas in vsako priliko so znale pripraviti pestre namaze in nadeve. Na mizah naših prednikov
je bilo tudi veliko najrazličnejših zelenjavnih, sadnih in mlečnih jedi. Danes zelo cenjene žitarice in različne kaše jim niso bile neznane. Zlasti proseno kašo so pripravljale na mnogo načinov (npr. mlečna, krompirjeva, pečena, luknje, kakšni žganci itd.).
Pred obdobjem zamrzovalnih skrinj je bila prehrana na deželi močno odvisna od letnih časov. Tako so v zimskem času prevladovale na mizah jedi iz mleka, fižola, krompirja, kislega zelja, repe, kaše, ješprenja in sadja. Za zajtrk so največkrat skuhali različne mlečne juhe, ob težkih delih pa žgance. Za kosilo so postregli z različnimi močnatimi ali krompiijevimi jedmi. Meso je bilo na mizi le ob praznikih in ob pomembnejših delih. Ob večerih pa so v zimskem času največkrat postavili na mizo kislo repo in oplateh krompir (krompir v oblicah) ali jedi iz prosene kaše. V poletnem času so prevladovale zelenjavne jedi. Tako so v času stročjega fižola gospodinje vsak opoldan postregle z zabeljenim stročjim fižolom in toplimi krompirjevi-
mi kumarami. Za večerjo pa je bila iz dneva v dan topla solata ali kislo mleko in oplateh krompir.
Za uvod bi vas rada spomnila na značilen nedeljski jedilnik večine kmečkih družin v zimskem času: -Suha ali mastna juha, krompirjev zos(omaka)inkuhanasuha svinjina.
SUHA JUHA (ZA 4 OSEBE) 50 dag suhe svinjine s koslmi,jušna zelenjava, poper, majaron, lovorov list, muškatni orešek.
Tojuho kuhamo podobno kot govejo. Prekajeno svinjino pristavimo v mrzlo vodo in segrevamo, da zavre, nato vodo odlijemo in meso zalijemo s svežo vročo vodo. Dodamo jušno zelenjavo in dišave. Kuhamo tako dolgo, da se meso zmehča. Solimo po okusu. Vjuho zakuhamo ribano kašo, bolj široke jušne rezance, krpice, pšenični močnik ali ajdove žgance.
KROMPIRJEV ZOS
1 kg krompirja, slan krop, žlica Ocvirkove masti, žlica moke, mala čebula, sol, poper in kis.
Krompir olupimo in narežemo na kockice, kijih skuhamo v slanem kropu. Posebej naredimo prežganje iz ocvirkov, čebule in moke. Razkuhano prežganje primešamo h krompirju; ko prevre, popopramo, solimo in kisamo po okusu. Jed mora biti gostljata.
Za današnji čas bi ponudilijuhotudi zjušno zelenjavo. Pazimo tudi na to, da juha ni preslana.
Krompirjevo omako pa bi pripravljali po drugačnem vrstnem redu in sicer tako, da na olju ali na bolj suhih ocvirkih najprej svetlo prepražimo 1 sesekljano čebulo, dodamo krompir in še malo pražimo, nato pomokamo s polno zrnato moko, premešamo in zalijemo z vodo. Koje krompir kuhan, dodamo dišave.
Temu jedilniku primanjkuje zelenjave in sadja. Lahko pa omaki dodamo malo svežih ali kislih kumar. Za poobedek pa postrežemo z lahko sadno sladico ali svežim sadjem.
Ne pozabimo dodati tudi ščepec dobre volje in veliko pest ljubezni.
Pa dober tek!
Spomnimo se na ptice
Veliko ptic odleti preživet zimske mesece v toplejše kraje. Nekatere ostanejo pri nas, ker so prilagojene na ostrejše razmere in tudi pozimi najdejo dovolj hrane. Dobimo pa pozimi tudi goste iz severa: brinovke in pinože v naše kraje prilete iz mrzlih severnih krajev, nekatere prav iz Skandinavije. Pozimi pticam lahko pomagamo tako, da jim nastavimo hrano. V naših krajih je to že tradicija.
KDAJ PTICE NAJBOLJ RABIJO POMOČ
Rice se najraje ustavijo na krmilnici v obdobjih, ko zima res pokaže zobe: ob zelo nizkih temperaturah in obilnem sneženju ter debeli snežni odeji. Takrat polagamo večje količine hrane. Zanimivo je, da v težkih zimskih pogojih ptice vedno pogosteje poiščejo bližino človeških bivališč. V naseljih je topleje, tu je manj vetra, tu se najde zavetje pred padavinami. Snega prej zmanjka in hrana je bolj dostopna.
KAKO HRANITI PTICE Prvo pravilo je, da hrano vedno nastavimo na suha mesta, da se ne zmoči. Najpogosteje jo damo v ptičjo krmilnico. Pri izdelavi se lahko izkažejo domači mojstri. Koliko lepih in izvirnih krmilnic se da videti pred hišami in kmetijami v Zgornji
Savinjski dolini! Poleg klasične krmilne hišice lahko hrano nastavimo v talno krmišče, krmilni pov-eznik, košarico, korito in krmilno deblo. Za krmilni poveznik uporabimo lončen cvetlični lonček, v katerega vlijemo še vroč raztopljen loj, v katerega smo nasuli sončnična semena. Obesimo ga na glavo. Z isto mešanico lahko napolnimo krmilno deblo. Tega pripravimo tako, da v primerno debel kos veje ali tanjšega debla iz mehkega lesa s svedrom navrtamo večje odprtine. Vanje lahko nalivamo raztopljen loj ali pa ga zataknemo kar surovega. Za talno krmišče rabimo približno kvadratni meter veliko ploščo, ki jo za nekaj deset centimetrov dvignemo od tal. Stoji naj na prostem in z ene strani ga zaščitimo s
smrekovimi vejami.
Vsa krmilna mesta naj bodo kolikor se da varna pred mačkami. Zelo primerno je tudi, da je v bližini kakšen grm ali drevo, kamor se ptice lahko hitro umaknejo ob nevarnosti. Množica ptičev na krmilnici rada privabi kakšnega skobca, ki si tudi išče kosilo.
PTICE IMAJO RADE RAZLIČNO HRANO
Sinice, najpogostejša sta velika sinica in plavček, niso izbirčne, hrano pridejo iskat kamorkoli in rade imajo vse vrste semen, pa tudi loja se ne branijo. Zelo jim bomo ustregli, če bomo včasih nastavili orehova jedrca, vsaj tista, ki so bila črviva. Pri pojedini se jim bodo pridružili tudi vrabci, detli in celo brglez. Brglezje sploh posebnež. Z
veliko spretnostjo hrano najraje pobira iz različnih visečih krmilnikov. Ščinkavci in vrabci pa se ravno obratno najraje hranijo na tleh. Vrabci so nam včasih že malo odveč, ker zavzamejo krmilnico in preženejo druge ptice. Vendar jih moramo biti kar veseli, v nekaterih zahodno evropskih državah so že vrabci postali redki. Zelenci najraje kraljujejo v krmilnici. Nekatere ptice imajo rade sadje. Kosom, cararjem in brinovkam najbolj ustrežemo, če jim nastavimo jabolka. Blizu vode se lahko nadejamo tudi kakšnega račjega obiska. Včasih priletijo tudi večje ptice: sraka in siva vrana.
Veliko veselja pri opazovanju ptic vam želim!
Zeleni Franček
Mladi bobenček
BBBBBHHBBHHMMHHHBHHBHHBBBBHBi
Ureja: Nastasja Kotnik
Čeprav ga ni
Moji prijateljici, ki je izgubila očeta!
Čeprav ga ni, ti je sonce v temi varuh sredi noči, angel, ki nad teboj lebdi.
Spremlja vsak tvoj korak v uteho ti je, da ni težak.
Čeprav ga ni, se v nov dan s teboj zbudi, ti vlije moči, prežene skrbi.
Ko se zaveš, da ga ni, solze ti prekrijejo oči 1 smeh se v žalost spremeni, potrtost se vate naseli.
Čeprav ga ni, ob tebi živi, ti pomaga, te spodbuja, te varuje, te vodi...
Nekoč boš spoznala, da s tabo živi, te išče, te ljubi, ti lajša poti.
Čeprav ga ni v tvoji bližini, ti stoji ob strani.
Čeprav ga nije s teboj.
Prišel bo dan, ko se bosta ponovno snidila!
SD
PRAVLJIČNE URE V KNJIŽNICI MOZIRJE
Prvi stik otroka $ knjižnico
V Knjižnici Mozirje potekajo pravljične ure že več kot 22 let. Prvo pravljico so otrokom prebrali že leta 1981, ko so prostore knjižnice preselili v prizidek kulturnega doma v Mozirju.
V začetku so bile ure pravljic enkrat mesečno, od leta 1987 se izvajajo vsakteden, vodi pa jih Ivana Žvipelj, ki jo vsi imenujejo naša pravljičarka. V poletnem času imajo pravljičarji premor, v oktobru pa se zopet pričnejo sestajati.
Po besedah Ane Lamut, vodje mozirske knjižnice, so v lanskem letu pripravili 19 pravljičnih uric, katere je obiskalo kar 395 otrok: »Lansko leto smo prvič uvedli članstvo pravljičarjev, ki je brezplačno. Tako imamo sedaj 62 članov, vsi pa so dobili priponko s svojim imenom, katero pri pravljici tudi nosijo. «Ure pravljic obiskujejo otroci stari od treh do sedmih let, včasih pa jih obišče tudi kakšen prvošolček, ki ga prav tako z veseljem sprejmejo v svojo sredo.
Eden glavnih ciljev izvajanja pravljičnih ur je vsekakor prvi stik otroka s knjižnico in knjigo. Otrok se nauči ravnanja s knjigo terspozna knjižnico kot ustanovo, v kateri bo prebil še mnogo časa ob iskanju znanja, ki ga bo potreboval v življenju.
Po mnenju Ane Lamut je velik poudarek tudi na socializaciji in prvemu .stiku z vrstniki, kije pomemben pred-
vsem za tiste otroke, ki niso v vrtcu: »Naučijo se tudi podrejanja v skupini, predvsem pa jih skušamo naučiti vztrajanja ter pozornega poslušanja. Velik poudarek je tudi na jezikovni vzgoji, saj je znano, da imajo otroci, ki jim v predšolski dobi veliko beremo, veliko manj težav pri pisanju in izražanju z besedami.«
Tudi nastopanje pred skupino ni pravljičarjem neznano, saj se po končani pravljici o njej vedno pogovarjajo in obnavljajo vsebino, večkrat pa tudi izdelujejo izdelke, ki so vezani na vsebino pravljice.Zelo pomemben jetudi odnos starši-otrok, kajti pri pravljični uri so, kljub velikemu pomanjkanju prostora, vedno lahko navzoči tudi starši: »Pri mlajših otrocih je to celo zaželeno, kajti' nemalokrat se zgodi, da si otrok zaželi imeti starša ob sebi in potem skupaj poslušata pravljico.« To pa je po mnenju Lamutove koristno tudi zato, ker se nato lažje pogovorita o pripovedovani zgodbici.
Pred poletnimi počitnicami, koje na vrsti zadnja pravljica, v Knjižnici Mozirje otroke razveselijo z zaključnim izletom ali pa jim vsaj poklonijo drobno darilce. _____________________ Tatiana Golob
Potem ko je decembra izdal koncertni album največjih uspešnic Live- Best Of, se je BAJAGA odpravil na promocijsko turo po bivši Jugoslaviji.
Gostoval pa je tudi v londonski Astorii in se odpravil nastopat celo v Uzbekistan.
V januarju bi v sklopu promocije novega albuma, s katerega je posebej za slovensko publiko pripravil pesem Slovenačka reč, moral pripotovati v Slovenijo, a ga je zaustavila bolezen: od svojih otrok je namreč dobil vodene koze in čaka, da izpuščaji izginejo. Bajago lahko v Sloveniji pričakujemo februarja.
Studijski dnevi TINKARE KOVAČ in njenih glasbenikov in sodelavcev se tekoče in uspešno bližajo koncu.
Še cel februar bo v znamenju snemanja in priprav na tisk in izid novega, četrtega Tinkarinega albuma. Založba Dallas Records je sedaj že potrdila uradni datum izida, 30. marec 2003 - in ravno na ta dan bo v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma prvič možno slišati v živo nove pesmi in si ogledati prvi videospot z novega albuma.
NATALIE IMBRUGLIA se je v dneh pred Božičem zaročila z Danielom Johnsom, frontmanom avstralske grunge skupine Silverchair.
Čeprav datum poroke ni znan, seje o njej šušljalo že dlje časa, saj so Johnsa opazili med nakupovanjem prstana v njegovem rodnem mestu.
27-letna bivša igralka (v Avstraliji je tako kot Kylie Minogue zaslovela v soap operi Neighbours) je pred tem hodila z Davidom Schwimmerjem in Len-nyjem Kravitzom, te dni pa si kruh poleg s petjem služi tudi s predstavljanjem kozmetične znamke Loreal.
Uganka o tem, katera bo naslednja pesem s SEBASTIAN O VEG A zadnjega albuma ‘Ti si ta!',
ki jo bo predstavljal v medijih in seveda tudi na vašem radiu, je rešena: aktualni singel je po 'Napadu' sedaj postala 'Le kako naj pozabim te?'!
Če smo bili vzadnjem letu vajeni udarnih, hitrih plesnih ritmov, se nas je tokrat odločil nekoliko razvajati, in to v pravem pomenu besede. Pesem 'Le kako naj pozabim te?'je namreč nežna balada o izgubljeni ljubezni. Pisana na kožo vsem generacijam; mladim, pa tudi tistim malo manj mladim, a še vedno nadvse romantičnim.
Alenka
KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Nazorska športna dvorana je v soboto, 18. januarja, gostila godbo Zgornje Savinjske doline, kije s svojim novoletnim koncertom pnvabr-la številne poslušalce. S prijetnimi melodijami jihje »popeljala« na krajše glasbeno potovanje po različnih glasbenih zvrsteh, v domišljijske pokrajine in v globino njihovih emocij.
Godba združuje ljubitelje glasbe naše doline, ki veliko prostega čašo posvetijo delu v orkestru. In pravtrdo delo in številne vaje ter briljanten nastop so glasbenikom prinesli tudi zlato priznanje v prvi težavnostni stopnji na lanskoletnem tekmovanju slovenskih godb v Ilirski Bistrici. Poleg orkestra so se občinslvu v različnih skladbah predstavili ludi
Z vso svojo energičnostjo in lahkotnostjo je glasbenike skozi koncert vodil dirigent Tomaž Guček
instvo so organizatorji koncema večkrat presenetili, tudi^klučitvijo plesalke izraznegajlesa, ki je v soju rometov naodrskem platnu eksperimentirala s svojo silhueto
■Pl I . S
solisti, Tomaž Podlesnik na trobenti, Ana Plonovšek na saksofonu ter vokalist Damjan Žvipelj. Da je bil bogat program mojstrov še pestrejši, je poskrbela plesalka Rima Rampre iz Žalca in moderatorka večera Nataša Terbovšek Cekin, ki je prepričana, da je glasba sporočilna narejena zato, da se nas dotakne, le srce ji moramo odpreti. Po besedah Cok-linove lahko pesem poslušalca popelje na domišljijsko potovanje, kajti vsaka pesem poje svojo zgodbo. Ko se rodi, je čisto majhna, drobcena, samo nekaj popisanih listov jo je, a njene besede zvenijo mogočno in popevajo o velikih stvareh.
In prav takšno prijetno glasbeno popotovanje so pripravili solisti in godbeniki Zgornje Savinjske doline z virtuoznim izvajanjem programa pod taktirko Tomaža Gučka. Skladbedomaeih in tujih avtorjev so
• •
m
Tudi tokrat je godbenikom uspelo napolniti športno dvorano'v Nazarjah
v njihovi izvedbi zvenele prisrčno in toplo ter občinstvo navdušile v tolikšni meri, da sojih spustili z odra
šele po tretjem »podaljšku«.
Marija Sukalo
Tomaž Guček in njegovi prvoligaši
Še zdaleč ne sodim med glasbene strokovnjake, a si bom vendarle drznil zapisati nekaj osebnih vtisov o sobotnem koncertu Godbe Zgornje Savinjske doline, saj je bilo navdušenje publike preprosto preveliko, da biga bilo mogoče zajeti v klasičnem novinarskem poročilu. Nenazadnje tudi koncertni bil namenjen zgolj muzikologom, pač pa najširšemu krogu Zgornjesavinjčanov, ki so to priložnost odlično izkoristili in napolnili športno dvorano v Nazarjah.
Že lanskoletni koncert "naše" godbe v isti dvoranije pokazal, da ji ljudje še vedno radi prisluhnemo. I/ še večji meri se je to dejstvo potrdilo v soboto, ko se pravzaprav ni vedelo, kdo med nastopom bolj uživa: godbeniki
na odru ali poslušalci na sedežih. V zraku je bilo čutiti neustavljiv naboj	ji
pozitivne energije, ki so jo mladi glasbeniki ob prihodu na sceno raztrosili med publiko. Nobene napetosti, nobenih nervoznih kretenj v pričakovanju začetka, samo še lahkotni prihod dirigenta Tomaža Gučka, kije očitno res pravi lider članov godbe.
Ob vsesplošno odlični oceni koncerta velja vsekakor opozoriti na prote sionalno urejeno sceno, kakršne ta dvorana še ni videla. Kulisa s prosojnim platnom, z lučmi obkrožene odrske stopnice, ozvočenje, svetlobni efekti - prva liga! Tudi nastopajoči so se izkazali kot prvoligaši, vendar ne zgolj z izvajanjem glasbenega programa ampaktudizvizualno predstavo. Le kdo bi pred koncertom pričakoval, da je mogoče igranje godbenikov čudovito kombinirati z izraznim plesom?
Navdušujoče občutke iz športne dvorane smo poslušalci v soboto zvečer hote ali nehote ponesli v svoje domove. Sam sem med hojo po mrzlem zimskem zraku razmišljat, kako lepoje, da imamo v dolini (vsaj) nekaj stvari, ki sodijo v prvo ligo. In kako lepo bi bilo, če bi jih imeli še več. No, vsekakor sodi v prvo ligo tudi predsednik Godbe Zgornje Savinjske doline Jakob Presečnik, kije preko pokrovitelja koncerta zagotovil materialne pogoje, da smo lahko uživali v tako vsestransko dovršenem glasbenem dogodku.
Franci Kotnik J
I18SI {Si!
ŠVICA
Mednarodno shajališče v srcu
Evrope
Piše: Polona Šporin
Skozi okna nihalke smo lahko opazili staro sedežnico, kije včasih vozila tod. Prijazna gorska vasica s številnimi hoteli, tudi najvišje kategorije, s prenočišči, in trgovinicami s spominki. Pozor! Vse to na lokaciji, kije dostopna le z dvema nihalkama! Vasico so si ogledovali tudi radovedni Američani in jo fotografirali Japonci. Toliko civilizacije na takšni nadmorski višini. Švicarji so že davno ugotovili, da so investicije v razvoj turizma lahko zelo donosne. S Schilthoma se razprostira veličasten pogled na Murrensko dolino, smučišča v Wengnu (tudi tja gor pelje vlak), pa na Jungfrau, Mönch in Eiger, bisere švicarskih gora. Kljubtemu, da je bilo poletje na vrhuncu, so bili oblečeni v svoje belo oblačilo. Opaziti je bilo le nekaj ledenih gmot, ki jih je topilo toplo julijsko sonce. Mešani občutki so me preplavljali ob dogajanju na takšni nadmorski višini. Pravega planinskega vzdušja in dobrih občutkov, ki smojih vajeni ob obisku slovenskih gora, seveda ni in jih ne more biti. Gre pa nedvomno za iznajdljivostturističnih delavcev, kako približati vrhove za množični obisk.
Tistega dne smo lepote Švice opazovali še naprej in sicer v smeri Zermatta. Skozi številne prelaze, tunele, po ozkih tirnih prostorih in skozi slikovito dolino Vallis smo dospeli do Vispa, kjer smo presedli na poseben vlak do vsi, kajti v Zer-mattu se nihče ne vozi na bencinski pogon. V Vis-pu je veliko urejeno parkirišče, da lahko vsi, ki do tja prispejo s svojimi avtomobili, le-te pustijo na varnem za čas dopustovanja. Pot do Zermatta, vključno z vso svojo prtljago, nadaljujejo s posebnim vlakom, ki pelje do vasi. Kljub »težki« dostop-
nosti v vasi kar mrgoli obiskovalcev. Vasica z elegantnim pogledom na sloviti Matterhorn je prava Meka švicarskega turizma s premnogimi hoteli in
Tretji dan našega popotovanja, bila je sobota, nas je razveselilo sončno vreme, ki ga v švicarskem pogorju ni prav dosti. Pot do Zermatta, ki je bila končna postaja sobotnega dne, je bila zato toliko lepša. Vmes smo se odpravili še na Schilthorn. Del poti, iz Interlakna do Murrna, smo se odpeljali z avtobusom, dalje do Schilthoma pa z nihalkama. Na pol poti smo morali prestopiti z ene na drugo nihalko, saj je področje tako strmo, da je bilo nemogoče oblikovati traso za celotno pot od vznožja do vrha.
uglednimi trgovskimi hišami zvsega sveta, restavracijami in prodajalnami spominkov, kjer prednjačijo rogovi, zvončki in seveda čokolada. Tukaj turizem živi vseh 365 dni v letu, saj se je pod Matterhornom mogoče prepuščati zimskim športom tudi v poletju. Znana hotelirja v Zermattu sta tudi nekdanja smučarja, Pirmmin Zurbrigen in Max Julen. Zermatt je turistično naselje, a ima človek občutek da je v »domači
Nedeljsko jutro v Zermattu je bilo nadvse živahno. Ljudje so se odpravljali po različnih dejavnostih. Nekateri k maši, drugi na sprehode, smučanje, planinske pohode, kolesarit, bordat, na plezanje, po številnih trgovinah... Mi smo se odpravili proti jugu, v Ženevo. Južna Švica -francoska Švica -je nekoliko bolj topla in porasla z vinsko trto. Tod je vsak kos zemlje skrbno urejen, obdelan in izkoriščen, nasade trte zaradi
pomanjkanja vode tudi namakajo Pokrajina je dosti bolj gričevnata, položna, gorovje se košati bolj v ozadju Meni seje zdela drugačna tudi mentaliteta prebivalcev. Občutno manj obzirnosti je bilo opaziti, zlasti na vlaku, ko smo prekladali težke nahrbtnike. Toplota ozračja v tem predelu je povezana z bližnjim Ženevskim jezerom V centru mesta, skozi katerega smo se odpravili peš, večina mogočnih in lepo obnovljenih zgradb pripada bankam in mednarodnim korporacijam ter drugim mednarodnim organizacijam (npr. ZN). Pridružili smo se številnim Švicarjem, ki so si sredi mesta z zabavo ob jezeru, krajšali toplo nedeljsko popoldne. Zanimivo se mi zdi, kako dobro Švicarji združujejo gospodarske panoge, kulturno raznolikost in izkoriščajo raznolikost pokrajine ter ohranjajo politično nevtralnost, zaradi katere je dežela še toliko bolj privlačna. Skrb za naravno okolje, turizem, prisotnost mednarodnih institucij, naložbe v raziskave in razvoj, močna tradicija, kulturna raznolikost ter pripadnost prebivalstva, številna mednarodna gospodarska srečanja In športne prireditve so deželo napravili za nekaj posebnega, za mednarodno shajališče v srcu Evrope. Iz tega vzroka je privlačila tudi mene.
Konec.
vasi«.
wm

r

Postaja v Fluelnu
(foto: Polona Šporin)
Jug Švice je skrbno obdelan
(foto: Polona Šporin)
KINO MOZIRJE
Sobota, 25.1. ob 20.00 in nedelja, 26,1. ob 17.00:
K-19 - ČRNA VDOVA - drama, triler
Režija: Kathryn Bigelow
Vloge: Harrison Ford, Liam Neeson, Sam Redford
KINO NAZARJE
Sobota, 25.1. ob 20.00 in nedelja, 26.1. ob 17.00 HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI - fantazijska pustolovščina
Režija: Chris Columbus
Vloge: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint
KINO LJUBNO
IZREDNA KINOPREDSTAVA
Sobota, 25.1. ob 19.30 in nedelja, 26.1. ob 1700
HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI
Režija: Chris Columbus
Vloge: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint
HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI
V drugem filmu serije o Harryju Potterju se mladi čarodej Harry Potter (Daniel Radcliffe) in njegova prijatelja Ron Weasley (Rupert Grint) in Hermiona Granger (Emma Watson), Ki obiskujejo drugi letnik Bradavičarke, akademije za čarovnike in čarovnice, znajdejo pred novimi izzivi: odkriti poskušajo temno silo, ki ustrahuje šolo.
K-19-ČRNA VDOVA
Navdihnjen z resnično zgodbo pripoveduje film o junaštvu kapitana Alekseja Vostrikova (igra ga Harrison Ford), ki mora na vrhuncu hladne vojne prevzeti poveljstvo jedrske podmornice K -19 od njen-ega prejšnjega komandanta kapitana Mikhaila Polenina (ki ga igra Liam Nesson). naloga je, da čim hitreje pripravi podmornico za njeno krsti ne glede na ceno.
Samopodoba skozi zodiakalni krog za leto 2003 (ona)
Oven. Vaša vrednost v letu 2003 leži v širokogrudnem sočustvovanju z drugimi in v izpolnjevanju lastnih skrivnih želja, ambicij in potreb.
Bik. Vaša vrednost v letu 2003 leži predvsem v preudarnosti, v počasnem, a zanesljivem napredovanju in skrbi za druge.
Dvojček. Vaša vrednost v letu 2003 leži v komunikativnosti, duhovitosti in mladostni energiji.
Rak. Vaša vrednost v letu 2003 leži v sočutju, odprtosti in v veri v višjo silo, ki vas bo obsipavala s številnimi intiutivnimi prebliski.
Lev. Vaša vrednostvletu 2003se nahaja vnalezljivem optimizmu,živahni naravi, požrtvovalnosti in predvsem svetovalskih sposobnostih.
Devica. Vaša vrednost v letu 2003 leži v pokončni in samozavestni drži ter v obvladovanju lastnega negativizma, ki škodi predvsem vaši učinkovitosti.
Tehtnica. Vaša vrednost v letu 2003 leži v sproščenosti, družabnosti in miroljubnosti. Opustite pa igranje nehvaležne vloge diplomata.
Škorpijon. Vaša vrednost v letu 2003 leži v modrih poslovnih odločitvah in ustvarjalnem zanosu, s katerim pozitivno vplivate tudi na druge.
Strelec. Vaša vrednost v letu 2003 leži v poštenosti in odkritosti, ne pustite pa si očitati svobodoljubnosti, ki še najbolj zaznamuje vaš značaj.
Kozorog. Vaša vrednost v letu 2003 leži v ambicioznosti in preudarnosti, kar nekajkrat pa vam bo prav prišla zadržanost.
Vodnar. Vaša vrednost v letu 2003 leži v prijaznosti in domiselnosti, še najbolj pa v pogumnem spreminjanju svojega življenja.
Ribi. Vaša vrednost v letu 2003je v nadzorovanju lastnih občutkov, spodbujanju notranjega miru in potrpežljivem izpolnjevanju obveznosti.
TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE
Snežno odejo izkoristili za delo
Snežno odejo, ki te dni pokriva vso Slovenijo, so pretekli konec tedna izkoristili tudi taborniki rodu Sotočje Nazarje ter z medvedki in čebelicami pripravili pravo sankaško tekmovanje na svojem tabornem prostoru na Lazah. Ob šaljivih igrah, ki so popestrile družabno srečanje in »čisto pravo slalomsko tekmo s sankami«, so si najmlajši taborniki poskušali pridobiti tudi veščino sankača, delček znanja in discipline, kije rabijo za delo in bivanje v naravi v tem letnem času.
Marija Sukalo
(foto: Marija Šukalo)
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL CENTER - 12. KROG
Zmage se vrstijo
Tudi iz Žiri se ekipa Davidovega Hrama vrača neporažena, kar je zelo pomembno v igri za napredovanje v 2. slovensko košarkarsko ligo. Po zmagi Šenčurja v Gorenji vasi bo tako prav jutrišnje gostovanje Nazarčanov v Šenčurju še kako pomembno in najbrž tudi odločilo o novem drugoligašu.
BOJANOV MEMORIAL V LEPI NJIVI
Srečko Ledinek-leponjivski orel na smučeh
V Lepi Njivi so člani domačega športnega društva organizirali tekmo v smučarskih skokih, ki so jo poimenovali po Bojanu Mazeju. Slednji je v delovni nesreči pri menjavi nosilne vrvi na nihalki pred nekaj meseci izgubil svoje mlado življenje.
predstavo, kjer so »Hramovci« upravičili vlogo favorita. Čeprav utrujeni od dopoldanskih obveznosti ter dolgotrajne vožnje so postopoma uveljavljali svojo prednost v kvaliteti in v zadnji četrtini vodili že kar s 25. točkami razlike. Sledi manjši padec koncentracije in domačinom je uspelo z meti od daleč rezultat znižati na znosnih 12točk,topaje bilotudi vse. Svojo najboljšo igro v sezoni je prikazal Kramer, odlično pa sta od-
Rezuitati 12. kroga:
Žiri: Davidov Hram Gorenja vas: Šenčur Tinex Medvode: Celjski KK Era Velenje: Kranjska Gora Prosta ekipa - Pingvini Šmartno
Lestvica po 12. krogih:
1. Šenčur	11	9 2
2. Era Velenje	11	9 2
3. Davidov Hram	11	9 2
4. Gorenja vas	' 11	8 3
5. Pingvini Šmartno	10	6 4
6. Celjski KK	11	4 7
7. Tinex Medvode	n	2 9
8. Žiri	10	1 9
9. Kranjska Gora	10	010
najboljši strelec ekipe.
Vsa pozornost pa bo vsekakor ta teden usmerjena k treningu in pripravi na derbi tekmo prvenstva s Šenčurjem. Ta bo jutri ob 19. uri v njihovi novi športni dvorani in ker se s tem začenjajo odločilni boji za napredovanje, so v klubu omogočili organiziran prevoz za svoje zveste navijače. Kdor se še ni prijavil, naj to stori čim prej.
Franjo Pukart
76	: 88
59	: 80
61 :	78
92	: 54
929	: 718	(+211)	20
1021	: 829	(+192)	20
976:	785	(+191)	20
903	: 878	(+25)	19
840	: 830	(+10)	16
834:	863	(-29)	15
809:	907	(-98)	13
683:	842	(-159)	11
597:	940	(-343)	10
Leponjivčani so športno društvo ustanovili lansko leto. Za njimi je že več uspelih prireditev, s katerimi so dokazali svojo neomajno voljo, da združijo mlade od blizu in daleč ob športnih aktivnostih, Zgradili so tudi že športni objekt, ki bi bil v ponos veliko večjim društvom. Igrišče za odbojko na mivki je od prvega dne gradnje vsakodnevno shajališče, mesto zabave, rekreacije, pa tudi pravih športnih bojev.
V	Lepi Njivi pa se od leta 1992 aktivno ukvarjajo tudis smučarskimi skoki. V ta namen so zgradili skakalnico, kije ob snežnih zimah shajališče letalnih zanesenjakov. Mednje je prav gotovo spadal tudi Bojan Mazej, ki je tudi lastnik rekorda skakalnice. Njegov rekordni skok meri 42 metrov. Ni veliko? Je, če gre za dejstvo, da fantje skačejo na navadnih, ne pa skakalnih smučeh.
V	njegov spomin so leponjivski športniki 19.januarja organizirali prvi Bojanov memorial. Udeležilo se gaje 28 skakalcev, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Do 20 in nad 20 let. Vsak skakalec seje po zaletišču zapeljal štirikrat. Prvi skok je bil poskusni, med
tremi tekmovalnimi pa sta dva najdaljša štela za končni rezultat.
Najdlje je tokrat skočil Srečko Ledinek, kije v poskusni seriji pristal pri osemintridesetih metrih, med tek-
movanjem paje dvakrat zmogel daljino 36 metrov.
Dobro organizacijo ter veliko število tekmovalcev in obiskovalcev pa je delno zasenčil neljub dogodek, ki seje pripetil popolnoma ob koncu tekmovanja. Zadnji skakalec v konkurenci, Bojan Kerznar iz Nove Štifte, je namreč padel po doskočišču in par trenutkov nezavesten obležal v izteku. Doživel je pretres možganov, zato je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. Tam je ostal na opazovanju.
Benjamin Kanjir
Žiri: Davidov Hram 76 : 88
Žiri. Telovadnica OŠ Žiri. Gledalcev 30. Sodnika: Tomaž Jenko (Gorenja vas) in Miha Kosmač (Smlednik). Tehnični komisar: Dušan Meteljko (Kranj).
Žiri: Seljak 6 (2-2), Čadež, Jenko 23 (4-6), Kavčič L. 2, Kavčič C. 4 (0-4), Govekar 12 (4-5), Erznožnik, Rupnik 5 (3-4), Radoševič 24 (2-2), Oblak, Prosti meti: 15-23 (65%)
Meti za tri točke: Radoševič-4, Jenko-1
KK Davidov Hram: Weiss 18 (8-11), Majstorovič 4, Zadravec 2, Sarhatiič 14 (3-4), Brinovšek 10 (2-2), Kramer 16 (6-11), Goltnik 16 (3-4), Grebenšek 2, Dedič 3 (1-2) Zakrajšek M, 3 (1-6), Pečovnik, Šemenc.
Prosti meti: 24:40- (60 %)
Meti za tri točke: Sarhatlič-1, Goltnik-1.
Idealna smuka na Golteh
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtoija. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Odgovor na članek "Nov mandat brez finančnih bremen"
Ker se spoštovani novinar Edi Mavrič ni mogel udeležiti zadnje lanske seje Občinskega sveta Občine Luče, sem mu na njegovo prošnjo naknadno po telefonu posredoval povzetek z omenjene seje. Zaradi kasnejše polemike v Vašem časopisu na omenjeno tematiko, sem dolžan občanom in bralcem SN tudi po tej poti pojasniti nekatera dejstva.
Občina Luče starta v novo proračunsko leto oz. nov 4-letni mandat s finančno ugodne pozicije, praktično brez velikih finančnih bremen, kar je bila zaradi večjih investicij praksa v prejšnjih letih. Odprt ostaja le del postavke rekonstrukcije ceste v Krnico do Jezernika (6,8 mio SIT), ki ni bil plačan izvajalcu del zaradi slabe kvalitete vgrajenega asfalta, kar bo prikazano v saldu obveznosti v bilanci stanja in ne kot proračunski primanjkljaj, ki je finančno gledano razlika med odhodki in prihodki. Tudi in predvsem zaradi zadržanega plačila smo od izvajalca dosegli, da je pismeno priznal napako in jo bo popravil, ko bodo vremenske razmere dopuščale. Takrat bo plačilo z naše strani tudi do konca poravnano. Investicija v izgradnjo pločnika v Strugah v lanskem letu ni bila izvedena, ker smo zaradi dokaj zahtevnih pogojev soglasodajalca večkrat popravljali projektno dokumentacijo, kije biia skupaj z ostalimi soglasji pridobljena šele konec oktobra, gradbeno dovoljenje pa konec leta. Za izvedbo pločnika ni bila sklenjena nobena pogodba z izvajalcem, niti opravljena nobena storitev in nimamo nobenega prejetega računa, zato po mojem to ni finančno breme občine. Del sredstev planiranih za ti dve in-
vesticiji je bil vglavnem porabljen za povečane stroške na področju šolskih prevozov, vrtca, vzdrževanja cest, za področje kulture... del pa tudi skladno s sklepom občinskega sveta za projektno dokumentacijo za smučišče in sankališče. Vse to je bilo novim svetnikom predstavljeno v pisnem gradivu za omenjeno sejo in tudi pojasnjeno na sami seji ob sprejemu rebalansa proračuna za lansko leto. Občine Luče je imela konec lanskega leta na računu skupno 7,4 mio SIT. Od tega 4,2 mio SIT sredstev rezerv in 3,2 mio SIT viška neporabljenih tekočih prilivov, ki hipotetično za ta znesek zmanjšujejo dolg za cesto v Krnico na cca 3,6 mio SIT. Poleg tega je odprto še cca 2,8 mio SIT obveznosti za sanacijo občinskih cest v lanskih neurjih, kar bo skupaj dodatno obremenilo letošnji proračun za 6,4 mio SIT. Pri predvidoma 215 do 220 mio SIT 'težkem' občinskem proračunu za leto 2003 je to 3% prenesenih finančnih bremen!
Primerjalno z večino ostalih občin v dolini in širše je to gotovo dobro finančno izhodišče za nov mandat. Bojazen, da bi zaradi starih finančnih bremen zmanjkalo denarja za nove investicije, vsaj v tem pogledu nima realne osnove.
Za dodatna pojasnila smo zainteresiranim občanom na voljo tudi v času uradnih ur v prostorih občinske uprave. Kot sem že napisal v tej rubriki se bom s poštenim, zavzetim in transparentnim delom trudil v dobro občine in občanov in prepričan sem, da bomo lahko več dosegli skupaj.
Ciril Rose župan Občine Luče
Odločil sem se, da se bom po dolgem času šel smučat na Golte. Na praznem parkirišču v Žekovcu sem zjutraj ob svitu parkiral svoj avto. Nataknil sem si turne smuči in se odpravil po idilično zasneženem gozdu proti vrhu. Tik pod hotelom meje povešena nosilna jeklena vrv spomnila na tragedijo, ki seje nedavno zgodila v Žekovcu. Po slabih treh urah gaženja pol metra pršiča sem prispel do spodnje postaje dvosedežnice. Usedel sem se na enega od dvosedežev in malo pomalical. Pogled na stoječe sedežnice in prazen hotel je bil res žalosten.Toiiko lepša pa je bila narava, katero je tako obilno odel na novo zapadli sneg. Po krajšem počitku sem se
Lovska družina Luče je v lovni sezoni 2002/03 ukrepala pravilno. Prepovedala je odstrel kronskih jelenov na območju družine. Ukrep je bil potreben iz lovsko gojitvenih, lovsko gospodarskih, ekoloških in naravovarstvenih razlogov. Takšen ukrep je v skladu s priporočilom odseka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije območna enota Nazarje. Priporočilo predlaga varovanjejelenovz nadpovprečno razvitim rogovjem za svojostarosttervarovanje vseh kronskih jelenov razen tistih z izjemno tankimi in kratkimi rogovi.
Med prvo in drugo svetovno vojno je bila jelenjad na Slovenskem močno prizadeta in zdesetkana. Po drugi svetovni vojni seje hitro opomogla. Razširila seje iz območja notranjsko-kočevskih gozdov, področja gorskih gozdov Karavank in Kamniških planin ter gozdov na Pohorju in Kozjaku na ostala območja Slovenije.
Na območju višje ležečih lovskih družin: Luče, Mozirje, Solčava, Dreta Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad je našla za njo ugodne življenjske pogoje. Sedanji stalež populacije, velikost življenjskega prostora, prehranske in bivalne danosti predstavljajo osnovo za uspešno gospodarjenje s to plemenito vrsto divjadi. Danes predstavlja jelenjad važen, nepogrešljiv del življenjske skupnosti na območju, kjer je kot ekološko avtohtona vrsta že bila.
Lovci kot gozdarji, lastniki gozdov in pašnikov vedo, da jelenjad živi v
povzpel na Stare stane. Tu sem si odpel »pse« in se odločil, da smučam do Ročke. Vijuganje po deviškem pol metrskem pršiču je bila prava poezija. Na Ročki - spodnja postaja vlečnice »Ročka« sem si ponovno nadel »pse« na smuči in se povzpel še na vrh Medvedjaka. Ponovno me je čakalo uživaško smučanje do hotela in nato naprej nič manj lep spust najprej po cesti, nato pa mimo osamljenih kmetij Radegunde do Žekovca. Bil sem ta dan edini smučar na Golteh.Tako lepe smuke na tem smučišču še nisem nikoli doživel in kmalu se spet vrnem.
Igor Grudnik Spodnji trg 9, Gornji Grad
gozdu in od njega tudi živi. Poškodbe na mladju, drevju in sestojih, ki jih ti lahko prebolijo brez škodljivih posledic ne smemo smatrati za škodo.
Poznan strokovnjak za jelenjad, gozdar dipl. ing. Anton Simonič je v svoji diplomski nalogi zapisal: Jelen je inteligentna vrsta, ki s svojo lepoto bogati pestrost narave. Vsaka kulturna država skuša z različnim ukrepi ohraniti naravo čim bolj nespremenjeno. Nemalokdaj se prav po odnosu do narave meri kulturna stopnja države in vsega naroda. Kot vsaka druga kulturna dobrina, zahteva tudi ohranjanje narave določene materijalne žrtve, ki pa se toliko bolj povrnejo na kakem drugem polju. Danes vemo, da mnoge nematerijalne funkcije gozda že dohitevajo in prehitevajo gospodarsko funkcijo. Za gozdarje je vedno preveč, za lovce pa premalo divjadi. Resnica je nekje v sredini.
Prof. dr. Dušan Mlinšek pravi: Živalstvo je sestavina gozda, brez katerega gozda ne more biti. Srečanje z jelenom sredi gozda, z mogočnim rogovjem na glavi pomeni za vsakega nepozabni doživljaj. Jelen je kralj gozdov za vsakega, ki vidi in s srcem občuti lepoto narave.
Naravo bo cenil in varoval le tisti, ki občuti njeno lepoto, ki vidi veličastnost njenih soodvisnosti in, kijih razume kot dar božji pravi doktorica S. Schwenk.
Vsak nestrokoven in neutemeljen poseg s puško v populacijo ima lahko nepopravljive posledice. Lov
Plemenita jelenjad v okras gozdov
s puško omogoča lovcu uplenjenje katerega koli osebka iz populacije, pri čemer je prepogosto lovcu interes trofeja. V želji po močnih trofejah lovci prepogosto posegajo v najvitalnejši reproduktivni del populacije. Ne da bi opazili, se v hipu znajdejo onstran lovske etike in morale. Tako etiki kot morali so lovci strogo zavezani.
Manjše zanimanje za odstrel spolno in trofejno nezrelih živali poruši starostno strukturo. ^Spolno struk-
turo pa poruši nediscipliniran in neobziren, neodgovoren lov trofejne divjadi. Spolna in starostna usklajenost znotraj populacije sta osnovni pogoj za trajnostni razvoj in obstoj populacije.
Pogled na košuto s teletom v rahli jutranji meglici ob robu gozda je dokaz, da še živimo v zdravi naravi. Ohranimojotudi našim zanamcem.
Gozd brez jelenjadi ne bi bil to karje!
Bojan Rak, dipl. ing., član Lovske družine Luče
ČRNA KRONIKA
•	PES JE BIL NA MESTU
Mozirje: V noči na 13. januarje neznani storilec vlomil v garažo stanovanjske hiše na Aškerčevi ulici v Mozirju. S silo je vlomil skozi garažna vrata, tam pa gaje pričakal domači pes. Presenečenje je bilo popolno, zato nepridiprav ni odnesel ničesar.
•	VLOMA NA LJUBNEM
Ljubno ob Savinji: Iz trgovine Malina je neznani vlomilec v noči na 14. januar odnesel večjo količino cigaret različnih znamk, ter nekaj menjalnega denarja. Podjetje Savinjajestem oškodoval za okoli 200.000tolarjev.
V trafiki, ki je v sklopu omenjene trgovine, si je vlomilec tudi postregel z več cigareti različnih znamk ter prav tako nekaj menjalnega denarja. Lastnika, podjetnika z Ljubnega, je s tem dejanjem oškodoval za okoli 380.000 tolarjev.
•	PO KURILNO OUE KAR V VRTEC
Rečica ob Savinji: V času med 23. decembrom in 16. januarjem je neznani storilec odtrgal obešenko na pokrovu cisterne za kurilno olje pri stari osnovni šoli na Rečici. Iz cisterne je ukradel okoli 500 litrov kurilnega olja ter s tem vrtec oškodoval za okoli 45.000 tolarjev.
•	KURILNO OUE STEKLO V POTOK
Okonina, Šentjanž: Anonimna oseba je 17. januarja popoldan obvestila dežurnega policista, da so v potoku, ki teče skozi Šentjanž, oljni madeži, ki imajo vonj po kurilnem olju. Policisti so obvestili gasilce, ki so madeže zajezili, da niso iztekli v Savinjo. Policisti so ugotovili, da je kurilno olje steklo iz stanovanjske hiše v Okonini. Zaradi okvare ventila na cisterni je izteklo okoli 50 litrov olja v kanalizacijo, od tod pa v potok.
•	POŠKODBA SMUČARJA
Mozirje: Športno društvo Lepa Njiva je 19. januarja v Lepi Njivi organiziralo smučarske skoke. Eden izmed tekmovalcev je padel po smučini in pri tem utrpel lažje telesne poškodbe. Z rešilnim vozilom je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju.
POPRAVEK INFORMACIJE
V prvi letošnji številki SN smo v kroniki zapisali, da sta se 1. januarja popoldne okoli 16.30 ure pred lokalom Knez v Lučah ob vozišču regionalne ceste prepirala in prerivala domačina R.V. in V.R. Pri tem je 25-letni V.R. iztegnil nogo na vozišče regionalne ceste, po kateri je v tistem trenutku pripeljal domačin S.B. ter slednjemu zapeljal z vozilom čez nogo. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da pri povozu ni šlo zgolj za naključje, ampak daje voznik osebnega avtomobila vozil preblizu desnemu robu vozišča in s tem povzročil prometno nesrečo.
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJI
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950.
Sprejmi vsak dan iz moje roke, kakršenje.
Sleherno radost, ki ti jo ponujam, vzemi, prav tako pa tudi bolečino in spomni se mojega križa.
(A.Jarm)
ZAHVALA
ob smrti dragega brata in strica
Jožeta ŠTAMPFLA
iz Rečice
(9.1.1926-15.1.2003)
Iskreno se zahvaljujemo sestri Sonji, ki mu je pomagala blažiti bolečino, sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, lovcem in vsem, ki ste ga z molitvijo in dobro mislijo pospremili k počitku.
Sestra in bratje z družinami
Tudi orel skače po tleh preden vzleti.
(avtor neznan)
______________________________________J
Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Bogdana TROGARJA
(1933-2003) z Ljubnega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se dr. Kelemenu za njegovo dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi dežurnemu zdravniku dr. Kočevarju.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku zaposlovil-ni govor, pevcem in za zaigrano Tišino.
Žalujoči: žena Pavla, hči Tatjana z možem, vnuka
Tomaž in Andraž
Ati, tako na hitro si odšel od nas, ne da bi lahko še kdaj zaslišali tvoj glas. Srce tvoje prehitro je ugasnilo, a bolečine v naših srcih nam ne bo še dolgo zacelilo. Vse boljprazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in tasta
Jerneja RIGE
iz Kokarij
(4.3.1939-11.1 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, še posebej Vratnikovim, Govekovim, Fužirjevim ter Arneževim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Zahvala tudi gospodu župniku Luknarju in patru Evgenu za opravljen obred, govorniku Blatniku, gasilcem in praporščakom.
Posebna zahvala tudi dr. Kelemenu za dolgoletno zdravljenje ter sestrama Ireni in Simoni.
Žalujoči vsi njegovi domači
Polje, kdo bo tebe ljubil... je šepred letom dni tako lepo zvenelo iz tvojih ust.
Nenadoma, kot strela z jasnega, utihnil je ta glas, ustavilo seje veliko srce.
Ostalprazen dom je in dvorišče, prazna klop pred hišo zdaj stoji, kjer žal tebe, dragi ata, tam večni.
V SPOMIN
19. januarja mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari atek
Franjo PUKART st.
iz Nazarij
Zakaj, ne bomo nikoh izvedeli. Vemo pa zagotovo, da te zelo pogrešamo in da boš vedno ostal med nami.
Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi tvoji
Kratko je naše življenje, kdaj se utrne, ne vem. Smrt pride tiho in tajno, skrita je našim očem.
(I. Brnčič)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega ata, starega ata in tasta
Ivana PRISLANA
iz Nizke 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in našim sodelavcem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje in našega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se gospodu msgr. Jožetu Vratanarju in gospodu Ferdinandu Luknarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, gasilcem, zastavonošem in g. Grudniku za poslovilni govor.
Posebej se želimo zahvaliti Ireni Kolar in sosedi Magdi Čopar za vso pomoč na domu.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329
Vaša žena vas ne razume? Jaz pa vas dobro razumem - in odgovor je: ne!
>1^1.»»niS g
Jože se brani pred disciplinsko komisijo:
"Nisem bil pod vplivom alkohola, ko sem se znašel pod mizo na delovnem mestu, ampak pod vplivom sodelavke, ki je hotela, da ji najdem in vrnem spodnje hlačke!"
Ker referendum za vstop v NATO ni zavezujoč za vlado, predlagamo, da ga izvedemo po vstopu v NATO.
"Očka, naloga, ki si mi jo pomagal rešiti, je bila spet narobe..." potoži najmlajša hčL
"Dobro, pa kaj je s temi učitelji narobe," se priduša oče, "da dajo otrokom na faksu tako zahtevne naloge, če vedo, da starši nimajo dokončane osnovne šole, da bi j i m pomagali...?"
Samo Sprožilec
"S strehe sva odstranila ves sneg, kakor je prosil." pravi mojster Jakob rahlo užaljeno.
"Drži!" se strinja vajenec Miha in ugotovi strokovno: "Da pa se je sneg stopil in naredil škodo, je kriv sam, ker je zaprl vsa okna v hiši, da se je ta preveč ogrela."
Tugo Mernik
Šestdeset let je že minilo, a končno si se le odločil!
Marti gre pogovor s sosedo v zabavo: "Nič nimam proti, če mož kdaj skoči h kakšni drugi ženski, saj so ga korenjaka, kakršen je, Vse vesele."
Soseda je osupla, zato Marta pove svoje misli do konca: "Hvaležne ga še nahranijo, za kar jaz nimam časa, kadar sprejemam poštarja.
Pred poštarjem se naredim nemočno, da dobi pogum. Potem mu zagrozim, da ga bom obtožila posilstva, če vsega ne ponovi. Tako se mu moram vdati še večkrat! "
"Zlatka, zakaj si slabe volje?" vpraša Robert tajnico.
"Mož, si je zaželel drugega otroka. In to ravno na zimo, ko dobro ve, da zdaj ni nobenih sindikalnih izletov in da so zaključki ob novem letu že mimo."
Živa in Jaka Žlehnoba
"Tončka, kako si ti spoznala svojega moža?" zanima Mici-ko.
"Veš, da je Tonček bolj ali manj sramežljiv," odgovarja Tončka, "ampak jaz sem ga znala spodbuditi."
" "Kako?"
"Ko meje prvič prijel za zizo, sem jaz njega zagrabila za hlače v tistem občutljivem predelu, kjer zadrga komaj čaka. da se strga. Z roko mi je segel pod krilo in takrat nisem več zdržala: začela sem se odkrito spogledovati!"
Hugo Mušnik
Že prihaja k sebi, gospod doktor. Začel je zaznavati stvari iz svoje okolice.
%>'
NASTOP
Nataša Terbovšek Coklin: "Zdaj pa na oder punca! Tudi mene skrbi nocojšnji nastop, pa se zaradi tega nisem oblekla v ekstra pulover." (TREMA PRESS)
FRAJERI
Tomaž Guček: "Sedaj pa počasi fantje. Naj publika ve, da smo tuli cool, špon, špica in sploh ta glavni frajerji tega večera!"
(JANEZ BLOND PRESS)
SMEROKAZ
Domačini iz Šmartnega ob Dreti in okolice so poskrbeli, da njihovo "mesto" Rovt pod Menino ne bo padlo v pozabo. V pozabo je namreč padlo iz "republiškega statističnega urada za zabijanje tabel ob cestah", zaradi predolgega imena.
(LE KAM BOMO DALI TABLO SPOMLADI PRESS)
HHB
IBBBBBHBHHBHHHBHBl
HB
SESTAVIL
PEPINO
KAR KOGA OPOZARJA NA KAJ
VIŠJI
UKAZ.
ODREDBA
ZNAMKA
ŠVEDSKIH
AVTOMOBI-
LOV
21. IN 15. ČRKA
NARAVG3L0-


NEMŠKI
IGRALEC-
HORST
(1913-1952)
STANJE ODTRGAN E-
DENARNA
ENOTA
OTOK V EGEJSKEM
PEŠČENA
PUŠČAVA V IRANU
DRUŽBENU,
FINANČNI
RED
OČE
TURŠKI
PESNIK
(ILJAMI)
EVROPSKO
VESOLJSKO
ZDRUŽENJE
GRM Z RDEČ »VII ALI ČRNIMI UŽrTNIMI PLODOVI
PREMAZ ZA LES
PIJANEC
(SLABŠ.)
IVAN
MINATTI
TISOČINKA
METRA
ŽENSKO
IME
LARA
ODPADEL
SADEŽ
Z
DREVESA
IZDELOVA-
LEC
COKEL

GERMANSKO
PLEME.
SAKSONCI
KOVINSKI
DENAR
OPRASITEV CVETOV S PELODOM DRUGIH RASTLIN
KDOR
KAŽE
NARODNO
PRIPADNOST
DODATEK
GLAVNEMU
ZDRAVILU

TRAVNIŠKA
ZDRAVILNA
RASTLINA
G BALO, VODLO (EKSPP-)
VRATNICA.
STATIVA
(ŽARG.,
ŠPORT.)

KIPLINGOV
POGLAVAR
VOLKOV
AVSTRIJSKI SMUČ. SKAKAL. TONI
NAMIZNO
PREGRIN-
JALO
KDOR DOLOČA POLOŽAJ LADJE
ZA POLTON ZVIŠAN E

ALOJZ
GANGL
GRŠKA
BOGINJA
MIRU
AVTOMOBIL.
TEKMA

JAZ
(LAT.)
GLAVNATA
SOLATA
AMERIŠKA TV- DRUŽBA
6EOGRAJ
NOGOMET
DRUŠTVO
NORVEŠKI
FILOZOF-
ARNE
■r*°
SEDMI MESEC V JUD KOLED.
KESANJE
(KNJIŽ.)

OŠARKARSKC MOŠTVO IZ RIGE
MARIE
NAT
DLAKA
POD
NOSOM
DIVJA
MAČKA
CERKVENI
PEVSKI
ZBOR
BABILONSKI
BOG
ALEKSANDRU.
VERSKI
REFORMATOR
ORANJE
(ZAST.)
	
KREDITNA
BANKA
FINSKO
MOŠKO
IME
OTRDITEV
MOŠKEGA
SPOLNEGA
UDA
FILMSKA
ZVEZDA
(ANGL.)
BRIGA,
MAR.
OBČUTEK
NEMIRA
RIBIŠKA
MREŽA
	REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:	MINI SLOVARČEK:
KRIŽANKA NI	Dermatologija, intelektualec, adamant, trasa, bočnica,	INTIMAT- višji ukaz, odredba ADJUVANT- dodatek glavnemu zdravilu INNAUER- avstrijski smučarski skakalec- Toni SAMOS-otok v Egejskem morju AKELA- Kiplingov poglavar volkov NABU- babilonski Bog
NAGRADNA	Ari, es, onomastika, Tkon, Nene, Oas, eon, vatelin, spaka, erar, LA, Nostradamus, stiska, onuča, ars, organizem, teta, ten, SE, EM, štant, tasa, London, Itilos, llion, plaketa, tonda, limacid	
Miloš LUKAČ, Sap«
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
-	Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah
-	Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev
-	vhodnih vrat
-	prodaja kljuk
-	leminatov in DEKOR stenskih ter stropnih oblog
NOVO v ponudbi za hišne mojstre in mizarje: OKOVJE ZA NOTRANJE POHIŠTVO Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
AVTOMEHANIČNE STORITVE
DAMJAN ŠMIT s.p.
Savinjska c. 24,3330 Mozirje (Bivši RLS servis)
GSM: 041/403-181, TEL 03/5-833-215
63 cfi?

RENAULT

Napovednik
•	Sobota (25. januar), ob 10.00. Restavracija Gaj Mozirje
Turnir v družabni igri »Savinjčan ne jezi se!«
•	Sobota (25. januar), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Refleks Nazarje: Rudar Trbovlje (kadeti)
•	Sobota (25. januar), ob 19.00. Dvorana osnovne šole Šenčur Košarkarska tekma - Šenčur: Davidov hram Nazarje (člani) - organiziran prevoz za ogled tekme
•	Sobota (25. januar), ob 16.00. Dom kulture Velenje
Lutkovna predstava: Žogica Marogica
•	Ponedeljek (27. januar), ob 19.30. Dom kulture Velenje
Gledališka predstava: Celjski grofje
•	Torek (28. januar). Šolski center Velenje
Dan odprtih vrat
•	Torek (28. januar), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncert simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani
•	Četrtek (30. januar), ob 18.00. Osrednja knjižnica Celje
Otvoritev razstave oblikovalke Katje Matrelanc Modna nit
•	Petek (31. januar), od 8.00 do 22.00. Rdeča dvorana Velenje
4. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
DRUGO-PRODAM
Prodam tapison modre barve (10 m2). Gsm: 041 348673 Prodam predsobo, srebrno črne barve, 175x150x35. Gsm:041 364 124
Rdeče in belo vino, odlične kakovosti prodam. Gsm: 031 374 965
Prodam audi 1,9 TDI karavan, letnik 1997. Gsm. 031 631 174 Prodam hyundai pony, GLS, letnik 1991, centralno zaklepanje, radio, el. pomik stekel. Gsm: 031 425 153
STANOVANJA IN NIŠE - PRODAM
Prodam stanovanje na Rečici ob
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ, ŠT.
naslov ,__________________________________I I j j I
AVTOMOBILI-PRODAM
Prodam VW polo 1,0, letnik 1997. Gsm: 031 631 174
ŽIVALI-PRODAM
Prašiča za zakol, domača krma, cca 160 kg prodam. Gsm: 041 783 440
Kravo po teletu in telico brejo 7
mesecev, obe simentalki prodam.
Gsm: 041 324 377
Dve telici črno belj, breji prodam.
Gsm: 041 440 297
Prodam teličko lisaste pasme, staro
14 dni. Tel: 5 843 234 *
Prodam teličko sivko, staro 10 dni, A kontrola. Tel: 5 831 510 Prodam telička limuzin, starega 7 dni. Tel. 5 841 653 Prodam sivo rjavo teličko in koze. Cena po dogovoru. Gsm: 041 354614
ŽIVALI-KUPIM
Kupim bikce stare od enega tedna do deset tednov. Tel: 01 832 54 00
Savinji, 58 m2, cena po dogovoru. Gsm: 031 494 533 Polovico hiše s polovico vrta (543 m2), na Hrvaškem (Koprivnica) zamenjam za hišo ali stanovanje v Mozirju ali okolici ali pa prodam. Cena 7.500 eurov. Gsm: 070 210 079
STANOVANJA-KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje, nujno.
Gsm: 031 642 646 ali 031 642641 IŠČEM
Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Zgornji Savinjski dolini. Gsm: 031 649 930
ZAMENJAM
Zamenjam pisane hrvaške kavbojske romane za NN, Trag ipd. Gsm: 031 259 754
OBVESTILO
Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice.
Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790.
CXCI&ESNIČKE
V____________

Otrok se znebi izvirnega greha s krstom, starec hudobije s smrtjo.
Savinjčan J
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG Za samostojne podjetnike, društva in drugo. Vse informacije na tel. 03/838-10-96,041/793-580.
Kokal Irena s.p., Okonina 28,3333 Ljubno ob Savinji.
A. ARTUS ALOJZ FUŽIR, s.p.
Polagamo keramične ploščice, izdelujemo unikatne mozaike iz keramičnih ploščic, rišemo slike po naročilu (tudi na stene in fasade), polagamo pluto, tapete, kamen, tlakovce, robnike... Tel. 03/838 8133, GSM 041/483 692, artus@email.si. www.meaaone.com/artus Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji.
TAPETNIŠTVO
Obnova oblazinjenega pohištva iz blaga in usnja. Banko Sandi s.p.. Rečica ob Savinji 17, GSM: 041/411-218, tel. 5835-341.
Banko Sandi s.p., 3332 Rečica ob Savinji, 17.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
Klub vlečnih psov 5lovenije,'tel.: 041pj95 602 (Prnr Logarska dolina d.o.o,fel.: 03 838 9004 logarika.dolina@siol.n%L www.logarska-dolina.si
ob 11. ali 12. uri - začetek tekmovanja ob 15. uri - razglasitev rezultatov
plezanje po ledu zabavne igre za skupine
(zberite dogodek leta 2002
Glasovanje za naj dogodek leta 2002 poteka v 4 krogih. Glasujete lahko z izpolnjeno glasovnico, s katero obenem sodelujete v nagradnem žrebanju. Po vsakem krogu bomo namreč izžrebali dobitnika knjige Savinja (fotografije Matevž Lenarčič, besedilo Branko Goropevšek in Janez Cvirn), ki je leta 1996 izšla pri založbi Epsi. 4 knjige podarja podjetje Logarska dolina d.o.o.
Tokrat je bila sreča naklonjena Milki Dešman, Planina 14, Ljubno ob Savinji. Čestitamo!
TRENUTNI VRSTNI RED:
-	bivši župnik postane župan (18)
• osvojen evropski pokal v gorskem kolesarstvu (12)
-	tragične Golte (3)
-	BSE pri nas (nore krave) (3)
-	oborožen rop v Lučah (2)
-	mlečna afera (1)
-	odprtje doma za starejše (1)
-	z ultralahkim letalom okoli sveta (0)
-	prvi simfonični koncert v dolini (0)
Vabimo vas v Logarsko dolino na DRŽAVNO PRVENSTVO PASJIH VPREG.
ki bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. januarja 2003
Program:
Sobota, 25.01.
ob 11. uri - sestanek tekmovalcev, razdelitev štartnih številk ob 13. uri - začetek tekmovanja
ob 2o. uri - družabni večer, objava rezultatov gjjjj^pa dne
Nedelia, 26.ol.
Zima na Solčavskem vabi tudi na: •sankanje pod slapom Rinka •smuko na smučišču •tek na smučeh
__CD
ko
05 CD
Nagrajenci nagrado dvignejo na uredništvu Savinjskih novic.
s.
Ob koncu glasovanja bomo izžrebali nekoga, ki mu bomo podarili prav poseben dogodek - polet s tandem padalom. Razlogov za sodelovanje je torej dovolj!
Dogodek leta 2002
Po mojem mnenju je dogodek leta:
-	dnevnih sob - računalniških miz
-	predsob - komod
-	pisarniškega pohištva - otroških sob
-	garderobnih omar - spalnic
Mali gospodinjski aparati podjetja B/S/H/ Nazarje na voljo tudi v naši prodajalni.
Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341
34VL
Podjetje za komercialni inženiring d.c Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽAL
Celje - skladišče D-Per
7/2003
COBISS
IZKO 5000012489,3	c-
SMŠBK BRAHAC... 1.765 SU/m2 [
CENA Z DOSTAVO IN RAZKLADOM
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
DOSTAVA %	M DOMŠ
V Savinjskih novicah smo vam za dolge zimske večere pripravili igro, ki smo jo poimenovali Savinjčan ne jezi se. Takrat smo vam tudi priporočali, da jo "vzamete resno", saj bomo v januarju organizirali turnir v tej družabni igri.
Glavni pokrovitelj turnirja
mozirje
Turnir bo potekal 2$. januarja, z začetkom ob 10. uri v Restavraciji Gaj v Mozirju.
Bralce Savinjskih novic vabimo, da pridete spodbujati tekmovalce, ki se bodo potili ob igralnih deskah.
Zadruga Mozirje zmagovalcu podarja vikend paket v njihovi počitniški hišici v Termah Čatež. Obetajo pa se še številne tolažilne nagrade, ki jih bodo prejeli vsi tekmovalci na turnirju.
Sponzor turnirja:
Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
^—•oy>{*imr>ihiRivn.g
Franček Gradnik s.p., Šmikiavž 3a. Gornji Grad fob cesti Gornji Grad-Kamnik)
OSREDNJA KNJ. CELJE