a

a*
NO. 141

£§iERi$K/t Domovih
tmraci
- % CAN IN SPIRIT PORCIG. IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
5LQVCNIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€B
tsDurgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Eock Spring«, all Ohia
Maova vdova odvedena
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 15, 1980
iz sodne dvorane; odločno se branila!
PEKING, Kit. — Na zasedanju sodisea, ki obravnava obtožnico proti vdovi Maa Dze-dunga, je le-ta pokazala svojo odločnost, ko je začela psovati osebo, ki je pričala proti njej. Džiang Čing in priča Liao. Mo-ši sta se glasno prepirala med seboj, predsedujoči sodnik pa ni mogel z besedami napraviti red.
Maova vdova je nato psovala še predsedujočega sodnika, ki je končno ukazal, vidno ogorčen, naj paznice cdyedejo Džiang čing proč. Tri močne paznice so vodile Džiang Čing iz dvorane, medtem ko je več sto navzočih Kitajcev močno ploskalo.
Pekinška televizija je predvajala slike o tem nenavadnem in povsem nepričakovanem prizoru. Qpazovalci sp mnenja, da je bilo prvič vsem Kitajcem razvidna odločna osebnost Maove vdove. Žele sedaj razumem, je rekel eden, zakaj je mogla ta ženska igrati tako vplivno vlogo v kitajskem vodstvu.
Opazovalci soglašajo tudi v tem, da bo sedaj lažje sodišču oz. kitajskemu političnemu Vodstvu izreči smrtno kazen nad Džiang Čing.
Novi grobovi Zadnje vesti
Predlog v zveznem senatu, ki bi oviral 'busing’, propadel!
WASHINGTON, D.C. — Liberalni in konservativni senatorji v zveznem senatu so dosegli kompromisno rešitev, glede predloga, namen katerega je ovirati obvezno prevažanje šolarjev, ali busing. O tein predlogu ne bo odločil sedanji senat, katerega mandatna doba bo potekla čez tri tedne, marveč prihodnji, ki bo začel zasedati že kmalu po Novem letu.
Sporen zakonski predlog, ki ga. je že vetiral predsednik Jimmy Carter, določa, da pravosodno .tajništvo' zvezne vlade ne sme vložiti tožb v prid desegregacije javnih šol, v katerih naj bi tajništvo kot možno rešitev zahtevalo tudi obvezno prevažanje šolarjev.
Najzgovornejši nasprotnik businga v senatu je sen. Jesse Helms, ki je rekel, da bo nadaljeval svojo borbo v prihodnjem kongresu in bo tudi zmagal. Istega mnenja je sen. Strom Thurmond, ki bo postal novi načelnik pravosodnega odbora začenši z novim, 97. kongresom.
Novoizvoljeni p r e dsednik Ronald Reagan je tudi znan nasprotnik obveznega prevažanja šolarjev v prid desegregacije šol.
Ann Yurko
Umrla je Ann Yurko, rojena Twarogowski, žena Georgea, mati Lillie Daus, Normana, Thomasa, Donalda in Vir-gila Lemonda ter pok. Del-berta in Davida Lemonda in Rite May Kuchenrod, 23-krat stara mati, 13-krat -prastara mati. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalva^ rijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Julia F. Kompes
Pretekli petek, 12. decembra, je v Euclid General bolnišnici umrla 75 let stara Julia F. Kompes, rojena Knauss, vdova po 25. dec 1966 umrlem možu Jamesu F., mati Magdalene Vraneko-vic, Roberta L., Jean M. Novak in Josepha J., 9-krat stara mati, sestra Mary Novak, Andrewa (pok.), Louisa (pok.) in Augusta, članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete ter Dr. Modern Crusaders št. 45 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš.
Robert P. Perkey
Pretekli četrtek je na svojem domu na 15005 Ridpath Ave. umrl 61 let stari Roben P. Perkey, rojen v Premier, W. Va., od koder je prišel v Cleveland leta 1955, mož Doris, roj. Munson, oče Roberta L., 1-krat stari oče, brat Thomasa, Jacka, Gamett Burton in Mabel Christian, zaposlen pri Fisher Body skozi 11 let, dokler ga ni možganska kap prisilila, da je šel v pokoj leta 1967, veteran druge svetovne vojne. Pogreb, bo iz Želetovega pogrebnega zavoda danes dopoldne ob 10. Pogrebne molitve bo opravil rev. Walther Marcis iz luteranske cerkve sv. Janeza.
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled!
•	Bali, Indo. — Danes se začne sestanek držav, včlanjenih v OPEČ. Delegacije se bodo sporazumele o novi ceni nafte, prav tako bodo iskale večjo enotnost. Mnoge članice OPEČ namreč ne spoštujejo dogovorjenih cen, ampak ravnajo po svoje. Konferenca bo skušala napraviti konec takšnemu poslovanju.
•	Teheran, Iran — Predsednik države Bani- Sadr je rekel zahodnim novinarjem, da se predsednik Jimmy Carter veliko ne zanima za izpustitev talcev, ker je bil premagan na novembrskih volitvah. V Beli hiši so izjavili, da je Bani-Sadrova trditev smešna. Bani-Sadr je rekel tudi, da morajo ZDA vrniti Iranu vso šahovo premoženje.
•	Varšava, Polj. — Včeraj se je zbralo v tem mestu o-krog 1000 zasebnih kmetovalcev. Tako kot delavci, želijo zasebni kmetje organizirati svojo lastno, neodvisno organizacijo. Jutri bo v Gdansku pa slovesnost ob 10. obletnici pokola delavcev, ki so se udeležili protestov proti takratnemu • režimu Wladislawa Gomulke. Na denjonstrante so takrat streljali pripadniki poljske tajne policije.
•	Bosanska Krupa, SFRJ.— V železniški nesreči, ki se je pripetila, ko je tovprni vlak trčil v potniški vlak, je izgubilo življenje 18 ljudi, več jih je pa ranjenih. Vzrok nesreče je menda pripisati malomarnosti vlakovodje tovornega vlaka. Njega in druge člane osobja so zaprli.
•	Kampala, Ug. — Na predsedniških volitvah je zmagal in tudi že zaprisegel bivši voditelj države dr. Milton Obote. Obote je bil odstranjen pred 8 leti v državnem udaru, ki ga je vodil zloglasni Idi Amin.
•	Washington, D.C. — Načelnik novega varnostnega pododbora zveznega senata bo bivši vietnamski ujetnik sen. Jeremiah Denton. Pododbor se bo zanimal za aktivnosti organizacij in posameznikov v ZDA, ki nasprotujejo ameriški ustavi. Liberalci
Člani Reaganove vlada zmerni konservativci; težave zaradi Haiga
WASHINGTON, D.C. — Imenovanje prvih osmih članov administracije Ronalda Reagana kaže,' da se bo novoizvoljeni predsednik zanašal predvsem na oSebe, ki pripadajo politično zmernejši konservativni struji republikanske stranke.
Kako bodo reagirali na to Reaganovi k o n servativnejši pristaši, ki so imeli tako veliko vlogo v njegovi votivni zmagi nad predsednikom Jimmyjem Carterjem, še ni jasno. Analitiki v glavnem mestu menijo, da bi osebe, ki jih je doslej imenoval Reagan, lahko brez težav služile v administracijah Geralda Forda in Richarda M. Nixo-na. Novoimenovani obrambni tajnik Casper Weinberger npr. je bil v Nixonovi vladi.
Člani Reaganove ekipe napovedujejo, da bodo nova imenovanja ta teden. Najbrž bo razčiščena tudi zadeva Alexandra M. Haiga, ki bi ga predsednik Reagan rad imenoval za svojega tajnika za zunanje zadeve.
Haig je sporna oseba zaradi vloge, ki jo je imel v zadnjih letih predsednikovanja Nixona. Demokratski senatorji trdijo, da bodo zahtevali temeljito preiskavo o Hai-govem obnaša v. v aferi Watergate ter o tem, kakšna je bila Haigova vloga v zvezi s postavljanjem prisluškovalnih naprav v pisarnah in stanovanjih nekaterih oseb, o katerih zvestobi do sebe itj ZDA je dvomil Nixon.
Haig trdi, da je povsem nedolžen in da bo preiskava to tudi dokazala. Nekateri Reaganovi svetovalci in nepristranski analitiki pa so mnenja, da bi takšna preiskava priklicala v spomin Watergate afero z vsemi njenimi posledicami za republikansko stranko, kar Ronald Reagan nikakor ne potrebuje, kar na začetku svoje mandatne dobe.
*+******++»»»**+**+*+**+++**»*»,
in mnogi drugi so zaskrbljeni o tem, kako daleč bodo segale aktivnosti tega pododbora.
POMIRJEVALNEJSE BESEDE SOVJETOV !N ZAVEZNIC 0 STANJU NA POLJSKEM!
MOSKVA, ZSSR. — V zadnjih dneh poudarjajo sredstva javnega obveščanja v tej državi in v Vzhodni Nemčiji ter na Češkoslovaškem, da so se začele stvari na Poljskem obračati na boljše. Poročila hvalijo prizadevanja partijskega vodstva in vojske, napraviti red v državi ter krotiti dejavnosti protisocialističnih elementov.
Poročanje o Poljski v vzhodnonemškem tisku se sedaj razlikuje od prejšnjega kot noč in dan. Zadnje tedne so vzhodnonemški komentatorji poudarjali, da vlada v Poljski anarhija in da je tej anariiiji treba za vsako ceno napraviti konec. Sedaj pa komentatorji hvalijo stališča partijskega vodstva in vojske.
Zahodni opazovalci poljskih in sovjetskih razmer menijo, da je v pripravi drugačen načrt za dejansko zasedbo Poljske, kot so ga Sovjeti upora-, bili na Madžarskem in Češkoslovaškem. Organizirali naj bi namreč obsežne vojaške vaje na ozemlju Poljske, na podlagi katerih bi vkorakalo v ^ državo več sto tisoč sovjetskih in drugih vojakov članic varšavskega pakta. Ti vojaki naj bi med “vajami" zasedli vse ključne točke v Poljski in s tem nevtralizirali vse možnosti odpora ali nesodelovanja poljskih enot.
Zasedanje NATO
Na zasedanju zunanjih ministrov 15 držav, včlanjenih v NATO vojaški zvezi, so soglasno sprejeli izjavo, v kateri je rečeno, da bi pomenila zasedba Poljske od držav Varšavskega pakta dejanski konec detantu. Takšna zasedba bi bistveno spremenila obstoječe medna: odno stanje po vsem svetu.
Ameriški tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muskie je bil zadovoljen z enotnostjo, ki so jo pokazale zaveznice NATO. Takšna enotnost je bila zadnja leta zelo redka.
Urednik Ognjišča ’ g. France Bole pri Slovencih v Ameriki
-O--------
števno katoliških misijonarjev iz ZDA še vedno upada!
WASHINGTON, D.C. — Število katoliških misijonarjev ameriškega rodu, ki služijo izven meja ZDA, je letos 6393. Lani jih je bilo 6455, pred 12 leti pa jih je bilo največ in sicer 9655.
Ameriški katoliški svet za misijone, ki je objavil te podatke, je dodal, da je število misijonarjev padalo vsako leto vse od leta 1968. Sedaj jih je za dobro tretjino manj kot pred 12 leti.
X.
Tako je mogoča povezava med Slovenci, čeprav so raztreseni po vsem ogromnem mestu, in osamljenost, ki se čuti v tujini, zlasti prva leta po prihodu, je manjša. Pred leti so bili kanadski škofje proti ustanavljanju nacionalnih skupin, češ da bo najmanj sitnosti, če se priseljenci čimprej vživijo ali “utopijo” v novo okolje.
Pozneje so pa videli, da se izseljenci tako “utopijo” tildi versko, da postanejo tudi verski izkoreninjenci. Sedaj se je v tem oziru marsikaj spremenilo, so mi pripovedovali duhovniki. Spoznali so, da vsaka nacionalna kultura prispeva k obogatitvi domače kulture in tudi verskega življenja.
Vsako leto imajo v Torontu vrsto prireditev, s katerimi posamezne narodnosti pokažejo svoje značilnosti, bo-
disi v kulturnem, verskem pogledu, izkažejo se z raznimi narodnimi jedmi. Na tako prireditev so se pripravljali v župniji Brezmadežne.
Ogled ogromnega Toronta ni bil lahka zadeva. Sorodniki so se vrstili, da so mi p6ka-zali vsaj najbolj pomembne znamenitosti. S.tolnico, kjer je za pomožnfega škofa naš rojak dr. Lojze Ambrožič, ki mu je poverjena skrb za izseljence raznih narodnosti. Njega nisem dobil, ker je prav zaradi te svoje službe velikokrat odsoten.
Peljali so me na naj viši o stavbo ali stolp, CN Tower (stolp), ki se kot zobotrebec dviga nad mestom iz njegovega središča. To je obenem najvišji prosto stoječi stolp na svetu. Meri 553.33 m. Dvigalo nas je v nekaj sekundah popeljalo do vrtljive restavracije na višini 547 metrov.
Pogled na mesto je bil jz-reden, kot da bi ga gledal iz letala. Ob lepem vremenu se vidi 120 km daleč. Stolp je bil zgrajen leta 1975. Ob raznih muzejih in galerijah ima Toronto zanimiv Science Centre (nekakšen muzej znanosti), kjer so v vrsti stavb nazorno prikazane stopnje razvoja posameznih znanosti 'in tehnike. Tu se nahajajo modeli ali pa originali raznih strojev in naprav od najstarejših do najnovejših.
Lemont in Chicago
V soboto zjutraj ob sedmih sem zapustil Toronto, z letalom pristal v Clevelandu in z drugim letalom nadaljeval pot v Chicago. Chicago je največja nadškofija v ZDA in šteje 2.4 milijona katoličanov. Ko smo pristali, me je na letališču čakala ga. Gizela Hozjan, doma iz Prekmurja.
Čeprav bi imela že pravico
do pokojnine in je že dolgo let vdova, je izredno delovna na vseh pcdiočjih družbenega življenja Slovencev. Njeni članki v tamkajšnjih slovenskih časopisih so zanimivi in preprosti, da jih lahko vsak razume. Tudi to ji je pomagalo, da jo sedaj vsi poznajo.
Če je treba kje skočiti na pomoč, organizirati kako prireditev, izlet, -duhovne vaje. je vedno pripravljena pomagati, ali pa je sama med pobudniki. Tako je tudi poskrbela, da sem prišel v Chicago predavat za Slovence / župniji sv. Štefana, ki jo vo dijo slovenski frančiškani. Mene pa je tudi zanimala zlasti Marijina božja pot v Le-montu, nedaleč od Chicaga, kjer je bilo včasih slovensko semenišče in je danes dom duhovnih vaj in tudi uredništvo Ave Maria.
(Se nadaljuje)
Muskie je rekel novinarjem, da bodo zunanji ministri NATO držav sklicali izredno zasedanje, ako res pride do vojaške intervencije Sovjetov v Poljski. Na pravkar končanem zasedanju sicer niso razpravljali oz. se sporazumeli o seznamu protisovjetskih ukrepov, je dejal Muskie, marveč so iskali in tudi našli enotno splošno stališče napram morebitni zasedbi Poljske.
Poljski škofje
Po dvodnevnem plenarnem zasedanju sinode poljskih škofov, ki je potekalo v Varšavi, so škofje pripravili pastoralno pismo, ki je bilo včeraj prebiano v vseh cerkvah na Poljskem.
V pismu in v izjavi za tisk so škofje izrazili svojo globoko zaskrbljenost nad nastalim položajem v državi. Poljska potrebuje sedaj notranji mir, voditelji države potrebujejo čas, da izvršijo preosno-vo družbe v smislu že doseženih dogovorov. S tem so imeli škofje v mislih dogovore, dosežene med predstavniki režima in vlade ter de-lavskimf iu/drugimi voditelji..
Škofje so pozvali zastopnike delavcev, naj omejujejo svoje dejavnosti in ne povzročajo nobenih nepotrebnih težav vladi in narodu. Opazovalci v Varšavi razumejo izjavo škofov, ki je bila prebrana tudi na poljski televiziji, ter pastoralno 'pismo, ket izraza bojazni nad možnostjo sovjetske zasedbe.
Kova poveljnika eno! n v Vzhodni Nemčiji in na češkoslovaškem
ZAH. BERLIN, — Dosedanja poveljnika sovjetskih c-not, nameščenih v Vzhodni Nemčiji in na Češkoslovaškem, sta se vrnila v ZSSR, kjer bosta prevzela nove dolžnosti. Zahodni vojaški predstavniki so presenečeni nad tem in ugibajo, da sta bila poveljnika'odpoklicana v Moskvo vsled pridružitve posebni vojaški komandi, ki bi naj vodila morebitno vojaško zasedbo Poljske.
Povelj bik sovjetskih enot v Vzhodni Nemčiji je bil gen. Jevgenij Ivanovski, ki je služil v tej državi od leta 1972. Ivanovski je član cen-t ainega komiteja sovjetske komunistične stranke. Njegov naslednik je gen. Mihail Zajtsev, ki pa se še ni pojavil v Vzhodni Nemčiji.
Na Češkoslovaškem je poveljeval okrog 100,000 sovjetskim vojakom gen. Dmitri j Jazov. Ime njegovega naslednika še ni znano.
VREME
Pretežno oblačno in hladno danes z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 28 F. Spremenljivo oblačno jutri in nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 34 F.
Iz Clevelanda in okolice
Božična voščila—
Zaradi obolelih oč' mora rev. Leon Kristanc. 3700 N. Sutter St., #108, Stockton. Calif. 95204 omejiti pisanje, ter želi tem potom voščiti vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom prav lep Božič ter blagoslovljeno^ leto Gospodovo 1981!
Lej) jubilej—
Ta mesec mineva 20 let, odkar je ga. Josie Godič glavna kuharica v šolski kuhinji pri Sv. Vidu. Čestitke!
Nova podružnica—
Hranilnica Independent Savings Association, v kateri so Slovenci močno zastopani kot delničarji in vlagatelji, naznanja, da bo jutri, v torek, slovesna otvoritev njene prve podružnice, ki bo imela poslovne prostore v novi zgradbi na 920 E. 185 St., na vogalu Neff Rd. in E. 185 St. Vsi ste vabljeni, da si ogledate prostore jutri. Začenši z januarjem 1981 bo Independent Savings nudila tudi brezplačne čekovne račune.
Božični dar—
Društvo Tabor DSPB Cleveland je poklonilo $25 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Odboru in vsem članom hvala lepa!
Jesenski festival—
Na jesenskem festivalu pri Sv. Vidu je bil čisti dobiček $28,552.
Rojstni dan—
Danes bo v krogu -svoje družine na domu hčere Florence Zular v Warrenu, Ohio praznoval svoj 92. rojstni dan naš zvesti, dolgoletni naroč-nik g. Joseph Dermasa. Kljub visoki starosti se g. Dermasa še vozi s svojim avtomobilom v cerkev, da se udeležuje sv. maš. Našemu naročniku želimo še mnogo zdravih let, prav tako vesele božične in novoletne praznike!
Tiskovnemu skladu—
G. Franc Gartroža je daro- ' val $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
G. Lawrence Rozman, Richmond Hts., Ohio je tudi daroval $12 v naš sklad.
Družina Miro Odar pa je našemu slovenskemu listu podarila $10.
Neimenovani iz Vancouver-ja, B.C. v Kanadi je prav tako našemu skladu daroval $10.
Vsem darovalcem naša iskrena hvala!
V Sovjetski zvezi povsem nepričakovano izpustili Amerikanka
MOSKVA, ZSSR. — Pred dnevi so sovjetske oblasti izpustile zaprtega Amerikanea Geralda Amstera. Amster je bil aretiran v Moskvi, ko m pri njem našli mamilo.
Sodišče ga je leta 1976 obsodilo na osem let zapora in sicer zaradi prepovedane trgovine s kokainom.
Predstavnik ameriškega tajništva za zunanje zadeve, ki je sporočil to vest novinarjem, ni vedel povedati, zakaj so Sovjeti izpustili Amstera predčasno.
Ameriška Domovina
l*niTgdr*aiTy«rvra ■■■ , ■ „■ ■■
«117 ST. CLAIR AYE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel —- Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta, $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 141 Monday, Dec. 15, 1980
Koroška in ameriški
in kanadski Slovenci!
CELOVEC, Avstrija. — Ko
sem v letih po •glasovanju 1920 študiral na gimnaziji v Celovcu, sem večkrat slišal ljudi govoriti, ta in ta je sel v Aperiko, v Kanado. Doma ni biloine dela ne zaslužkar Skoraj vsako leto se vračajo naši “Amerikanči” za nekaj tednov domov na obisk.
Takrat in tudi še v letih po drugi svetovni vojni si nisem mogel predstavljati, kako tesni bodo postali stiki koroških Slovencev z Ameriko. V zadnjih 33-letih, ko skrbim ca Mohorjevo, iz leta v leto ‘bolj doživljam, kako zelo srno povezani koroški in ameriški ter kanadski Slovenci.
V letih od 11)20 do 1938 koroški Slovenci iz lastnih moči niso mogli poživiti Družbe sv. Mohorja v Celovcu. '11-skarna in družba se je preselila v Celje. V Celovcu so m stale prazne hiše. ki so jih koroški Slovenci le s težavo vzdrževali. Število Mohorja-riov' je padalo' ha Koroškem leto za letom. Še 2.000 jih ni ostalo več lota 1933.
Šele iz tragike lota 1945* se je porodila močna in življenjska volja slovenske skupnosti in skupnega kulturnega.u-stvarjanja koroških in zdomskih Slovencev, ki so preko Koroške šli iskat novo domovino.' Ob p. Odilu Hanjšku, prelatu Valentinu Podgorcu, Katin Maurerju, pesniku Jakopiču, g. prof. Janezu Severju in mnogih drugih srno začeli g. aditi skupno kul-t u rn i > u s tv a t j a n j c am vrisk ih, kanadskih in kopoških^Slo-
rili oiganizatorično. idejno in gofpcdauLo neodvisen
idealizem in realizem. Pover-jorifce in poverjeniki po vseh slovenskih naselbinah, izse-
ljeniški in koroški duhovniki ■ in mnogi' prijatelji so že de setleija stebri naše Družbe.
Brezštevilni veliki in mah dobrotniki so dali finančno šibki koroški, slovenski manjšini že več -sto -izobražencev, o katerih oficielne avstrijske oblasti pričajo, da bodo vodili koroške Slovence pravo pot v bodočnost. Veliko : število .slovenske: inteligence.,> ki 'se jc šolala v mohorjevih dija-'škili domovih; je danes naj večje upanje slabotne in v veliki meri nezavedne manjšine koroških Slovencev, • ki že nad sto let brani severno je ikovno mejo ob Zilji, v Rožu in v Podjuni.
Prekrasne in upanja polne so besede, ki jih je zapisal poročevalec "Koroškega večera" v Torontu v Ameriški Domovini, št. 128: “Tako se utrjujejo vezi med brati: da oni na Koroškem vedo in čutijo. da niso osamljeni v svojem boju za obstanek, da ti v Kanadi vedo, da so del skupne družine. vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, kjer je ta za skupno Slovensko stvar potrebna.”
Obhajajmo vsepovsod po širnem svetu v svetem miru in božji milosti sveto božično noč in želimo drug drugemu blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Te odkrite želje naj povežejo naša srca. ko bomo molili ob slovenskih jaslicah.
Hcrnboeck Janez, Celovec
Voščilom ravnatelja Mohorjeve družbe v Celovcu,
koroškim študentom in/vošči
meriške Domovine 'in slovenski radijski oddaji “Pesmi in melodije i/. lepe- Slovenije/, blagoslovljene' božične praznike in se, ponovno,zahvalju-
je za darovej in sodelovanje v letu 1980, ki se bliža svojemu koncu. Obenem z željo za srečo in uspeh v novem letu pa se spet vsem lepo priporoča za naklonjenost in razumevanje.
Naslednji dobrotniki so o-mogočili dar za Božič:
Rev. Jože Vovk, v spomin K. Mauserja $100, N.N., CaliE. $100, Miklavčič Valerija $50, Henrik Kremžar $10; g. Prosenu so darovali: Frank Hren $50, John Sivec $50, N.N., Sv. Vid $40, Marija Vavpetič $20, William Dreu $20, N.N., Richmond H tič, $20, N.N. (Marija Vnebovzeta) $20, Štefan Zorc $15, N.N., Minn. $10, Milka
JACKSON HTS„ N.Y/ — Od 9. do 16. novembra je bil v New Yorku Teden slovanske omike, ki ga je pripravil Slavic Heritage Council of America. Organizacija je nastala ob sodelovanju slovanskih etničnih skupnosti v zadnjih treh letih in v naši metropoli. Newyorski Slovenci imajo pri zamislih in izpe-. #ljavi načrtov lep delež in lepe zasluge. Council je bil dve leti le po imenu povezan z vzgojnimi uradi našega me 'sta, je pa danes neodvisna ,u-stanova.
Brez dvoma cenimo delež slovanskih akademikov pri raziskovanju preteklosti in pri ohranjanju naših mate-rinščin v moderni Ameriki, vendar je bil njen delež pri o-ranju naših ledin neznaten. Pri naporih smo iskali sodelovanje tistih, ki gradijo o-miko naše dežele in ki se ne le priznavajo k našim rodovom, ampak tudi dejansko o-hi anjajo . in , oblikujejo etnično Ametiko.
Kaj krhko znanje slovanske omike in skupnosti slovanskih izročil je razodela knjiga Celebration, ki jo je lani tiskal Newyorski Board of Education in ki naj bi bila uvod v proslavljanje “Tednov etnične kulture”. Ne le, da so dobršen del naših narodov prezrli in da so proglasili sv. očeta za “Polish-Amer-ican”, pošiljali so tiste, ki se zanimajo za očetnjave, na sovjetske in podobne urade v našem mestu.
Takim ničičem je težko kaj dopovedati in jim je treba tudi spregledati, da so: ob lanskoletni proglasitvi Tedna v mestni hiši od bogvekje pripeljali otroke novih sovjetskih vseljencev, ki so županu zaigrali koračnico Rdeče armade — Katjušo. Vedno bolj sem prepričan, da pri teh stvareh ni potrebna -le sirovka, skupnosti izročil morajo poseči v to dostikrat precej utrjeno gnezdo, predvsem pa morajo imeti v lastnih rokah spomenike preteklosti — ko namreč pri raznih federalnih, državnih in krajevnih ustanovah denarja vgč ne bo, bo tudi zanimanje za etnično delo usahnilo — in sami odločali o svojih rečeh!
Festivala narodnih pesmi in plesov se je udeležilo šest skupin, ki so predstavile plese in pesmi devetih narodov. Festival je bil 9. novembra v dvorani Fashion Institute sredi Manhattana. Vodil ga je George Tomov, eden najboljših ameriških poznavalcev slovanskih narodnih plesov, posebej slovenskih, hrvaških, srbskih in makedonskih.
Njegovo tolmačenje makedonskega plesa v tišini, brez glasbila, ki podoživlja čas, ko je narod v sužnosti in zato v tišini; ohranjal svoja izročila,
Bohinc $10, Cecilija Remc $10, John Škrabec $10, in že objavljeni spominski darovi v skupnem znesku $155.
Vsem se odbor naj lepše 'zahvaljuj e za dobroto. Bodite . uverjeni, da Bog ne bo,ostal nikomur dolžnik niti za cent, ki ga je kdo nudil pomoči potrebnemu.
Hvaležno bodo sprejeli vsak najmanjši dar:
Jožica Jakopič, 29424 Armadale, Wickliffe, O. 44092; Janez Prosen, 16211 Trafalgar Ave., Cleveland, O. 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St., Cleveland, O., 44103.
Odbor za pomoč koroškim študentom
je bilo posebej dragoceno. Na Festivalu je nastopila slovenska glasbena skupina Zvon, ki jo vodi Armin Kur-bus. Zvon je privabil precej prijateljev iz Connecticuta, ki so se udeležili večera in pozneje snidenja mladine na Young People’s Party.
V ponedeljek, 10. novembra, zvečer je bilo v Ukrajinskem inštitutu svečano odprtje Tedna. Inštitut leži v e-nem izmed najlepših delov Manhattana, na Peti aveniji in 79. cesti, nasproti Metropolitan Museum of Art. 220 oseb se je vpisalo v knjigo gostov, med njimi je nad 20 naših rojakov: župnik Robert Mazovec, dr. Leo Klauž z gospo, dr. Silvester Lango z gospo, prof. John Nielsen, Tone Osovnik, Karel Prelog z gospo, prof. Peter Remec z družino, dr. Hilarij Rolli z gaspo, prof. Rose Vojsk, Carmen Vrabec, potem še kipar Matjaž Počivavšek in slikarja Jo^e Vcdlan in Miro Župančič.
Zastopnike sta poslala guvernerja države New York in New Jersey, župan mesta New York, iz Washingtona sta prišla častni predsednik Slavic National Council of A-merica Rev. Ivan Dornik in Miodrag Nedeljkovic, .ki je zastopal Republican Heritage Committee. Predsednik George Vujnovich je predstavil številne predstavnike slovanskih etničnih ustanov, Simon Kregar je razložil pomen likovne razstave, ki je bila u-rejena v prostorih Inštituta in potem v krajšem govoru načrte organizacije.
Na kratkem koncertu je pel član Metropolitan Opere Andrej Dobriansky. Odbor gospe je pripravil zakusko. V odbo:u gospa, ki je skrbel za sp "e jem gostov, zastopnikov oblasti in predstavnikov etničnih skupnosti je bila ga. Judita Prelog. Pozdrave sta poslala med drugimi izvoljeni predsednik Ronald Reagan in bivši predsednik Richard Nixon.
Likovne razstave se je udeležilo 48 umetnikov devetih slovanskih skupnosti, med njimi Bibi Lertček, Bara Remec, Marko Remec, Ma-ko Ivan Rupnik, dr. Hugo Vel-ker, Jože Vodlan in Miro Župančič. Razstava je bila tretje srečanje likovnih umetnikov slovanskega rodu v našem mestu in verjetno v naši deželi, doslej največja in najsodobnejša. Miro Župančič je bil v glavnem odboru. Razstavili pa so Belorusi (6). Čehi (2), Makedonci (1), Poljaki (4), Rusi (6), Šibi (3), Slovaki (2), Slovenci (7) in Ukrajinci (17), skupaj 48 likovnikov.
V petek, 14. novembra, zvečer je bil v sprejemnici Ukrajinskega inštituta simpozij:
Promoting Slavic Ethnic Heritage in Modern America. Simpozij je .bil namenjen mladim rodovom. Predavatelji šo razložili vprašanja, ki nastajajo pri mladini, ki je vzgojena v naši deželi in skuša ohranjati kaj več kot le zavest pripadnosti rodu. Našteli so slovanske ustanove v naši metropoli, ki pomagajo ustvarjati iz naše pasivne pluralistične družbe družbo večkulturnosti.
Simpozij je vodil prof. Roman Legedza Ph. d., ukrajinski rojak, ki je govoril obenem za ukrajinsko skupnost. Govorili so še:	Vitaut Tu-
mash (Belorus), V a 1 e n t in Mantulin (Rus), Daniel F. Tonzone (Slovak) in dr. Leo Klauž (Slovenec). Dr. Leo Klauž, ki je za Ligo SA, Ine. organiziral Koroški tečaj, je ob njem prikazal, da ni u-stvaril le zanimanja za Slovenijo in materinščino, ampak povezal udeležence v skupnost, ki . je vedno močnejša. Udeleženci se obiskujejo in imajo v načrtu nova srečanja. Tako se po znanju, zanimanju za Slovenijo in po povezavi ustvarjajo pogoji za temelje slovenske Amerike. Predavatelj je dal sestavku naslov “Project X” in je temeljito pripravil zanimivo študijo.
Simpozija, ki je bil pravzaprav načrtan kot “Round Table Discussion”, se je udeležilo 65 oseb. Za Slavic Heritage Council je pozdravil predavatelje Simon Kregar. Izmed slovenskih rojakov naštejem Karla Preloga z gospo Judito, iz Washingtona je prišel pisatelj Mirko Javornik.
V	soboto in nedeljo, 15. in 16. novembra, je bil v slovaški cerkvi sv. Janeza Nepo-muka Festival narodov. Bogato razstavo narodne obrti, vezfenin, noš, drobnih predmetov in knjig so spremljali narodni plesi, glasba in seve domača hrana. Festival je bil značilna newyorska etnična prireditev, le na kaj višji ravni.
Slovenski oddelek sta pripravila Karel in Judita Prelog. Razstavili smo knjige Studie Slovenice, Society for Slovene Studies in Ligine založbe, potem izbrane ornamente iz Sičeče zbirke, vezenine, jaslice, dele narodne noše in pa lepo zbirko lecto-vih src. Slovensko hrano je pripravila gospa Judita Prelog. Pri razstavi je pomagal Karli Klezin. Na koncertu mladine so nastopili slovenski otroci iz cerkve šv. Cirila s petjem in plesi. Otroke sta pripravili gospe Marija Burgar in Barbi Kamin. Ljudje so nagradili ljubek nastop.
O Tednu slovanske kulture so po. očali vsi slovanski listi v mestu, okolici in mnogi izven meja naše države. Radijska postaja WVUF je prinesla tričetrt ure dolgo oddajo o simpoziju. O Tednu so izčrpno poročale postaje, Free Europe. Nemška televizija je posnela dele Tedna za posebno reportažo o New Yorku.
V	imenu glavnega odbora se zahvaljujem rojakom, ki so sodelovali pri Tednu kulture in vsem, ki so s svojim obiskom v tako lepem številu zastopali slovensko skupnost pri dozdaj največjem srečanju slovanskih etničnih skupnosti v tem delu Amerike. Lepo se zahvalim sodelavcem pri odboru, dr. Zdravku Kalanu, dr. Silvestru Langu, gospej dr. Dominiki Lango, gespej Juditi Prelog in našemu gospodu župniku.
Posebej se zahvalim vsem, ki so sodelovali pri prog a-mu: gospej Juditi Prelog, ki
je pomagala organizirati sprejem v Ukrajinskem inšti-_ tutu in slovensko razstavo in kuhinjo na F’estivalu narodov, Slovenski glasbeni sku- . pini Zvon, Arminu Kurbusu in Peregrinu Usu, za sodelovanje pri Festivalu narodnih plesov in pesmi, likovnim u-metnikom Bibi Lenček, Marku Remcu, dr. Hugu Velker-' ju, Jožetu Vodianu in Miru Župančiču, dr. Leonu Klaužu za izreden prikaz naših naporov v tem delu Amerike, ki ga je imel na simpoziju, zares slovenska uveljavitev v naši metropoli.
Simon Kregar,
Slavic Heritage Council
of America
Executive Vice President —------o------
Slovenska udeležba na Mednarodni razstavi v Chicagu
CHICAGO, 111. — Letos se je začela ta vsakoletna prireditev na Navy Pieru bolj pozno, kot običajno. Po navadi je koncem oktobra. Zaradi letošnjih volitev in neke kitajske razstave pa je bila preložena na 22. in 23. novembra. Ta sprememba je vzrok, da obisk letos ni bil dober, zaradi draginje ni bilo dosti dobička.
V	našem kulturnem paviljonu je razstavljala svoja dela umetnica ga. Bucik-Raz-man, prav tako je portretirala. Svoja odlična ročna dela, gobelin, v velikih slikah v okvirjih, je razstavljala tudi ga. Gizela Hozjan.
Druga ročna dela sta v bazarju razstavljali ga. Jazbec in ga. Puhek. V veliki, krasni dvorani ob jezeru so nastopili naši radijski folklorni plesalci pod vodstvom ge. Corinne Leskovar in gdč. Magde Snnrajh. Tudi harmonikarji iz Waukegana so se sijajno izkazali. Bilo je izredno lepo!
V	jedilnem paviljonu smo prodajali naša slovenska jedila. Veliko je bilo vloženega truda v vse to. Posebna zahvala gre vsem., ki so se tako požrtvovalno trudili. Moram navesti imena: Družina Gregorich, g. Zubek, družina Vavpotič, družina Požeg, g. Tone Gaber, g. Toni Leskovar, ga. Rus, ga. Bogolin, nova predsednica Oltarnega društva ga. Žibert, bivša' preds. Oltarnega društva ga, Zorko, podpredsednica Oltarnega društva ga. Stražišar, ga. Mavec, ga. Rigler, ga. Žerdin, ga. Remec, ga. Kacin, ga. Puc, ga. Wroblevski, ga. Petrič, ga. Šušteršič, ga. Oblak, ga. Hozjan, gdč. Moko-rel, ga. Jager, gdč. Naomi Trinko, moj sin Tomaž, gdč. Kavčič in ga. Kremesec.
Go. Kremesec sem zadnjo omenila namenoma, ker je bila naša rešiteljica. Zaradi slabega obiska na Navy Pieru namreč nismo mogli vsega peciva prodati. Ako bi ne bilo ge. Kremesec, bi imeli izgubo. Trudila se je in prodala vso pecivo pri naši fari sv. Štefana!
Njena je zasluga, da smo imeli dobiček, ki smo ga kol po naši navadi, vsega razdelili v dobrodelne namene. Naši fari sv. Štefana smo darovali $500, za Baragovo beatifikacijo $400, za sloven: “o bogoslovce $200, za Slomškovo beatifikacijo pa $100. Hvala Bogu za ta Njegov blagoslov!
Vsem nam, ki srno se zelo trudili za uspeh, se je zasmejalo srce. Vsem. izrekam prisrčno zahvalo za ves trud, ki ste ga vložili v to delo. Bog ve, kaj bomo naredili prihod nje leto!
’	Metoda Fischinger
Maks Simončič:
Na kmetih
Petelin poje, glas zvona brni;
že sonce vzhaja,, za gorami se blesti.
Ljudje vstanite, delo čalca vas,
da varil rodilo polje bo žitni klas!
Kdaj odpočiješ trudni se kmetič —
morda takrat, ko delal več ne bo. mlatič.
Brez dela — pa ni jela, vsakdo ve^
zato zarana vstajajo ljudje.
Naročniki pišejo
Georgetown, Ont. Spoštovani! Ob ponovnem naročilu za Ameriško Domovino bi vas prosil, da ne bi pozabili na novice iz Slovenije. Bral sem jih z veseljem, toda jih je vedno manj. Želim vam veliko sreče. Poleg naročnine pošiljam dar za tiskovni sklad. Lep pozdrav
Alois Jozelj
❖
St. Catherines, Ont, — Cenjeno uredništvo. Ameriške Domovine! Hvala lepa za obvestilo, da mi poteče naročnina za naš priljubljeni lišt. Tu vam prilagam ček za obnovitev zopet za eno leto, kar je več, je pa za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem kar zadovoljna, samo bi rada videla, da ne bi bilo toliko angleškega, ker to jo slovenski dnevnik. Decembra bom izpolnila 87 let- in ne moreni čitati angleško. Vljudno vas prosim, da pričnete z objavo kakšne lepe povesti ali romana, da bo list privlačnejši, posebno za nas starejše ljudi-Upam, da boste upoštevali moje želje in vas vse pri u-redništvu lepo pozdravljam, kakor tudi vse čitalelje Ameriške Domovine.
Ga. Marija J a koš
*
Redlands, Cal. — Cenjenemu uredništvu Ameriške Do-movine! V prilogi vam pošiljam denarno nakazilo kot nadaljnjo polletno naročnino za vaš list. S prav lepimi pozdravi
Albert Jordan
*
Morton, 111. — Spoštovani' Priloženo vam pošiljam enoletno naročnino, kar je več, je pa v podporo listu, ki go zelo cenim. Ameriška Domovina mi je najlepši spomin na Cleveland, iz katerega ’ sent se preselila zaradi moje bolezni k hčerki tu v Mortonu-Cleveland zelo pogrešam, kef sem tam bivala 60 let. L j.st 2 veseljem pričakujem, čepratf vzame pošta skoraj cn teden, da ga dostavlja. Vas vse v d' redni št vu in upravi lista, enako vse Clevelandčane lep0 pozdravlja vaša naročnica
Mary Prelogar
*
Painesville, O. — Uprava in uredništvo Ameriške D°' movine! Tem potom pošiljava denarno nakaznico za $:i^ kot poravnavo enoletne naročnine, kar je več, pa naj bo dar listu. S časopisom sv'J kar zadovoljna, le pctkOV;l števika je pozna in jo dobivava običajno šele naslednj1 torek. Vsa čast g. uredniku z*1 trud s sestavo novic ih uvodnikov v zadovoljstvo vseh-naročnikov. (Prav vseh že no, 3 hvala lepa za prijetne besede! Ur J
Pray iskrene- pozdrave vseh1 naročnikom Ameriške Domovine
Jože in Julka KlammCi ---------o——-
Ameriško Domovino : v vsako slovensko hišo'
S m Ikel na .Koroškem ‘
vencev.
-: V Mohorjevi smo si ustva-
č. g. dr. Janezu Hornboecku, se pridružuje, tudi odbor za p o m o e revnim slovenskim
.up'dobrih volj”
»roške, zdomske e Slovence. Je nas po ..svetu id 8.Ut”), ki nas. druži delo,
ki druži -vsem dobrotnikom kakor tudi in za mej-	uredništvu- in lastništvu A-
-------o-------
Teden slovanske omike v New Yorku
Slovenska udeležba
VOŠČILA 12 MILWAUKEE
Iz življenja Slovencev v Milwaukee}«
Compliments of
ERMENC FUNERAL KOME Š
West Greenfield Ave. at So. 54th Street
AND
HAPPY NEW YEAR

COMPLIMENTS OF
SCHAFF FUNERAL
5920 West Lincoln Avenue
Phone: Lincoln 1-7533 West Allis, Wisconsin
i
SEASON’S GREETINGS
MILWAUKEE, Wis. — Holiday Folk Fair. — Komaj so za nami lepi in prijetni vtisi s praznovanja 30-letnice društva Triglav, že so nas presenetili z novimi.
V dneh 21., 22. in 23. novembra je na Holiday Folk Fair-u v veliki milwauski a-reni MECCA pod pokroviteljstvom mednarodlnega inštituta sodelovalo 46 narodnostnih skupin mesta Milwaukee. Predstave je obiskalo nad 70,000 ljudi.
Na sporedu, ki so ga predstavljale mnogoštevilne narodnostne skupine, je bila častno zastopana tudi . slovenska folklorna plesna skupina društva Triglav — 20 članov —, ki so skozi vse tri dni, na osmih nastopih, v lepih narodnih nošah, lepo-in ubrano prikazali kulturo domačih narodnih plesov. Organizacijo je vodila Loni Limoni, koreografijo pa Biba Kralj-Bambičeva.
Vsi nastopajoči so se zelo potrudili, da je bil prikaz plesov na dostojni višini z drugimi, ali pa jih celo nadkri-Ijeval. Z vztrajnostjo so dosegli svoj cilj, pri katerem je bilo treba večkrat žrtvovati prosti čas, ali celo opustiti službo, kakor so to nekateri storili.
Vodstvu skupine, kakor zboru plesalcev in sodelavcev vse priznanje in pohvala! Samo tako naprej! (Ur. A.D.: Lepo bi bilo videti te plesalce in plesalke tudi v Clevelandu!)
*
Na povabilo Triglavanov je sv. Miklavž sporočil, da z veseljem rad pride pogledat naše otroke. Ustavil se je s svojim angeljskim spremstvom v nedeljo,. ,7. decembra, ob 3. ! popoldne v dvorani sv. Jane- ! za na Cold Spring cesti, kjer so ga pričakali naši otroci. Prišli so tudi starši in prija-j telji Miklavža k sprejemu in je bilo veselo. Poleg obdaritve otrok so predvajali dnevu primeren film za otroke. Po odhodu Miklavža je bil na razpolago prigrizek, kava in še kozarček vina. Tako smo ohranili tradicijo na ta lepi praznik otrok.
Ker že govorimo o prireditvah, naj vas že sedaj lepo povabimo na pustno veselico in maškaradno zabavo, ki jo bo priredilo društvo Triglav v soboto, 23. februarja 1981. v dvorani sv. Janeza na Cold Spring cesti. Za to zabavo je bilo vedno veliko zanimanje Domače koline so kakor magnet, ki pritegne. Zraven pa še dobra kapljica iz Kalifornije pripeljana, piva pa se tu dobi, da bi gnalo mlinske kamne tri! Obljubljeni so tudi'pustni krofi in flancati prava pustna gostija. Za “trganje podplatov” bodo poskrbeli Galunovi fantje muzikantje, ki res znajo.
Ker kakšnih gluhih menda ne bo na veselici, bodo godci igrali malo bolj nalahno zaradi nas, ki plesati več ne moremo ali pa nam ni za ta špas, radi pa posedimo za mizo, da katero uganemo — zato pa preglasna muzika pogo-! vor strašansko moti. OK.b Vsakemu svoje veselje, pa bo' prav. '	,
Obleka za ta večer ni pred- J pisana, lahko se oblečete po vsaki modi — tudi najneum-nejši, saj je maškarada. Pripravljeno bo vse, le dobro voljo in meh za smeh vržite v koš in ga prinesite s seboj, pa bo luštno, da bo joj! — Potom pa še 40 dni posta in vsem zaželjena Velika noč nas bo pozdravila, z njo pa skoraj tudi zelena pomlad ... Bog nam daj tako!

TONI STRMSEK — starosta Triglavanov — 80-letnik, Kdo od Slovencev ga ne pozna? — Vsi! Stari in mladi ga poznamo kot prijaznega, dobrodušnega in modrega moža z velikim znanjem ter izkušnjami.
Toni Strmšek se je rodil pred 80 leti v mesecu decembru na ‘takrat od snega pobe-Ijeriem’ zelenem štajerskem, v mestu Konjice, v trdni krščanski družini, kjer je bil, kakor sam pove, še zelo mlad načelnik Orla, tako so bili tudi vsi njegovi bratje; eden od njih tudi župan.
Slovenstvo je takrat močno branil pred nemčurstvom tam zelo poznani arhidiakon Tovornik, katerega Toni vedno rad omenja v spominih na mlada leta. Z 21 leti se je Toni odločil za vojaški stan in je stopil v podoficirsko šolo, ki jo je končal z odliko. Potem je služboval po raznih mestih in napredoval. Zadnje njegovo mesto pred okupacijo Jugoslavijo je bil višji štabni narednik v Beogradu, kjer ga je doletela vojna in razpad Jugoslavije.
S tem je bila njegova vojaška kariera končana in zapečatena, kakor mnogim drugim. Štiri leta okupacije je z božjo pomočjo in svojo spret-npstjo prevozil s svojim čolničem do konca vojne, potem pa je moral z drugimi tisoči naprej, 'vstran od doma in domovine, ki jo je kot vojak bil vedno pripravljen braniti. Štiri leta begunstva je srečno preživel in se končno, na pobudo dobrih ljudi, z ženo in sinom priselil sem v Milwaukee, kjer še danes srečno živi. Kako je prijel za delo in koliko je takrat zaslužil, vam bo pa že sam povedal, če že ni!
Član Triglava je bil že od začetka ustanovitve, nikoli pa v ospredju. Veliko je delal zadaj z nasveti iz svojih izkušenj življenja kot društveni človek. Večkrat pa je
tudi potožil, če je kaj svetoval, rekoč: “Saj .me toti hudiči nečejo poslušati...”
Ko je društvo kupilo park, so Strmškovi imeli prvi tam svoj “trejler”, ko ni bilo še nobene vode ne elektrike. Začeli' so kot pravi pionirji. Toni rad pove, kako ga je neko noč prišel pozdravit sam živi medved (tega, ki je zdaj v parku, se ne boji).
S svojo spretnostjo je ob trejlerju zgradil “podaljšek” — verando, kjer je kotiček vedno odprt vsakemu za prijazen razgovor, čašo vina in “kofetek“, ki z njim vedno rada postreže njegova skrbna žena Dari. Z njeno pridnostjo preživlja Toni tam, sredi samih rož in senčnih dreves, za kar skrbi njegova vrtnarica, več dni. Celo poletje je tam okrog, kakor v pravljici.
Poleg mnogih prijateljev, ki Toneta obiskujejo, so tudi: Ameriška Domovina, Ave Maria, Mohorjeve knjige in še marsikaj. Na sprehodu po parku pa Toni vedno prižge “taboljšo” cigaro, da za njim lepo diši, kakor včasih za Churchillom.
Naj ne bo Toni hud na mene, da sem to napisal! Je le skromen oris njegovega 80-letnega življenja, katerega sam najbolj pozna. Pisal pa sem iz dolžnosti in spoštovanja do njega z željo, da bi ga dobri Stvarnik ohranil še dolgo let med nami, posebno
v parku! Bog Te živi, Toni!
*
G. Petriču Janezu in njegovi ženski k biserni obletnici najlepše čestitke od Franceta Menčaka in Franceta Rozine — Marjanovih prijateljev.
Naš rojak, pobornik lista A.D., Jože Muršec, je za praznike na oglasih nabral preko $800 za A.D. Čestitamo!
G. uredniku dr. Suselju in sodelavcem, dopisnikom ter bralcem Ameriške Domovine prav vesele božične praznike in zdravja polno novo leto želi
France Rozina
MAKS SIMONČIČ:
Božič v hribih
Letos je že sredi novembra zasnežilo. Gospod kaplan je gledal skozi okno, kako so prve snežinke plavale po zraku in veselo kimal in se radostno smejal. Ko je gospod župnik prišel od svetega opravila k zajtrku je mladi kaplan dejal: “Po vasi bom šel. Božič bo kmalu . . .”
“Tudi jaz bom koj za teboj,” se je nasmehnil stari gospod. Komaj je mladi za-'prl vežna vrata za seboj, že je bil gospod pri omarici, kjer je imel shranjeno Rožančevo slivovko.
Brž ga je “šluknil” dva požirka, pa se še\ odkašljal ni, tako ga je že navajen in brez te tekoče dobrote sploh življenja ni več zanj. Je pač tako, da si stari lahko malo privoščimo, se je sam sebi opravičeval ...
Tiho je zapustil farovško pisarno in njegove noge so odskakovale, kot bi bile na “fedrih”, ko se je spuščal po klancu navzdol. Kar pozabil je na svoja stara častitljiva leta in na poti v vas se mu je vsedla na nos mala snežinka.
Bo, bo, saj bo, kmalu Božič, je veselo brundal v sebe. Ko je že bil pred Rožančevo hišo je pomencal z rokama, pritisnil na kljuko in vstopil.
Fronc je pravkar čistil svojo obrajtano fajfo. “Lepa je. Lepa pravzares da veš,” je dejal mesto običajnega pozdrava. “Prav taka sem enkrat
videl na sejmu, in vse se je drenjalo okoli nje . .
“Beži no, beži! Fajfa je faj-fa.”
“Prav zares Fronc, prav zares!”
Rožanca radovednost ni zadržala in je brž vprašal: “Kaj pa je bilo posebnega na njej?’ “Na žici je visela, in streljali so v njo za dobitke . .
Rožanca je jeza oblila. To pot pa ni mogel držati jezika za zobmi.
Prijatelj gor, prijatelj dol ... Ti salamenska farovška trobenta ti. Kar svojo suknjo poglej. Če ni tista na njivi, v katero sem oblekel svoje strašilo, boljša od tvoje, pa nisem več Rožanc.”
“Stokrat ti boglonaj, Fronc. Koj grem ponjo,” in nameril je korake proti vratom.
Rožanc se je prestrašil, kajti mislil je, da prijatelj misli resno.
Marjeta je molče poslušala njih pogovor in hitro vrinila svojo besedo: “Gospod, toplo mleko imam z medom, če bi ga kozarček . . .”
Fronc se je obrnil proti prijatelju in mu požmrknil. S prstom je pokazal na flaškon, katerega je imel skritega za hrbtom na klopi. Potem se je obrnil do žene in dejal: “Pojdi no k županu in mu povej, da so g. župnik pri nas.”
Ni si dala dvakrat reči, ta-
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
FRANČIŠKANI, KI UPRAVLJAJO FARO
SV. JANEZA EVANGELISTA
I k '
V MfLWAUKEEJU, WIS.
VOŠČIJO VSEM FARANOM ZLASTI
SLOVENSKIM ROJAKOM, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO!
ALOIS IN FRANCES
GALIC
SREČNO NOVO LETO SELITA
R. LALIC I SIN
BALKAN TRADING CO.
R. LALICH & SON — Balkan Imports —■
vesele Božične praznike in
SREČNO NOVO LETO Hrana, izdelki umetne obrti.
Suho meso, bučno olje, prekajene mesene klobase, domač bel in črn kruh, Radenska mineralna voda in razno drugo uvoženo blago.
i	.■ g	.
414-643-7372 938 W. Lapham Blvd.
Milwaukee, Wisconsin 53204
(Dalje na str, 4)
*»S«1H«»I»SSV1BV1I»R?
* mMSŠMMSMSSSt-IrnMlm-tM
E VOŠČILA IZ MILWAUKEE
?
-V)
vi
M
s/T
)$
r.
l/i
r,
>/)
!/T
10
'/T
l.-l
*/T
vi
»/;
'a
i
)•)
•i
/I
n
M
vi
H
vi
;i
FIRST SAVINGS OF WISCONSIN
634 West Mitchell Street 414/278-1060 Milwaukee, Wis.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO!

10ŽE IN JOŽEFINA MURSEC
MILWAUKEE, WISCONSIN
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS
LINCOLN STATE BANK
West Lincoln Ave. at South 13th St,
MILWAUKEE, WISCONSIN 671-6510
g	HAPPY HOLIDAYS
l»S-f St lit Etat StSm
Božič v hribih
(Nadaljevanje s 3. strani)
koj je odpasala predpasnik in odšla.
Sedaj pa je bil trenutek, kot smo včasih rekli: Kadar mačke ni doma, miši plešejo.
Brž sta ga zvrnila vsak po dvakrat, ko je zvonilo opoldne Angeljsko češcenje in se je obema že jezik zapletal.
Hvala Bogu, da Marjete ni bilo kmalu domov.
Ko sta zvečer sedela s kaplanom za mizo pri večerji, je mladi gospod razlagal, kako lepo imajo “naštimano” po vaških bajtah.
Župnik je na to pripovedovanje le dodal, da se je predolgo zadržal pri Rožančevih in tiščal dlani pred ustmi, da ne bi mladi zaduhal brin j e-čkev duh, kateri je prihajal iz njegovih ust.
Ima prav kaplan. V vasi je vedno lepo posebno pred prazniki. Duh po svinjini in poticah kar zgačka v nosu . . .
Že je hotel mladi gospod v svojo sobo, pa se je spomnil na jaslice.
“Uganite, gospod župnik, kaj sem danes našel”?
Gospod se je prestrašil in nehote pogledal proti omari, kjer je imel skrito flaško “hudega”.
“Ne, ne mislim tisto . .
“Ali veš zanjo?”
“Seveda . . . Misiil sem jaslice. Veste, tiste velike, katere je mežnar lansko leto zametal.”
Sedaj so se zopet usta odprla staremu gospodu: “Najraje bi mežnar j a poslal v mesto, v tisto ozko ulico o kateri pravijo, da ne moreta dva hodit ‘v stric’, ker ni dovolj široka.”
“Zakaj pa bi moral mežnar hodit po nje,” je vprašal kaplan?
“Da bi se srečal s svojo pametjo in pozabljivostjo. In ker je ulica ozka, mogoče bi, oboje ujel, ker mu ne bi moglo uiti ...”
Kaplan se je zasmejal, župnik pa se je obrnil vstran in prosil Boga, da bi mežnar j a še dolgo držal pri življenju in mu dal še veliko let tu na tem svetu trpet. . .
Drugi dan po šolskih božičnih počitnicah so se zbrali v cerkvi. Vsa mularija, kar jo je vas premogla.
Ko so stale jaslice je kaplan pripovedoval, da jih je izrezal oče župana Naceta, ‘šul-majster’ pa jih je pobarval. Potem so se razšli vsak na svoj dom.
*
čez dva dni potem je bil sveti večer, Miha je letos prvič vodil naš slovenski domači običaj. Kadil in kropil je. Molil je naprej kot nekoč njegov oče, za njim so šli ostali. Po hiši in zunaj nje, po hlevu in okoli njega in potem nazaj v bobkov kot, kjer so imeli Rožančevi postavljene jaslice.
To je bil tudi prvi Božič te mlade tričlanske družinice, v katerem je igral vlogo domačega Jezuščka mali Mihec.
Po večerji so ostali okoli javorjevo mize. Mladi gospodar je držal Štih s hlapcema, stari se je glibal z županom. Na drugem kontu mize pa je -bila Marjeta z rulado, Uožail-čevo, Mihcem in Spelčino materjo županjo.
Pogovor je prekinila Marjeta. Prinesla je gnjati, police in čaja, kateremu je primešala “dišečega”.
Mihu se je hitro jezik razvezal in je razlagal, kako se na nocojšnjo noč živina pogovarja med -seboj. Martin je vedel povedati zgodbo o coprnicah, katere plešejo okoli dimnikov, ker nimajo moči, da bi prišle v hišo. Nace in Front' sta trdila,' da je v prvi svetovni vojni na sam sveti ve-, čer plavala zvezda repatica 'nad Galicijskem bojiščem in
(Dalje na str. 5)
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
GROWING TO SERVE YOU BETTER KINNKKINNIC
K*K FEDERAL
Savings and Loan Association
2301 S. KIN NICKI NNIC
Milwaukee, WI 53207	Phone 744-3323
Highest Interest — Free Gifts — Free Parking
Drive-In Service — Night Depository — Save By Mail
t
Saturday Hours — And More
member FSLIC
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
j

j
JELENC
FUNERAL
HOME
COMPLETE FUNERAL SERVICE Phone
2316 W. National	645-3278 — 645-6065
Milwaukee, Wis.

«
\ Phone 645-5962 INSURED SAVINGS —
ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA MZA V MILWAUKEEJU
želi vsem dobrotnikom in prijateljem misijonov miru in milosti polne BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Telefon: 543-5322
MITCHELL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION
Milwaukee, Wisconsin 53204
Joseph T. Talsky
President
1605 W. Mitchell Street
Milwaukee, Wis. 53204
SEASON’S GREETINGS Frofn
BADGER FINANCIAL SERVICES, INC.
• COMPLETE INSURANCE SERVICES, INC. 4230 W. Oklahoma Ave.
Milwaukee, Wis. 53215
BRUSKIEWITZ FUNERAL HOMES
SEASON'S GREETINGS
SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO vsem Triglavnom, Mohorjanom, prijateljem ^ " misijonov in naročnikom Ameriške Domovine želi
DRUŽINA ROZINA
IVAN IN IRENA KUN0VAR
Srečno Božič in Novo Leto vsem Triglavnom, Mohojjanon, prijateljem, misijonov in naročnikom Ameriške Domovine želi
DRUŽINA JOŽE GRNIK
4(170 S.76 St.
MILWAUKEE, W1S. 53220
V A
HAPPY HOLIDAYS
d
-W
R
v -
i-



VOŠČILA IZ MILWAUKEE
_	_	.	J, — «1 » 1 V » «t 1 «- — --r -n T n T w ■ t tr rM -1 ■ w T T.
SREČNO BOŽIC IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO VSEM ČLANOM IN PRIJATELJ EM
u
it
*
ltelQfP\/


v/
SKD TRIGLAV
MILWAUKEE, WISC.
M
v- " •	• ..■
tt
GOLDMANN'S
MITCHELL AT SOUTH TENTH
*
STORE HOURS;
MON., WED., THURS., FEE 9:30 ■ 9:00 TUBS. & SAT. 9:30 - 6:00 SUNDAY 11 to 1 MILWAUKEE, WIS.
Božu v hribih	gMmMwmmmmtmmi
SLOVENSKO ŠIVALNO PODJETJE *
(Nadaljevanje s 4. strani)
je bila tako svetla, da se sovražnik še streljati ni upal.
Če pa si pogledal na žensko stran pa si videl kako Marjeta razlaga iz kavne usedline županji bodočnost v Novem letu, medtem ko je bila Špelca zaposlena s svojim otrokom in metala oči na drugo stran mize, kjer je sedel njen mo-žiček.
Že uro pred polnočjo so mežnarji butali svojo donečo nesem, kresovi so vžgali svet-lordeči' plamen in iz cerkvenega stolpa je zadonelo pritrkavanje.
Marjeta in županja bosta ostali pri otroku, ostali pa so se pripravljali, da gredo k polnočnici.
Že od daleč si lahko videl ^ mlaje pred vhodom v hišo božjo in tudi razsvetljave ni manjkalo na nocojšnjo noč.
Vse je bilo Židane volje polnjeno s smehom radostjo. Pod korom so se drenjali vaški fantje praznično “naštimani” in metali poglede po dekletih.
V klopeh, je kar šumelo po -J prazničnih rutah in krilih, medtem ko • so starejši možje posedli cerkvene klopi bolj spredaj.
Tudi korovci so jo, žingali nocoj precej boljše kot oni iz farne cerkve bližnega trga,
FRANGIE'S FASHIONS
Lastnika FRANK in ANGELA FUJS Phane 692-2099 567 East 200 St.
BADGER
SAVINGS ASSOCIATION
EAST OFFICE;
3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050 NORTH OFFICE:
7927 W. Capitol Dr., Milwaukee, WI 53222 — 464-4400 SOUTH OFFICE:
4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, WI 53215, 327-2000
SLOVENSKA PRISTAVA
želi
svojini članom, prijateljem, obiskovalcem in vsem sloveiiskim rojakom po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
mm
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
i-r
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA, OČETA IM STAREGA OČETA IN BRATA
PETER JELAR
ki je umrl 16, decembra IStO.
V	hladnem grobu zdaj počivaš, rešen si prav vseh skrbi,
mi pa mislimo na Tebe,
Te pogrešamo vse dni.
V	srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler ne steče nit življenja in pridemo vsi za Teboj.
Deset let že Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več n,e trpiš.
Mam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči, dom je prazen in otožen, odkar Te več med nami ni.
Žahijoči;
TRANCES, roj. -SMAJC, žena . OBN, FRANK, JOŽE, sinovi MARIE por. LITTON, FRANCES, por. SCHMITT, hčeri Mary Jo, Sue, Margie, snahe vnuki in vnukinje in ostali sorodniki.
Cleveland, Ohio; 15. dec. 1980.
MITCHELL STREET STATE BANK
1039 W. MITCHELL STREET MILWAUKEE, WISCONSN
MEMBER F.D.I.C.

TEB0-PEPPEY KLEMMER
FUNERAL HUME
ANTON R. VERBICK
ASSOCIATE
6615 West Oklahoma Ave.
Res.: 784-0116	Bus.: 321-7440
smn savings ut loan
SEASON’S GREETINGS
SEOURiTY SAVINGS and LOAN
FOR PERSONAL SERVICE SEE
MIKE VAKICHAK Assistant Vice President Branch Manager
HAPPY HOLIDAYS
NATIONAL SAVINGS
In the baarl of the nelghkihood
it
V Vfir
GOLDMANN'S ELECTRICAL PEPT.
930 W. MITCHELL
%
||	MILWAUKEE, WIS. 53204
VESEL BOŽIČ IN S HECNO NOVO LETO ŽELI VSEM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
DRUŽINA MEJAČ
Vesele božične praznike
*
in srečno novo leto!
JOHN IN LENI LIMONI
MILWAUKEE. WISCONSIN
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
m\mm menčaka
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
:3i
hi 1 >
i -
ir
f>.
fh
L,"
V.,?'
HAPPY HOLIDAYS
MR. KARL0S BEAUTY STUDIO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO'
DRUŽINA ALBERT ZIG0Y
IIH0I0 CAFE
7114 St. Clair 361-9359
f	'v V..r.c, • t 't , ' # • '■J''',. •'
FRANK & DOROTHY ŽITKO
mš-mM’: mmmtstat s®
< :
/" • • r .
J
-a y
DECEMBER 15. 1980
Božič v hribih
(Nadaljevanje s 5. strani) kateri se štejejo, da so pač daleč naokrog najboljši.
Miha in Špelca sta tudi med pevci, pravzaprav imasta oba tako lepe “štime”, da se njuna glasova vedno bolj slišita kot pa ostalih.
Župan, stari Fjožanc, obe ženi in učitelj so sedeli v prvi klopi. Pravijo, da je “plačana” doživljenjsko. Tudi hlapca sta imela tam svoje sedeže.
In cerkev sama kot taka v njeni notranjosti je bila bolj podobna tisti trgovini v mestu, kjer prodajajo rože, kot pa cerkvi ob praznikih. Vse je bilo okinčano in v trakovih. Celo bandera so stala na svojih mestih in okoli jaslic je bil kar cel gozd smrekovih drevesc.
Pri “Gloriji” je gospod žup-
nik kar pozabil, da stoji pred oltarjem svojega Gospoda, tako “lepo in fajn” so jo užiga-li korovci. Sam ni verjel, da orgle tako lepo pojo in vse to v eni sami noči-sveti noči.
Pri pridigi je tudi gospod pohvalil, kar se pač mora. Saj vendar on najbolj pozna svoje farane. In pri nabirki so toliko priložili, da je moral mežnar kar dvakrat izpraznit svojo nabiralno košarico.
Ko so po končani maši župnik omenili jaslice in se zahvalili vaški mladini za pomoč pri delu, tudi mežnar ni izostal. Nekaj dovtipov je padlo na njegov račun, na njegovo pozabljivost, pa vse je bilo rečeno v dobri volji in veselju.
❖
Taki so bili nekoč Božiči v visokih hribih na kmetih. Pri-prosti, lepi, polni veselja, radosti, sreče in zadovoljstva.
ry
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO
VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
ŽELITA FLORIAN IN MARY KONČAR lastnika
MODEL MEAT MARKET
610 East 200 St.	531-7447
Naročite že sedaj za BOŽIČNE praznike!
Vsa vas je bi’a pravzaprav pastirska družina z živiničo
po hlevih. Cerkev je bila Betlehemska votlina z Jezuš-čkom v jaslicah in Marijo in svetim Jožefom ob strani. Cerkveni pevci pa so bili neke vrste angeljci, saj je vendar iz kora donela “GLORIA” kot prva pesem, katero so v resnici peli tisto noč na rojstvo malega Jezuščka.
Le eno je drugače pri nas. Sneg. Bel, kristalen, kot je življenje teh bogaboječih ljudi.
Ko bomo letos zopet sedeli v krogu svoje družine, uporabimo priliko in povejmo svojim otrokom o, lepoti dor movine, o praznovanju Božiča doma in o naših slovenskih običajih. Kjerkoli se nahajate, dragi rojaki in rojakinje, po vseh kontinentih sveta, Vam želim blagoslovljen, zdrav in radosten Božič. Zopet je naš časopis, kateri ponese našo pisano besedo do Vas in nam vsi j za trenutek ponudi košček naše tradicije in domačega življenja.
Za vse to smo dolžni zahvalo urednikoma Domovine gg. Debevcu in Sušlju, vsem ga-poslenim in sotrudnikom, kateri pomagajo s svojim pisanjem bogatiti vsebino našega časopisa.
Bog z Vami, Molimo za žrtve v času revolucije, za naše domobrance, za pokojne rojake, in prosimo Vsemogočnega, da jim da večni mir in spokoj za letošnje Praznike Gospodovega Rojstva!
(Konec)
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI
RUDY'S
QUALITY iVtlATS
DVE MESNICI
6706 St. Clair Avenue	881-0871
31728 Vine Street, Willowick	943-5490
OPERATED AND MANAGED BY THE SONS OF RUDOLPH AND AGNES BUKOVEC »EST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES
Va ■
N	SUSAN RAE ZAK	I?
ftj?	zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso
naklonjenost izkazano našemu podjetju ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE t.r	TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO
S	' NOVO LETO J
ZAK-POGREBNI ZAVOD-ZAKRAJŠEK
NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI
6016 St. Clair Avenue	361-3113
PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO SKUPNOST
<LL	1	Vg
*	t
< *
<!
I >
■ ►
MALI OGLASI
KOLEDAR
društvenih prireditev
RETIRED PERSON Machine Shop utility worker. Pickup—delivery of parts, deburr, miscellaneous jobs. Apply in person, 383-8676.
(139-141)
DECEMBER
26. — Koncert ansambla Qt-tavia Brajka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. pop. Po koncertu ples—igral bo ansambel Ottavia Brajka.
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in sicer v spodnji dvorani. Igra Alpski sekstet.
31. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave, priredi silvestrovanje v glavni dvorani.
1981
JANUAR
10. -— Slovenski športni klub
priredi “Zimski večer” z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
24. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi Pristav-sko noč v Slovenskem nar rodnem domu na St. Clair Aye. Igrajo Veseli Slovenci.
FEBRUAR
7.	— Društvo “Modern Crusaders” št. 45 ADZ priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 6. zv. Igra Jeff Pecon orkester.
8.	— United Slovenian So-
ciety priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3. pop. Za ples bo igral Alpski šekste t . .	*	M
21. -- Klub slovenskih upoko- pj jencev v Euclidu priredi fj banket in program v Slo- *.-> venskem društvenem domu § na Recher Ave. ob 204et-nici klubovega obstoja.
21.	— St. Clair Rifle and Hunting Club priredi “Lovsko večerjo” in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje Alpski Sekstet. od 7. do 8.30 zvečer. Igra
22.	•— Slovenska šola pri Sv.
Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 dc 1.30 popoldne. '	'
.>'
MAREC
8. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem domu. Za ples bo igral Markic-Zagger orkester.
21. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
28.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnčm domu na St. Clairju. Igrali bodo Veseli Slovenci.
APRIL
25. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
MAJ	,
10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
16. —- pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
JUNIJ '
14. — Tabs Do Cleveland poda ;vojo , ■ ninsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
JULIJ
16.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. ■
SEPTEMBER
20, — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večgr v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
GREAT FAMILY HOME
4 bedrooms. Large kitchen, separate dining room and full basement. 2 car gar; P. 'Ail for $17,500. Call 587-6100
TRADE MARK RE LTV
& INVESTMENT CORF.
5651 Turney Rd.
Garfield Hts., Ohio 44125
. (139-141)
MALI OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
Na Bonna Ave.
Kličite 531-0201
(139-142)
Prijafel’s Pharmacy
St. Clair Aye. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
TETO IŠČE
Zlata Ivežič, Chicago, 111. išče teto Milko Pleskovec, rojena Soje, poročena z Ludvikom. Dva sinova sta se ji rodila, eden v Muhaberu pri Novem mestu, eden v Clevelandu. Milka ima sestri Sta-niko in Tino ter brata Lojzeta. Informacijo pošljete na AD (138-141)
NAPRODAJ IMAJO
Ležišče z električnim ogre* vom in vibratorjem, Koristno proti raznim bolečinam. Dva stola, 1 okrogli. Stolnice, že-lezno korito, kosilnico in Black & Decker Trimmer ter opeke. Na 1008 E. 79 St., blizu Št. Clair.
STANOVANJE IŠČEJO
Štirisobno stanovanje, spodaj ali zgoraj, v mirni okolici iščeta 2 osebi mirne narave brez otrok in živali.
Kličite 431-3767
(138-141)
V najem
Opremljene sobe na E. 32 cesti. Kličite 771-6492.
(133-143)
GOSPO IŠČEMO
Ki se je javila, da ima v najem 5-sobno stanovanje v okolici Hoimps Ave. in Wa-terloo Rd. Nimamo Vaše
telefonske številke! Prosimo,
kličite 431-3767.
(140-141)
~~ FOR RENT	~
3 rooms, down in front. E. 63 St. near St. Clair.
Call 731-7443
(140-141)
WANT TO BUY
Button Box Accordion, good . condition. Call weekdays 523-3462 from 8 to 4 p.m. Call evenings and weekends 687-0797.
(140, 143)
House For Sale E. 73 St. north of St. Clair. 5-4 double with garage. A-l. Low 20's.
AVA REALTY, INC. 531-2422
(140,143)
... .... '
FOR RENT
4 roo mapartment. St. Mary’s parish. Adults only.
Call 761-8206
(141-144)
For Sale
14 trucks of dry firewood for your fireplace.
Call 944-7053
(141-141)

;	¥ Mag .spiiisi m naše of lrsi&iLL
. katerih se ob obletnicah smrti hvaležno ih 'ljubeče spominjamo.
v.
OB 14. OBLETNICI SMRTI, NAŠE NEPOZABNE MAME, STARE IN PRASTARE MAME
OB 19. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DOBREGA OČETA, STAREGA IN PRASTAREGA OČETA
I *
Frances Gerbec
roj. KOMIDAR,
Id je v Gospoda za vedno zaupala 20. decembra 1966.
V božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove, naša ljuba, zlata mama, za trpljenje vež ne ve.
■ V"' 'vA.v • v:'-'	'P. s gl.
Srčna ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe dolg je čas!
Jakoba Gerbec
ki je v Gospodu za vedno zaspal 16. decembra 1961.
Kako pozabit’ to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam vsem res vdano bilo vse do zadnjega je dne?
Zvesto Te bomo vsi ljubili, in Te nikoli pozabili, pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Še Živiš!
Gcspod, daj jima večni pokoj in večna luč naj jima sveti!
Žalujoči ostali:
sin FRANK
hčerki FRANCES in ANN vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinjo ter ostalo sorodstvo.
(Sin Jack je umrl 8. julija 1980.) Cleveland, Ohio, 15. decembra 1980.