šm Douovi i\i/i ■ .f‘ Al^'A.^±AllAl: /i-mm-e mie/i’iii—hc^iote AM€RICAN IN SPIRIT JFOR€!GN EN LANGUONLY NO. 16 £>*rvlng Chicag'j, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet,. San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NGWSPAP6R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 28, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII Harold Wilson pride obiskat Washington Predsednik britanske vlade pride jutri na uradni obisk v ZDA na svoje prve razgovore s p r e d š ednikom Fordom. LONDON, Vel. Brit. — Jutri, 29. januarja, bo predsednik vlade Harold Wilson v družbi zunanjega ministra Jamesa Cal-laghana priletel na dvodnevne razgovore v Washington potem, ko se je danes ustavil v Ottawi na krajši pomenek z vodniki Kanade. V britanskih vladnih krogih pravijo, da je namen razgovorov v Washingtonu vzporediti ame risk o -b rit anske p o g 1 ede v mednarodnih vprašanjih, predvsem o Srednjem vzhodu in o detenti med ZDA in ZSSR. Odnosi med Londonom in Wa-shingtonom so “izredno dobri”, trdijo britanski viri, in jih bo neposredno srečanje Wilsona in Forda še okrepilo. Pri. razgovorih bosta sodelovala državni i tajnik Henry Kissinger in zurianji minister James Callaghan. Britanija odločno podpira Kissinger j evo politiko p o m i r j e vanj a Srednj ega vzhoda v stopnjah s postopnim umikanjem Izraela z zasedenega arabskega ozemlja. Harold Wilson in James Callaghan bosta dva tedna po obisku v Washingtonu v Moskvi, kjer .bosta imela priložnost od blizu do;gnati, ali je njuno mnenje oo detenti pravilno ali ne. Britanska vlada sodi, da sovjetska odpoved trgovinske pogodbe z ZDA ne pomeni spremembe v politiki detente, ampak le nejevoljo nad omejitvami in pogoji v novem trgovinskem zakonu ZDA do ZSSR. Pen še fef| la levs? LIMA, Peru. — Vojaška vlada pod generalom Juanom Ve-lascom Alvaradom se čuti po šestih letih nekam osamljena med sosedi, ki imajo vsi desničarske vlade, pa tudi doma, kjer se srednji stan zaradi njene levičarske politike odmika od nje. Generali so začeli sedaj celoten,položaj svoje vlade doma in na tujem ponovno pretresati in nekateri napovedujejo, da bodo krenili še bolj na levo. .Napovedljejo, da bo bolehnega gen. Velasca nasledil kot vodnik vojaške vlade gen. Morales, ki bo s 1. februarjem postal 1 načelnik glavnega stana. Mercedes ne vidi težav WASHINGTON, D C. — Zastopnik nemškega podjetja Mercedes-Benz je agehciji za varovanje okolja dejal, da izpolnitev zahtev predsednika Forda glede čistoče avtomobilov ne bo privedla ne do povišanja cen in ne do zmanjšanja učinkovitosti avtomobilov Mercedes-Benz. Izpolnitev sedanjih zahtev za letnik 1977 ne bo povišala cen Mercedes-Benz avtomobilov, bo pa zmanjšala za 8% število milj ha galon gasolina. Predsednik Ford je pripravljen zamrzniti predpise o čistoči okolja za dosego povečanja napravljenih milj za 40%. Arabski šejk bi rad kupil sinu Alamo AUSTIN, Tex. — Guv. Dolph Briscoe je odgovodil na namig nekega arabskega šejka, da bi rad kupil svojemu sinu znani zgodovinski spomenik Teksasa Alamo, da ta ni naprodaj. Svetoval je, naj kupi rajše kako napravo za črpanje olja izpod morja. Arabski šejk je dejal, da je bil njegov sin v letalski šoli v ZDA in se mu je Alamo v Teksasu izredno priljubil, zato bi ga mu on rad kupil. liTOiilce olja dale $5 bilijonov pomoči mmm drlavan Izvoznice olja trdijo, da so leni dale potrebnim državam v neposrednih darovih in posojilih 5 bilijonov dolarjev. BEIRUT, Lib. — Na olju bogate arabske države naj bi bile lani dale 5 bilijonov dolarjev pomoči potrebnim državam tretjega sveta, trdijo arabski viri. To naj bi dokazovalo, da na olju bogati Arabci niso taki sebične-ži, kot jih svet predstavlja. Nekateri časopisi v raznih delih sveta prinašajo karikature, na katerih arabski šejki nosijo debele vreče denarja v banke mimo množic, ki sestradane in raztrgane stezajo poti njim roke v pomoč. Večji del teh 5 bilijonov naj bi bil posojen preko Mednarodnega monetarnega sklada in preko drugih mednarodnih denarnih ustanov, ki jamčijo za 'vrnitev posojila. Neposrednih poklonov je sorazmerno malo, trdijo poznavalci razmer. Vsa ta {arabska pomoč naj bi i bila komaj ena desetina tistega denarja, ki so ga izvoznice olja prejele za olje, pa ga ne morejo porabiti doma. Tega denarja naj bi bilo lani skupno 50-60 bilijonov dolarjev in je spravljen večinoma v zahodno-evropskih, a-meriških in japonskih bankah i ter raznih kratkoročnih državnih obveznicah. Ko je hud potres prizadel del severnega Pakistana in pokončal preko 4,000 ljudi, so Savdska | Arabija, Libija in Arabski emi-| rati skupno darovale 34 milijonov pomoči, daleko več kot | kdorkoli drugi. Pakistan je islamska država, četudi njegovi prebilvalci niso rasno sorodni Arabcem. ‘ ANVAR SADAT (na sliki): predsednik Egipta, je poleg savdskega kralja najpomembnejši vodnik arabskega sveta. Od njega v dobri meri zavisi, ali bo prišlo na Srednjem vzhodu do pomiritve med Izraelci in A-rabci ali do nove vojne. Britanci bodo junija glasovali o članstvu v Skupnem trgu Evrope FORD mum POPUSTITI ¥ POGLEDU OLJNE CARINE Predsednik vlade Harold Wilson je objavil pr'atekli teden načrt o ljudskem glasovanju o britanskem članstvu v Skupnem trgu. LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden je predsednik vlade mokratov in republikancev. Po Predsednik Gerald R. Ford je voljan carino na uvoz olja znižati, ni pa pripravljen celotnega načrta opustiti zaradi odpora v Kongresu. — Primanjkljaj v zunanji trgovini lani dosegel 3 bilijone. Harold Wilson v parlamentu objavil in razložil načrt o britanskem ljudskem glasovanju o tem, ali naj Velika Britanija o-stane članica Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga) ali ne. Ljudsko glasova- sestanku je republikanski senatni vodnik Hugh Scott poročal novinarjem, da je predsednik pripravljen popustiti v svojem energetskem programu glede višine carine na olje. Morda bi pristal na njeno omejitev na $2 nje je predvideno za junij 1975. pri sodu, je dejal senator. Hugh Vlada bo volivcem priporoči-, Scott je mnenja, da bi bilo “hula, ali naj glasujejo za-ali proti, do neodgovorno”, če bi hotel na temelju uspeha pogajanj o razveljaviti predsednikovo od- spremembi pogojev, pod kateri- Izrael ne vidi večje | nevarnosti za vojno i V Izraelu sodijo, da je arab-j ski svet zapleten v propa-, gandno vojno proti njemu, | da pa za resnično merjenje sil ni pripravljen. JERUZALEM, Izr. - Kljub trdim izjavam v Kairu in Damasku tod niso v posebnih skrbeh pred novo vojno. Odgovorni krogi so mnenja, da je arabski svet začel svojo kampanjo ne s ciljem priprave ■ na vojno ali z resno mislijo na njo, am-, pak za to, da bi ustvaril javno ! razpoloženje pritiska na; Izrael za večje popuščanje Arabcem kot sredstvom za “reševanje mi-, ru”. I Izraelci sodijo, da arabski vodniki vedo, da bi nova vojna z Izraelom privedla do novega 1 oljnega bojkota, kar bi moglo I sprožiti zahodni vojaški nastop in zasedbo oljnih ležišč. To bi moglo privesti do soočenja in merjenja moči in volje med ZDA in ZSSR in spravilo v nevarnost vojnega uničenja ves ' svet. Taka presoja položaja v Jeru-J zalemu je vzrok, da se Izraelu ne mudi k novim pogajanjem z Egiptom in Sirijo. Izraelski vo-! jaški vodniki pravijo, da Egipt ne bo spomladi pripravljen na , vojno, če bi tudi mislili na njo, egiptski vojaški položaj je neugoden in bi privedel*verjetno do naglega in hudega poraza. redbo o uvedbi carine na iivoz mi je Velika Britanija postala olja članica EGS v času konservativne vlade E. Heatha. Ker je bilo tedaj v javnosti precej nejevolje nad temi pogoji in tudi javnega odpora, je Harold Wilson. Bela hiša je priznala tudi, da je bila prvotna ocena stroškov, ki jih bo uvedba carine na olje prinesla, prenizka. Povprečno bo stala vsako gospodinjstvo štirih ki je bil tedaj vodja opozicije, članov letno $345 ali $95 več, kot obljubil, da bo prepustil odlo- so prvotno naračunali v Beli čitev o članstvu Velike Britani- hišj. je v EGS ljudskemu glasovanju,! Razgovor med predsednikom če bo on pri prihodnjih volit-. Fordom in senatorji v Beli hiši vah zmagal. včeraj naj bi se ne dotaknil no- Sedaj je objavil, kako hoče to benega kompromisa, ker bi bili svojo obljubo izpolniti. Pričaku- vsako razgovori o tem brezpred-jejo. da bpdo članice EGS toliko mestni, dokler demokrati niso popustile predlogom in zahte-; izdelali in objavili svojega prerivam Velike, Britanije, da bo;loga kot odgovor predsednikove-Wilsonova vlada lahko priporo-j mu. čila volivcem, naj glasujejo za članstvo, kar bo po vsem sodeč podpirala tudi konservativna stranka, četudi je sedaj v opoziciji. To naj bi pomenilo končno odločitev Velike Britanije za Evropo. Demokratje še vedno v dolgu WASHINGTON, D C. — Kljub odločnim in številnim volivliim Odstranjevanje peska Iz pristanišča New Yorka odstranijo vsako leto okoli 2.5 milijona kubičnih jardov peska. v precejšnjem dolgu. Novemu glavnemu strankinemu načelniku R. Straussu je uspelo plačati večji del dolga, ostalo pa ga je vendar še okoli 2 milijona dolarjev — v glavnem od predsedniških volitev leta 1968. Študentovski izgredi v Carigradu CARIGRAD, Tur. — Pretekli teden je prišlo tu j^onovno do obsežnih demonstracij, ki so prešle v izgrede. Spopadali so se levičarski in desničarski študentje na tukajšnji univerzi. V spopadih je bilo 5 oseb ranjenih, ena pa mrtva. , , v j predsednikov program ne bo zmagam so demokrati e se vedno , v. . , , v . ° ,v . , , -nr obnesel m se izkazal za uemko- WASHINGTON, D.C. - Pred--".......;................. ■ . - , mon je na isti konierenci pou-sednik Ford se je včeraj sestal z daril sta]išče v]ade; da je proti vodniki Senata obeh strank, de- ysaki uvedbi nakaznic za gas0. lin. Guvernerji se obrnili na sodišče Uvedbe carine na uvoz olja je naletela na močan odpor pri guvernerjih na severovzhodu ZDA, kjer uporabljajo olje z"a gretje domov. Poskušali so predsednika Forda prepričati. o škodljivosti njegove odredbe, ko pa to niso dosegli, so se obrnili na zvezno sodišče s predlogom, da predsednikovo odredbo razveljavi. Na dopoldanskem sestanku v Beli hiši z republikanskimi kongresnimi vodniki je Frank Zarb, zvezni energetski administrator, razlagal vladni energetski program. Carina na olje bo povišana na $1 s 1. februarjem, na $2 s 1. marcem in na $3 s 1. aprilom. Na tej ravni bo nato ostala. Po izjavi predsednikovega tiskovnega tajnika Nessena, naj bi bile države Nove Anglije izvzete od uvedbe carine v februarju, v marcu bi plačale le 60 centov na sod in v aprilu $1.20. S tako olajšavo bi te države bile po mnenju predsednika Forda na boljšem od pnih na Srednjem zahodu in v Rocky Mountains. Drago olje krivo primanjkljaja v zunanji trgovini Trgovinsko tajništvo je objavilo, da so imele ZDA v letu 1974 3 bilijone primanjkljaja v zunanji trgovini. Glavni vzrok temu je uvoz dragega olja, saj smo lani izdali zanj skupno 24.6 bilijonov dolarjev, skoraj 17 bilijonov dolarjev več kot leta 1973. Izvoz deželnih pridelkov iz ZDA je lani porastel za 2.1 bilijona, izvoz strojev pa celo za 9 bilijonov. Skupno smo lani izvozili za 97.9 bilijonov, uvozili pa za 100.9 bilijonov. Ko se je skupni uvoz povečal za 1.7%, je skupni izvoz padel za 3.7%. Samo v preteklem decembru je bilo v zunanji trgovini 606 milijonov dolarjev primanjkljaja. Leta 1973 smo imeli v zunanji trgovini 1.3 bilijona prebitka. Primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci, še bolj pa znižanje obrestne mere sta potisnila te- Gasolili po dvojni ceni ' Načelnik Domovega odbora za pota in sredstva kong. Ullman je predložil kompromisni načrt za dodeljevanje gasolina na nakaznice po dvojni ceni. V govoru na gospodarski konferenci Središča za strateške in mednarodne študije je kong. Ullman dejal, da bomo morali preiti k popolnemu dodeljevanju gasolina ali pa k nakaznicam zanj, če se vitega. On je predložil temeljno nakaznico, ki naj bi lastniku omogočila nakup gasolina za resnične potrebe po normalni ceni, vse nadaljne količine pa naj bi bile 30 ali 40 centov pri galonu dražje. To bi omogočilo temeljno oskrbo vsem po primernih cenah, tisti, ki hočejo več gasolina, naj ga plačajo po višji ceni. Kong. 'Ullman je dodal, da je na dolgo roko zagovornik visokega davka na “učinkovitost avtomobilov”, se pravi na število Iz Clevelanda in okolice Tečaj za državljanstvo v Euclidu— V Euclid Senior High School na E. 200 St. se bo 3. februarja začel tečaj za državljanstvo. Prijavijo se lahko vsi, za 15 tednov tečaja je treba plačati $15. Mestni svet odobril odpust 119 gasilcev— Sinoči je mestni svet po ponovnem glasovanju odobril odpust 119 gasilcev, kot je to predložil župan R. J. Perk. Mesto je v finančni stiski in mora zmanjšati število uposlencev. Vsi odpuščeni bodo najeti znova 5. marca 1975 in plačani iz zveznih sredstev, določenih za boj proti brezposelnosti. Mati treh otrok umorjena na domu— Včeraj popoldne je 15 let stara Barbara Metts po svojem prihodu iz šole našla na tleh v kuhinji doma na 3539 W. 69 St. svojo 13 let staro mater Wanedo E. Metts mrtvo in vso v krvi. Bila je 12 zabodena s kubinjskim nožem v hrbet, kot je kasneje ugotovila preiskava. Pokojna je mati treh otrok in je bila 10 let nedeljska učiteljica 'v farni šoli. Njen mož Paul R, je bil na delu in so mu umor sporočili, ko je čakal pri zdravniku na sprejem. Policija sodi, da je umorjena morilca poznala. Presenetila naj bi ga, ko je ropal v hiši in jo je on nato umoril, da ga ne bi izdala. Iz doma je bila odnesena j zbirka pušk, snemalec na trak, kratkovalovni radijski oddajnik | in denarnica. Več pšenice kot lani WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, ; da so zaloge pšenice bile v začetku letošnjega leta za 19% večje kot lani. Na 1. januarja le-! tos je bilo v skladiščih ZDA 1 1.1 bilijona bušljev pšenice, L januarja 1974 pa le 927.2 milijonov bušljev. | Med tem ko so zaloge pšenice večje, so zaloge žit, ki jih rabijo tudi za krmo, za povprečno 22% manjše. milj, ki jih napravijo na galon čaj dolarja na mednarodne de- gasolina. narnem trgu na najnižjo točko Zakladni tajnik William E. Si- tekom zadnjih 18 mesecev. ODGOVORNI ITALIJANSKI KROGI NE VERJAMEJO V UVELJAVITEV VPLIVA ZSSR V JUGOSLAVIJI Vremenski prerok WUTTLY CLOUDY Oblačno z verjetnostjo naletavanja snega ali dežja. Danes verjetnost padavin 30, ponoči 40 in jutri 70%. Naj višja temperatura okoli 39 F (4 C). Kay W h i t e r s, sodelavka Chicago Tribune, je poslala svojemu listu iz Rima daljši sestavek, ki ga je ta objavil 1 25. januarja na uredniški strani pod naslovom “Po Titu kaj? Sovjetski veliki bratje?” Sestavek je zanimiv, ker razkriva mišljenje in gledanje odgovornih italijanskih vladnih krogov na položaj v Jugoslaviji in njegove morebitne zaplete po Titovem odhodu s prizorišča. Kay Withers poroča, da obstoja v Rimu poltično gledanje, ki ga strokovnjaki imenujejo ‘hipotezo sodnega dne’, ker napoveduje obsedne neugodne spremembe v severnem Sredozemlju v bližnji bodočnosti. Zastopniki te precene po- ložaja trdijo, da bo po odho- du Tita v Jugoslaviji prišlo do zmed in sporov, do boja za oblast, ko bo nekdo pozval Sovjetsko zvezo reševat jugoslovanski socializem in obnavljat red. Tak razvoj bi končal sedanjo ‘neuvrščenost’ Jugoslavije in jo spremenil v sovjetskega satelita. Take bi se pravoverni vžhodno-evropski komunizem pojavil pred Trstom neposredno na meji Italije, kar ne bi moglo ostati brez vpliva na politični razvoj v Italiji. Pojava Sovjetske zveze na meji Italije bi pomenila pritisk na italijanske komuniste. Tem bi ne preostalo drugega, kot zavzeti neodvisno stališče ali pa bi izgubili večji del svojega vpliva med volivci, ki jim sedaj dajejo pri volitvah blizu 30% vseh glasov. Obnova sovjetskega vpliva v Jugoslaviji bi okrepila italijansko navezanost na NATO, Italija bi bila v takem slučaju pripravljena dati NATO nova oporišča, ki bi itak služila v prvi vrsti njeni lastni varnosti. Večina poznavalcev razmer v Italiji je mnenja, da bo Sovjetska zveza poskušala s političnimi in gospoda rskimi sredstvi okrepiti svoj položaj v Jugoslaviji po Titovem odhodu, niso pa edini glede u-speha takih poskusov. “Nasledstvo Tita bo brez dvoma sprožilo velika vprašanja v Jugoslaviji,” je dejal Manlio Brosio, bivši glavni tajnik NATO in sedaj senator Liberalne stranke v rimskem parlamentu in dodal: “Morda utegne razcepiti republike, ki sestavljajo federacijo, To je oči vidna hipoteza, ki jo mo-* ramo vzetf v poštev.” Morebitni neposredni poseg Sovjetske zveze v Jugoslavijo po Titu bo zavisel po sodbi Brosia od tega, kakšno mero bi notranji boji dosegli in od tega, kako bi Jugoslovani sami skušali reševati nastale težave. Če bi Jugoslovanom samim ne uspelo preprečiti morebitnega razpada SFR Jugoslavije, Brosio ne izključuje kake vrste sovjetskega nastopa v Jugoslaviji, političnega ali vojaškega. Večina strokovnjakov vendar, četudi priznava možnost narodnih bojev v Jugoslaviji po Titu, izključuje vsak sovjetski vojaški poseg. V takem razvoju . je treba predvideti državljansko vojno v Jugoslaviji in veliko mednarodno krizo, sodi prof, Dennison I. Rusinov, ameri- ški unverzitetni strokovnjak za Jugoslavijo. “Tito skuša sedaj utrditi domači sistem, da bi se izognil sovjetskemu posegu in povodu zanj, je dejal D. I. Rusinov. Italija opazuje razvoj, pa jo ni strah. Način obsežne spremembe ravnotežja sil, ki bi Jugoslavijo spremenil v sovjetskega satelita, je stvar za v povest (science-fiction). pravijo italijanski vladni viri. “Detenta bi izgubila verodostojnost, Sovjetska zveza zaupanje, Evropa bi bila potisnjena za 25 let nazaj. Mi bi bili znova v mrzli vojni,” je utemeljeval italijanski vladni vir ameriški novinarki Kay Whiters mirno gledanje na bližnji razvoj na drugi strani Jadrana. Zambija za sodelovanje z Indijo NEW DELHI, Ind. — Predsednik Zambije Kenneth Kaun-da, ki je bil pretekli teden tu na uradnem obisku, je dejal, da sta se s predsednico indijske vlade Indiro Gandhi sporazumela o sodelovanju med obema državama, o razvijanju Afrike, področja Indijskega oceana in v m e d p a r o dnih vprašanjih na splošno. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Letalske družbe so se sporazumele za cene poletov preko Atlantika. V glavnem so ostale pri cenah, ki so bile dogovorjene lani v avgustu, uvedle pa so znova znižane cene za mladino in za izlete, ki so bili plačani v naprej. Nove cene morajo odobriti še pristojne vlade. PARIZ, Fr. — Predsednik Egipta Sadat je prišel sem včeraj na uradni obisk. Trdijo, da bi rad kupil v Franciji večje količine modernega orožja, pa tudi jedrske reaktorje in drugo. Obisk naj bi utrdil in razširil arabske vezi ne le s Francijo, ampak z vso Evropsko gospodarsko skupnostjo. BANGKOK, Taj. — Pri parlamentarnih volitvah so stranke sredine odnesle odločno zma- &°* . .'.Li 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44163 National and International Circulation l^ublisbed daily except We i, Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec ' NAROČNINA: • Združene države: 1113.00 na leto; Sil.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« ® Kanado in dežele izven Združenih držav: $35.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUB SCRIPTIO NRATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year, SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO __ ji® No. 16 Tuesday, Jan. 28, 1975 O mejah slovenske domovine V “narodni izjavi”, vsebujoči slovenski politični program, oni dan objavljeni na tem mestu, je predvidena združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo. Temule spisu predhodni članek je obravnaval slovensko ozemlje v zgodovinski perspektivi in označil dele tega ozemlja, ki danes niso združeni z glavnino ozemlja v matični domovini. Odrezani so z mednarodno priznanimi mejami od-glavnine in je bil zapadni del (goriško in tržaško ozemlje) izročen Italiji, severni del (južna Koroška) Avstriji, vzhodni del (Monošter in Polabje) pa Madžarski. Tako je ostalo tudi po drugi svetovni vojni, vkljub popravkom meje z Italijo v prid Slovenije, več stotitoč slovenskih ljudi izven meja matične dežele. Te meje so ves čas od razpada Avstro-Ogrske 1. 1918 ostale boleča rana na slovenskem narodnem telesu. Zadnjič smo zapisali, da se meje premikajo in popravljajo samo z vojskami. Ta resnica trdno drži, zelo pičle izjeme jo le potrjujejo. Nc sme se prezreti dejstvo, da je bila citirana “narodna izjava” sestavljena in podpisana sredi vojnega viharja, v času torej, ko so vse slovenske meje, razen one proti Hrvatom, padle. Starejši rod se še spominja, mlademu pa je treba znova povedati, kako so si Nemci, Ita-Ijani in Madžari našo lepo zemljo med seboj razdelili. Hitler je zasedel vso Gorenjsko, vso slovensko Štajersko in znaten del Dolenjske. Meja med njegovim zasedenim slovenskim ozemljem in Mussolinijevo Italijo, ki je okupirala prek bivše krivične meje po sredi slovenske zemlje, določene z londonskim paktom iz leta 1915, velik del bivše kranjske dežele, je tekla po hribovju med Št. Joštom nad Vrhniko in vasjo Žiri proti Št. Vidu pri Ljubljani tako, da je ta vas ostala pod Nemčijo; dalje za Ježico in potem od Zaloga vzporedno s Savo po dolenjskih hribih, vključujoč te hribe v nemški rajh. Na eni strani te črte je bila “Ljubljanska pokrajina”, državno-pravno priključena Italiji kot njen sestavni del (ne pa okupirano tuje ozemlje), na drugi strani pa rajhu za stalno priključeno po hitlerjanski mentaliteti “nemško” ozemlje ostale Slovenije. Prekmurje je bilo “vrnjeno” Madžarski. Tak je bil dejanski položaj 1. 1944: vse slovenske meje s sosedi so padle. Slovenije ni bilo več. Z1 ozirom na to je bilo ne samo razumljivo in pravilno, marveč imperativno zahtevati take meje obnovijenje Slovenije, da bo postala Zedinjena Slovenija, in da bo “tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega naroda”. Taka zahteva je bila tedaj tem bolj logična in politično stvarna, ker je bilo to ozemlje in narod na njem, v sklopu zapadnega zavezništva v boju zoper sile Osi Rim-Berlin, ki so Slovenijo uničile in narod podjarmile. Ta situacija je tudi dovolj zgovoren dokaz, kako neumno in zlobno je bilo podtikanje “izdajalstva" veliki večini protikomunističnega naroda, ki po sami zdravi pameti ni mogel biti drugje kot na strani zapadnih zaveznikov, če je hotel narodno ohraniti se in še kdaj imeti svojo Slovenijo. Drugega izhoda ni bilo'kot zmaga zaveznikov nad silami Osi. To je bila tudi vera ogromne večine domobranstva. Narod ne more biti samega sebe izdajalec. Minula vojna je vžigala n^jvečje upanje med Slovenci, da bo mogoče potegniti nove meje Slovenije tako, da bo uresničena ideja o Zedinjeni Sloveniji. Na veliko nesrečo je prišla vmes revolucija z brezobzirnim, krvavim bojem komunistične partije za absolutno oblast v obnovljeni Sloveniji, kar je povzročilo državljansko vojno in neizmerno gorje. Na drugi strani je našel konec vojne Slovenijo in Jugoslavijo v komunističnem taboru — čeprav po krivdi zapadnih zaveznikov, po vendar v demokratičnem svetu nasprotnem taboru. Ko je po končanih sovražnostih padel čez sredo Evrope železni zastor in se je znana mrzla vojna'stopnjevala do velikih nasprotstev med Anglijo in Ameriko na eni ter Sov-jetijo np drugi strani, je napočil čas za ureditev slovenskih meja. Nikdar v zgodovini naroda ni bil položaj tako zelo ugoden za razširitev slovenskih meja tako, da bi se zbrali znotraj teh meja domala vsi Slovenci v Zedinjeni Sloveniji. A gorje! Pogajanja za meje je vodila komunistična partija pod pokroviteljstvom Stalina, tista partija, ki je ukazala sestrelili neoborožena ameriška letala, in tistega Stalina, ki ni držal slovesnih dogovorov in pogodb. Mejo proti Avstriji na Karavankah bi bilo mogoče premakniti v koroško deželo, da bi objela tamkajšnji slovensko ozemlje, če bi ne bil Stalin že jeseni 1. 1944 izjavil Churchillu, da je on za ohranitev avstrijskih meja. To zagotovilo je dal tudi avstrijskemu politiku Rennerju. Kljub temu bi bilo vprašanje te meje možno spraviti v debato za zeleno mizo, a “osvobodilna” vojska partizanov se je na zahtevo Angležev nečastno in poniglavo utnaknila s položajev. ki jih je imela zasedene po Koroškem (kot nekateri viri trdijo: v zameno za izročitev domobrancev). S tem je zapravila možnost, da bi bila hitlerjansko Avstrijo prikazala vpravi luči: ne kot nedolžno, neodgovorno devico, ki i jv j c ! Eller zlorabil, pač pa kot ljubico, ki mu 'je sama prile- tela v naročje z največjim navdušenjem in veseljem. In bi dokazali iz skušnje, da so bili avstrijski nacisti hujši od pruskih. Nič takega! Meja na Karavankah je ostala trdna po krivdi komunizma. Trst in Gorica s pripadajočim ozemljem bi bila danes s skoraj 100% gotovostjo znotraj slovenskih meja, Trst verjetno kot samostojno svobodno mesto, kot je bil pod bivšo Avstro-ogrsko monarhijo, če bi bila v Beogradu in Ljubljani vladala zapadnim zaveznikom prijazna demokracija, ne pa sovražni jim komunizem pod rusko komando. Angleži in Amerikanci niso pod nobenim pogojem bili pripravljeni spustiti ruske bojševike v to veliko jadransko pristanišče, da bi vladali na Jadranu. Največ, kar so mogli, je bil pristanek na Svobodni tržaški teritorij, ki je po zaslugi komunističnega odpora tudi propadel in je Trst danes v Italiji. Taka je zgodba o slovenskih meja po krivdi komunizma. Ali se bo še ponudila taka priložnost za njih razširitev, in kdaj? L. P. Belokranjica! Na sončno prijetno nedeljsko jutro je bilo, ko sva se po osmi maši malce pogovarjala. Pa mi naenkrat govor obrne čisto v drugo smer rekoč: — Tonček, zakaj se pa ti nisi oženil, ko se tako, luštno smeješ? izpod mm sv, štefana m okolice CHICAGO, 111. — (XVIII.) -Po nenadni smrti kralja Aleksandra je prevzel vodstvo države regentski svet v imenu mladoletnega kralja Petra II. Na čelu je bil knez Pavle. Vzgojen Angliji, je .skušal vsaj delno — Saj veste, mamca Veroni j ,p0pirav^j napake kralja Alek-ka. To se že tako marsi^omu san(jra. Toda od njega vsiljena zgodi v njegovem življenju, sercu ug^ava ^ ostala nespremenjena; niti se ni smela spremeniti. Srbski generali so bili proti. BESEDA IZ NARODA ji odgovoril. Ona pa moj odgovor povzame v mojo pravo zadrego in pravi: — Tonček, ali zares nisi nikdar premišljeval, zakaj je Bog Adamu Evo dal?! — Ne, mamca, tega pa zares še nisem nikdar premišljeval, sem ji v smehu odgovoril. In Si oba sva se tako iz srca smejala ^ ■ drug drugemu, da sva bila oba S Si -r. f 5 • ~ — ^robnimPkoraki^proti ielirs m® Icosieai m isiir® zaiefi - pa miim *,. !Prvi jaz pa sem na_ I prej pred cerkvijo sv. Cirila m ______ njo ter premišljeval... dela, ne ujame vsega v uho ali: Ni še pet let od tega! svoje oko - in tako je tudi J Miklavževa srenjska podoba prav, ker sicer bi... ah, bolje je, j in mrtva Veronika v decembru da molčim — je vendar nekaj o-! mi vse govori, da se vse spre- NEW YORK, N.Y. — Pomisel moja je zmeraj na njujorško slovensko srenjo, ki ima svojo sredino na Osmi pri Sv. Cirilu. Tudi danes na sobotni dan'pred tretjo januarsko nedeljo, ko sedim v sobi. Zunaj je oblačno, radio s svojim vremenskim možicem pravi, da bo nocoj začelo snežiti in da ne bo prenehalo do ponedeljka, in iz istega radia mi pozneje nekako poje iz njujor-ške Metropolitan opere: Ridere Pagliacci. .. , premisi j ujem kakšen bo jutrajšnji srenj ski dan! Ob začetku decembra, ko je srenja miklavževala, si lahko ob njenem Miklavževem s k u p u spoznal premik njenega življenja. Ko to življenje teče po svoji vsakdanjosti, njegovega spreminjanja niti ne opaziš tako nenadno in očitno — kot na primer ob takem dnevu, ki je predvsem dan otrok in mladosti. In ko sem na Miklavžev večer stal, zdaj v ozadju in zdaj v ospredju dvorane in pogledoval v življenjski obraz naše srenje’ sem se naenkrat, zavedel njene življenjske spremembe. V duhu sem videl neke obraze, ki so bili precej drugačni, videl njih oči trepeta in radosti — Miklavža so pričakovali.. . Videl sem jih) kako so nekaj let pozneje v Miklavževem sprem Srenjski Tonček, ki te zapiske! zrl Slovenci smo še dalje “dravobranci”, prepovedana je bila slovenska zastava, prepovedano imenovati organizacije ali ustanove <— slovenske .. . Prav za evharistčni kongres v Ljubljani 1. 1935 je bila sprememba tudi v vladi. Na površje je prišel kot predsednik vlade Milan Stojadinovič. V vlado je stopil tudi dr. Anton Korošec, ki je z ostalimi slovenskimi voditelji takoj po smrti kralja Aleksandra prišel iz internacije. Takrat je dr. Korošec rekel: ‘‘Treba je vse pozabiti in odpustiti.” Mislil je na bodočnost države, ki je bila v svoji osnovi do dna gnila in goric, za stalnega predsednika je bil izvoljen Mr. Fred Orehek. Bili so na dnevnem redu razni predlogi, kakor npr. romanje v Marquette na Baragov grob. Glavna točka je bilo poročilo ing. Jožeta Gregoricha o delu za Baragovo beatifikacijo, o delu. ki ga je opravil, po raznih arhivih v ZDA, v Evropi, ki nikakor ni bilo lahko. Izrazil je upanje, da bomo vsaj za prihodnje sve-ostali to leto dočakali njegovo beatifikacijo. Potrebna pa je molitev in tudi gmotna podpora za to delo. Naša zvesta naročnica ga. A-nica Tašner je dobila iz Slovenije žalostno sporočilo, da ji je 15. jan. umrla njena mama Marjeta Vinko, v lepi starosti 74 let. Tukaj zapušča hčerki go. Anico, poročeno Tašner in Pepco, poročeno Kores. Naše iskreno sožalje! * Slovenska radijska ura, katero vodita dr. Ludvik Leskovar in njegova “boljša polovica” lepega ujel, kar sejminja in da življenje vendar t®" i pretresena. Zbor zaupnikov SLS (njegov izraz), je spremenila T« 4.^ 1 r-f* mnnTpi. Ker ie zakon zivlje-(T, r r-nafa-in Orl 17 -i mn mairvrp-i orlrla- In te dogodivščine | ce naprej. Ker je zakon življe-jv p j ubij ani je sklenil, naj se dr. bi objavil, da me nja tudi takšen, da le življenje, j^oro|ec sporazume z dr. Mač-življenje rodi in le po taki P0^ i kom in da naj oba skupno na-bo naše srenjsko. življenje še s^0p^a piroji beograjski hegemo- troškega in je zgodilo, zagdtovo ne niso k temu vzpodbudile besede s. Lavoslave, tako so pravilne v sklepanju, ko pravi: Angleščine se bo otrok naučil pri igri s tovariši in v šoli.” V naši srenji med kar številnimi slovenskimi otroki imame tudi Andrejčka Zupančiča pc imenu. Je nekaj nad štiri leta star. Pa eden od tistih, ki sliši stalno v svojem domu slovensko govorico. Človek bi mislil, da zaradi tega ne pozna angleščine in njenega izražanja. Pa se je oni dan, ne dolgo tega zgodilo, da je bil Andrej ček v svojem početju nekam preveč otroško neroden in zgodila se je dvojna nesreča. Njegovo vesele početje s sestrico: je napravilo malo škodo. Temu je sledila mala kazen od stare mame, ki pazi naj čez dan. Andrej ček je dobil! sodnik je zdaj Jože Simič (Schi- niji. Toda dr. Korošec je šel svojo pot. Mimo Zagreba v Beograd. Bila je to usodna napaka. VprašaT sem duh. svetnika A. Merkuna, zakaj je on tako rav- Slovenski gospodarski krogi so ga prisilili, da reši slovensko .gospodarstvo teklo naprej ... Na Novega leta dan sem dobil tale vtis. Naši srenjčani, ker nismo imeli na Osmi skupnega srenjskega silvestrovanja, so se v tej noči — omišljene razme*-^^ odgovor je bil jitve časa, ki se dejansko zapisuje — držali kar bolj svojih domov. V cerkvici sv. Cirila se .n Zadružništvo pred polomom.” nas je zbralo kar izredno veliko za ta dan novoletni, ko ga ne- postajo. Od 17. jan. naprej oddaja na postaji WOPA na 1490 kc. vsak petek ob 10.30 zvečer. Postaja, tako pravijo, je močnejša od prejšnje. Sem jo skušal ujeti, pa sem bil prepozen. Ujel sem samo to, kar je povedala ga. Corinne o “kranjskih klobasah in drugih dobrotah”. Bom pa prihodnji petek bolj gotovo ujel pravi čas. Pa sem take narave, da takrat že smrčim ... kateri preživljajo klaverno pc vsem veseljačenju... Potem je prišla prvomesečna nedelja. Pri prvi maši so bili člani Društva Naj sv. Imena. Na sestanku v dvorani so potem izbrali nov odbor, ki ima spremembi samo na mestu predsed- Še danes tega ne razumem. V juliju 1935 je bil v Ljubljani evharistični kongres. Nekaj veličastnega. Bil je pod pokroviteljstvom škofa Gregorija Rožmana. Sv. oče Pij XII. je imenoval poljskega kardinala Avgusta Hlonda za svojega delegata. V Mariboru je bil prvi svečani sprejem. V imenu vlade Beremo o izjavi H. Kissinger-ja, da bodo Združene države v skrajni sili zasedle na olju bogate dežele, da rešijo iz “zadrgnjenia” svobodni svet. Ali mar ni to nevarna igra z ognjem, katera vodi nujno v novo vojno. V ozadju svetovno judovstvo... po svoji zadnji plati par močnejših. Zaskelelo je menda. Andrej ček pa v jok takšen, da je priklicak stari mami smeh v lice. Andrej ček jo otroško jezno pogleda in pravi: “Don’t laugh, is no fun.” V pravem trenutku Okrog 2 milijona dolarjev ni nika in podpredsednika. Pred-j je pozdravil delegata tedanji !bil° dosedaj dvignjenih pri državni loteriji. Vzrok: ali premalo zanimanja in nepoznanja po- njem zapisujem njegov priimek |skem domu obrtni in delavski1 š°jev, ali pa — skoraj ni mogo- 1 če verjeti, nočejo postati boga- mitsch). Z njegovim dovolje- ban dr. Dinko Puc. Na tem kon-! gresu sem govoril v Rokodel-1 po slovensko, čeprav je po očetu kočevarskega rodu, mati pa je bila Slovenka. Zanimiva bi mladini. Navzoč je bil tudi ma- sivu, da radoste že otroke mlaj- pride iz Andrejčkovih otroških ših let... Pa ob zadnjem Miklavžu sem jih videi v skupini mladih mater in očetov sredi svojih otrok, ki pričakujejo Miklavževega prihoda, kot so ga oni pričakovali še pred komaj nekaj leti. Zares čudovita je sta- ust pravi angleški izraz situacije- Jasen dokaz, da se nam ni treba bati, češ da naši otroci v A-meriki ne bodo znali angleško. Bati se je treba, da ne bodo nikdar znali slovensko! In s. Lavoslava nam pove še riborski škof. Tema govora je j ^ • bila: V cerkev Vabijo zvonovi. | Škofijski list “New World” morda bila v tej zvezi moja Škof dr. Gregorij Rožman se je! poročd, da je bilo 1. 1974 nad 1.8 pripomba, ki sem 30 Jožetu žeudeležil tudi evh. kongresa v! milijonov abortusov (odprave povedal, da sem po ljubljanski! Chicagu 1. 1937. Povedal je, da I plodu) v ZDA. Skoraj nerazum-‘Družini” ugotovil, daje seda- j e naš slovenski evh. kongres po! L'ivo! Pa so tako kričali, ko je nji srbsko-pravoslavni prota v J veličastnosti daleč prekosil čika- 'oilo ubitih v Vietnamu v 10 le-Lj ubij ani Andrije Simič. Jože škega. Kongresa v Ljubljani se pa mi je povedal, da je to ime; niso udeležili — Hrvati... (Da- zasledil tudi na Sušaku. Zgodovina nam'govori o Vojni krajini in pa o uskokih, ki so .bili v glavnem srbskega rodu. Pre- Ije sledi.) * Na predvečer obletnice smrti svetniškega škofa in misijonarja ra modrost: Vse teče in vse se — — —--------------**“*** r-'- ~~j o~;v‘ j °" sveyxisKega sKOia in misijonarja spreminja... i nekaj iz pripovedi neke sloven-! mišlj ujmo nekatera slovenska cjdonka Baraga, ob 45-letnici In prav tako je menda čudo- j ske matere na Ameriškem tole:, imena kot so. Simič, Cvetkovič,! ug^nevitve Baragove zveze vita modrost v tem spreminja- ! “Mi doma vedno govorimc Črnkovič, Juretič in tako dalje,’ nju življenja ohraniti življenje, slovensko. Hčerka, ki je v 8,'raz-in tisto podobo njegovo, ki ne ledu, je med prvimi v anglešči-pozna umiranja in obleditve, ni. Tudi v slovenščini se pogo-Mislim na naše skupno življenje varja, čita in piše kot narodne srenje na ,Njujor- ’ škem. Samo dobri dve uri po-! prej sem bral v A.D. od 9. januarja, sestavek s. M. Lavoslave,' v katerem nam tudi ona kaže pot življenjskega utrjevanja in 1 ohranjevanja. Opisuje nam srečanje s slovensko družino ob presenečenju, kako sta mali hčerki, ki še ne hodita v šolo, pred in po jedi slovensko molili. In med drugim nam pravi tudi tole: “Vzgoja se mora začeti že v zibeli, pravijo. In tudi slovenščina. Angleščine se bo otrok naučil pri igri s tovariši in v šoli. . . Otrokom je treba dati dober zgled. Če otrok kaj želi v angleščini, naj bodo starši gluhi tako dolgo, dokler prosilec ne pove stavka v materinščini,.. Kot pisec tega srenj skega sestavka sem n e k a jxUgotovitev s. Lavoslave podčrtal, ko sem se spomnil na svojega očeta in mater ter na,njuno duhovno in narodno vzgojo v mojih prvih o-treških letih na Glass Avenue v Clevelandu. Kako sem ljubil o-četnjavo z otroškim čustova-njem in tudi otroško predstavo, ki sta mi jo ustvarila starša s svojo pripovedjo in s svojim zgledom. bila v slovenski cerkvi sv. je Ste- pa bomo spoznali dvojni pomen fana Spominska sv. maša, katero januarske molitvene sedmine za je daroval župnik p. Tomaž Ho_ edinost kiistjanov. | ge ^ somaševanju slovenskega Za podpredsednika je bil iz-%ojaka Fr. Richarda Lavricha. Pa takih slovenskih otrok na ’ voljen Vinko Burgar, mlajši,' župnik p. Tomaž je imel lep na-Ameriškem, hvala Bogu/Je še: Tajnik je ostal Miro Zupančič' govor) v ka,terem je osvetlil'de-več. Mi, starejši, moramo gleda- j in blagajnik Tonček Babnik. U-ti, da jih bo še več in več... im pajrcm, da se bo odbor tega far-le tako bodo slovenske srenje poj nega društva zavedal, da mora Ameriškem in drugod po svetu žive. Med temi naj bi bila tudi naša maloštevilna, , a .razsežna1 njujoiška slovenska srenja. Tudi decembrska srenjska nedelja je pokazala živost, kakor tudi svetonočni obisk domače cerkvice sv. Cirila. To tudi lepo pove božično darilo srenjčanov. Po objavi v oznanilu prejšnje nedelje vemo, daje bilo $2,241. V življenju je smrt zmeraj j lo. tega velikega slovenskega pi-j onirja in misijonarja med Indi-janci in poznejšega škofa Fride-| to društvo — na drugem pod-jrika Baraga. Po maši je bilo v ročju kot vodstvo prosvetnih spodnji dvorani, tam, ' kjer je ur — dajati impulz celotnemu bila pred 45 leti ustanovljena srenjskemu življenju. Tega se Baragova zveza, zborovanje, ki mora zavedati predvsem, da je je bilo prav živahno. Tudi ude-na predhodnik, ampak pobudnik ležba j e, bila lepa. Otvoril ga je za čim lepšo. in čira bolj živo srenjsko življenje'v prihodnjem letu 1976, ko bo naša dežela A-merika slavila svojo 200-letnieo na dan 4. julija. In prav na dan 4. julija 1916 prisotna. Živi božični,dnevi nam i je bile blagoslovljeno središče tega niso mogli prikriti. V pogrebni žali v Ridgevvoodu je mrtva ležala slovenska njujor-ška sreničanka, ‘89-letna ‘Veronika Rupe. Zmeraj nasmejana in rekel bi: zmeraj dobrodušna in vesela, je bila zvesta slovenski cerkvici na Osmi. Pri prvi, osmi maši si jo zmeraj videval. Le zadnji dve leti ni več prihajala stalno, a od časa do časa jo je zet le še pripeljal. Bila pa je med članicami Društva sv. Ane KSKJ, ko so imele zadnje veli*-konečno obhajilo. Nikdar ne bom pozabil njene šegavosti, bila je pač prav naša naše slovenske njujorške srenje, cerkvica sv. Cirila na Osmi. dr. Ludvik Leskovar, 'ki je predstavil zastopnike različnih organizacij, kakor: Mr. Kucicha iz South Chicaga, dopisnika Chicago Tribune Mr. Freda Orehka župnika č. g. Tomaža Hoge, č. g. Richarda Lavriha, Corinne Leskovar, urednico “Zarje”, Louisa žefrana in Ronalda Žefrana, gl Torej: Amerika bo drugo leto tajnico SŽZ go. Faniko Humar. 4. julija slavila 200-letnico, njujorško srenjsko središče na Osmi pa svojo 60-letnico. Tudi vsa druga društva naj mislijo že zdaj na to slavje. Naš letošnji srenjski piknik dr. Leopolda Humarja, dopisnika Ameriške Domovine Mirke Geratiča, Mr. Jaegerja, Franka Vavpoticha, upraviteljico Slovenske šole go. Ano Gaber, go. Metodo Fischinger. Vsi kot tudi jesenski slovenski skup kratkih govorih poudarili veliki naj pokažeta, da slovenska sre- pomen škofa Barage za Ameri- tih nekaj nad 50,000 Amerikan-cev. Znana angleška zdravnica dr. V/hite pove rezultat takega početja: “Imamo več nezakon- skih rojstev, imamo povečanje bolezni, zločinstev, spolnih in duševnih bolezni ter veliko samomorov. Bog se ne da zasmehovati . ..” Razmislimo o tem, tudi mi Slovenci! * Tradicija. — Učitelj razlaga učencem, da pomeni tradicija nekaj, kar se prenaša iz roda v rod. “No, mislim, da ste me razumeli. Glavan, povej mi kak primer.” — “Moje hlače, gospod učitelj ...” Pa to ni bilo v Ameriki, tukaj matere ne znajo zašiti raztrganih hlač in gredo kar v “garbič”. $ Konec mora biti. Ura je pozna in sneg se obeta za jutri. Kaj, če ga bom moral kidati, predno grem v cerkev? Lep pozdrav, vaš “Toti štajerc” Prijava nedrža vi Janov Direktor urada za vseljevanje in naturalizacijo opozarja vse nedržavljane, da se morajo tekom meseca januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu na posebnih obrazcih, ki se dobe na vseh poštah in v vseh uradih Immigration and Naturalization Service. Kdoi' se ne bi prijavil, se izpostavlja nevarnosti hude kazni ali celo morebitnega izgona iz ZDA. Nedržavljani te de- nia na Njujorškem hoče živeti. 'ko in njegovo delo za pokristja-J Ž2le. ne prezrite te važne pri- da se spet združuje in utrjuje in da bo v njej še slišati v naslednja desetletja slovensko molitev, besedo in pesem .. . Tone Osovnik nien j e Indijancev in želeli U-' jav®-' speh za njegovo beatifikacijo, j ------o_______ Izvoljen je bil tudi stalni odbor: — V naši deželi nosi 27 nasel- Častni predsednik je naš pozna- Hn ime Franklin in prav toliko ni baragoslovec , ing. Jožo Gre- Clifton. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Skozi dva oddajnika ; ziyu za Slovenijo”. Kmalu bo mesec dni, ko smo Obe izjavi imata najprej ne- | drugi’,’ potem je prvenstvene ; važnosti, večje kot so poslanice, | pozivi in izjave, da ti drugi od-; ločujoči vedo za slovenske zahteve, poznajo do podrobnosti slopih v leto 197.5 Na začetku kak zgodovinski uvod, dalje po-j slovensko naseljenost in sloven-vsakega leta odmevajo po svetu gled na PretekloiSt> sedanjost m j sko zgodovinsko dogajanje. To spomenice, nasveti/dobre želje, Pnhcdnjost slovenskega naroda. bi bii bistveni postulat politične pozivi izjave. Dajejo jih in jih lri oba Pogleda sta ^ zacuda J emigracije. V dobro pa ji je tre-Pošiljajo podložnim in “podlož- Podobna- NO se ideološko izreče |bo šteti, ker se bliža bolj enotnim” vladarji, voditelji, vodniki jasno Protl komunizmu, politic-! nemu gledanju na poiožaj. Mo- tisti, ki se čutijo odgovorne , ... (ali, ki bi radi bili) za usodo Ul^0,3 avdl drugih. ■ Slovenci v svobodnem svetu .. Sttio stopili v 30. leto emigraci-' £ avd^ P^a^° 3e- V tern letu bomo bolj kot1 ve ■ MM mmi DOMA i PO SVETO Poljedelski minister Eugene ljudskim kongresom — neka-Whelan je pretekli teden napo- kim parlamentom — ki se je sestal po več letih prvič, trdil, da i no za zvezo s Hrvati in Srbi v in kočno za načelo j “da ima slovenski narod prav j tako kakor drugi narodi Jugo-do lastne drža-Odločno se postavi proti Aj prej mislili na eksodus, kol razbijanju sfanje državne ,u-®io zapuščali eno dobrino —' goslovanske tvorbe. Iz tega gle- domovino-, da si ohranimo' janif ^imo slede trije cilji, drugo - svobodo. Oh tej oblet- jkl Jlh NO Postavlja; nici bo v domovini pri vladujo-| 1- Boj proti diktaturi in za su-di manjšini proslavljanje zmag verenost narodov Jugoslavije; na dnevnem redu. Pri molčeči 2. opozorilo na nevarnost sov-yečini pa bo grenkost podložni-' jetske zasedbe; ^va še bolj grenka in bo jarem. _______________a_________j diktature še bolj pritiskal na ra-; Slovenija postane mednarodno vedal, da bodo stroški za hrano v letošnjem letu v naši deželi porastli za okoli 15%. Pripomnil je, da morajo farmarji računati, da bodo tudi njihovi stro- ko LR Kitajska ob moderna koncu tega socialistična stoletja država. ' Ko je napovedal velik napre- ški rastli. Pri svojih nakupih: dek in nove uspehe za Kitaj- ^ua, na zavest in na srca. Na pragu te SO-letnice^sta Slo-VeUcem v širnem, a svobodnem Sv&tu, spregovorila dva: ena u-stanova, ki je NO za Slovenijo, posameznik Ciril A. Že- šitev za Slovence. °c- Ali z drugimi besedami e-^gracija je spregovorila skozi kih Slovencem prihaja va oddajnika. gobe pa niso več daleč časi, ko bo med podpisniki Izjave NO1 za Slovenijo' tudi Ciril A. Žebot. Por. Ob desetletnici Slovenskega doma 'Slovenski dom v Torontu je preživel svojo otroška 'dobo in je stopil v leta mladinstva. Prav bi bilo, da bi kdo izmed odbornikov napisal o njem kratko zgodovino za zgodovino oz. za | tistega, ki bo to zgodovino pi- i 3. če Jugoslavija razpade, naj j sal. j V soboto, 18. januarja 1975, je bodo morali biti pazljivi, da bodo res dobili za vsak izdani dolar največ, kar bo možno. * Predsednik vlade LR Kitajske Ču En-laj je pred narodnim sko, j e.ču En-laj prerokoval, da se bosta Amerika in Rusija zaradi . “ostrega tekmovanja” neizogibno zapletli v oborožen spopad, ki se bo razširil v “novo svetovno vojno”. ' Delavski 'minister Ontaria je dejal, da je veliko število delovnih mest praznih, ker za nje ni zanimanja. Izpolnile bi jih lah- priznana država. V tej tretji toč-j bila proslava tega jubileja. Oditi se je NO za Slovenijo vendar bor društva Slovenski dom je dokopal .do poguma, da je po- pod vodstvom predsednika g gledal v oči možnosti, da ni Ju-, Janeza Muhiča priredil banket-goslavija večna in dokončna re-jni večer. Večer je bil podoben drugim banketnim večerom, ki Ciril A. Žebot v svojih napot-1 se v Domu vrstijo skozi leto. do isto- Razlika je bila samo v tem, da vetnih zaključkov. Tudi on ima so se večera udeležili tudi zu-. delno pozabi na bridkosti te naše solzne doline. * ^Profesor Janez Mahnič, ki je poučeval več let po različnih ko ženske in mladina, pa tudi krajih Kanade, se je sedaj usta-1 delavci iz predelov, kjer zaslužili v našem prikupnem mestu j ka manjka. Lethbridge. Poučuje na tukaj-] Precej ljudi ne mara slabše šnji katoliški srednji šoli (Ca-1 plačanih delovnih mest, dokler tholic Central High Schobl). Že-; ima možnost prejemati brezpo-limo mu sreče in uspeha v nje-1 sekto podporo, govern poklicu, kateri zahteva ’ * dandanes precej napora im Uposlenci Toronto Transit vztrajnosti. j Commission - skupno okoli 5,900 * i - so dobili v novi dvoletni delov- Leta 1974 so prerijske poljane ni delovni pogodbi 32% poviša-privabile z različnih delov Ka- nja plač, ki bo izvedeno v treh nade, Amerike, Argentine in stopnjah. Slovenije lepo število obisko-1 * valcev. Poleg že zgoraj omenje-• Shell Canada Ltd. je objavila ^ Ube poslanici silita k razmiš- svoj pogled na položaj naroda na'nji gosti. Pokrajinsko vlado ‘ianju tiste, ki se strinjajo s tem doma in ta pogled je v bistvu e- ie zastopal elan parlamenta za ^ ,kat?ri so prihiteli iz različ- pretekli teden, da je odkrila no- acmorn političnega dela za slo- nak onemu, ki o njem govori Ontario Mr. G. Nixon, feaeralno ^ vzrokov>- so Bohovo družino Vo ležišče olja in naravnega pli- ensko bodočnost, in tisto, ki sg no za. Slovenijo. Tudi on se za- vlado pa poslanec in bivši mi- z vsebino teh poslanic ne stri- yzema za to, da ne smemo raz- nister dr. Stanley linidasz. Ve- Ajajo. Tudi ti drugi namreč se- ^ Sijati Jugoslavije in da se mora- aer ie v°idd tajnik društva g. stavljajo vsaj del, mogoče celo yelik dej emigracije, ki je na-spiotna sedanji komunistični u-reditvi Slovenije. Na je spregovoril NO za Slo-Venijo ob 30-letnici svojega ob-stoja in povedal Slovencem v mo dogovarjati z drugimi narodi v tej državni tvorbi in v tem dogovarjanju graditi slovensko državno suverenost. In _______,, tako pravi, če odpovedo vsa prizadevanja v smeri jugoslovanstva, potem “bodo Slovenci mo- Peter Klopčič. V svojem pozdravnem nagovoru se je spomnil vseh bivših končno ^ predsednikov in odbor nikov, vseh zaslužnih delavk in delavcev, ki so pripomogli, da je Dom preživel najtežje čase začetka obiskali brat Ivana Boha Lojze iz Ljubljane in sestra Ani Fer-kulj s sinom, Janezom iz Toronta. Brata Jože Dejak z družino iz Toronta in Ludvik iz Slovenije sta bila gosta svojega strica na v- delti reke Mackenzie,- nekako eno miljo dd vrtine Nig-lintgak H-30, iz katere je priteklo olje januarja 1973. Moskovska “Pravda” je pre- ^cmovini, zlasti tvorcem slo-1 rap zavarovati svoj rnir in neod-; sv°jega delovanja. Odbor je Venske usode, kaj naj bi bila]visnost z neomahljivim uveljav-] vsem zaslužnim dal priznanje v ^iena bodočnost, je razumljivo, ijanjem svoje državne suvere- ( skromnih darilih. Darila so pre- Na vaj eni smo, da od časa do ča-1 nosti na ozemlju slovenske re- jeli: Sa* Dolenc’ ga- Hace> S- Do" lene Lojze, ga. L. Grmek, ga. Arhar, g. Cril Prezelj, g. Frank Sa slišimo, kako se NO za Slo-; publike.” Naiven je poziv iz e-yenijo bori za slovensko svobo- i migracije, naj bi izločeni repub-Bolj preseneča beseda Cirila ; hški prvaki, kot Stane Kavčič, • Zeoota, ki kar v uvodu pra- j preprosili Tita, dokler je še živ, da bi njim prepustil ureditev razmer med narodi Jugoslavije na miren in sporazumevaj oč način. Ko je toliko govora o suverenosti naroda, zakaj pa ne' bi poklicali k urejanju zadev naroda samega, naj na svobodnih volitvah odloči, kakšno bodočnost si želi in kdo naj mu kroji to bodočnost. Človek se vpraša, kaj bodo besede teh dveh oddaj iz emigracije koristile narodu doma. Ljudje zanje ne bodo zvedeli. Diktatura se zanje ne bo zmeni- 1: "Kaj bi ob novem letu 1975 ^c§li povedati Slovenci v svetu . vencem v domovini”. (A.D., 1975.) Ni dvoma, da ima Vsakdo, ki je vajen sukati pero, pavico pisati komurkoli tudi o uPnih narodnih problemih. °da slog, že v naslovu, Ciril '-Kotovih besed je kot, da bi S°Voril v imenu mnogih, če ne ° vseh Slovencev v emigraci-' a bodo mnogi takemu nači-^ Pisanj ja oporekali, je na dla- preseneča dejstvo, da bolj " i6 p- ., n _ , " ,, ' , " v | zanje m ono piosiura. vonovno Lr711 A- zeb0 to P°t ogrni la. Je pa vendarle vazno^da se | ge je že pokazal0; da je sloven. Nagode, ga. Francka Turk, g. F. Ješe in g. P. Klopčič. Večer je poleg že omenjenih predstavnikov oblasti pozdravil tudi predstavnik srbske cerkve sv. Mihaela g. Srbo Milojevič, ki se je banketa udeležil v svojo go. soprogo. Ni potreba posebej poudarjati, da je bila proslava 10-letnice lep večer, ob okusni in obilni večerji, ki jo zna pripraviti samo ga. Hace, in ob prijetnih melodijah, ki so jih proizvajali “Vandrovčki”. Dvorana je bila polna do zadnje možnosti. Nekaj gostov je moralo celo oditi, ker zanje ni bilo prostora. Ponovno vsak. 'Slo ega napada tako na NO za' sliši glas iz emigracije. Slišati bi Venim ,A , i “ , . , r " ski dom premajhen. Naj bi bil cin , na ge P° A - ga m t0 b°lj p0g0St0 tlSti' sklep ob 10-letnici: v drugi de- dcvoS3? V enaiSraciR'- +Cvel° | sprejemnik ali sprejemniki, ki setletnici nov dom> ve6ji; še j ^iran o razlKn0 Petično | bodo imeli odločilen vpliv na §i in še bolj reprezentativen. Sova ZrJŽ' Pa 'i Alje; nje' ' m r1- ^ ^ “S° ,i Priznanje in zahvala vsem, ki bini siln T! ^ P° VSe' Z1V6n m SG Z1V1J0 V 0kVinh’ V!sa vzdržali v trudu in znoju 10 too podobna “Izjavi in po- katerih Konec koncev odločajo . let in so dosegli, da je Slovenski dom v Torontu uspeh, uspeh tudi v gospodarskem smislu! Por. Ludvika Pahuljeta in njegove ] tekli teden ob obletnici smrti družine. Iz Windsorja so obiska-. Lenina v dolgem sestavku hvali Ivanko Dimnik in družino ] ila “kolektivno vodstvo” Sovjet-njena sestra Vida Korošec s svo- j ske ZVeZe. Nekateri bi radi v jim možem Stanetom, hčerko tem v=deii znamenje trenj v Beti in sinom Stankom. Zorka vrbU) ki bi mogla privesti do Dimnik pa je dobila. obisk iz novega vodstva Sovjetske zveze, ko je položaj glavnega partijskega tajnika Brežnjeva še vedno negotov. Sedaj še o naši mladini! Ne- čfiKTS rami® - UtlLJftffl lili 27 Juni do 26 Aug. CENA $379.-- 27 Juni do 4 Aug. uključno zavarovanje 3 Juli do 5 Aug. PARTLJAGA Lbs G6 10 Juli do 4 Aug. Boeing 707 10 Juli do 18 Aug. ČIMPREJŠNJE 4 Aug. do 19 Aug. PRIJAVE! 4 Aug. do 26 Aug. — Na razpolago tudi JAT in AIR CANADA čarterski v ZAGREB, in iz Jugoslavije. MLADINA do 22 let Poseben popust iz Kanade. NAVADNE KARTE VSEH VRST. Nov 2 do Nov 19 BUENOS AIRES Grupa $511 in $139 Hoteli. Potni listi, INCOME TAX, vizumi PETER URBANC, javni notar DR. KAREL ZUZEK 635A Bloor St. W. Toronto, Ont. M6G IK8 tel 534-8891 &US S PR E 91 j E Pogled v preteklo leto 1974. (Nadaljevanje) Častitljiva leta pogumno uživa med nami ga. Antonija Hribar. Dobro izgleda kljub temu, Clevelanda, obiskala jo je njena nečakinja z družino. Upamo, da so bili vsi obiskovalci zadovoljni z našo gostoljubnostjo in uživali čistočo pre- Prometno tajništvo ZDA je rijskega zraka. Želimo, da nas - objavilo ugotovitve tri leta tra-zopet kmalu obiščejo: j jajcče študije o obsegu škode, ki Na obisk v domači kraj se je j bi jo napravila nadvzočna letala preteklo leti podal le Dimnikov! na gornjem delu ozračja, zlasti Štefan, žena Anica in sinova. na obseg ozonskega pasu, ki varuje zemljo pred'močnimi sončnimi ultravioletnimi žarki. Pred kaj tu rojenih otrok slovenskih leti je bilo o tem veliko razprav-staršev, kateri so prišli v Kana- jljanja in so prav možno nevar-do po vojni, se je že poročilo, nost na ozonsko plast navajali Drugi študirajo po različnih u-; med glavnimi vzroki odpora niverzah in višjih šolah (kole-1 gradnje nadzvočnih potniških gij), kakor v Letbbridgeu, Cal-; letal v ZDA. garyju, Edmontonu, Vancouver-i študija je prišla do zaključka, ju in Ottawi. Vsako leto je na1 da potniška letala z nadzvočne tukajšnji srednji šoli odlikova- ^ brzino, ki bi letela nad gornjim nje dijakov, med katere spadajo robom ozračja, ozonske plasti ne tudi otroci naših slovens kih poškodovala. ZDA so ustavile staršev. V letu 1974 so prejeli graditev takega letala leta 1971,. zgradili pa so taka letala Francozi in Rusi. Skupno predvidevajo, da bodo v bližnji bodočnosti vključili v potniški pro- i met 18 franco sko-britanskih) ] nadzvočhih letal vrste Concord in 14 sovjetskih nsdvzočnih letal vrste TU 114. taka odlikovanja in nagrade sledeči otroci: Alenka Dodič za ; naj višjo oceno na splošno v 8. j razredu in pa “Honor pin”. ] Frank Nicvak v 9. razredu “Honor pin-’, Marta Kaplan za naj -višjo oceno v-10. razredu, nagrado za verouk in pa “Honor pin”. Leo Dimnik v 10. razredu “Honor pin” in nagrado za “Creative Writing”, Ernest Rogam 10. razred, ‘Honor pin” in nagrado za “Creative Writing”. Bernadette Palmi j e v 11. razredu “Honor pin” in nagrado za jonov anglikancev po vsem svetu, daje prednost potrebam ljudstva pred gradnjo cerkvenih j stavb. Tako je rekel sam ob svoji vmestitvi za 101. nadškofa v Canterburyju. Novi nadškof je znan teološki strokovnjak, star 64 let. Pred imenovanjem za novega vodnika anglikanske cerkve je bil nadškof v Yorku. V letih 1937-1944 je živel v Torontu in razlagal Sv. pismo nove zaveze na Wycliffe College, zato so mu kanadske razmer>> dobro poznane. * Predsednik ZDA Gerald R. Ford je dejal pretekli teden, da iskanje podatkov o življenju članov Kongresa od strani FBI po njegovem ni na mestu, ne zdi se mu pa narobe, če FBI dobljene podatke o članih Kongresa hrani. * Vest pretekli teden, 'da ima FBI podatke o' večjem številu članov Kongresa je dvignila v Washingtonu precej prahu, med kongresniki pa nejevolje. V javnosti na splošno zaradi tega ni bilo kake glasne k. Tike, kar naj bi pomenilo, da ta ne verjame popolnoma v pravičnost, poštenost in pokornost zakonom ljudskih zastopnikov. Včasih so dejali: Pod kožo smo vsi ljudje krvavi! * Papež Pavel VI. je odredil močno zmanjšanje izdatkov Vatikana v proračunu za leto 1975, da bi bili ti v skladu z dohodki, je razkril državni tajnik kardinal Villot. * Britanci so se glasno dvignili proti načrtu za prodajo gasolina na nakaznice. Vsak avtomobilist naj bi dobil na mesec 10 galo-nov gasolina po $1.15, kar bi ga hotel imeti preko te količine, bi ga moral plačati po $2.76. Po tej ceni bi ga lahko kupil, kolikor bi ga hotel. Sedaj stane gasolin v Veliki Britaniji $1.70. * Ko se je v Asbestosu, Que., začela premikati zemlja in so štiri hiše zdrsele v globino jame, kjer kopljejo azbest, je okoli 250 ljudi zapustilo v strahu svoje domove in se umaknilo na varnejši kraj. Eno miljo široka jama je eden naj večjih odprtih rudnikov na vsem svetu. Župan Montreala Jean Dra-peau je pokrajinski skupščini dejal, da še vedno upa, da bi se mogle olimpijske igre prihodnje leto v Montrealu kriti z lastnimi dohodki, če bi le zvezna vlada dala organizacij skemu odboru dovoljenje za razširjenje izdaje spominskih kovancev in spominskih znamk ter olimpijske loterije. * Idi Amin, predsednik Ugande, je dal prijeti trgovce in druge poslovne ljudi v glavnem mestu Kampali ter jih dal javno pretepsti, ker da nezakonito višajo cene blaga. Kvibeška policija je v enem naj večjih zasledovanj iztaknila, obkolila in v spopadu ubila Ri-carda Blassa, znanega pod ime- nom “Maček”, ker mu e po- Mati,dijaka srednje šole je napisala sinku takole opravičilo: Oprostite, prosim, mojemu sinu izostanek od španske ure. Je tako hudo prehlajen, da more govoriti komaj — angleško. * Južnovietnamske čete so s helikopterji zasedle strateški vrh. ki nadzira dohode do mesta Tay da včasih malo potoži . radi ] “Creative Writing”. V 1.2. razre-; Navedeni je bil na sumu, da je J novno uspelo pobegniti iz ječe. | Ninh. Ko so nato hoteli poslati ! zdravja. Ne prisodil bi ji, da je du je bila nagrajena Leila Kve-; kriv ' že v 82. letu. Kdor se z njo poda der m sicer za najvišjo oceno v j v pogovor, uvidi, kako zbrana in b r a n c o š č i ni, “Matriculation j bistra je v umu. Kot zvesta na-1 Scholarship”, za verouk, “Cre-’ ročnica priljubljenega dnevnika ative Writing” in “Honor’ pin”. j okrepit ve, so se morali helikop- je v veseli družbi, da tako “Ameriška Domovina” pridno zasleduje ilovice sveta, iz nabožnih slovenskih časopisov pa črpa duhovne moči. Vse to ne odvaja njene osamelosti in žalovanja po dobrem možu Jerneju; 16. februarja bo peta obletnica njegove smrti. Radi te osamljenosti je Hribarjeva mama zelo vesela, če jo kdo obišče, in rada vsaj nočnem zabavišču v Montrealu. Vseh, 10 so našli mrtvih v mali shrambi za pijačo, kamor so jih morilci zaprli, predno so hišo zažgali. Bil je to eden najzlob-Leto smo zaključili s štefano-! nejših in naj večjih množičnih u- umora 10 oseb v nekem j terji umakniti pred močnim vanjem, na katerega nas je povabil Dimnikov Štefan. Preskrbel je, da nihče ni trpel žeje, njegova žena Anica pa je obložila mizo z dobrotami. Ob tej priliki želimo vsem rojakom obilo sreče in božjega blagoslova v novem letu 1975! A. D. morov, kar ji Kanada pomni. V Na trgovini s starinami je bilo vabilo: “•Vstopite in kupite, kar je vaša babica zavrgla! Novi canterburvski Donald Coggan, vodnik 50 mili- rdečim streljanjem. Bombna in lovska letala so nato napadla postojanke rdečih na pobočjih gore, pa njihovih skrivališč niso mogla uničiti. Rdeči so od začetka leta v obsežnih napadih tako v Južnem Vietnamu kot v sosednji Kambodži, kjer pritiskajo na glavno mesto Phnom Penh. To je odrezano od okolice in dobiva nujpo oskrbo delno le še po reki Mekong delno pa je dovažajo leta-nadškof la. Kljub povečanju stroškov smatra Syncrude Canada'Ltd. iz Edmontona še vedno gradnjo naprav za pridobivanje olja iz oljnega' peska za gospodarsko donosno.podjetje. Kljub temu je v stiski za sredstva in je sklenilo gradnjo ustaviti, če ne bo dobilo do konca januarja novih družabnikov, ki bi naj nadomestili odstop Atlantic Richfield Canada Ltd, iz skupnega programa. * V zadnjem četrtletju 1974 je imela Kanada v zunanji trgovini 383 milijohov dolarjev primanjkljaja, med tem ko je imela v tretjem prebitek 51 milijonov. Oglašajte v “Amer. Domovini” CLEVELAND, O.- MALI OGLAS) FOB KENT Five rooms, down, off Grove-wood Ave. Call after 4 p.m. 531-0375 (19) V NAJEM dve sobi za eno odraslo osebo, aa 1067. E. 61 St. Kličite od 4. do 9. zvečer 732-8731. -G7) Išče stanovanje Slovenec, samski, miren, zaposlen, želi dobiti primerno stanovanje z garažo, v okolici cerkve Marije Vnebovzete v Collin-wood ali E.' 200 St. Kličite 681-7758. _______ (16) V najem se oddajo tri neopremljene sobe s kopalnico spredaj, zgoraj. Odraslim. Na E. 71 St. blizu St. Clair. Kličite 361-0989 po peti uri popoldne. (24,28,31, 3 feb) EUCLID ZIDAN DUPLEX 5-5, na Lake Shore Blvd. dve spalnici, kopalnica zgoraj, sprejemna soba, jedilna soba in ku-hinja na prvem, rekreacijska soba, dvojna garaža. Dobra investicija. V zgornjih' štiridesetih. NOVA HIŠA V EUCLID od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem obita, IV2 kopalnica. Polna klet. Kompletne vdelane (built-ins) in popolno karpeti-sana. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE Od Route ,91 nov z aluminijem obit ranč, dvojna priključena garaža. Polna klel. Delana po naročilu, z vgrajenostmi, IV2 kopalnica, karpetirana. Se lahko lakoj vselite. STEVENS BLVD. od Route 91, zidan ranč, s tremi spalnicami, polna' klet in den na prvem. Dosti izrednosti. Se mora videti, da se prepričate. Samo osem. let star. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprlo od 9. do 9. (18) FOR SALE Dining room set, appliances, stove, refrigerators, washer dryer, carpeting. All in good condition. Call 391-0821. -(16) Hiša v najem Hiša 4 sobe, 2 spalni sobi, kopalnica, prenovljena kuhinja, furnez na plin, polna klet, vse na novo dekorirano. Če se potrebuje še ena spalna soba v drugem nadstropju. Nahaja se na 1227 Norwood Rd. ali pa kličite 431-9061. (17) Help wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s V Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Female help wanted Lady for housework in .East Side home. Transportation desirable. Time to be arranged. Call 247-4592. -(16) VELIMIR DEŽELIC: KRAGULJ ROMAN IZ 9. STOLETJA _ ,.HJOOOOOOOCOOOOCCOOOOOgOOCeSOOQQOOiCOOOOOOCiOG