GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR LETO XIII. LJUBLJANA, APRIL 1975 ŠT. 4 Letošnji prvi maj je dvojni praznik, saj prav letos praznujemo tudi 30-letnico osvoboditve. Zato naj ta praznik še lepše počastimo. Smo na novi prelomnici v zgodovini delavskega razreda, ko je treba, da delavec o vsem neposredno odloča. Delavci Mercatorja naj ta praznik proslavimo složni in enotni za zavestjo, da podjetje še nadalje uspešno gradimo. Dadašnji Mercator se mora razviti v takšno delovno organizacijo, ki bo po najkrajši in najcenejši poti pripeljala blago od proizvodnje do potrošnika. Naj vsem delavcem Mercatorja iskreno čestitam k prazniku v imenu Izvršnega odbora konference sindikata podjetja Mercator in v svojem imenu. Marjan Gradišar predsednik IO konference sindikata podjetja Mercator l/se#H Uanton naše- detavne skupnosti čestitamo-30-letnici osM&oditve in število zaposlenih pa je naraslo za 4 %. Osebni dohodki so se v celoti povečali za 25 0/0_, poslovni stroški pa so se dvignili za 45 %. Precej so se povečali krediti, kar gre zapisati v veliki meri prav udeležbi na vseh štirih sejmih v Kranju. V letošnjem letu pa je pri kreditih že opazen zastoj, predvsem pri pohištvu in beli tehniki. In kako smo gospodarili? Od 100 milijonov nam je ostalo 1,09 milijonov dohodka, ki ga lahko sami razdelimo. Obvezna delitev na sklade pobere toliko, da za razširjeno reprodukcijo denarja ne ostane. O našem zaključnem računu smo razpravljali na zborih in mislim, da so bili delavci o tem izčrpno seznanjeni. Za letos smo planirali precejšen porast prometa predvsem pri prodaji trajnejših potrošnih dobrin; tako v naših prodajalnah, kot tudi na sejmih. Z novimi kreditnimi ukrepi pa seveda postavljenega plana ne bomo mogli doseči. Pogovarjal se je: Mile Bitenc Kdo že petindvajset let skrbi za nas občane? »MERCATOR« iz Ljubljane, to vsak otrok ugane! Bili smo v Podturnu Ko smo se mudili na Dolenjskem, smo obiskali tudi prodajalno TOZD Detajl v Podturnu. Moram priznati, da tako lepo urejene trgovine nisem videl že dolgo časa. Pa čeprav sem skorajda dan za dnem po naših prodajalnah. Ne, nikakršna hvala ni to, temveč je res. Da je tako lepo urejeno in zloženo, pa seveda ob vsakem času vsega dovolj, skrbijo razen po-slovodkinje Avguštine Markovič še tri sodelavke; dve pomočnici in učenka. Pa tudi sam lokal je prijeten in lepo opremljen, saj niti ni dolgo tega, odkar je bila prodajalna adaptirana. V sicer ne veliki prodajalni, je na voljo marsikaj. Vse na svojem mestu. Špecerijsko blago in nekaj galanterije, pa kruh, meso in mesni izdelki, mlečni izdelki, pa posoda, talne obloge. Začudil sem se, ko sem zagledal nekje v kotu tudi pralni stroj, pa zamrzovalno skrinjo, televizijski sprejemnik ... »Skušamo čimbolj ustreči našim kupcem,« je pavedala tovarišica Markovičeva. »To, kar vidite, niti ni vse. Morda ne boste ver- jeli, če povem, da prodajamo tudi pohištvo. Ta trgovina je v Podturnu edina in moramo poskrbeti za marsikaj. Mislim, da so kupci zadovoljni. Mi smo, saj smo v lanskem letu opravili za 2,140.000 dinarjev prometa. Z adaptacijo smo vsekakor veliko pridobili, saj smo lahko prodajalno povečali, pa tudi za skladišče je ostalo več prostora. In vse je tudi Mercator odkupil, tako, da je to zdaj naša last.« Tovarišica Markovičeva je v tej prodajalni že od leta 1953. Takrat je bila tod prodajalna trgovskega podjetja Toplice, za tem pa je poslovala pod Stražo. No, kasneje se je priključila k Mercatorju, poslovala nekaj časa kot poslovna enota, zdaj pa kot TOZD Polje pri Skupnosti TOZD Detajl. Da so stranke zadovoljne, skrbijo prav vsi, ne le poslovodkinja. Izredno prizadevna in delavna je Marija Škufca, ki ima doma, po službi, morda še več dela, saj skrbi za svojih šest otrok. Pa kljub vsemu nikdar ne zamudi v službo. Pa tudi Anica Avguštin, trgovska pomočnica, ki je šolo končala pred tremi leti, je izredno pridna. Povrhu vsega obiskuje še ekonomsko srednjo šolo. In kupci so, kajpak zadovoljni. Če morda včasih česa ni na zalogi, z razumevanjem sprejmejo. Toda, to se pripeti malokdaj. Še to naj zapišem, kar nam je ob odhodu povedala tovarišica Markovičeva. »Veste, velikokrat so dejali, da brez moškega v naši trgovini ne bo šlo. Me smo temu mnenju nasprotovale in uspele smo dokazati, da imamo prav.« Mile Bitenc Intergrafika 75 V drugi polovici meseca marca je bil na Zagrebškem sejmišču mednarodni grafični sejem, Intergrafika. Prvič se je tega sejma udeležil tudi Mercator, pravzaprav naš oddelek papirja in grafičnih barv. Za nekaj besed o sodelovanju smo naprosili tovariša Nika Radeja, ki je povedal naslednje. »Lani v aprilu smo prevzeli zastopstvo firme Gloria z Dunaja, ki proizvaja grafične barve za vse vrste tiska. Namen našega sodelovanja na sejmu je jasen. Po-bliže bi se radi spoznali z našimi odjemalci in tudi s tistimi, ki jih med naše redne odjemalce še ne moremo šteti. Obenem z barvami pa smo na Intergrafiki zastopali tudi področje grafičnih papirjev. Morda o samih barvah še tole: barve GLORIA se uporabljajo za offset tisk, knjigotisk. So še ani-linske barve, s katerimi so na primer tiskane naše papirnate reklamne vrečke in ovojni papirji. Na področju papirja smo delali v glavnem s katalogi papirnice Vevče. Želeli smo priti v stik z našimi strankami z juga in jim ponuditi offsetne papirje, brezlesne pisalne tiskovne papirje, srednje fine pisalne tiskovne papirje, hromopapirje in visoko kvalitetne papirje za umetniške reprodukcije in razne prospekte. Mislim, da je bilo naše prvo sodelovanje na takšnem sejmu uspešno, predvsem na področju grafičnih barv. Nam je to področje še novo in tako smo imeli priliko, da se predstavimo širšemu krogu potrošnikov.« Uspeh je bil lep. Napravili so zaključnic za 5000 kilogramov raznih barv, sklenjeni pa so bili tudi okvirni dogovori za perspektivno sodelovanje z več tiskarskimi hišami, kot so na primer Ljudska pravica, Učne delavnice, Tiskarna Slovenija, Kočevski tisk, pa Naša djeca in Zadružna štampa iz Zagreba in drugimi. Na sejmu Intergrafika v Zagrebu je razstavljalo okrog 600 razstavljalcev, od tega kar tretjina iz tujih držav. V glavnem je razstavljala vsa industrija, ki proizvaja grafične stroje, grafične pripomočke (filmi, grafične uten-silije, barve, plošče za tisk), pa tudi papirna in predelovalna industrija. Mile Bitenc Tale posnetek pa je iz trgovine, ki jo vodi Avguština Markovič. Takšnale izgleda prodajalna v Podturnu od zunaj; po tem pač ne bi sodil, da je notranjost tako lepo urejena. Ančki Južnioevi v slovo Draga Ančka! Globoko smo pretreseni ob spoznanju, da te ni več med nami. Bila si tiha in mirna, nisi prenesla veliko govorjenja, zato naj ti ob slovesu izrečemo le nekaj besed. Težko je doumeti, da smo te tako kmalu izgubili. Ko si pred šestnajstimi leti prišla v naše podjetje kot zdravo, življenja polno dekle, nihče ni pomislil, da boš še mlada za vedno odšla od nas. Že kot učenka si bila delovna, poštena; ni je bilo naloge, ki bi bila zate prevelika, prezahtevna, pretežka Čakale so te iste naloge, kot stotine drugih učencev. Nisi bila izjema, lotila si se vsega dela; pravzaprav pa si bila izjema v svoji resnosti, moči in volji dela in v odnosu do tovarišev. Končala si šolo in ostala pri nas kot prodajalka. Bila pa si polna ambicij po večjem znanju in ni ti bilo pretežko po službi še med kupe knjig. Uspešno si končala srednjo komercialno šolo in nikdar nisi tožila zaradi preobremenjenosti. Nam in pa sama sebi si hotela dokazati, da je v tebi nekaj več, da hočeš svoje znanje obogatiti še in še. Vemo, da dostikrat nisi našla utehe pri nas, ljudeh. Našla pa si mir in odgovore na marsikatera neizrečena vprašanja v naravi, ki si jo tako zelo ljubila. Kako lepo si znala opazovati prirodo povsod, kjerkoli si hodila. Kako lepo si nam znala orisati svojo rojstno vas Faro, pa Kolpo... Vsega nam nisi mogla povedati, ostalo je v tebi. Ljuba Ančka, vedno boš ostala med nami, vedno se te bomo radi spominjali. Sodelavci Srečno pot - tovariš Stipe! Tokrat vam bomo predstavili upravnika, poslovodjo, prodajalca v klasičnih trgovinah, samopostrežbah in bifejih, tovariša Evgena Zupančiča. Tovariš Evgen ima zanesljivo ne samo rekord pri Grmadi, temveč v celotnem Mercatorju, saj je bil poslovodja v naj večjem številu prodajaln. Za naše glasilo se nam je predstavil takole: »Rodil sem se 16. 9. 1906. leta v Ljubljani. Tu sem tudi obiskoval osnovno šolo. Za trgovca sem se šel učit s trinajstimi leti dn od tedaj pa vse do danes, razen v času vojaščine, delam v trgovini. Med vojno sem bil aktivni član OF. Leta 1958 sem bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja trgovine na Stadionu, čez dobro leto pa sem bil premeščen v Savsko naselje za poslovodjo. Tedaj je bila to ena največjih trgovin z živili v Ljubljani. Na tem delovnem mestu sem bil vse do upokojitve leta 1962.« Od tedaj pa se prične njegova pot, od prodajalne do prodajalne. Se vedno smo ga potrebovali in tovariš Gene nam ni odklonil pomoči. Prevzel je mesto šefa skladišča na Celovški 43 in ga vodil vse do predaje centralnemu skladišču. Potem pa je postal naš »leteči poslovodja«. Zamenjeval je poslovodkinje, ki so bile na porodniški, na rednem ali bolniškem dopustu, če so prenehale z delovnim razmerjem, če je nastal kakšen nenormalen primanjkljaj itd. Dela je prevzemal z vso vnemo in odgovornostjo. Kot poslovodja ali kot prodajalec ie delal kar v 41 prodajalnah (TOZD Grmada jih ima skupaj 47). Čeprav je to dokaj naporno delo pa ni nikoli tarnal. Nikdar ni premišljeval, kako priti na vedno novo delovno mesto, ki je bilo dostikrat tudi precej oddaljeno. V pomoč mu je dvokolo in moped, pa tudi peš hoja mu ni odveč. »Že od malih nog sem se ukvarjal s športom; telovadba je bila moj konjiček, pa tudi v nogometu sem bil zelo aktiven. Nastopal sem v Pragi leta 1938.« Tovariša Evgena poznajo številni prodajalci in poslovodje, saj je dolga leta kot inštruktor uspešno vzgojil celo vrsto mladega kadra. In nenazadnje, njegova velika vrlina je red in čistoča v prodajalni in vsesplošna disciplina. Na delovno mesto, čeprav kot upokojeni, prihaja vedno prvi. S svojim vzgledom ustvarja ugodno počutje in vzdušje v kolektivu. Ob koncu pa mu zaželimo, da bi bil še dolga leta med nami. J. R. Na potovanju po Dalmaciji, ki se v mnogočem zelo razlikuje tako pozimi kot poleti od Slovenije, sem se spomnil našega dolgoletnega šoferja Stipeta Pavičida. Po rodu je namreč Dalmatinec in je pred leti prišel iz svojega rodnega kraja Poljica z otoka Hvara. Med NOV je deloval na celotnem področju Jugoslavije kot kurir, ob koncu vojne pa se je znašel v Ljubljani in tu tudi ostal. Vsak čas bo tako minilo že 30 let, odkar se je prvič zaposlil v Ljubljani. Letos 13. marca pa je praznoval svojo 10. obletnico nepretrganega dela v našem kolektivu TOZD EMBA. Sedaj se je ustalil ter prilagodil v našem kolektivu kakor tudi v Ljubljani, saj si je tu, pri nas v Sloveniji, ustvaril tudi družino. Ob tej priložnosti sem razmišljal, ali tudi njega toplo sonce Dalmacije in lepo modro morje vleče nazaj v rojstni kraj, kakor Mojster električar pošlje svojega učenca k neki stranki, da bi ji popravil hišni zvonec. Učenec pa se že po kratkem času vrne. — To je bilo pa zelo hitro narejeno, se začudi šef. — Ja, veste, nekaj minut sem čakal in zvonil, ker pa ni nihče odprl vrat, sem kar odšel... lastovice proti jugu na jesen. Koliko kilometrov ima že za seboj naš šofer Stipe, še sam točno ne ve. Njegov vsakdanjik se začne za volanom 5-tonskega tovornjaka, katerega vozi že več let in je z njim pred kratkim brez generalnega popravila prevozil 200 tisoč kilometrov. Kot šofer je za vzorno vožnjo in skrbno ravnanje z avtomobilom prejel od tovarne Mercedes-Benz iz Zahodne Nemčije že drugo zlato značko. Poleg značke pa so mu predstavniki tovarne Mercedes v Jugoslaviji, to je podjetje Autocommerce iz Ljubljane, podelili tudi plaketo in posebno značko s trikrako zvezdo za njegov tovornjak. Vsi člani kolektiva mu za vzorno delo v njegovem poklicu in ob 10. obletnici želimo tudi v bodoče srečno vožnjo in dobro počutje v naši sredini. J. K. Srečata se slon in miška, pa se miška začudi: — Joj, kako si ti veliki Slon jo gleda in ji prijazno odgovori: Ti si pa tudi posebno majhna! — Ja, to je pa zato, ker sem bila dalj časa bolna, zacvili miška. Evgen Zupančič v času, ko je vodil trgovino v Savskem naselju. Min leteči poslovodja Mercalor 6(1*3 iiiW Stipe Pavičič za volanom svojega tovornjaka. Od tovarne Mercedes Benz je pred kratkim prejel že drugo zlato značko. Ivanka Praprotnik in Vida Ribnikar iz prodajalne v Kovorju. Vida je v trgovini zaposlena že štiri leta. Zatrjuje, da bo vedno ostala tu, kajti delo v domači gostilni je ne veseli. Prodajalna v Kovorju Ko smo se mudili na Gorenjskem, pravzaprav na tržiškem koncu, smo zavili tudi v Kovor. V to majhno vasico nedaleč od Tržiča, kjer ima TOZD Preskrba svojo prodajalno. Prišli smo popoldne in obiskovalcev, pravzaprav kupcev je bilo bolj malo in imeli smo več časa za pogovor. »Pri nas je popoldne vedno bolj malo strank, veliko večji promet pa imamo v dopoldanskem času,« je povedala Ivanka Praprotnik, poslovodkinja. »Trgovina je odprta deljeno in dopoldne gospodinje nakupujejo mleko, pa kruh in meso, pa seveda špecerijo. Prodamo veliko, dostikrat po cele vreče sladkorja, moke, pralnih praškov, pa cele zaboje olja... Posebno jeseni se pozna na prometu. Takrat kmetje prodajajo poljščine in pridejo nato k nam z debelo denarnico. Kupijo toliko vsega, da na-lože kar na traktor. Včasih v pol ure postrežemo več kot drugič v celem dnevu.« Trgovina je sicer majhna, vendar kar lepo urejena. Prostora jim niti ne manjka. Le skladišča bi bila lahko malo večja. Posebno poleti, ko gre zaradi vročine več pijače, je s prostorom kar tesno. Morda še nekaj besed o tovarišici Praprotnikov!, poslovodkinji. Doma je iz vasi in v tej trgovini že celih dvajset let. Delo za pultom je vzljubila, obenem z njim tudi svojo prodajalno. Pa čeprav še ni vse tako urejeno, kot naj bi bilo. Mile Bitenc Obisk v bifejih TOZD Idrija V paviljonu na Prcjnuti v Idriji je poleg samopostrežbe tudi bife. V njem pripravljata kuharici Mara Koder in Marija Šinkovec okusne obroke. Dnevno prodajo okoli 150 toplih obrokov. Bife v Cerknem je vedno poln. Tu vas hitro postrežejo z vsakovrstnimi pijačami, kavo, čajem in sendviči. Bife, ki je namenjen le stoječim gostom, je priljubljeno shajališče Cerkljanov in okoličanov, ki tu radi spijejo kozarček vina ali pa skodelico kave Mercator. Pred lokalom je avtobusna postaja, zato je tu vedno zelo živahno. Dora Abram, Marija Kuštrin, Jerneja Frelih in Slavica Tušek se z gosti lepo razumejo in jih vedno rade postrežejo. Največji bife pa je v naši blagovnici. V njem je vedno veliko gostov. Ob dolgi strežni mizi postrežejo predvsem s pijačami, neredko pa vidimo goste, ki zaradi zasedenosti miz jedo malice kar za točilno mizo. Blagovna hiša stoji blizu avtobusne potaje zato so tu stalni gosti predvsem potniki in šoferji ter sprevodniki avtobusov. V bifeju pa se hranijo tudi delavci bližjih podjetij. Kuharici CILKA SEDEJ in TILKA NAGODE skuhata dnevno okoli 300 obrokov. Kuhinja v bifeju je že sedaj premajhna za pripravo tolikšne hrane, težave pa bodo še večje, ker je zanimanje za tople obroke iz dneva v dan večje. Poleti, ob lepem vremenu, pa posluje bife tudi zunaj. Jelka Ferjančič — Zelo ste podobni tovarišu Kurniku. Ali sta si v sorodu? — Saj se jaz pišem Kurnik, profesor?! — Aha, zato taka podobnost... Deset let dela Samopostrež. prodajalna TOZD Špecerije v Proletarski ulici v Ljubljani te dnii praznuje. Pravzaprav za samo praznovanje časa ni, saj je dela od jutra do noči čez glavo. Prav vsak dan, od ponedeljka do sobote. Pred desetimi leti, natanko sedmega aprila leta 1965, so v novo, veliko samopostrežbo v Mostah prišli prvi kupci. Zadovoljni in ponosni so bili na prodajalno, v kateri je bilo moč dobiti vse. Ne, ni to hvala. To lahko potrdijo tudi številke. Kolektiv, ki je takrat štel 22 zaposlenih, jev prvem letu ustvaril 5,73 milijonov prometa. V lanskem letu pa se je ta številka močno dvignila. Zabeležili so skoraj tri stare milijarde prometa, kar je res veliko. Toda od prvega dne do danes je preteklo že deset let. Okoliš se širi, v nebo se dvigajo vedno nove in nove stavbe in prodajalna postaja iz dneva v dan premajhna. Zato je največja želja kolektiva, ki danes šteje 26 redno zaposlenih in pet učencev, povečanje prodajnih in skladiščnih prostorov. Desetletnica je že lep jubilej. Skupaj s poslovodjem, Francem Mehletom, ga praznuje še šest delavk, ki delajo tod že od prvega dne. To so Ljudmila Trtnik, Ljudmila Cerk, Evdoksija Popovič, Anica Raztresen, Pepca Vidic in Pepca Golob. Ob jubileju vsem čestitamo in želimo, da se njihove želje v čim-večji meri in čimprej uresničijo. Samopostrežba na Proletarski je dobro založena, a žal iz dneva v dan premajhna. Mile Bitenc Naši učenci Štefan Kupci, ki zahajamo v samopostrežbo TOZD Hrana na Tržaški 37/b v Ljubljani, smo med zaposlenimi opazili nov obraz. Obraz petnajstletnega fanta, kar je prava redkost v naših prodajalnah. To je učenec Štefan Trček, ki je doma s Horjula. Družina je štela štiri otroke; on je najmlajši. Lansko leto je uspešno končal osemletko in odločiti se je moral za poklic. Ni se mu bilo težko, kajti že veliko prej je vedel, kaj bi rad postal. Za prodajalca pojde, si je vedno govoril. Ta želja izvira še iz otroštva, mi je zaupal, ko so mu od vseh iger bile najbolj všeč tiste, ko so se »šli trgovino«. Dostikrat ga je pot zanesla tudi v domačo trgovino, kjer je na-tihoma opazoval in občudoval delo prodajalca in si vroče želel, da bi tudi sam nekoč delal v trgovini. Lani, avgusta, je to postalo resničnost. Pričel je s praktičnim delom v samopostrežbi na Tržaški 37/b. Prvega dne se je spominjal takole: »Zjutraj smo se na upravi TOZD zbrali vsi novo sprejeti učenci. Sprejela nas je vodja splošne službe, ki nas je po kratkem nagovoru odpeljala na učna mesta. Tako sem se znašel v tej trgovini.« Delo v trgovini ga še vedno veseli, kljub temu, da so bile poprej njegove predstave drugačne. Ne moreš si prav predstavljati to delo, je modro pripovedoval, če ga opazuješ le z očmi kupca. V januarju je Štefan z odličnim uspehom končal prvi letnik po- T rček klicne šole za prodajalce. Zaupal mi je tudi to, da sta bila njegova najljubša predmeta matematika in blagoznanstvo. Sedaj že tretji mesec opravlja praktično delo v prodajalni. In kakšen je njegov delovni dan? »S kupci nimam dosti stikov, opravka imam bolj z blagom. Na skrbi imam predvsem gondole s sladkarijami, da so vedno polne in lepo urejene. Delani sedem ur na dan in sicer v izmenah. Lotim se tudi pospravljanja, predvsem kleti. Delo je prijetno, sodelavke tudi.« S Štefanom sva se pomenila še o nekaterih rečeh. Pripovedoval mi je tudi o seminarjih, ki jih obiskujejo učenci enkrat na teden po dve uri. Organizira jih TOZD, vsak mesec pa obravnavajo drugo temo. Tako so imeli v mesecu marcu predavanje z naslovom Spoznavanje prodajaln in prodajnih prostorov. Priznal je, da z zanimanjem obiskuje predavanja, saj na njih marsikaj izve. Pogovor sem napeljala tudi na udejstvovanje v mladinski organizaciji, na vprašanje spoznavanja svoje TOZD in podjetja Mercator. Ob tem naj zapišem le to, da si želimo, da bi se mladi bolj vključevali v delo mladinske organizacije, da bi vsakega ob vstopu v kolektiv seznanili s predstavniki aktiva ter da bi naši novi sodelavci vedeli več o podjetju v katerem ustvarjajo. N. L. Tam daleč pod Gorjanci Pred kratkim smo se napotili v majhno vasico pod Gorjance. V Gabrje smo šli in obiskali prodajalno TOZD Standard. Povem, da smo prišli v prijazen kraj, med prijazne ljudi. V vasico, ki je znana tudi iz narodnoosvobodilne borbe. pravzaprav mi pomaga učenka Danica. Same je še ne morem pustiti in zato sem vedno tu. Sem pa tja skočim v Novo mesto, da uredim to in ono, nabavim blago. Ampak grem že ob petih zjutraj na pot, da se lahko tudi kmalu vrnem. Ob pol osmih mora biti Osemnajst let za istim pultom: Vera Božič. ga, v največji meri pa zaradi od-daljenodsti od mesta, je za kader v trgovini težko. Vera je vzdržala že polnih osemnajst let, pa čeprav ni bilo časa ne za dopuste, ne za bolniško. Le takrat je ostala nekaj časa doma, ko je povila otročička. Zapisal sem že, da so vaščani, pa tudi tisti, ki prihajajo nakupovat iz sosednjih vasi, zadovoljni. Pa so kljub temu povedali nekaj pripomb. Pa ne na račun Mercatorja. Predsednik krajevne skupnosti, Vinko Rukše je pripovedoval takole: »Stavba, v kateri je sedanja Mercatorjeva trgovina, je dokaj prostorna. Prav zato bi radi, da bi ostale prostore Mercator preuredil tudi v prodajalno. Pravzaprav ni to samo želja, ampak tudi nuja. V sosednjih prostorih je sicer nekakšna trgovina Kmetijske zadruge. Pa bi za njih že našli druge prostore. Tod pa naj bi Mercator uredil prodajalno, kjer bi lahko dobili tudi tehnično blago, pa železnino in gradbeni material. Vemo, da bi bilo prometa dovolj, saj bi hodili nakupovat sem tudi iz sosednjih vasi. In ko se že pogovarjamo o Mercatorju, morda še nekaj. S to prodajalno smo zadovoljni, saj je založena z vsem, kolikor se le da. Če pa ni pralnih praškov, tudi Mercator ni kriv ...« V beležnico sem zapisoval besedo za besedo in nabralo se je že gradiva za cel sestavek. Treba se je bilo posloviti, pa čeprav bi bilo še prijetno pogovarjati se s poslovodkinjo Vero in vaščani, ki so kaj radi zatrjevali, kako so zadovoljni z nakupom v tej prodajalni. »Marsikaj se dobi,« je dejala starejša ženička. »Marsikaj lepega, dobrega in včasih tudi poceni. Saj šefinja Vera skrbi za vse. Ko pa je tako ,fajn’ ženska ...« Mile Bitenc — Odložiti moram, draga. Zunaj čaka cela vrsta ljudi na telefon. Prijetno urejen bife Seveda smo najprej stopili skozi vrata prodajalne, nad katero piše »Mercator«. Bilo je opoldne in kaj živahno. Ženske iz vasi so nakupovale in obenem, vedele so, da smo od časopisa, zatrjevale, da njihova Vera skrbi za vse. Dobijo tisto, kar vsak dan potrebujejo v gospodinjstvu, pri kuhi. Pa razen tega tudi razno perilo, srajce, jopice. In steklo, posodo, skratka, marsikaj se tu dobi in ni treba v petnajst kilometrov oddaljeno Novo mesto. «Od Novega mesta smo precej oddaljeni, kar je seveda za nas težko. V trgovini delam sama, trgovina odprta,« mi je pripovedovala Vera Božič, ki je poslovodja prodajalne. »Osemnajst let sem že tu, izučila sem se tukaj. Stanujem blizu in če me ni v trgovini, pridejo vaščani po mene kar na dom. Ne samo podnevi, marsikdaj tudi sredi noči. Veste, edino v trgovini imamo telefon in v nujnih primerih me pač poiščejo, pa naj bo to kadarkoli.« Vera seveda željam svojih sovaščanov rada ustreže. Ker ima rada delo, svojo trgovino. Pa čeprav so delovni pogoji tu vse prej kot rožnati. Prav zaradi te- Prav privlačen in prijeten bife je v tržiški blagovnici. Za tiste goste, ki radi malo dlje posede, je na voljo nekaj mizic. Če pa želite, lahko pijete kavo ali kaj močnejšega tudi ob šanku. Obiskovalcev je vedno dovolj, saj je prav pred blagovnico avtobusna postaja. In čas hitreje beži ob pomenku pri skodelici dobre kave. In kaj lahko ponudijo? Seveda kavo, ki jo gostje prav radi pijejo, pa pivo, sokove. Žganih, močnih alkoholnih pijač gre bolj malo. Poslovodkinja, Fani Gladek je povedala, da na to predvsem vplivajo visoke cene alkoholnih pijač. M. B. Tole je prodajalna v Gabrju pod Gorjanci. Nemalokrat pridejo kmetje nakupovat kar z volovsko vprego. Motiv iz bifeja v tržiški blagovnici. Preberite, zanimivo je GOSPODARSTVO NE DOHITEVA PORABNIKOV (DELO, 25. feb.). Realni osebni dohodki so se v Sloveniji po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko povečali lani v primerjavi z letom 1973 povprečno za en odstotek, od tega so bili v gospodarstvu za en odstotek večji, v negospodarstvu pa za tri odstotke večji. Po tej primerjavi so se lani najbolj povečali realni osebni dohodki zaposlenih v gozdarstvu in sicer za pet odstotkov, v kulturno socialnih dejavnostih so se povečali za 3 odstotke, v družbenih in državnih službah so bili večji za 3 odstotke, v gradbeništvu za 2 odstotka večji, v industriji za 1 odstotek večji in prav toliko tudi v prometu. Realni osebni dohodki v obrti in komunali so bili lani enaki kot leta 1973, medtem ko so se v trgovini in kmetijstvu znižali za 1 odstotek, v gostinstvu in turizmu pa so bili za 3 odstotke nižji kot v letu 1973. POLOŽAJ TRGOVINE BREMENI INFLACIJA (DELO, 1. marec). Čeprav je v lanskem letu že prišlo do nekaterih ugodnih premikov, se gospodarski položaj trgovine vendarle ni bistveno izboljšal. Tako so ugotavljali na drugem zboru delegatov združenja temeljnih organizacij združenega dela trgovine, ki je bil hkrati tretja skupščina poslovnega združenja za trgovino. Kot eno glavnih ovir pri ustvarjanju dohodka so za lani navajali zamrznjene marže, pa tudi močno povečanje zakonskih obveznosti. Dodali so, da se v letu 1975 znova zaostrujejo težave pri trajnih obratnih sredstvih. Prizadevali si bomo, da bodo predpise znova spremenili, so dejali, pri tem pa so se spraševali, kdo bo namreč zmogel pokrivati vsakoletno stopnjo inflacije. Zaradi nje je dohodek iz leta v leto manjši, banke pa na primer, za reševanje tega perečega vprašanja ne predvidevajo nič konkretnega. Menili pa so razen tega, da tudi gospodarska zbornica ni dovolj učinkovito reševala polažaja slovenske trgovine, zlasti pa ni priskočila na pomoč pri usklajevanju zunanjetrgovinskega režima. Trgovina zato ustvarja premalo dohodka, ni dovolj sposobna za investicije in razen tega tudi vse huje občuti težave zaradi pomanjkanja kadrov. Na to je član izvršnega sveta Miran Mejak dejal, da osnovna naloga trgovine ni pridobivanje dohodka, marveč zagotavljanje oskrbe prebivalstva. Ne moremo govoriti o nekakšnem obremenjevanju gospodarstva, oziroma trgovine, marveč gre v resnici za prelivanje sredstev tja, kjer je najnujneje potrebujemo, to pa je tudi v interesu trgovine. V Sloveniji imamo namreč velike probleme, na primer, z infrastrukturo, zato bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju namenili za njih reševanje velika sredstva. Mejak je spregovoril tudi o velikih problemih, do katerih prihaja zaradi prevelikega uvoza in premajhnega izvoza. Primorani smo omejiti uvoz, saj se sicer prek njega v resnici odliva v tujino višek našega dohodka, je dejal. V zvezi z dosedanjimi integracijskimi gibanji so delegati menili, da uresničevanje nalog glede povezovanja med trgovino in proizvodnjo ni bilo zadovoljivo. Krivda za to, so dejali, je tudi na naši strani, ker se s tem niso dovolj intenzivno ukvarjali. Treba pa jo je iskati tudi na strani proizvodnje. Poleg tega pa so se v razpravi zavzeli tudi za to, da je potrebno okrepiti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije, saj predstavljajo horizontalne povezave doslej v Sloveniji kar dve tretjini vseh uresničenih integracij. Hkrati z vprašanjem integracij pa so v razpravi govorili tudi o tem, da je sistem samoupravljanja v trgovini vse močneje potrebno vključevati tudi potrošnike. Izbor: Mile Bitenc Takšnole delovno vzdušje je v prodajalni na Miklošičevi v Ljubljani že pred šesto zjutraj. Pripraviti je treba marsikaj, največ dela pa je v delikatesi, kjer najraje dela tovariš Vuk. Dvaindvajset let v isti prodajalni Kdo ve koliko Ljubljančanov in pa tistih, ki bite po Miklošičevi na avtobusno ali pa železniško postajo, dan za dnem vstopa v našo prodajalno. V prodajalno, ki je najbližja železniški postaji. V prodajalno, ki je skoraj nabito polna od ranega jutra pa do večera. Da ne govorimo o dnevih pred prazniki. Nakupiti je pač treba marsikaj. Semkaj hodijo ne le gospodinje iz okoliških hiš, marveč tudi drugi. Tisti, ki jih pot pelje mimo trgovine, ko prihajajo v Ljubljano; ali pa vstopijo v prodajalno mimogrede, ko se vračajo na vlak ali na avtobus. Ce ne po kaj drugega, pa na dobro kavico ali pa skočijo vsaj po malico. Pred dnevi sem to prodajalno obiskal. Pravzaprav sem obiskal poslovodjo, Jurija Vuka, ki je tod zaposlen že celih dvaindvajset let. Pripovedoval mi je o delu pri njih. O tem, da je kupcev vedno polno in da je seveda tudi dela veliko. Toliko, da je marsikdaj težko koristiti dopuste. Ob torkih svoj delovni dan podaljšajo pozno v noč. Takrat iz skladišča pri-peljajo blago, ki ga je treba prevzeti. Čez dan namreč dostava ni dovoljena. Pa se nihče od zaposlenih ne jezi zaradi tega. Složno primejo za vsako delo. Nerodno je le zaradi nekaterih deklet, ki se vozijo v službo iz bolj oddaljenih krajev. Njihov delovnik se prične že zgodaj zjutraj, marsikdaj pred šesto. Pripraviti je treba to in ono, narezati kup salam in drugih delikates in narediti veliko sendvičev. Ves njihov trud se odraža v zadovoljstvu kupcev in seveda v dobrem prometu. Nekatere stranke, ki so se že pred leti odselile v druge predele Ljubljane, se še zdaj vračajo in nakupijo celo špecerijo. Veliko prodajo čokolade in bonbonov, pa keksov in tudi sadja. Pa seveda tudi veliko delikatese in kave. Enkrat tedensko prodajajo tudi v mestnih zaporih in s prodajo so zelo zadovoljni. Skupno se v blagajni nabere povprečno 800 tisoč dinarjev na mesec. Toda ob obisku sem se pogovarjal ne le o delu v trgovini, marveč tudi o delu in življenju tovariša Vuka. Le-to je polno zanimivosti in nenavadnih dogodkov. 2e od mladih dni naprej. Od takrat, ko je po končani osnovni šoli želel za prodajni pult. »Bilo je leta 1935 v Karlovcu,« se spominja tovariš Vuk, »in takrat sem se začel učiti trgovskega poklica. Veselilo me je to že takrat, prav tako kot danes. Živel sem torej v Karlovcu. Čeprav sem po rodu Slovenec, sem imel italijansko državljanstvo. Leta 1942 me je ujela italijanska policija. V Milano so me poslali služit vojaški rok, od tam pa na rusko fronto. Bilo mi je komaj 23 let. Tam so ugotovili, da sem Slovenec in obljubili, da me bodo poslali nazaj. Na srečo sem imel zelo dobrega oficirja, sicer se ne bi verjetno nikdar več vrnil... Tako sem po letu dni spet prišel domov. Ob razpadu Italije sem bil v Neaplju. Skupaj z dvema tovarišema sem prišel do Svetega križa pri Trstu. Tam sem se povezal z Osvobodilno fronto. Dobil sem prepustnico za Ljubljano in prišel domov k staršem. Oče je bil čevljar, izdeloval pa je čevlje za bazoviško brigado. Vse do leta 1944 sem vsak teden nosil po dva kovčka čevljev v brigado. Ko sem prišel zadnjič, sem imel smolo; zajeli so me pri Trstu in me poslali v internacijo v Nemčijo. Vrnil sem se šele po 18 mesecih. Le za kratek čas sem se zaposlil pri Slovenskem poročevalcu in ko se mi je ponudila prva priložnost, sem se vrnil v trgovino. Morda naj povem še to. Med vojno smo izgubili lep dom, celo posestvo. In to zaradi zastave, ki je za prvi maj zaplapolala na naši hiši...« To je le nekaj spominov tovariša Vuka. Povedanih tako, na hitro. Tisoč drobcenih zanimivosti nosi v sebi in kdo ve kaj vse ima zapisano v svojem debelem dnevniku. Ne samo tisto, kar se je dogajalo med vojno, v internaciji. Tudi o delu na udarniških akcijah po vojni, pa to, da je bil že leta 1948 sprejet v Zvezo komunistov. Pogovarjala sva se v njegovi pi-sarnici, dopoldne, med službo. Tu in tam je pozvonil telefon, po nasvet je prišla sodelavka. Ves čas je bilo nekaj. Živahno, tako kot spredaj v prodajalni. V trgovini, kjer tovariš Vuk dela že polnih dvaindvajset Idt. Mile Bitenc Ob sedmih se prodajalna odpre in hip za tem je že polna kupcev. Tako je vse do večera. Rekreacija delavcev v delovnih organizacijah Kaj je rekreacija? V novejšem času večkrat zasledimo besedo rekreacija. V slovarju najdemo naslednjo razlago: to je odmor, oddih, okrepitev, osvežitev, zopet pridobitev izgubljenih moči. V preteklem obdobju smo rekreaciji posvečali bore malo pozornosti. Z njo se je ukvarjal se ožji krog organiziranih športnikov. V novejšem času pa postaja vse bolj potreba in pravica delovnega človeka, ne glede na njegovo starost in spol. Naša družba se ne more zadovoljiti s tem, da se v športnih organizacijah udejstvuje le manjši del prebivalstva, ostala večina pa je neaktivna v svojem prostem času, ki ga je dandanes vedno več. Odnos med delom in počitkom se vedno bolj veča v korist počitka tj. časa, ki je človeku na voljo za spanje in druge ži-vljensko manj pomembne dejavnosti. Poleg tega se funkcije človekovega organizma me morejo tako hitro prilagajati potrebam civilizacije, zato obstoji nevarnost, da bo zaradi zmanjšane aktivnosti prišlo do upadanja telesne in psihične zmogljivosti. O pomembnosti rekreacije govori tudi podatek, da so se zanjo začele zanimati različne znanstvene panoge, ki so rekreacijo tudi različno pojmovale, pač v odvisnosti od preameta raziskav posameznih znanstvenih disciplin. Za nas je mogoče najbolje razumljiva naslednja opredelitev rekreacije: rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično in psihično bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost. Naša želja je, da se vsestransko razvitemu človeku čimbolj približamo, ker takih ljudi ni in jih tudi ne bo. Omeniti moramo še to, da nekateri ne razlikujejo pojma rekreacije in športa. Čeprav sta si oba pojma podobna, saj je pri obeh cilj razvedrilo, je pri športu poudarek na tekmovanju, športnem rezultatu, rekreacija pa predvsem zadovoljuje potrebe po gibanju in igri. Nezadostno gibanje škoduje zdravju Tehnološki razvoj proizvajalnih sil je privedel do tega, da je v procesu proizvodnje obremenjen predvsem človekov živčni sistem, medtem ko postajajo mišice vedno manj aktivne. Pa tudi sicer se ljudje manj gibljejo, saj veliko časa presede v različnih prevoznih sredstvih in doma. Zdravniki ugotavljajo, da ljudje, ki se premalo gibljejo pojejo več, kot jim je potrebno. Negativna posledica tega je prevelika zamaščenost, dvig krvnega pritiska, psihična napetost, kar je že osnova za srčni infakt. Iz različnih razlogov, predvsem pa kot posledica sodobnih oblik in načinov življenja, prihaja do telesne in duševne izčrpanosti, do kronične utrujenosti, zmanjšane delovne sposobnosti in do slabšanja zdravja pri vedno večjem številu ljudi. Razlogi za to so vsekakor zmanjšana telesna aktivnost (zaradi uporabe strojev, mehanizacije, avtomobila itn.), mentalna in statična obremenitev na delovnem mestu, neredna in preobilna prehrana ter številni vsakodnevni »šoki«. Razvoj medicine je privedel do podaljšanja življenjske dobe, obenem pa ukazal na porast takoimenovanih »bolezni civilizacije« (neuroza, srčne bolezni in bolezni ožilja itd.). Pomembno vlogo pri tem ima faktor zmanjšane oziroma nezadostne mišične aktivnosti prihaja do zmanjšanja aktivnosti tudi drugih organov, čigar funkcije so v ozki zvezi s telesno aktivnostjo. Znanstveno je dokazano, da po-jačana mišična aktivnost privede ne samo do povečanja mišičnih sposobnosti, temveč tudi do izboljšanja funkcij velikega števila življenjsko pomembnih notranjih organov. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da se funkcija vzdržuje in izboljšuje s funkcijo. Z namenom, da bi ohranili človeka in povečali njegove delovne in obrambene sposobnosti se je v svetu začel boj za športno rekreacijo delovnega človeka. Zato je rekreacija vgrajena v družbeni sistem, ki lahko odločilno vpliva na njen razvoj. Pri rekreaciji se ljudje in skupine v svojem prostem času družijo z namenom, da ostvarijo cilje in namene tako posameznika kot družbe. Vpliv rekreacije na storilnost Dosedanje raziskave vpliva rekreacije na storilnost dela kažejo, da lahko z njo vplivamo na osnovne in posebne delovne sposobnosti. V osnovno delovno spo-sbnost uvrščamo predvsem sposobnost organizma, da se prilagaja delovnim naporom, kar je rezultat povezovanja funkcionalnih sposobnosti različnih sistemov. Zmanjšanje sposobnosti katerega koli teh sistemov (živčnega, mišičnega, prebavnega itn.) privedejo organizem do slabšega zdravja in delovne sposobnosti. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na funkcionalno sposobnost organskih sistemov je staranje organizma. Na koledarsko starost ne moremo vplivati, pač pa lahko z mišično aktivnostjo, z življenjskim režimom in drugimi dejavniki vplivamo na biološko starost. Znanstveni raziskovalci, ki raziskujejo vzročno zvezo med pomanjkanjem gibanja in boleznim krvnega obtoka ter prezgodnjo smrtnostjo so ugotovili, da lahko s sprotno rekreacijo znatno vplivamo na zaviranje biološkega staranja. Poleg tega navajajo, da je delovna sposobnost pri ljudeh, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo, enaka kot pri 10 do 20 let mlajših ljudeh, ki se z rekreacijo ne ukvarjajo. Športna rekreacija s športnimi aktivnostmi zavira nastanek in razvoj različnih bolezni. Športna rekreacija najbolj vpliva na tisto prehodno stanje med zdravjem in boleznijo, ko človek občuti oslabelost organizma. To ni nič drugega, kot delno oslabela funkcionalna sposobnost nekaterih organskih funkcij. Vzrok za slabotno delovanje teh organskih funkcij je največkrat njihova premajhna nenehna obremenitev. Rekreacija, torej utrjuje organski sistem in s tem tudi odpornost organizma proti bolezni. Na ta način je število obolenj manjše, ob- enem je manjše tudi število izostankov z dela in nesreč pri delu. Ugotovljeno je tudi, da so ljudje, ki se ukvarjajo s telesno kulturo, bolj disciplinirani pri delu, njihovi medsebojni odnosi v delovni skupini pa so na zelo visoki ravni. Pojavne oblike rekreacije Znane so tri oblike rekreacije — individualna ali neorganizirana, — usmerjena in — organizirana. Pri individualni rekreaciji si vsak posameznik svobodno izbira kraj, čas in način rekreacije ter stopnjo obremenitve. Seveda je pri tem nevarnost, da ta svoboda preraste v anarhijo, tj. dana je možnost pretiravanja ali pa premajhne obremenitve telesa, lahko pa privede tudi do drugih nepravilnosti, ki bi utegnile škodovati zdravju. Kljub temu je v današnjem času ta oblika rekreacije zelo razširjena, saj imamo veliko družin ali prijateljskih skupin, ki jim je to edina oblika udejstvovanja. Takšna oblika rekreira-nja ne pozna starostnih meja, nudi pa veliko možnosti za domiselnost, iznajdljivost in zadovoljstvo. Pojavne oblike individualne rekreacije so lov, ribolov, smučanje, planiranje, kopanje, izletni-štvo, gobarstvo, sprehodi, kolesarjenje itd. Z usmerjeno rekreacijo se ukvarjajo delovne organizacije, krajevne, občinske in republiške skupnosti tako, da nudijo svojim delavcem in občanom objekte, na- — Ravnokar premišljujem, kje neki tiči Polde. — Ti si pa res pridna, ženka, hk, če misliš ob tako pozni uri delati potico. prave, strokovni kader in rekvizite za rekreiranje. Na ta način skrbijo omenjene institucije za krepitev zdravja in delovno storilnost svojih delavcev in občanov ter tako zmanjšuje negativne aktivnosti, ki jih sprošča vedno daljši prosti čas. Organizirana rekreacija se pojavlja v delovnih organizacijah v prostem času (v odmorih med delom, v dnevnem in tedenskem prostem času ter na letnem od-diku). Pobudnik in organizator takšnega rekreiranja delavcev je sindikat. V novejšem času se v ta namen organizirajo delavske športne igre delavcev različnih strok in panog. Seveda bo organizirana bolj učinkovita tam, kjer je v ta namen organizirana posebna služba za rekreacijo oziroma bo postavljen poklicni organizator rekreacije. V našem podjetju nimamo posebnega organizatorja rekreacije niti službe, ki bi se s tem ukvarjala kljub temu, da bi takšno službo nujno potrebovali. Mercator zaposluje preko 5000 delavcev obeh spolov različne starosti in različnih poklicev. Nujno je, da dobimo nekoga, ki bi znal za vso to množico ljudi organizirati ustrezna tekmovanja na ravni TOZD ali pa podjetja, za vsakega posameznika ali pa skupino najti ustrezni način rekreiranja, spremljati njihovo rekreiranje in analizirati rezultate. Prepričan sem, da bi se stroški, ki bi jih imeli z organizatorjem rekreiranja, podjetju 100->kratno povrnili. N. M. (Nadaljevanje prihodnjič) Posetnici ANKA JULCIC Tovarišica Anka je v službi pri Mercatorju. Na odločbo so ji zapisali, da je ... ALMA DORET Alma ne skrbi za linijo; nasprotno, prav rada je. Kaj ji najbolj tekne? — Danes sem slišal dobro šalo, o nekom, ki se je usedel na sveže prepleskano klop ... Mercatorjev mozaik ■ Mercatorjev orozaik ■ Mercatorjev oiozaik ® V TOVARNI MESNIH IZDELKOV so ustanovili aktiv mladih delavcev. Na podlagi družbe-no-političnih organizacij je bila ustanovna konferenca 5. marca. V TOZD »TMI« je zaposlenih precej mladih delavcev in že dlje časa se je čutila potreba, da se mladina bolj poveže ter razvije družbeno-politične in mladinske dejavnosti. Na ustanovnem sestanku so sprejeli program dela, izvolili pa so tudi svoje vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Slabe. ® ZAKLJUČNI RAČUNI SO ZA NAMI. Delavci so na zborih razpravljali o gospodarjenju v lanskem letu in odločali o delitvi dohodka. V Tržiču sta na zboru delavcev o tem izčrpno obvestila direktor TOZD in računovodja. Obenem so delavce seznanili tudi z novimi integracijami, potrdili pa so že priključitev trgovskih podjetij Univerzal in Jelka. O S POMLADJO PRIHAJA TUDI čas sejmov. 2e tradicionalnega sejma Alpe-Adrija se letos ne bomo udeležili, pač pa bomo spet sodelovali na Gorenjskem sejmu v Kranju. Tu bomo letos ponudili malo več kmetijske mehanizacije, vendar zaradi zaostrenih kreditnih pogojev ni računati na visok promet. Od 21. do 27. aprila pa bomo razstavljali tudi na mednarodnem zagrebškem velesejmu. • Šesto sindikalno prvenstvo v veleslalomu, bilo je za ljubljanske sindikate na Soriški planini, je za nami. Tudi letos so sodelovali naši smučarji iz TOZD Grosist in Delovne skupnosti podjetja. Na tekmovanju so sodelovale moške in ženske ekipe, vendar smo med 750 udeleženci zasedli slabša mesta. • PRVI POMLADANSKI DNEVI so obetali lepo, sončno in toplo vreme. Sicer nam jo je nekaj dni za tem sneg pošteno zagodel, vendar upajmo, da za dolgo ne. Naši gostinci že razmišljajo o tem, da za svoje goste postavijo mize in stole na prostem. Tako računajo v Kavarni Evropa, Mercator da bodo za 1. maja že potregli na vrtu. Tudi popravilo Nebotičniko-ve terase bo do takrat nared in že bomo Ljubljano lahko občudovali iz vrtoglavih višin. • NOV PROPAGANDNI FILM o Mercatorju ste verjetno že zasledili na malih zaslonih. V prejšnji številki smo vas seznanili z avtorjem risank, Mikijem Mustrom. Tokrat naj vam izdamo, kdo je junakom iz risank posodil glasove. V prekmurskem narečju se oglaša Miki Muster sam, Gorenjki in Štajerki je glasove posodila Marjana Zurunič, sicer Kri sem daroval že sedemintrideseta Malo je ljudi, ki poznajo tovariša Franca Škavrča, ki je trgovski pomočnik . v Cerknem. Še manj pa jih je, ki vedo, da je krvodajalec, ki je daroval to pomembno tekočino že sedemintri-desetič. Rodil se je leta 1923 na Ravnah pri Cerknem. V našem podjetju dela že petnajsto leto. Ni samo vesten in priden delavec, temveč aktivno sodeluje tudi v družbenopolitičnih organizacijah v TOZD, kakor tudi izven nje. Tako je delegat zbora združenega dela pri SO Idrija, član komisije za kršitev delovnih obveznosti, vestno pa deluje tudi pri kulturno-pro-svetnem društvu na Ravnah. In nenazadnje je tudi organizator krvodajalskih akcij na Ravnah. medicinska sestra. Naš »Vremen-ko«, Andrej Smuč oponaša Dolenjca, glasbeni redaktor Marjan Stare pa govori v primorskem dialektu. © SINDIKAT IN MLADINA v TOZD Preskrba se že pripravljata na praznovanje 30-letnice osvoboditve in dneva mladosti. Udeležili se bodo raznih tekmovanj, organizirali bodo nekaj izletov v naravo, v goste pa bodo povabili mlade delavce iz TOZD Idrija. Za njih bodo pripravili krajši kulturni program, popeljali pa jih bodo tudi na ogled zgodo- vinskih in kulturnih znamenitosti Tržiča. ® TIK PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE smo iz Tržiča izvedeli naslednje: »Sneg, ki ga je zadnje dni marca na Gorenjskem zapadlo kar precej, je deloma podrl halo C na sejmu v Kranju, koder smo imeli razstavno prodajni prostor pohištva in bele tehnike. Zato bomo do izgradnje novega razstaviščnega prostora prodajali in razstavljali v hali A.« Zbral in zapisal: Mile Bitenc Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavski svet podjetja »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domanjko, Branko Gorjup, Kancljan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupel, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8 Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov Obiskali smo upokojenko Vido Filač MERCATOR NE MORE POZABITI Tako nam je ob srečanju dejala tovarišica Fi-lačeva, upokojenka TOZD Preskrba. Poiskali smo jo na domu v Kranju in ji izročili nagrado — sušilno avbo, ki jo je zadela v naši novoletni igri. »Zdaj bom pa lahko odprla frizerski salon. Časa imam dovolj, zdaj pa še avbo,« je v šali rekla tovarišica Filačeva, ko smo ji izoričili darilo. Bila je vesela; kaj ne bi bila, saj takšna praktična nagrada res ni od muh. Prvo službo je nastopila že leta 1947 in vse do upokojitve, do oktobra leta 1973, je delala v računovodstvu. »Težko je primerjati stare čase s sedanjostjo. Dela je bilo vedno veliko. In prav nobenih strojev ni bilo. Veste, vse smo delali na roko. Leta in leta sem se ubadala s svinčnikom in papirjem in seveda kupom številk. Zdaj je seveda drugače; tehnika je napravila svoje. Vendar sem kljub težavam svoje delo tako vzljubila, da mi je zdaj včasih kar dolgčas.« In brž pove, da ima z Mercatorjem še tesne stke. Ce je treba, pride na pomoč. Z zaključnim računom je seveda veliko dela in takrat je njena pomoč tudi dobrodošla. Rada prebere tudi naš časopis. Vse jo zanima in pravi, da ne prezre niti enega samega sestavka. Tudi naše nagradne igre kaj pridno rešuje in tokrat se ji je sreča nasmehnila že drugič. Pregovor pravi, da gre v tretje rado. Morda pa bomo vaše ime še kdaj zasledili med srečnimi nagrajenci, kajne? Mile Bitenc Franc Skvarča — vedno pripravljen darovati kri. Naša upokojenka Vida Filač je darilo sprejela z velikim zadovoljstvom Te dni so drugi časopisi pisali o nas DELO, marec 1975 25 DEŽURNIH Trgovci so prvič konkretno povedali, kako si predstavljajo delo ob sobotah Predstavniki MERCATORJA, Emone in Delikatese so danes seznanili člane koordinacijskega odbora za KS pri MK SZDL s predlogom, kako naj bi uredili ljubljansko trgovsko mrežo ob sobotah ter pred prazniki in po njih. Zaradi težav s kadri v trgovinah z živilsko stroko, kjer je zaposlenih 95 odstotkov žensk, so že pred enim letom začeli razmišljati o tem, da bi razbremenili trgovce, tako da bi bile razen dežurnih ob sobotah popoldne trgovine v Ljubljani zaprte. Danes smo prvič slišali konkretnejši predlog, po katerem naj bi bile od 14. (ali od 15.) ure popoldne v Ljubljani odprta le ena od 6 veleblagovnic v Centru ter 25 dežurnih trgovin živilske stroke, ki bi bile enakomerno razporejene po 8 potrošniških območjih Ljubljane. Ker bi se dežurne trgovine menjavale, naj bi potrošnike redno in sproti obveščali o spremembah; pred in po praznikih, ko so trgovine po več dni zaprte, pa bi okrepili osebje trgovin in na ta način zmanjšali gnečo. Ob ugotovitvi, da naj bi taka praksa obveljala predvsem v ožji Ljubljani, (medtem, ko bi morali na območjih, kjer je trgovska mreža že zdaj slaba, poiskati ustreznejšo rešitev) so člani odbora podprli zahtevo, naj trgovske organizacije pripravijo konkretne predloge, o katerih bodo pred sprejemom še razpravljali. Ljubljanski dnevnik, 20. 3. 1975 Trgovci želijo skrajšan sobotni delavnik UPRAVIČENOST ALI PRENAGLJENOST? ... Medtem ko so trgovci za skrajšanje delovnega časa, pa se med Ljubljančani krešejo najrazličnejša mnenja. Za nekatere je odprta trgovina ob sobotah preprosto podpiranje lenobe tistim potrošnikom, ki si niso nakupili hrane »pravočasno«, se pravi najkasneje v soboto dopoldne. Drugi pa so mnenja, da je poklic trgovca pač specifičen (kot še mnogi drugi poklici), za katerega so se zavestno odločili in naj bi ga pač sprejeli takšnega kot je. Tudi medicinske sestre morajo, denimo, delati ob sobotah, nedeljah, praznikih, pa tudi natakarice in še marsikdo in to pri precej nizkih osebnih dohodkih. Prav gotovo ne bi smeli dopustiti, da bi se dogajalo v trgovini podobno kot marsikje v gostinstvu, ko se v nedeljo v Ljubljani skorajda ne moreš pošteno najesti ... Medtem, ko trgovci v prehrambenih trgovinah še utemeljujejo upravičenost skrajšanega delovnega časa ob sobotah, pa so si jih v mnogih ljubljanskih blagovnicah že »vzeli«. V Modni hiši delajo ob sobotah po novem samo do 14. ure. »Prodajalci so nam uhajali, zato smo morali nekaj ukreniti« — nam je povedal direktor ... A. Mihelič dela v MERCATORJEVI TRGOVINI na Celovški 429. Pravi, da bi bilo zanjo in seveda tudi za ostale prodajalke zelo dobro in koristno, da bi bile proste ob sobotah. Njihove družine so sedaj zelo prizadete, posebej še tiste z majhnimi otroki. Pa tudi v turistični sezoni, po njenih besedah, ne bi utrpeli zaradi tega kake škode, saj v popoldanskem času nikoli ni veliko kupcev, malo večji naval je le pol ure pred časom, ko trgovino zapro. To, kar je šlo v modnih veleblagovnicah sorazmerno lahko, bo torej veliko teže v praksi izvesti v »špecerijah«. Meso, mleko, kruh — navajeni smo tako in vsakdo danes še nima hladilnika — mora biti sveže. Misliti bi morali tudi na tiste delavce, ki delajo ob sobotah dopoldne, in ki si tudi morajo nakupiti hrano za nedeljo. Z dežurnimi trgovinami je pa lahko tako: ali bodo odprte ali pa tudi ne. In kdo se bo ob vseh teh trgovinah (da ne govorimo o turistih) znašel, katera je tista, ki je odprta in podobno. Torej bo potrebno, preden se odločimo za skrajšan delovni čas, še krepko premisliti določene stvari. Da se na koncu ne bo izkazalo, da smo potrošniki zaradi trgovine ... DELO, 4. 3. 1975 NEUŽITNA SALAMA Mercator je prodajal salamo, ki ni ustrezala pravilniku o živilih. — Kaznovano je podjetje in tehnolog. Ljubljana, 3. aprila — Pred ljubljanskim okrožnim gospodarskim sodiščem se je morala zagovarjati zaradi gospodarskega prestopka veletrgovina »Mercator«, ker je oktobra lani dobavila poslovalnici »Ljubljanskih mlekarn« salamo, ki ni ustrezala predpisom. Z analizo prisotnih inštitutor-jev so ugotovili, da je veletrgovina »Mercator« dobavila omenjeni poslovalnici na Zaloški cesti pariško salamo, ki je v vzorcu vsebovala 0,1 grama sulfidore-duktorne klostridije. S tem je veletrgovina »Mercator« storila gospodarski prestopek, ker je prekršila določbe zakona o zdravstveni neoporečnosti živil. Predstavnik obdolžene delovne organizacije je v zagovoru poudaril, da v tovarni mesnih izdelkov vršijo kontrolo kvalitete in higienske neoporečnosti v lastnem laboratoriju in da dvomi v izvid analize in super analize inštituta za higieno živil v Ljubljani. Sodišče tega zagovora ni moglo sprejeti in je obsodilo veletrgovino »Mercator« na denarno kazen 25.000 dinarjev, odgovorno osebo (tehnologa M. P.) pa na 700 dinarjev denarne kazni. Obsojena delovna organizacija mora plačati tudi stroške postopka v višini 2000 dinarjev. Pripomniti je treba, da je za te vrste prestopke zagrožena kazen od 20.000 do 200 tisoč dinarjev za delovne organizacje, za odgovorne osebe pa od 500 do 6000 dinarjev. Ljubljanski dnevnik, marec 1975 Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval organizacijo združenega dela MERCATOR iz Ljubljane ob 25-letnici delovanja z redom dela z zlatim vencem za zasluge pri razvijanju in pospeševanju trgovine, industrije, inženiringa in gostinskih uslug ter za uspehe pri njihovem medsebojnem povezovanju. Z redom dela z rdečo zastavo sta bila odlikovana generalni direktor MERCATORJA Adi Osterc in namestnik generalnega direktorja Janez Rozman. (O tem dogodku so razen v Dnevniku pisali tudi časopisi Delo, Naša komuna, Delavska enotnost in drugi.) DELO, 12. marec 1975 ZELENA SNET Inšpektor odkril, inštitut potrdil, sodišče kaznovalo, podjetje pa plačalo Ljubljana, 12. marca — Pred okrožnim gospodarskim sodiščem v Ljubljani sta bila obsojena delovna organizacija Mercator iz Ljubljane in poslovodja Marjan Starešinič, ker sta kršila zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Obdolžena delovna organizacija je imela dne 13. septembra lani v svoji enoti v Sostrem v prodaji štirinajst plastičnih lončkov smetane. Sanitarni inšpektor je med pregledom odkril, da je smetana pokvarjena, to pa je pokazala tudi podrobna analiza in izvid ustreznih inštitutov. Smetana je bila prekrita s sivo zeleno plesnijo, močno pa je tudi zaudarjala. V takšnem primeru sta zaradi gospodarskega prestopka na zagovor poklicana tako poslovodja poslovalnice, kot delovna organizacija. Zato je sodišče delovno organizacijo Mercator kaznovalo z denarno kaznijo 25.000 dinarjev, poslovodjo poslovalnice v Sostrem Marjana Starešiniča pa z 900 dinarji. Mercator mora plačati tudi stroške postopka v višini 2.000 dinarjev. Zbrala: Maja Hočevar Tole so naši stari znanci z malih zaslonov, ki nastopajo v reklamnih risankah o Mercatorju. Posnetek je iz najnovejše risanke. — Ce bova še večkrat delali — Ko sem šel v trgovino, da bi nadure, bom moj pulover lahko ti kupil krznen plašč, je bil ta že še dokončala. prodan ... 8. marec v TOZD Idrija O letošnjem 8. marcu je osnovna organizacija sindikata organizirala družabno srečanje vseh zaposlenih in upokojenih žensk v TOZD Idrija, v prostorih hotela Nanos v Idriji. Pripravili smo svečanost na kateri je govorila predsednica sveta za družbeno aktivnost žensk v idrijski občini, tovarišica inž. Ivica Kavčič. V svojem nagovoru je podala pregled ženskega gibanja v svetu in pri nas. Uvodni slovesnosti je sledil družabni večer, na katerega so bili povabljeni tudi naši tovariši, vendar vsi povabila niso vzeli resno in na svečanost niso prišli. J. F. Ženskam TOZD Idrija je o njihovem prazniku spregovorila inž. Ivica Kavčič, predsednica sveta za družbeno aktivnost žensk. Vse udeleženke je pozdravil tudi predsednik IO OOS TOZD Idrija, Franci Gantar. Pavlihove nagrade Pavliha je prišel k nam na obisk. Pravzaprav ne on sam, temveč vodja Pavlihove propagande, Tone Udovč. Med prispelimi odgovori na prejšnjo uganko (dobili smo le petnajst odgovorov) je izžrebal tri nagrajence. KOKALJ DUŠAN iz Idrije prejme lično vezan letnik Pavlihe iz lanskega leta, IVICA HABJAN iz Ljubljane in CVETKA KRISTAN iz Tržiča pa bosta pol leta Pavliho brezplačno prejemali na dom. Naslove nagrajencev imajo že na Pavlihi in verjetno ste nagrade že prejeli. Čestitamo, v imenu Pavlihe, ki obljublja še sodelovanje z nami, pa seveda tudi v imenu našega uredništva. Delavke v predelavi pri pripravi kranjskih klobas. Ob letnem obračunu v TMI Preteklo leto je bilo za mesno industrijo izredno težavno. Naša TOZD se je trudila, da bi kljub tem težavam čimbolj e gospodarila. Imeli smo sicer manj ostanka čistega dohodka za sklade kot prejšnja leta, vendar smo kljub temu pokrili vse obveznosti. Pri tem pa so nekoliko trpeli osebni dohodki, ki za naše težke pogoje dela v mesni industriji niso najboljši in smo v okviru Mercatorja na koncu lestvice. To posebej, če imamo v vidu posebno težke pogoje dela v hladilnici, klavnici, predelavi itd. Zmanjšanje do dohodka pa je vplivalo tudi na to, da nismo mogli izdvojiti dovolj sredstev za razreševanje stanovanjskih problemov, ki so pereči in jih ni malo. Naš kolektiv je prizadeven in požrtvovalen. Pretežni del delavcev imamo z daljšo delovno dobo in prav ti najbolj razumejo sedanje težave; računajo, da se bo situacija v mesni industriji, ki je zajela evropske dežele, morala popraviti. Živimo v pričakovanju, da bo spet prišlo do izvoza mesa, kar bo poživilo in povečalo dejavnost mesne industrije. Prav tako pa imamo tudi še veliko možnosti za povečanje prometa v okviru trgovske mreže Mercatorja, kar bo vplivalo na povečanje dohodka v naši TOZD. Marjana Martinec Nagradna križanka Pravilno rešeno križanko, z vašim točnim naslovom pošljite na naslov UREDNIŠTVO ČASOPISA MERCATOR, 61001) LJUBLJANA, Aškerčeva 3, najkasneje do 15. maja 1975. Izžrebali bomo 7 nagrad: 1. nagrada 300,00 din, 2. nagrada 200,00 din, 3. —7. nagrada 100,00 din. m lercator NAGRADNA Mercator KRIŽANKA V?SwVnI?^i>/ ^V7!pw/’ TEMNI DEL DNEVA TUJE ž. IME VOJNA SEbOHR^S- KO ŽUŽEL- KA delavski svet Mesto v SRE.! JI PR.EEI ' VALEČ ESTONIJE II RIMSKO 70 D-Z&MLJE bILC OTO ITAL. MESTO V KAM' PANIOI 1 ENAKI CKKI TEDEN. Tp.lbUNA hnamka ŠVEDS. AVTA ► RADIO TELEVIZIJA ■A 1 1 FIGURA PR ČETVORKI UMRLI ^RŠRpI ladjar TUJE. M- IME napad M TOHObCV AVTO ■DOLŽ. ME2A vojasra TORM. PEVKA NETKA GORA V ŠVICI OPOROKA EVEN- TUELNO »OAJHANJJŠ! CiEL.CI &KJ3VI ALK AL. v oAJO PRIMER TELfeSA II 1 Toma OSVOb. tronta POLJSKO DELO PRIMOR. VZKLIK gardner AVA LAST- ajia;a 05- HAIMEVL ADA HACIN-&A KTH str TREFALT DIVAN IT RTV 1 ► WOKE-Jl ST KOŠIR LOREN SOPI A NUTAETA 1 NAbA LJ. TOZD OČRA CAUkLAE- JEMA ZALOŽEA ITAL. LUKA V JADKAfJU •i-SLOV. film. IGRALKA ITA .... ^ORA V TURČIJI AOK3EC REDLOST 1. MAJ DA N EV NADAV 2WAk ZA KObALB II OVOJ MOLZNI OROjAN Čas dkez VOJNE VLAČENJE dalm. Ž- IME J^.in ČRRA AfeECEDE EKOU. PtOP. PROC|R. STREL ' PISANA PAPINA Žn-A' DOSODUlCA Stevmr OrtOlUU- 'fati VEZNIK II šepetauc V C-jRAM lOOVlfOAR bVTENC R?. ORKA Ab^CEDE kavarna MAŠA TOZD PESTNER VEENIR MATI piSCadcev e LOV. S«.LAt)A- TELJ CSUAt... FS1HOLO' C-jlfOJA RRlbTAlO-t\t TL DE čl KRIŽ AVSTRJ J. časnik PERNATA DOKAGA ŽIVAL Novi tedmir Telesci ud FARI SR 1 OKJEVMlR (^P-SKA ČRKA 1 OSEb/Ul zaimek ALbEŽT vapleo. MERCATOR ima 470 druga CRVcA AbRCEDE 02.1 EOMA DRAGO MOVAvL iGjRALEC TUŽI&T. NOVIDE OZE.VC KONEC POV-OTOKA 2WAH^> II ftts JEZA DOUElOJ- UST ST UTEŽ. MERA OLIMP- IčjRE ODISEJEVA DOMOVINA ^OSTItU. LOKAL ITAL. pesnik i IN>DUST. RASTU. tJAPOV. LESJAR STADION) V DUOIM-PESTI ICO POMANJŠ. PRObToR HIŠE ŠTEVMIK. UARODNA bANKA ?IVA ŽEKJS14A ?oziv TEVOOA VODA ADRIA AVlOpUOM TRIZER LOKAU It Č}LA$ TRO- &EtOT£ &TA6. S LOV^lO AOTOn) D£2H0T^ FORIT. ELEU-TR. SAMOGjL. ENAKI 6RVCI TtfVARfJA VRVI NOVI SAD TONE OMERZA RISARSKI TRI POM. ClHA DALM. M. IME GjLASfc. ZfJAMED- JE karcidom HE^TO 5P. DEU POSODE prepr. oRoZJE m KOV IMA, V\lER KRILO RIMSKE VOJSKC EGjlP. &0G SONCA SKRAJ. bAUJA LU«-A 6.inl6.ČR.M m fUEVEST. odprava DOKTOR oSEbNi Z-AIMEK REDK. Moško IMEL ti UOfioH- Ll^/V MLAJŠI OK.1LAJ. 1 b UOSAiJ A mA KLADA ZA SEKANJE DRV MU S UH-SVETA KNJI G, A