Leto VIL, št. so („jptro" xv., st. 283 a> Ljubljana, ponedeljek lo« decembra I934 ujuuijaoa, K_nailjeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ftt. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: K ocen o va nllca št 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 81- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Baum-erartnerla Ponedeljska izdaja t!ena t Dir fUUCUCj^AO . uajo r - vsa1 po nedelje* zjutraj. — roča se posebej tn velja po pofi prejpmana Din t-, po ra znašat cib dostavi lena Oin 5.- meseCnc Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoi Št. 3122, 3123. 3124 3125 tn 312fe Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarlfu V ičakovanju odločitve v Ženevi Danes bo zunanji minister Jevtič odgovoril na madžarsko spomenico in zavrnil madžarske izgovore — Madžari so vedno bolj osamljeni in z naraščajočo nervoznostjo pričakujejo odločitve sveta Društva narodov Ženeva, 9. decembra, p. Danes je bil v Ženevi odmor. Prihodnja seja sveta Društva narodov, na kateri se bo nadaljevala razprava o jugoslovenski pritožbi, bo jutri dopoldne ob 10.30. Za jutrišnjo sejo vlada v vseh krogih največje zanimanje, ker pričakujejo, da se bo že jutri situacija prilično razčistila. V Ženevi zbrani diplomati so današnji odmor izkoristili za Intenzivne razgovore in posvetovanja, ki so bila izključno posvečena jugoslovensko-madžarskemu konfliktu. Ministri Male antante in Balkanske zveze so imeli sejo, na kateri so razpravljali o položaju in tznova potrdili popolno solidarnost Mala antanta in Balkanska zveza vztrajata pri tem, da se brezpogojno ugotovi krivda Madžarske in izreče primerna obsodba. V krogih madžarske delegacije vlada velika nervoznost, ker Je včerajšnja razprava pokazala, da vsi člani sveta Društva narodov obsojajo teroristično akcijo, ki se je vodila iz Madžarske m ker je ostal madžarski zagovor brez vsakega vplrva. Opaženo ie bilo, da so se danes ves dan vršili razgovori med italijansko in madžarsko delegacijo. V poučenih krogih zatrjujejo, da pritiskajo Italijani na Madžare, naj ne izzivajo še nadalje in naj se zadovoije z vsakim sklepom, ki ga bo sprejel svet Društva narodov. Zdi se, da je Italijanom posebno do tega, da se ta konflikt čimprej spravi s sveta, ker se Italija ne žeii preveč izpostavljati za Madžarsko, da bi se ne zamerila Franciji. Izjava, ki jo je podal pred par dnevi francoski zunanji minister naglasivšl, da ne more biti govora o zbližanju Francije z Italijo vse tako dolgo, dokler ni rešen jugoslovensko-madžarski spor in dokler se Ital*>a ne odreče podpori madžarske revizionistične politike, je napravica v italijanskih krogih zelo velik vtis. Na jutrišnji seji bodo ponovno govorili gg. Jevtič. Beneš ln Titulescu, ki bodo podali odgovor na madžarske izjave in na madžarsko spomenico ter postavili konkretne zahteve. Od sprejetja teh zahtev je v glavnem odvisen nadaljnji razvoj dogodkov. Jugoslavija mota dobiti v ženevi zadoščenje"" Minister Laval o svojih včerajšnjih razgovorih z ženevskimi državniki Ženeva, 9. decerrfbra. r- Francoski zunanji minister Laval, čegar včerajšnji govor je predmet vsestranskih komentarjev, e imel danes dopoidne dolg razgovor z ju-goslovenskim zunanjim ministrom Jevtir-čem. Nato se je sestal z grškim delegatom Pol ti som, pozaieje pa je konferiral še z Jalijanskm delegatom baronom Aloisijem »n angleškim deiegatom Edenom. Po teh sestankih ie na vprašanje novinarjev kratico izjavil: Jugoslavija mora brezpogojno dobiti za-dbščenie v Ženevi. To ie vse, kar imam povedati o svojih današnjih razgovora. Pariz, S. decembra. AA. Ves pariški tiek se bavi z včerajšnjim velikim govorom zunanjega ministra Lavala v ženevi. V trm poudarjajo velik vtis, ki ga je napravil na poslušaice in na vso svetovno javnost. Med drugim zlasti poudarjajo Lava-love besede, ponovljene ob tej priliki: Kdor želi premakniti samo en obmejni ka- men, ta ruši svetovni mtr! Današnji »Echo de Psris« je objavil daljši članek avujtga diplomatskega dopisnika Perti-naxa o tem govoru. Pe*-*'j.ax hvali hladnokrvnost, ki jo Je pok.iza! francoski zunanji minister ln po-u ln ja nadalje na je odločno proti vsake-rru n-vizionizmu. »Matin« pravi med dru-giui, da se vprašanje jugoslovenske sporni-, uice ne rešuje v ženevi tako lahko, kakor se je rešilo pred istim svetom Društva narodov posaarsko vprašanje. Nikakor se ne more zahtevati, da bi se v ženevi pripetil vsak dan kak čudež. Z včerajšnjim dnem je bil zaključen teden brez konkretnega rezultata v jugoslovenskem vprašanju. Ponedeljek bo primeren dan za oceno položaja. Obstoja upanje, da bo stvar zaključena v sredo, če se ne bo pojavil kak nov incident. »Figaro« piše, da ni treba izgubljati upanja. »Oeuvre« pravi, da se v ženevi dogajajo zelo važne stvari ter izraža prepričanje, da bo končno vendarle zmagal razum. Miti Italijani se ne zavze- »reveč za Madžare Italijani samo žele, da bi se spor čimprej likvidiral Rim, 9. decembra, r. Fašistični listi dokaj obširno pišejo o debati pred svetom Društva narodov o jugoslovenski pritožbi zoper Madžarsko. Dasi neradi, priznavajo brez izjeme, da je večina članov sveta Dru-itva narodov na strani Jugoslavije in da >fe je pokazala enotna fronta Male antante, Balkanskega sporazuma, Francije in Sovjetske Rusije. Anglija je po mnenju fašističnih listov zavzela vlogo posredovilca in je angleški delegat Eden že zaradi tega do skrajnosti previden in nepristranski, ker jc določen za poročevalca v tej kočljivi zadevi Poljska je zavzela nevtralno stališče, vendar pa je tudi ona zelo naklonjena stališču Jugoslavije in se niti najmanj ne zavzema za Madžarsko. Obenem naglaš.ijo fpjtstični listi, da se Italija ne more pridi užiti protimadžarski fronti, čeravno je na tej strani tudi Francija, ker je prijate- ljica in zaveznica Madžarske. Italija si bo pri reševanju tega spora prizadevala podpirati posredovalno akcijo. Zanimivo je, da fašistični listi nič več ne zahtevajo, naj se razprava o marsejskem atentatu razširi na »ves problem terorizmakar je bilo doslej glavno geslo fašistične obrambe v kor.st Madžarske. Glavni organ fašistične stranke »Popolo d' Italia« izraža željo, naj 9i se razprava pred svetom Društva narodov čimprej končala in spravilo vprašanje odgovornosti za marsejski atentat z dnevnega reda. Pri tem pa je seveda po mnenju lista treba stroge paziti na to, da se razprava konča 9 sklepom, ki bo v skladu s členom 11 pakta Društva narodov, da bi se na ta način izognilo dalekosežnim proceduram po členu 10 pakta Društva narodov, ker bi v tem primeru bile posledice resne in škodljive za evropski mir. Sodilo se bo na podlagi nepobitnih dokazov Odmev ženevske razprave v Romuniji — Madžarsko izzivanje mora dobiti primeren odgovor Bukarešta, 9. decembra, r. Vsi listi objavljajo zelo obširna poročila iz Ženeve, v katerih podčrtava jo velik vtis, ki ga je izzval v ženevskih krogih in v vsej mednarodni javnosti govor jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča. Listi podčrtavajo. da je bil govor g. Jevtiča sicer zelo zmeren. toda tembolj učinkovit po striktnih dokazih in po odločnosti, s katero ie označil stališče Jugoslavije. »Universui« pise med drugim, da predstavlja sedanja razprava v Ženevi proces med dvema različ- nima svetoma, med svetom miroljubnih držav in med svetom izzivalcev. O govoru madžarskega delegata pravi, da je bil agresiven in izzivalen. Toda ta taktika Madžarom ne bo pomagala. Ves svet je vse zadnje dni budno zasledoval dogodke v Ženevi in se že davno prepričal o krivdi in odgovornosti Madžarske. Nič ne more ovreči nepobitnih dejstev, iz katerih lasno izhaja sodelovanje madžarskih oblasti pri pripravah za marsejski zločin. Dokazi so podani in edino na teh dokazih se bo gra- dila sodba in obsodba, ki jo mora izreči najvišja mednarodna institucija. V ostalem pa je odgovor madžarskega delegata zn«jva dokazal, da Madžarska ni izbirčna v »rcd-stvih, kadar ji gre za to, da podkrepi svoje revizionistične cilje. Avstrijci rezervirani Dunaj, 9. decembra, r. Avstrijski listi dokaj obširno objavljajo govor jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča in zagovor madžarskega delegata Tybora Eckhardta, dočim omenjajo ostale govornike le s par stavki Niti eden list pa ne komentira ženevske debate in očividno je, da je bil z merodajne strani izdan vsem listom nalog, naj zavzamejo kar najbolj nevtralno in rezervirano stališče. Eckhardta deman-tirajo celo iz Amerike Newyork, 9. decembra. AA. Jugoslovensko poslaništvo v VVashingtonu kategorč-no demontira izjave, ki jih je podal v Ženevi madžarski delegat Eckhardt, ko ie trdil, da je bil umor pokojnega kralja Aleksandra I. dogovorjen na ozemliu Zedinje-nih držav. Objava jugoslovenskega poslaništva pravi nadalje, da ie namen te trditve odvrniti pozornost svetovne javnosti od madžarske udeležbe pri umoru kralja Aleksandra. Nadalje pravi, da je letos meseca junija prišel v Zedinjene države neiki jugoslovenski državljan, ki je bil preskrbljen z madžarskim potn m listom. Namen njegovega prihoda v Zedinjene države je bil, da 'bi organiziral protijugoslovenski po-kret Dr. Branimir Jelič je prišel v Zedinjene države z madžarskm potnim Hstom. Skupno z bivšim kapitanom Atonom Doše-nom sta skušala v Youngstownu (Ohio) prirediti nekakšno zborovanje nezadovoljne-žev, vendar pa nista imela nobenega uspeha in nista mogla Izsilit; nobene resolucija, ki bi lahko služila Madžarski v njeni obrambi pred svetovno javnostjo. Jelič in Došen sta nadalje skušala v Zedinjen h državah organizirati nekakšno novo udruže-nje, nista pa mogla zbrati več kakor 5 do 6 ljudi- Jelič je pobegnil lz Zedinjen h držav z madžarskim potnim listom, ko je jugoslovenska vlada objavila zahtevo po njegovi ekstradiciji. Zasramovani in izdani V silni stiski, v katero je zašla, Madžarska sedaj sama preklinja zločince, ki jih je ščitila in podpirala 2eneva, 9. decembra, č. V zvezi s komentarji, ki jih je izzval govor madžarskega delegata Eckhardta, je omeniti zlasti naslednje zanimive momente. Izjave madžarskega delegata ki je atentatorje in teroriste žigosal kot zločince in ničvredne ljudi, dokazujejo pred vsem mizerno vlogo madžarske delegacije, ki se sedaj sramuje ljudi. ki jih je madžarska vlada sama ščitila in plačevala za to, da so izvrševali »na terenu« njene načrte. Ta okolščina se je zagnusila vsem mednarodnim krogom, zbranim v Ženevi. Eckhardt je teroriste psoval z najslabšimi izrazi, madžarska vlada pa jih še vedno podpira in vzdržuje. Prav ta okolnost je še bolj osvetlila zgodovinski značaj intervencije jugoslovenskega zunanjega ministrstva, ki so se ji tako integralno pridružile države Male antante in Balkanske zveze. Baš v tem primeru more deliti pravico samo izredno politično sodišče, t. j. Svet Društva narodov. Le ta najvišja mednarodna sodna instanca sme presojati tako resne probleme in jih mora tudi razčištiti. Njegova sodba naj bo ob- enem obsodba vse revizionistične politike, ki se ni sramovala niti tako ogabnih sredstev, kakor je bil krvavi zločinski terorizem z Janka puste. Zgolj temu terorju je treba pripisati, da vso dobo po vojni ni bilo mogoče ustvariti stabilizacije v Evropi, da ni bilo mogoče obnoviti vzajemnega zaupanja in normalizirati mednarodnih odnošajev. Francoski zunanji minister Laval tudi danes vztraja pri svojih besedah, da pomeni revizionizem, ki bi hotel premakniti le en obmejni kamen, podiranje miru. Za Madžarsko pomeni sicer revizionizem miroljubnost, za ves ostali svet pa nevarnost za mir, ali prav za prav še več — neizbežno vojno. Zato ni čudno, da so se Madžari znašli v tako težkem položaju in da visi nad njihovimi glavami Damoklejev meč. Danes ve sleherni delegat v Ženevi, da spadajo v isto malho tudi ponarejeni franki in češkoslovaške krone ter preko Hirten-berga vtihotapljeno orožje. Kakor vedno, se tudi pred ženevskim političnim mednarodnim sodiščem štejejo v breme zločincev ne le njihovi sedanji, marveč tudi prejšnji zločini. Kakšen bo izid? Ugibanja nemškega tiska o rezultatu ženevske razprave Za Madžare je položaj vsekakor kritičen Berlin, 9. decembra, r. Nemški tisk v obširnih izvlečkih objavlja govor zunanjega ministra g. Jevtiča v Ženevi in zelo objektivno registrira potek razprave o .ugo-slovenski pritožbi pred svetom Društva narodov. Nemški listi se sicer v glavnem vzdržujejo načelnih komentarjev, objavijo pa vtise svojih ženevskih poročevaicev, ki pm razvoj ženevske razprave iz pjlitič-nih razlogov ni posebno všeč. Listi zlasti poudarjajo, da jugoslovenski zunanji minister ni dopustil, da bi se napad na narodno in državno edinstvo ter varnost jugoslovenske države pokril z brezpomembno resolucijo, ki bi obsodila mednarodni terorjem. V ostalem pa vsi nemški listi priznavajo. da je obtožba, ki jo je predložila Panično razpoloženje na Madžarskem Razburjena javnost zahteva odstop Gombosove vlade, ki je tako hudo kompromitirala Madžarsko pred vsem svetom Praga, 9. decembra, p. »Lidove Noviny« objavljajo obširno poročilo svojega budim-peštanskega dopisnika o paničnem razpoloženju, ki je zavladalo v Madžarski, odkar se v Ženevi razpravlja o jugoslovenski pritožbi. V madžarskih političnih krogih in v vsej ostali javnosti vlada največje vznemirjenje zaradi nepovoljnega položaja, v katerega je zašla Madžarska v zvezi z marsejskim atentatom. Spričo lazvoja razprave v Ženevi prehaja to razburjenje vse bolj v splošno paniko. V javnosti so razširjene najbolj fantastične vesti. Splošno nervoznost je povečalo še dejstvo, da so Laval, Litvinov in Eden odločno obsodili Madžarsko, iz česar se vse bolj jasno vidi, da je vsa Ženeva proti Madžarski Vedno bolj glasne so zahteve, naj Gdmbdsova vlada, ki je tako hudo kompromitirala Madžarsko pred vsem svetom, takoj poda ostavko. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se Gombos že pripravlja na ta korak. Takoj po končani razpravi v Ženevi namerava podati ostavko celotne vlade z motivacijo, da so v novem položaju potrebni novi ljudje. V resnici pa se bo morala Gombosova vlada umakniti zaradi neuspeha svoje revizionistične politike. Z odstopom Gomboso-ve vlade naj bi se zmanjšala odgovornost Madžarske pred svetovno javnostjo. V novi vladi ne bi bil nobeden izmed dosedanjih ministrov. Govori se, da obstoja načrt, po katerem naj bi novo vlado sestavil zopet grof Bethlen, kar pa je v madžarskih političnih krogih že sedaj izzvalo splošen odpor. Poročilo »Lidovih Novin« je izzvalo ▼ češkoslovaški javnosti veliko senzacijo. V češkoslovaških političnih krogih smatrajo, da bi bil odstop Gombosove vlade prvi korak k pomirjenju Evrope. Z lažmi bi si radi pomagali iz zagate Madžari M radi za vsako ceno kompromitira« Jugoslavijo, da izboljša svoj obupni položaj Ženeva, 9. decembra, p. V pomanjkanju stvarnih argumentov za avoj zagovor na strahovite obtožbe, si skušajo Madžari pomagati z raznimi manevri. Toda do-sedaj niso imeli sreče. Vsi njihovi nameni so muhe enodnevnice in že nihče jim več ne naseda. Današnjo nedeljo so skušali Izkoristiti za nov manever. Želeč kompromitirati Jugoslavijo in tako popraviti svoj obupni položaj, so danes razširili v Ženevi fan tastične vesti, da so skupine jugosloven skih komitov vdrle v madžarsko ozemlje Takoj nato so razširili drugo vest, da bo madžarska vlada proti temu Izdala naj strožje ukrepe. Videč, da te fantastične vesti niso nikogar prepričale, pač pa napravile vtis, da Madžari za vsako ceno iščejo incidentov, so popoldne popravili prvotne vesti in razglasili, da so madžarske obmejne čete reducirane na minimum in da mir nikjer ni bil kršen. Ta neuspel manever je izzval v Ženevi le posmeh in Madžari so za eno blamažo bogatejši. Seja sveta Društva narodov odgodena na popoldne Ženeva. 9 decembra, r. Šefa sveta Društva narodov, ki je bila prvotno določena za jutri dopoldne ob 10.30, je bila danes odgodena na jutri popoldne ob 1530. jugoslovenska vlada, docela upravičena in razumljiva že glede na ogromno ogorčenje vst'gi> jugoslovenskega naroda zaradi tta-gičr.e smrti ljubljenega vladarja. Bencš»v odločir nastop v nemškem tisku seveda ni naletel na odobravanje, ker so Nemci že od rekdaj ljubosumni na njegove dip'o-mafske uspehe. Kakšne posledice bo imela jugoslovenska obtožba za Madžarsko, si nemški listi še niso na jasnem. Splošno pa sodijo, da je položaj Madžarske v Ženevi zelo kritičen. Po informacijah berlinskih listov iz Londona bo angleški delegat Eden predlagal, naj Društvo narodov obsodi gotove. toda direktno ne označene madžarske kroge. Po istih vesteh se tudi z italijanske strani pritiska na madžarsko delegacijo, naj brez posebnega protesta pristane na tako rešitev jugoslovensko-madžar-skega konflikta. Madžarski film o Janka pusti Budimpešta, 9. decembra, p. V vseh tukajšnjih kinematografih predvajajo od sinoči poseben film. ki so ga posneli zadnje dni na Janka pusti in v katerem prikazujejo nedavno taborišče teroristov kot docela mirno in nedolžno kmetijo. S tem filmom bi hoteli prepričati javnost o nedolžnosti madžarske vlade, toda niti bu-dimpeštanska publika ne veruje v to, kar je videti na filmu, ker je splošno znano, da je bil film posnet šele pred par dnevi, torej v času, ko je bila Janka pu6ta že temeljito pripravljena za eventuelno mednarodno preiskavo. ČSR je pristopila k francosko - ruski zvezi ženeva, 9. decembra, p. Danes je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v navzočnosti Lavala in Litvinova podpisal protokol, s katerim Češkoslovaška pristopa k sporazumu, ki sta ga dne 5. t. m. sklenila in podpisala Laval in Litvinov o francosko-ruski zvezi. Vest o pristopu češkoslovaške k temu sporazumu je izzvala v vseh ženevskih krogih največjo senzacijo. V diplomatskih krogih smatrajo, da pomeni pristop Češkoslovaške obenem pristanek Male antante in Balkanske zveze na ta sporazum. Pričakuje se, da bodo članice Male antante in Balkanske zveze v najkrajšem času tudi oficijelno podpisale ta pakt. Kakor znano, sta se Francija in Rusija dogovorili, da bosta nadaljevali prizadevanja za sklenitev vzhodnega varnostnega pakta m da dotlej ne bosta sklenili nobene drug3 politične pogodbe. S tem, da je sedaj pristopila še Češkoslovaška k temu sporazumu, je francosko-ruski dogovor dobil še večji pomen. K pristopu je pozvana tudi Nemčija. V ženevskih krogih se zatrjuje, da je Francija obenem dala zagotovilo. da zaenkrat ne bo sklepala nika-kega dogovora z Italijo in da se bodo pogajanja z Italijo vršila v najtesnejšem sporazumu z vsemi ostalimi podpisniki te--"a doeovora Čuvajmo Jugoslavijo! Svečana zaprisega zbora rezervnih oficirjev V Ljubljani jih je priseglo mnogo nad 1000 — Lepa svečanost je zapustila mogočen vtisk Ljubljana, 9. decembra. Danes so rezervni oficirji v vsej dravski banovini prisegli zvestobo mlademu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru II. V Ljubljani se je na ogromnem dvorišču vojašnice Vojvode Mišica ob 9. zbralo mnogo nad tisoč inteligentov iz Ljubljane in okolice, iz kamniškega, litijskega, novomeškega in kočevskega sreza. Lepo število jih je prišlo v uniformah, pretežna večina pa v civilu. Bila je prav zanimiva in pestra slika, ki jo je danes nudilo vojaško dvorišče. Znašli so se stavi in pozdravil: »Pomozi Bog, gospodo!« Gromko je zagrmel odgovor: »Bog ti po-mogao!« Prvi je nato izvržil zaprisego katoliški duhovnik. V zelo lepem nagovoru je opominjal rezervne oficirje na pomen zakletve mlademu kralju v teh usodnih časih, ki ob svojih mladih letih v največji meri potrebuje oporo slehernega zavednega državljana. Še zlasti pa mora mladi vrhovni poveljnik jugoslovenske vojske računati z zvestobo in pripravljenostjo inteligence, re- mnogi tovariši in znanci iz vojnih časov ali I zervnih častnikov. Sloga jači, nesloga tla- iz šolanja za rezervne oficirje po vojni, garda upokojenih častnikov, dobrovoljcev, borcev z raznih front in naraščaja, ki je zrasel po vojni in si pridobil častništvo rezervne armade v jugoslovenski vojski. Koliko poklicev, obrazov, starostnih dob — pa vendar enotna tovariška zavest! Množica se je lepo razporedila, v prvi vrsti so se razvrstili oficirji v uniformah, za njimi ostali v dolgih kolonah. Pred vso podolžno fronto so bile postavljene tri belo pogrnjene mize s svečami in za njimi so zavzeli svoja mesta katoliški vojni svečenik Ivo Maračič, nato prota Budimir in muslimanski imam Ahmetaševič. Vojaška oblast je poskrbela, da se je zaprisega izvršila na zelo svečan, prisrčen in vzpodbuden način. Razporeditev je vodil komandant vojnega okruoa polkovnik Jovan Iskric. Ko je bila vsa armada rezervnih oficirjev postrojena, je z godbo triglavskega polka na čelu prikorakal častni vod z vojaškim praporom pod strumnim poveljstvom podporočnika Markoviča. Oglasilo se je rezko povelje: »Mirno! Pozdrav!« in rezervni oficirji so salutirali, odnosno se odkrili in tako izkazali čast največji svetinji hrabre jugoslovenske vojske. Naravnost vzorno zadržanje častnega voda je vzbudilo vidno pozornost. Ko je tako bilo vse pripravljeno za svečani akt zaprisege, je znak trombe javil, da prihaja divizionar. Spet je zadonelo povelje: »Mirno, pozdrav na desno!« Godba je zaigrala. Komandant dravske divizijske oblasti general g. Vladimir Cukavac je prišel v spremstvu svojega pomočnika brigad-nega generala Jovanoviča in nekaterih štabnih častnikov. Raportiral mu je polkovnik Iskric, nakar je divizionar šel vzdolž fronte, se slednjič postavil v ospredje ob za- či, — ta pregovor naj nam bo vedno v opomin. S pozivom na kraljeve poslednje besede »Čuvajte Jugoslavijo!« je g. Maračič zaključil svoj nagovor: Godba je zaiji-ala molitev. Nato je vsa armada rezervnih oficirjev dvignila desnice k prisegi in jasno, odločno ponavljala besedo za besedo. Potem je pravoslavni prota prisrčno nagovo-c 1 s\(jo skupino, kjer so bili poleg pra/> slavnih tudi evangeličani in starokat >liki. Od muslimanov je prisegel le eden. Ko je tako bil svečani akt izvršen in se je zastava spet vrnila na svoje mesto, je ob največji tišini povzel besedo divizijo-nar Cukavac. V krasnih besedah je opozarjal rezervne oficirje na resnobo današnje dobe. Orisal je veličino žrtve pokojnega kralja Aleksandra, ki je kot vrhovni poveljnik po tolikih prestanih borbah in zmagah dal junaško življenje na oltar domovine. Ves zbor rezervnih oficirjev je trikrat vzkliknil »Slava!« Nato je g. divizionar opozoril na pomen prisege mlademu kralju Petru II. in pozval rezervne oficirje k vedni budnosti in pripravljenosti, da se žrtvujejo za kralja in domovino. In v potrdilo teh besed je gromko zadonelo na čast mlademu kralju: »Živel!« S tem je bila svečanost zaključena, zapustila je v vsakomur močan vtis. Pri izhodih so rezervni oficirji oddali še pismeno prisego. — V januarju bo v Oficirskem domu več zanimivih predavanj iz raznih vojnih strok. Rezervni oficirji so vabljeni, da jim v čim večjem številu prisostvujejo. Sleherni rezervni častnik se lahko tudi prijavi v šolo jahanja, ki se bo v kratkem pričela. Vobče naj rezervni oficirji vzdržujejo redne in ozke stike z aktivnim častniškim zborom, da bo čim krepkeje povezana enotnost jugoslovenske vojske. slikah francosko mesto Boulogne sur Mer, mesto prvega esperantskega kongresa, po-vedel nas je nato preko Ženeve, Londona, Dresdena, Barcelone v Ameriko v mesto NVashington. To so mesta, v katerih so se vršili prvi kongresi esperantistov. Sledile so slike Antwerpna, Krakova, Berna, Pariza, Amsterdama, Prahe, Helsingforsa, Nurn-berga in Dunaja. Nekatera mesta se po-nove, ker je bil po vojni ponovno v njih kongres. Prisotne je naravnost presenetila ogromna udeležba na zadnjem kongresu v Stockholmu. Predavatelj je naposled pokazal še nekaj slik o prihodnjem velikem zborovanju esperantistov, ki bo leta 1935. v Rimu. Ogenj in nesreče Danes dopoldne so bili poklicni gasilci pozvani na Celovško cesto 14, kjer je menda zaradi električnega stika začelo goreti v delavn ci p!eti!n:c« Sabine Mangljeve, ki je na dvorišču Kopačeve svečarne. Očitno je tekra preskočila na volno, ki je začela tleti in preden so prišli gasilci, je bilo uničen h za okrog 6000 Din raznih pletenin, rokavic in volne. Gasilci so kmalu udušili ogenj ki preprečili vsako nadaljnjo nevarnost Kralj Prane, delavec iz Stare Loke, je danes igral nogometno tekmo, pri kateri je neki igrač treščil vanj s takšno silo, da ga je po nesreči s čevljem sunil v glavo in mu prebil lobanjo. Kralja so prepeljali v bolnišnico. — V petek je na Vodovodni cesti zalete! 171etni vajenec Silvo Šuligoj s kolesom v nekega drugega vajenca, odle-tel s ko'esa in dob 1 resnejše notranje poškodbe. Na pomoč so poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Istega dne se je tudi ponesrečil Jakob Breznik, krojač v Škofovih zavodih, rojen leta 1SS8., ki je nesrečno padel in s; pretresel možgane. Vlom Pred nekaj dnevi ie nekdo vlomil v stanovanje trgovca Kosa v 2idovski ulici in mu odnesel tri moške obleke in su-knjo v vrednosti okrog 2000 Din. Tatvine so osumil brezposelnega mehanika Lea P., rojenega I. 190$. na Dunaju in pristojnega v Ljubljano ter ga aretirali. Policija ga je izročila sodišču. Od Triglava do črnega morja Spomini na bivanje Matičarjev v Varni Ljubljanska nedelja Ljubljana, 9. decembra. Slovensko stenograSsko društvo se je ustanovilo Več prijateljev tesnopisa se je odločilo ustanoviti Slovensko stenografsko društvo. Pripravljalni odbor je izvršil vsa potrebna dela in danes dopoldne je bil v slavnostni dvorani trgovske akademije ustanovni občni zbor. Zborovalce je prisrčno pozdravil dr. Svetelj, ki je imenoval za predsednika zbora dr. Dolarja iz Maribora. Po prevzemu častne funkcije je začasni predsednik toplo pozdravil vse navzočne v uvodu poudarjajoč. da bi moralo to mesto prav za prav pripasti utemeljitelju slovenske stenografije direktorju Novaku. Nato je govoril o pomenu stenografskega društva za Slovence. Z globoko pieteto se je spominjal naposled blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in obenem vzkliknil mlademu kralju Petru II. Na njegov predlog je bila v Beograd tudi poslana vda-nostna brzojavka. Po uvodnih formalnostih je občni zbor prešel na dnevni red. Zborovalce je pozdravil delegat Hrvatskega stenografskega društva g. Kesterčanek, za njim pa je profesor Pavlin predaval o razvoju slovenske stenografije. Za svoja temeljita izvajanja je bil deležen toplega priznanja, a prav tako tudi profesor Rakuša iz Maribora za predavanje, ali je potrebno, da se za steno-grafiranje tujih jezikov učimo posebnih sistemov. Profesor je po teoretični utemeljitvi nazorno pokazal, da lahko tuje jezike stenografiramo brez znanja tuje stenografije, in je to tudi nazorno predočil. Soglasno so bila sprejeta že odobrena pravila. Na predlog g. Zupana je bil izvoljen za častnega predsednika društva zaslužni upokojeni direktor g. Novak. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika dr. Svetelj, v ostali odbor pa ga. Robida, gdč. Maša Gorazdova, ravnatelj g. Zupan, parlamentarni stenograf g. šenk, profesor Pavlin in g. Zelenik, za namestnike profesor Rakuša iz Maribora in profesor Bolhar iz Celja, a za revizorja profesor Marn in ga. Petkova. padlih z - r- »Kakor da je mrlič v hiši...« Nadzornik Urbančič je imel globok spominski govor, nato pa so udeleženci korporativno odšli k sv. Jožefu, kjer je bila ob 11. darovana za mučenike sveta maša. Vsa slovesnost je bila tiha, pa zato toliko bolj impozantna manifestacija za pravice našega rodu. Javno žrebanje efektne loterije »Poštnega doma" v Ljubljani se je vršilo v soboto popoldne v beli dvorani hotela Uniona ob prisotnosti polne dvorane občinstva. Glavne dobitke so zadele tele srečke: spalnico z opremo in kuhinjo št. 3-536; zapravljivčka s konjem in opremo št. 2.598; šivalni stroj št. 10.700; kolo št. 6.934; kompletno smučarsko opremo št. 4.874; blago za moško obleko s podlogo št. 1.519; jedilni servis št. 10.244; prašiča št. 4SM5; balo najfinejšega šifona št. 4.341; 1.100 kg trboveljskega premoga št. 15.863; kuhinjsko posodo št. 9371 in jedilni pribor za 6 oseb št. 7.183. Ostale izžrebane številke bodo razvidne iz žrebne liste, ki bo v nekaj dneh na vpogled pri vsaki pošti. Na ustno ali pismeno izraženo željo (predvsem igralcev izven dravske banovine) pošlje zadruga žrebno listo interesentu s pošto. Dobitki se bodo izdajali od 15. t. m. dalje vsak delavnik od 10. do 12. v pisarni Grudnovo nabrežje 1 (Prule). Izžrebane srečke, prodane izven Ljubljane, naj se pošljejo Zadrugi »Poštni dom« po pristojni pošti. Dobitki zapadejo v korist »Poštnega doma«, ako ne bodo dvignjeni do 13. februarja prihodnjega leta. Zamenhofov večer V petek zvečer so naši esperantisti proslavili rojstvo dr. Zamenhofa, avtorja mednarodnega jezika esperanta. Prireditev je pripravil Klub esperantistov v Ljubljani v dvorani hotela »Metropol«. Dvorana je bila okrašena s sliko Zamenhofa, v ospredju pa je visela slika Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja, zavita v črnino. Na predlog dr. Svetlja je bila tudi spre- . Večer je otvoril predsednik kluba g. Jo- jeta resolucija, ki se glasi: »Slovensko stenografsko društvo izraža na svojem ustanovnem občnem zboru željo po čim ožjem sodelovanju med vsemi društvi v Jugoslaviji, pa tudi željo po čim večji enotnosti med jugoslovenskimi stenografi. Za svoj najvišji smoter si je stavilo delo za širjenje znanja stenografije in v zvezi s tem želi: 1. Naj se pouk stenografije uvede v vse srednje šole in naj se stenografija smatra za znanstveni predmet in ne za veščino ter naj se ocene vpisujejo v spričevala. 2. Na visokih šolah naj se uvede lektor za stenografijo. 3. Naj se uvede izpitna stenograf-ska komisija v Ljubljani. Ta resolucija bo poslana na pristojna mesta. S tem je bil dnevni red izčrpan. Novi predsednik g. Svetelj se je zahvalil številnim udeležencem, katerih večina se je tudi že vpisala v društvo. Po zborovanju je bil skupen obed pri Mikliču. Lepa prireditev Sočanov Sočani so dopoldne pri Levu na lep, pie-teten način počastili spomin na blagopokojnega Viteškega kralja . V dostojno okrašen« dvorani se je zbrala številna družina naših primorskih rojakov, okrog 250 po številu, in vsa srca so zastala v pritajenem dihu, ko je gdč. Klavorova z iskrenim občutjem deklamirala pretresljivo Širokovo pesem o že Kozlevčar in orisal življenje in delova nje velikega genija dr. Zamenhofa. Ludo-vik Lazar Zamenhof se je rodil 1. 1859. Njegovo življenjsko delo je mednarodni jezik esperanto. Ko se je človeštvo zavzelo za njegov jezik in ga hvaležno sprejelo, je zaklical: »Moja globoka vera v človeštvo me ni varala, dober genij človeštva se je prebudil.« Govornik je orisal tudi življenje velikega moža kot zdravnika za očesne bolezni, kot misleca, kot pisatelja in pesnika in kot rodoljuba. Za ta svoj govor je govornik žel zasluženo priznanje. Mogočen vtisk je napravila esperantska himna, ki letos ni bila igrana, niti je niso peli, bila je pokazana v simbolu s šestimi skioptičnimi slikami. Za vsako sliko je recitiral besedilo himne g. Riko Korene, voditelj esperantskih tečajev. Nastopila je ljubka 10 letna deklica Carmen Rienesche-va, ki je deklamirala prisrčno in pogumno originalno pesem Franja Modrijana »Au-tauen« (»Naprej«), Profesor Franjo Modrijan je za to prireditev prevedel tri slovenske pesmi: »Bolhač«, »Moja kosa je kri-žavna« in »Ukazi« Franca Prešerna. Te tri pesmi je zapel na večeru konservatorist g. Miško Dolničar, ki ga je na klavirju spremljal konservatorist g. Lovše. Pesmi so tako ugajale, da jih je moral ponavljati. Zadnja točka večera je bilo skioptično predavanje g. Kozlevčarja o mednarodnih kongresih. Predavatelj nam je pokazal v Po ločitvi od zgodovinske in nadvse zanimive točke Trnovo so Matičarji nadaljevali svojo pot proti Varni preko Gornje Orahovice, ki je močno in važno železniško križišče na glavni progi Sofija—Plevna in Gornja Orahovica—Varna. Od tu je šla pot naravnost proti vzhodu mimo Asenova, Borisova do postajice Popovo, ki je važno trgovsko središče za izvoz žita in jajc. Naslednje važnejše mesto je Eski Džumaja, kraj novejšega datuma, ustanovljen pod turškim gospodstvom najbrž od Bolgarov, ki so takrat sprejeli Mohamedove nauke in pozidali več lepih mošej. V turških časih so bili letni sejmi v Eski Džumaji znani po vsem Balkanu. Še danes se vršijo v maju, a niso večje važnosti Pot gre dalje mimo Sumena, kamor se Matičarji še povrnejo. Železnica vozi mi mo lepih jezer do tumejske najvzhodnejše točke Vame. Prispeli smo tja ob devetih zvečer. Na lepem prostornem peronu mnogo naroda. Domači pevski zbor »Morski zvuci« je zapel našo himno in pevski pozdrav »Rodno pesem«, na katere so Matičarji odgovorili s »Šumi Marico«. Predstav nik varenske občine je izrekel gostom dobrodošlico in poklonil šopek, predsednik pevskega zbora »Morski zvuci« je poudarjal v svojem pozdravu važno nalogo, ki so jo Matičarji podvzeli s svojo koncertno turnejo, da s tem pospešijo kulturno zbližanje med Bolgari in Jugosloveni. Matičarji so sedaj prvič zvezali svoj Triglav, naj bolj severno-zapadno točko prostrane Jugoslavije, z najbolj vzhodno bolgarsko točko Varno na Črnem morju. Izrekel je zahvalo pogumnim kulturnim pionirjem. Spet so bili izročeni predsedniku Matičnega zbora in komponistu Adamiču lepi šopki. Še en krasen šopek je izročil dirigentu Poliču direktor tukajšnje radio-postaje, poudarjajoč, da gre slava pevskega zbora Glasbene Matice tako daleč po svetu, kolikor sega tudi radio. Nato so se Matičarji razšli na skupno večerjo in v svoja prenočišča, da se po dovolj utrudljivi poti dobro spočijejo za nastop. S svojim prihodom ln nastopom v Varni so Matičarji prvikrat reprezentativno dejansko zadrgnili dolgo zvezo med Triglavom v slovenskem, najbolj severno-zapadnejšem delu Jugoslavije, in med Varno ob Črnem morju, najbolj vzhodno točko bolgarskega carstva. To, kar se je na vseh točkah, kjer se je pojavil pevski zboi Glasbene Matice, naglašalo v ofici-elnih in zasebnih govorih, zbližanje med Jugoslovenskim in bolgarskim narodom tn nekaka duhovna vez med njenimi kulturami, je simbolno in dejansko izpolnila Glasbena Matica s tem, da je ob najtoplejših čustvih prebivalstva dospela v Varno, bila toplo sprejeta in nastopila v Narodnem gledališču na sijajnem, pomembnem koncertu. Matičarji so si 28. novembra vee dan ogledovali lepo mesto Varno in pohiteli seveda najprej v pristanišče na obalo Črnega morja. Dan je bil krasen, soln-čen, lahna sapica je pihljala z morja. Varna je snažno, v svojem novem delu lepo urejeno mesto s približno 70.000 prebivalci, je torej za Sofijo in Plovdivom tretje največje bolgarsko mesto. Od glavnega trga, na katerem sta palača občinske uprave in Narodno gledališče, vodijo radialno na vse strani lepe, široke, tlakovane ceste. Znamenita Je velika, arhitektonsko zelo zanimiva katedrala. V pristanišču je baš lzkrcavalo več tovornih ladij. Pristanišče je z dolgimi valolomi od obeh strani dobro zaščiteno pred napadi večkrat zelo razburkanega morja, ki je zahtevalo že mnogo, mnogo žrtev in se vprav zato imenuje »črno« morje. Ob pristanišče pa se naslanja obsežno kopališče, več nego kilometer dolga peščina, posuta na kopnem in daleč notri v morje s tankim sviščem. Na tej plati 6e razvija ob poletnih mesecih obsežno kopališko življenje. Na tisoče in tisoče tujcev prihaja iz vseh krajev v to krasno kopališče, posebno mnogo med njimi je Poljakov in Cehoslovakov. Zaradi obsežnega tujskega prometa, ki daje mestu dober zaslužek, je tudi mesto s svojimi napravami urejeno zelo udobno, v zapadnem slogu. Popoldne je velik del pevcev in pevk napravil izlet do kraljeve poletne rezidence v Evksinograd in do samostana Konstantinov, z avtobusi so se peljali vseskoz ob morski obali in občudovali krasna morska kopališča, ki leže ob tej obali s svojimi razkošnimi plažami, ter število zdravilišč, ki so tu postavljena, kjer se posebno na pljučih bolni ljudje lahko zdravijo na solncu in čistem morskem zraku. Krasen je park okoli kraljevega dvorca Evksinograda, v katerem je baš ta čas bivala carjeva družina. Višek bivanja v Varni je pa bil seveda večerni koncert v novem mestnem gledališču, ki je krasno poslopje, opremljeno t vsemi modernimi tehničnimi napravami, z Izredno prostranimi in obrežnim' oderskiml prostori ln velikim zakulisjem. z lepo, skoro okroglo dvorano, obdano krog in krog z ložami, b prostornim balkonom in veliko galerijo. Ves ta prostor je bil nabito poln najodličnejšega občinstva, iz vseh krogov, mnogo oficirjev, svečeništva, skoro vse javne oblasti, tudi več funkcionarjev dvora v Evksinogra-du, nadalje vsi tukajšnji glasbeniki, člani pevskega društva »Morski zvuci«, itd. V tem udobnem in fino akustičnem prostoru so Dili Matičarji poseono slavnostno razpoloženi. Peli so precizno, natanko, dinamično najbolj eksaktno in občuteno kakor v najboljših hipih. Občinstvo je tudi h aležno izkazalo svoje odobravanje ln priznanje z burnim pioskanjem. Posebnega aplavza so bili kakor na vseh koncertih deležni tudi solisti, ga. štrukelj-Ver-b čeva, gdčna Poldka Zupanova in g. Tone Petrovčič, ki so posebno v Varni blesteli z izredno čist'm in zvočnim glasom in finim predvajanjem. V premoru so se pokionspe-cialitete«, ki za povprečnega specialista nimajo vrednosti. Za preučevanje so take »drobtinicer dokumentarnega pomena ter se za nje često plačujejo znatne vsote, med tem ko pomenijo za navadno specialno zbirko le pretiranost in nepotrebno trošenje gotovine. Da obvaruje naše zbiratelje takih pretiranosti, je Jugoslovenska filate-Iistična zveza osnovala več specialnih odborov, sestavljenih iz vrst naših najboljših raziskovalcev specialistov; leti dajejo navodila in preglede glede vseh naših specialnih področij. S. V. * Miklavžev večer je slavilo Slovenska filatelistično društvo v Ljubljani 5. t. m. Nav- zočni so bili številni društveni Člani s soprogami. Po skupni večerji je društveni tajnik g. Veselic zanimivo predaval o Fer-raiijevi zbirki. Sledila je društvena tombola, ki je znatno okrepila društveni sklad za prireditev filatelističnega kongresa v letu 1936. Po tomboli se je razvila živahna zabava, ki je trajala do polnoči. Glede na sijajno uspel večer se je z občim odobravanjem sklenilo, da se 22. t m. priredi božičniea, za katero se obeta še lepši spored. Amerika je še vedno srečna dežela Newyorška Trust Company ob: a vire ▼ Indeksu statistiko, ki kaže, da ima dane? 47% vseh ameriških družin svoie hiše. Štiri družine od petih imajo lasten avto in vs« družine z izjemo male odstotnosti denar v banki ali v hranilnici. Slava regrata Ponižni regrat uživajo pri n»$ bol? preprosti sloji. Tndi na Francoskem in v Galiji ga radi imajo. Mnogi ljudje in »nogi narodi ga pa prezirajo in ga ne marajo za hrano. Kako zelo so v zmoti, spričuj« ta-*e ugotovitev. Univerza v Buffala je dala re-tos natančno preiskati to rastlino in znanstvena preiskava je dognala, da ima regrat prav posebna svojstva, ki ga povzdigujejo visoko nad drugo zelenjavo. Rastlina nikakor ne zaostaja glede vitaminov, fosforja in kalcija, za drugo odlično >n prpljuMjeoo zelenjavo, kakor špinečo, glavnato in drago solato, mangoldom, nego jih celo žejo prekaša, ker ima vse v&č 'beljakovine, maščobe. ogljikovih hidratov in železa v sebi Na kratko povedano, regratova solata s svojim svežim, grenkobnim okusom, je glede hranilne vrednosti visoko nad toliko hvaljeno špinačo i« drugo zelenjavo in zasluži zaradi tega častno mesto na vsakem jedilnem listu. CUVAJMO JUGOSLAVIJO HanptmaniK Plašč Y lofti na nasprotni strani Js sedela lepa, elegantna Nineta plemenita Hell-gardova in si ni upala niti enkrat pome-Sikniti njemu, zakaj poleg njega je kakor na prestola sedela njegova mati s svojo skominasto Elizabetno pričesko in dru-tinskim diademosn z briljanti, saiiri in črnimi biseri na Se zmerom rjastordečka-«tih laseh. Kako usodno! Seveda bo moral po koncu opere svojo staro damo spremiti in tako ne bo mogel so pirati * ljubko Nineto. O tej nesreč! jo *>o moral vsaj oTrrestlti, da ga ne bo čakala zaman. Med odmorom ne je za trenutek oprostil pri materi, smuknil is lože, napisal nekaj vrst na po-setnico in pohitel h garderobi na Aršgii strani gledališča. Ah, saj tu visi njen plašč, bennelta tn Afookorepka. Stisnil je pisemce z novcem sa pet mark uslužni čuvarici v roko. »Vtaknite to v- desni rokav tegale plašča ... ne, ne tegale . . . nego onega, ki visi poleg ... Ta je pTavi . . . Pazite, da pisanje ne pade iz njega ...« Saj Nineta je poznala ta način sporazumevanja. • Akordi velikega finala so se ratigublli. Vse je pleskalo. Gledališki služabniki so stekli po hodnikih in odprli vse duri. Galantni baron Nordstet+en je bil izmed prvih pri garderobi in si je pustil dati plašč svoje žene — hermelin s široko-repko. Očarljiva plavolaska se je hvaležno nasmehnila svojemu možu in potisnila roki v rokava. Njena mala desnica je mčutfl* na svoji poti neki neenan prad- met, ki bi ga bila prav rada skrila. A bik) je prepozno. Ljubosumni baroc Je W1 ie zapazil izdajalsko kartico in si Jo je a naglim prijemom prilastil. Srci obeh »ta kakor otrpnili. Baronica je zardela, baron pa obledel. Z nadčloveškim napo. rom je pokazal konveticionalno prijazen obrais, ko je prav v tistem trenutku pl-kanrtna Nineta plemenita Hellgardova pozdravila zakonski par. »■Moj plašč, prosim,« je zaklicala gar-deroberki in ga dobila: hermelin ■ širo-korepko. • Vofinja Nordstettenovih do doma Je bila mučna. Baronica je sicer notranjo rao. svetljavo ugasnila takoj, ko je stopila v avto, toda soprog je usodno Inč spet vzpostavil. Gledal je svojo ženo ostro, da Je čutila, kakor bi jo njegovi pogledi preba-dali. Potem je vzel posetnico mladega grofa Wirre«bacha iz žepa. Srce ji je začelo močno biti, njene preplašene oči so izkušale doseči pisanje, a skrajno razburjeni soprog je to preprečil. Pisava je kar plesala pred njegovimi očmi. Z naporom je prebral: »Najdražja! Sinovske dolžnosti mi onemogočajo; da bi užival srečo v družbi s teboj!« Spričo tega dokaza za nežen odgovor Je bil baron čisto potrt. Ni imel niti moči, da bi nahrulil lepo grešnico. »Pozneje . . . pozneje . . „« Je mrmral. Po neprespani noči. ki Jo je prebil v svoji delovni sobi, je sklenil, da bo najprej obračunal z grofom, če bo odločila božja sodba zanj, se bo še zmerom ntegnll po-razgovorlti • svojo ženo do konca. Ako Pa se odloči proti njemu ... no, potem naj se sama zagovarja pred svojo vestjo. Baronica tudi ni mogla zaspati v svoji postelji. Kaj naj le to pomeni? Kaj je padlo njenemu prijatelja Heilgardu na nm? Kaj je hotel od nje? Saj je vendar odpotoval! Kaj se je le zato tako hitro vrnil, da je potisnil izdajalski listek r njen plašč? • Naslednji dan je bil težek tn soparen. po hi groženj z nevihtami, ki se pa niso sprožile. Zjutraj drugega dne je stisnila strežnica mladi ženi skrivaj v roko pisemce. Kaj Je to . . .? Zavrtelo »e Ji je t glavi. »Draga prijateljica! Jaz sem užaljen! Tega bi ti nikdar ne prisodil! če bi te ne imel za čisto dostojno ženo, bt tvojega dobrega moža, ki te blazno ljubi, nikdar ne nalagal! Midva sva končala! Viktor.« Kaj, aH je Hellgard izgubil pamet? Najprej ji je vtihotapil v plašč pisemce in Jo kompromitiral pred njenim možem na naj-neumnejši način, zdaj pa se je spravil na očitke . . . Kaj hočeš? Kakšen namen naj ima ta komedija? • Tudi mladi grof Wirrent>ach Je bil zelo nemiren. Nineta se ni prav nič več oglasila. Poslani listek ji torej ni zadoščal v opravičilo. Muhasta mlada žena pač nI trpela drugih oboževank poleg sebe, tudi tedaj ne, če je bila oboževanka mati, do katere nač mora Imeti sin nekaj obzirnosti in dolžnosti. MoJ Bog, saj je tako očarljiva, da ji moraš odrvnstiti tndi to neumno muhavost. Toda zdaj je njen mož spet v Berlinu in mladi grof ne more izsiliti razgovora z njo. Tedaj mu je prinesel njeeov služabnik ncsetnico: Viktor plemeniti Hellgard. Sto vragov! Ninetln mož! Grof Wirrenbach Je bil za trenutek kakor omamljen, šele počasi ga Je minilo presenečenje. Seveda . . . tako je bilo: Hellgard je bil našel tisto pisemce, potem pa te ostala pisma . . . ln zdaj Je prišel na obračun. »Prosim . . .« Grof je pričakoval, da bo skočil tiger v sobo, toda pri vratih se Je pokazalo jag-nje: gospod Hellgard, resen ln umerjen sicer, toda ves uslužen. »Moj prijatelj, gospod baron Nordstet-ten mi Je naročil, gospod grof, da vam izročim njegov poziv na pištole,« je rekel Hellgard. Wirrenbach Je pokazal neverjetno neumen obraz ln šel nekajkrat po sapo. »Vi se motite . . .,« Je potem Jecljal. Hellgard se je zanlčljivo smehljal. Ta strahopetec! si Je mislil, a rekel je: »Tako je, kakor sem dejal . . .« »Toda jaz ne vem ničesar o kakšnih diferencah i gospodom baronom . . „« se Je branil grof. Hellgard Je potegnil kartico 1« svoje denarnice ln mu Jo pomolil pod nos. »To dokazilo je tičalo v plašču gospe baronice Nordstettenove . . .« »Da ... ali tjakaj vsekakor nI bik) namenjeno,« se Je branil grof. »To Je tndi Nordstettenovo mišljenje,« je dejal Hellgard ne brez humorja, »zato je poslal mene . . .« Grof nikakor nima strahu pred pištolo. Toda, za vraga, ne bilo bi mu všeč. če bi •e dal preluknjati od krogle nekoga, ki pri vsej reči ni čisto nič prizadet. Zraven tega pa tudi nimam povoda ln ne pravice, da bi Nlnetinemu možu povedal rea. nioo. »še zmerom čakam . . .« je rekel Hellgard. Wirrenbach se je majal. »Prosim, sporočite gospodu Nordstette-nu, da gre za neprijetno pomoto . . . osebno bom barona obrazložil dejanski polo-tej Dve uri pozneje je stopil Nordstettea v budoar svoje žene. žena se Je delala, kakor bi ga ne videla, a nehote je zadrževala sapo. Aha, zdaj sledi veliki pri-zor . . , Vstopil se Je pred njo to čutila Je, kako Je njegov pogled dolgo časa počival na njej. Potem Je rekel: »Bussy, ti vaš, kako brezmejno te ljubim AJi mi boš povedala resnico? Grof Wirrenbach trdi, da gre ia neljubo pomoto . . . Kartica da ni bila na. men jen a tebi . . .« žena se je vzravnala. »Kdo trdi to?« »Grof Wirrenbach . . j* Bussy se je zasmejala. Kričala je od sa-dovoljnosti. Debele solze eo ji tekle no licih. »Ali ml ne boš dala pojasnila? jo je opomnil mož. Naposled se je toliko i zdivjala, da je lahko govorila. »Kakšen plašč sem imela v operi?« ja poredno vprašala. »Hermelin s širokorepko . . .« »A kakšen plašč Je imela gospa HeQ. gardova?« »Hermelin s širokorepdco . . m. »No?« »Ti misliS, da . . .?« »Seveda! Wirrenbach je ljubimce Nin«, te Hellgardove ... To je vendar javna tajnost!« »čudno . . .,« Je rekel baron * vzdihom olajšanja, »Hellgard menda ne ve ničesar o tem . . .« »čudno se ti vidi to? Za taka reči rado zmerom le drngi, neprizadeti!« »■Ubožec . . „« Je menil baron In naftno objel svojo očarljivo plavolaso 2eno. In spet je bilo pet zadovoljnih ljudi več aa tam sveta, polnem nepopolnosti. PIVI NASTOP DRŽAVNE REPREZENTANCE V LJUBLJANI Veliko zanimanje in rekorden obisk — Ljubljansko moštvo je nudilo močan odpor in zgubilo bitko šele v drugem polčasu Državni dres je razgibal vso športno Ljubljano. Že od najbolj nervozno pričakovane prvenstvene tekme ni bilo tolikega poseta, ni bilo tolikega zanimanja prav v najširših plasteh športnega občinstva, one-aa, ki prihaja na igrišča samo ob velikih praznikih. Tako se je med prvo in drugo popoldansko uro vlekel nepretrgan tok občinstva na Stadion in že pred pričetkora glavne tekme napolnil prostore za gledal-sts 'o. Zlasti je bil impozanten pogled na južno stran igrišča, ki je bila v svoji amfi-teatralni razvrstitvi prostorov polno zasedena. Med publiko je vladalo najboljše razpoloženje. Saj ni šlo za točke, bila pa je na sporedu kljub temu velika tekma, ki je neodoljivo privlačevala. Vsepovsod je bilo slišati ugibanja, koliko jih bodo dali našim? Kako se bodo naši držali? O pozitivnem uspehu domačega moštva seveda ni moglo biti govora, saj so imeli naši fantje za pro-tivnika izbrano državno četo, ki je na potu v velike mednarodne borbe; res bi bilo malo prečudno, če bi se bili mogli naši proti njim uveljaviti. Predtekma 3 : 1 (1 : 1) za črno-bele. V skrajšanem času dvakrat 30 minut je v predtekmi nastopil drobiž pod vodstvom sodnika g. Galiča. Bodoči kanoni »e niso mnogo ozirali na neobičajno številen avditorij in kar zares odigrali svojo partijo. Ne-glede na to pa je glavna pozornost veljala prihodnjim akterjem in pred garderobo se je zbrala zlasti vsa naraščajniška »publika«, tisti, ki poznajo že vnaprej vsakega reprezentativca, čeprav ga še niso videli. Vsi so jim bili znani, in ko so zapuščali garderobo, so jih po svoje iskreno pozdravili, pojasnjujoč drug drugemu: evo ga. Moža, vidiš Culiča itd. 3000 ljudi burno pozdravi reprezentativce, ko se razvrstijo pred vzhodnim golom. Radevolje strežejo želji »Jutrovega« fotografa, ki jih vzame na ploščo, medtem pa zopet buren aplavz in naši fantje — v belo-zelenem dresu — nastopijo. Državna reprezentanca: reprezentanca LNP 3:0 (0:0) Državna: Glaser (RSK)—Ivkovič (Bask), Matošič (Hajduk) — Jazbec (Concordia), Gayer (Hašk), I.echner (Slavija O.)—Glišovič (BSK), Živkovič (Gradjanski), Marja-novič (BSK), Vujadinovič (BSK), Žečevič (Jugoslavija). Ljubljanska: Starec—Svetic, Bertoncelj— Zcmljak, Slamič, Boncelj—Ice, Slapar, Pi- • Bertoncelj II., Zemljič. Obe moštvi sta torej nastopili točno v napovedanih postavah. V teh sta igrali ves prvi polčas. Državna reprezentanca je bila v drugem delu igre spremenjena, vstopile so vse štiri rezerve, in sicer je Glaserja na-domestoval Culič (Hajduk), Matošiča Lukič (Jugoslavija), na Jazbečevo mesto je prišel Petrovič (Jugoslavija), a v napadu je Živ-koviča nadomestil Petrak iz Haška. Skoro bi bila bolj potrebna kaka spre- tik pred polčasom bije Zemljič s kota obupno, potem polčas brez dogodka, 0 : 0. Repriza V drugem delu igre so reprezentativci nastopili v že omenjeni spremenjeni postavi. Pritisnejo takoj in že se jim smehljajo lepe prilike, tako je v 4. min. Boncelj sam pred lastnim golom in komaj še reši. V 7. min. je Starec zopet v stiskah, komaj še odbije v kot; strelja ga Glišovič, potem gre žoga spet v polje, ali pritisk reprezen-tativcev ne poneha. V 9. min. pošlje Gayer Mošo na čistem naprej in ta plasira neubranljivo mimo Starca. 1 : fi za državni dres. Takoj so reprezentativci zopet v napadu, v 10. min. mora Starec zopet posredovati, prvič uspešno, nato opali Vujadinovič bombo in tokrat je Starec slabše sreče: žogo rvwi w ui uua UU1J op.v .----- ------- J -----------—--------o memba v domačem moštvu, pa je tudi za I »>cer ujame, pa mu zdrsne v mrežo; stvar drugi del igre nastopilo v nespremenjeni Eostavi; šele tekom polčasa je podsavezni apetan deloma pregrupiral napad, Janežiča je postavil v desno zvezo, Slaparja na levo, Bertonclja v sredino in Pikič je izstopiL Kako so igrali Uvodne formalnosti sta s sodnikom g. ~>chnellerjem opravila kapetana Zemljak in ivkovič. Takoj nato otvori igro Ljubljana, toda že v prvih potezah pridejo reprezentativci pred ljubljanski gol in Živkovič odda slaboten strel Starcu. Domači igrajo oči-vidno z velikim respektom, tako se igra giblje bolj pred njihovim golom. V 4. min. bije Žečevič prvi kot, žoga ne more iz kazenskega prostora, naposled pošlje Glišovič preko. Ljubljančani se malo priberejo, v 6. in 7. min. poskusijo par skromnih napadov, vedar imajo reprezentativci iniciativo. Ti prehajajo vedno znova ležerno v napade in domača obramba je stalno zaposlena. Že se kažejo obrisi prave situacije: domača obramba dela resno, sigurno. Sabla je kar od začetka posegel v stvar brez onega re-spekta in videti je, da mu igra prija. Dobro nm sekundira Bertoncelj, in tako prihaja nasproten napad, ki stalno pritiska in ki ga halfi venomer potiskajo naprej, le redko do strela. V 10. min. pošlje Žečevič lep strel s kota pred gol in Moša prestriže z glavo, toda žoga gre čez. Nato je reprezentativni napad dve minuti pred ljubljanskim "dom, kombinacije gredo od enega krila do drugega, ali domača obramba ne da priložnosti za strel. Kljub premoči re-prezentativcev je igra precej odprta, domač napad prihaja ponovno v nasprotno polovico, toda borba z nasprotno obrambo je težka. Vsi se skušajo čimprej osvoboditi žoge — in s tem menda odgovornosti — odiod pomanjkljivo in netočno podajanje, tako da napad nikoli ne uspe za daljši čas pritegniti situacijo nase. V 15. min. opali Pikič iz precejšnje razdalje oster strel, ki ga Glaser mojstrski ulovi, odslej se tudi domačemu napadu posreči izvesti kako energičnejšo potezo in strelja iz vseh pozicij na gol. Sedaj so se domači že otresli početne »cagavosti«, upajo si malo zaigrati in njihove uspešne kombinacije in »drib-lingia sprožijo aplavze priznanja. Igra je povsem odprta, napadi se naglo menjavajo, reprezentativci so pri tem bolj suvereni v kombinacijah in v obvladanju žoge, servi-rajo lepe tehnične finese, domači so malo manj samozavestni, pa tudi uspevajo z naglimi prenosi: desna stran napada je boljša od leve, večkrat prenaša situacijo v nasprotno polovico, ali na sredi napada je velika luknja. V 17. in 19. min. sta pred domačim golom dve opasni situaciji, toda Starec je tokrat na mestu in reši obe. V 23. min. privede lepa in nagla kombinacija med Slamičem in levo stranjo napada do nekih nad, toda Pepčkov oster strel gre čez; takoj zatem je Pepček zopet na strelu, tokrat opali ostro, no, Glaser ni zastonj najboljši vratar v državi: težko žogo sigurno drži. V 26. min. se Svetic odkriža Moše s foulom, prost strel bije Živkovič točno in ostro, toda Starec odbije, domači preidejo nato v napad in Zemljič strelja prvi kot, ki ustvari nevaren položaj nred reprezentativnim golom, Ice lepo poda Pepčku in njegova bornba se odbije v out. Nato ima zopet reprezentativni napad iniciativo, lepo in z lahkoto prehajajo preko srednje vrste, pred golom pa je mehak. Doslej zelo živahni tempo igre malo popusti, v 34. min. kaznuje sodnik Ivkovičev foul na Pikiču, med izvajanjem prostega strela pa je Slapar v ofsi-du, nato Slamičeva roka in Živkovič pošlje bombo v prečko, te Starec najbrže ne bi bil držal. V 39. min. kombinira reprezentativni napad kar tako pred Starcem, na pet metrov še ni prilike za prost strel, končno Starec v padu sigurno resi. Se par napadov. ni bila neubranljiva, vendar državni dres vod! z 2 : 01 Domač napad, ki je v prvem polčasu vsaj mnogo streljal, je sedaj tudi ob to svojo aktivnost, nasprotno je v reprezentativni napad Petrak vnesel precej svežosti, in je vidno aktivnejši, nevarnejši. Vendar se v 14. min. povzpne tudi domač napad do krasne akcije, za trenotek se vsidra pred Culiča, kombinacije prehajajo od krila do krila, ali nikogar ni v sredini, da bi tvegal strel in lepa šansa gre mimo. V 17. min. vstopi Janežič in izvrši se pregrupacija domačega napada. Pri tem pridobi predvsem leva stran na aktivnosti, neumorni Slapar boljše izkorišča svoje krilo kot ga je prej Pepček. V 22. min. izpelje Zemlijč zelo lep napad, njegov center gre do Janežiča, ki bije volley preko, dasi je imel časa in prostora za stoping. Še ena prilika je šla mimo! Nato so zopet reprezentativci v napadu, toda igra je odprta, hitra, lepa. V 26. min. je Svetic v stiski, pomaga si s kotom, ki ga potem strelja Žečevič; Bertoncelj čisti, igra se zopet po sredi, nato v 29. min. Zemljič zopet zelo lepo pride naprej, sledi zelo nevarna in lepa kombinacija v kazenskem prostoru, naposled je Ice na strelu in njegova bomba se odbije od prečke, skoro bi bil prišel Ice do redke slave! Se je domač aktiven, v 31. min. zaokrene Culič nevaren Pepčkov strel v kot, ki ga Ice lepo bije. V 32. min. hoče Slamič podati Slaparju, tega pa prehiti v startu Ivkovič, igra se naglo prenese, nevarni Moša je na mah sam pred golom in plasira ostro pod Starca, ki se za utrinek prepozno vrže, 3 : 0 za državni dres! Domači so utrujeni. Celi deli moštva so občutno popustili, predvsem se je z neprestanim tekanjem upehal Slamič in to se mnogo pozna v moštvu. Tudi reprezentativci se ne naprezajo več tako močno, postavili so rezultat in za več jim menda ne gre. Napetost v igri močno popusti. Proti koncu se domač napad še parkrat zelo potrudi, v 38. min. uprizori uspešno napadalno akcijo s posrečenimi kombinacijami, toda pred Buli-čem je tolikšna gnječa, da žoga ne more noter, tik pred poslednjim žvižgom privede lepa kombinacija med Boncljem, Slaparjem in Janežičem tega v stoodstotno pozicijo, pa se Culič tvegano vrie pod noge in žoga gre preko. Reprezentativci so dati pričakovano nadmočno igro. Bili so tehnično res močnejši, boljši v startu, v postavljanju, v pokrivanju, sploh so jim bili vsi elementi nogometne igre bolj v malem prstu ko našim. V ljubljanski enajstorici so trčili na rezolutnega nasprotnika, ki jih je prisilil, da so morali dati mnogo iz sebe, če so hoteli odnesti pozitiven rezultat. V toliko je nastop reprezentativcev kot trening popolnoma uspel. Ce premotrimo poedine dele moštva in če primerno ocenimo vseh 15 igralcev, ki so nastopili, ne moremo ugotoviti enakomerne uglajenosti. So v moštvu vrzeli. Tako v spojkah v napadu. Niti Vujadinovič niti Živkovič nista bili v primeri z Mošo in z obemi krili enakovredna partnerja. Od vseh treh spojk je bil še najbolj pozitiven Petrak, ki je igral samo v drugem polčasu. Odprto je tudi vprašanje desnega krilca. To mesto drži običajno Arsenjevič; niti Jazbec niti Petrovič ga nista mogla dobro nadomestiti. Obramba je trdna v obeh postavah. Glaser se je pokazal velikega vratarja. Culič je imel malo manj prilike za to, pa kar je imel dela, ga je dobro opravil. Kot branilski par je bolj ugajal Ivkovič— Matošič; to sta stara preskušena igralca s sigurnim startom, z jakim odbojnim strelom; tudi se je Matošič bolj razumeval s srednjo vrsto in je bil tako kontakt med tema formacijama popolnejši. Poleg napada je predvsem srednja vrsta ranljiva točka. Polnovrednega igralca se je pokazal Lechner; bil je med najboljšimi, če ne najboljši v polju. Gaver se je prav razmahnil šele v drugem delu igre. O desnih krilcih je bilo že povedano, da sta bila najšibkejša v vrsti. V napadu ulivata polno zaupanje obe krili. Moša je skoro bolj realizator kot vodja, njemu prija bolj pozicijska igra, vprašanje je, kako bi rešil svojo nalogo, če bi moral bolj sam za druge delati, kot da drugi njemu pripravljajo situacije. V zvezah ni našel prave opore, ali se je tudi v tej okolici pokazal odličnega taktika in predvsem ostrega strelca. Upajmo, da je reprezentativcem ljubljanski nastop prijal in da so našli v njem dober trening. Vso srečo na pot! Belo-zeleni naši fantje so dali, odkrito povedano, nepričakovano dobro igro. Povdariti je treba, da so vsi nastopili utrujeni od vče-najšnjih tekem proti spočitemu nasprotniku, da so se morali boriti proti izbranemu državnemu moštvu in da so šli v borbo pravzaprav brez upa zmage Dali so v celoti zelo dobro igro, igrali so vsi izredno požrtvovalno, in če so odnesli rezultat 0:3, ki ni za njih poniževalen, se lahko obenem tešijo, da so nasprotnika prisilili do težke in žilave igre, če je hotel odnesti ta rezultat. Obenem so podali dokaz, da je tudi ljubljanski nogomet na primerni višini, vsaj če se zberejo v eno moštvo njegovi najboljši reprezentanti. To velja seveda za celoto V poedino-stih pa je bilo nekaj nepričakovano slabih točk. Tako je bil Pikič v napadu izrazito nerazpoložen, še senca ne onega Pikiča, ki je še pred dnevi prihajal v poštev kot edini vodja napada. Ponovil je svojo včerajšnjo igro. Precej pod običajno formo je igral tudi Pepček, enako v zvezi kot sredini. Zemljič se je poboljšal v drugem polčasu, dotlej pa ni bilo videti kaj posebnega od njega; opravičuje se z zvi njeno roko, toda koga naj bi bil sicer podsavezni kapetan postavil na levo krilo? Brez prigovora je igral Slapar, inteligentno, požrtvovalno in nesebično. Nemara prihaja v svojo nekdanjo formo. Priden je bil Ice na desnem krilu, dal je svojo običajno igro, le premalo so ga za poslili. Janežič je v slabih 30 minutah igre imel malo priložnosti, da bi pokazal svoje znanje, dveh redko lepih prilik ni izkoristil; zlasti druga, tik pred koncem, je bila izredno zrela. Srednja vrsta je dala predvsem defenzivno igro. Slamič je bil dober in zelo požrtvovalen, dokle; je mo- fel; zadnje četrt ure pa ni več preneseL 'udi stranska krilca sta dala, kar sta pač mogla; Boncelj je zelo uspešno držal Gli-šoviča. Vpoštevajoč moč in sposobnosti kril, ki sta ju imela držati, se ni moglo zahtevati več od njiju. Brezhibno in z redko uspešnostjo pa sta igrala branilca. Takega branilskega para že zlepa ni bilo videti v slovenskem moštvu, le žal, da se Starcu ni posrečilo držati, kar bi bil mogel držati; sicer ne bi bilo tej obrambi prav nič oporekati in rezultat bi bil glasil kvečjemu 2:0 za nasprotnika. Kljub temu pa je bilo gledalstvo izredno zadovoljno z igro domačih — le en sam gol, če bi bil padel, bi bil utegnil po možnosti še stopnjevati dobro razpoloženje. Pa ga ni bilo! Sodil je g. Schneller prav dobro. Ostale nogometne tekme Ljubljana: v soboto: Ilirija B : Hermes B 4:1 (2:1). Celje: Rapid (Maribor) : Atletiki 2:1 (0:1). Varaždin: Slavija : Hašk 3:2 (1:1). Solun: BSK : Pauk 2:1 (1:0). Dunaj: nogometni turnir v soboto in nedeljo: Admira : NVacker 4:3 (2:1), Rapid : Hakoah 3:1 (1:0), Sportklub : FAC 62 (3:1), Wacker : Hakoah 3:1 (0:1), Admira Rapid 7:5 (3:20. Milan: Italija : Madžarska 4:2 (2:2). Praga: Cechie Karlin : Bohemiana 4:0 (1:0), Sparta : Teplitzer FC 2:0 (1K>), Žd-denice : Kolin 1:0 (0:0), Kladno : Flzen 2:0 (2:0). Firence: Fiorentina : Vienna 2:1. Gradec: WAC : Grazer Sportklub 4:0. Tre\'i$o: Budai : FC Treviso 4:3. Caen: Bocskav : francoski team 3:1. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri je ob 18.15 v klubski sobi kavarne »Evropa« plenarni članski sestanek, katerega se morajo udeležiti vse članice. Klubov redni občni zbor je v sredo 12. t. m. ob 20. v dvorani OUZD. Drevi ob 18.30 je v telovadnici na Grabnu redni gimnastični trening. Udeležba za vse strogo obvezna. — Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 19.30 redna seja sekcijske-ga načelstva v kavarni »Evropa«. Sekcijsko vodstvo opozarja vse atlete na gimnastične treninge, ki se vršijo vsak torek in petek ob 19. v telovadnici šole na Grabnu. Table tenis turnir v Celju. V soboto in v nedeljo je bil v Celju tableteniški turnir za prvenstvo Celja za L 1934/35 in za prehodni pokal SK Jugoslavije v Celju. Sodil lovali so sami Celjani in sicer 8 članov Jugoslavije ter 4 igralci izven konkurence. Naslov prvaka Celja in prehodni pokal, ki ga je doslej branil Ilirijan žiža iz Ljubljane, si je priboril član SK Jugoslavije. Rezultati so bili naslednji: Sing/e; 1. Josip Coh (Jugoslavija) 3 točke; 2. Franc Regner (J) 2 točki; 3. Niko Latinovič (J) 1 točka; 4. Anton Žagar (I) 0 točk. — Double: 1. Regner—Latinovič (J) 2 točki; 2. Grilec— Jelen (izven) 2 točki. Ker sta para dosegla enako število točk, sta igrala še eno partijo, v kateri je par Regner—Latinovič zmagal v razmerju 3:0 in s tem zasedel prvo mesto. Prvenstvo LNP se nagiba h koncu Železničar je na domačih tleh z zmago proti Hermesu potisnil Ilirijo na tretje mesto Včeraj je imel samo Maribor borbo za točke. Svojo zadnjo tekmo v jesenski sezoni je odigral Železničar, ki sicer ni napravil najboljšega vtisa, vendar pa je z zmago nad ljubljanskim Hermesom spravil na varno dve važni točki, ki sta mu pripomogli do tega, da je za enkrat prehitel Ilirijo ter se plasiral na drugo mesto. Pa to bo trajalo najbrže samo do prihodnje tekme Ilirije. Hermes se krepko drži na zadnjem mestu. Tablica je sedaj tale : CSK 7 4 3 0 21:8 11 Železničar n i 4 1 2 20:17 9 Ilirija 5 3 1 1 15:7 7 Maribor 6 3 I 2 10:11 7 Rapid 6 3 0 3 15:10 6 Celje 7 2 1 4 11:14 5 Svoboda 6 1 1 4 11:28 3 I lermes 6 1 0 5 11:19 2 Železničar • • Hermes 6:3 (2:0) Maribor, 9. decembra. Predzadnja prvenstvena nedelja nam je prinesla srečanje med Hermesom in železničarji. Tekma se je odigrala ob prav lepem vremenu pred 600 gledalci na igrišču Železničarja v Mariboru, železničar je na lastnih tleh odvzel ljubljanskim tovarišem dve točki in se je s tem spet povzpel vsaj do druge nedelje na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Kakor je sicer za Hermesa izpadla današ-na nedelja negativno, se vendar lahko tolaži, da je dal v Mariboru prav ugajajočo igro. železničar: Svajghofer - Frangeš, Antoli-čič-Glavič, Frangeš n, Skof-Vlado, Ronjak, Pezdiček, Pavlin, Viko. Hermes: Burja-Košmerlj, Klančnik-Sočan, Košenina, Kretič-Peteta, Brodnik, Mokorel, Ferjan, Kariž. Kljub visokemu rezultatu Železničar danes ni ugajal. Moštvo smo videli igrati že bolje. To velja zlasti za napad, ki ne more ali ne zna predvajati efektnejše igre. Trio je mnogo premehak in prepočasen, da bi znal i-rabiti izredne situacije. V napadu je pravzaprav vsaj kolikor toliko dobro igrala samo leva stran in tudi tu so uspevale samo akcije po levem krilu. Ostali del napada je bil že v polju prav šibek, pred golom pa sploh ni tvoril resne nevarnosti. Krilci so bili povprečni, priden je bil Frangeš IL, vsaj kar se tiče razdiralnega dela. Koristno je igral le Glavič in sicer v obeh smereh. Branilca sta bila danes zelo nesigurna, odličen pa je bil vratar švajghofer, ki je med drugim ubranil tudi dve enajstmetrovki. Hermes ni zaslužil tako visokega poraza, vsaj po poteku igre sodeč ne. če bi moštvo imelo v napadu samo enega eksekutorja, ki bi bil prodoren v zaključni fazi, bi bil rezultat povsem drugačen. Hermesov napad je pokazal nekaj lepih kombinatornih potez, vendar to ni borbeno moštvo za težke prvenstvene tekme. Igrajo preveč mehko, kakor da zadeva ne bi bila važna. Edini, ki je nekaj pokazal, je bil Mokorel, ta pa se je Izgubil v driblingih. Vsi drugi niso bili nevarni. Med krilci Je bil Košenina prav dober, že zaradi svoje rutine, a stranska krilca sta imela težko borbo s krili. Ožji obrambi je preostalo še mnogo dela in ga je opravila po svojih močeh. V tem delu moštva, ki je bil najslabši, je bil naravnost nemogoč vratar, ki bi lahko ubranil vsaj tri gole. Igra je bila v prvem delu precej mlačna, brez temperamenta. Prve resnejše poteze je izvedel železničar, ki je imel igro kakih 10 minut v rokah, a tega ni znal izkoristiti. Nato je prišel Hermes v ofenzivo. V 12. minuti je zakrivil Frangeš v kazenskem prostoru roko. Enajstmetrovko je streljal Brodnik, "endar je švajghofer branil. V 18. min. pride žoga do Vika, ki je stal v očitnem off-sidu in z daljave 16 metrov zabil prvi goL Po povsem enakovredni igri je isti igralec v 30. min. zopet dobil lepo žogo, sam vodil do gola in zvišal na 2:0. Oba nasprotnika imata nato več zrelih situacij, toda nobeno moštvo nima strelca. Drugi del je že v prvih potezah ugodno iznenadil. Igra je postala živahnejša. V 5. minuti je spet Viko, ki je dosegel tretji gol za svoje barve, vendar bi Burja lahko strel držal. Hermes nato močno pritiska, v 10. min. kot proti Železničarju. Peteln lepo strelja in Brodnik pošlje mimo vratarja v gol. Rezultat 3:1. Dve minuti kasneje izkoristi Pezdiček lepo priliko in poviša na 4:1, a v 20. min. je zaradi švajghoferjevega foula na Mokorelu zopet enajstmetrovka proti železničarju, ki jo je pa vratar zopet ubranil. Deset minut izenačena igra, vendar ima Hermes več prilik, a jih žal ne Izkoristi. V 32. min. gneča pred Hermesovim golom in Pezdiček poviša na 5:1. Minuto nato lepa akcija Hermesa, ki jo zaključi Mokorel s strelom in postavi na 5:2. Hermes močno pritiska in ima več od igre, kljub temu pa v 35. min. Pezdiček z daljave 25 metrov nenadoma opali na gol in žoga gre mimo vratarja v mrežo. Rezultat 6:2. Zadnje četrt ure se napadi močno menjajo, večinoma se pa igra v prostoru železničarja. Tik pred koncem v 43. min. postavi Mokorel na 6:3. Tekma je bila fair. Sodil je g. Kopič objektivno, toda spregledal je mnogo in oškodoval goste. Pred tekmo je izročil v imenu nogometne sekcije železničarjev Ronjaku in Frangešu, ki sta odigrala po 200 tekem za svoj klub, dragoceni darili. Prvenstvo IL razreda S sobotnimi in nedeljskimi tekmami se je končalo jesensko prvenstvo IL razreda LNP. Zaradi porazov Grafike in Marsa, ki sta bila glavna pretendenta za prvo mesto, je postal jesenski prvak »smejoči se tretji« — Sloga. V naslednjem rezultati: Reka : Grafika 4 : 1 (2 : 1). Jadran : Mladika 4 : 1 (2 : 1). Sloga : Slavija 4 : 0 (2 : 0). Slovan : Svoboda 4 : 1 (2 : 0). Sloga : Mars 2 : 1 (1 : 0). Slovan : Mladika 6 : 0 (3 : 0). Jadran : Svoboda 4 : 1 (1 : 1). Reka : Slavija 4 : 1 (2 : 1). Državno prvenstvo v table tenisu Ob veliki udeleibi so se ljubljanski tekmovalci dobro odrezali ter dosegli pet prvenstev — Turnir še ni končan Na oba praznika se je v kletni dvorani hotela »Metropol« vršilo državno prvenstvo v table tenisu, na katerem so sode- lovali najmočnejši zastopniki te športne panoge v Jugoslaviji. Napovedan je bil tudi prihod Cehov in Avstrijcev, ki so pa morali udeležbo v zadnjem trenutku odpovedati. Konkurenca pa Je bila vzlic temu močna, kajti od jugoslovenskih elitnih igralcev ni manjkal niti eden. Ljubljano sta zastopala Dirija in Hermes in sta se častno odrezala. To velja predvsem za Ilirijo, ki je pri slnglu in doublu dam zasedla prav vsa mesta, nadalje državno prvenstvo ln drugo mesto v mixed dobulu in v doublu gospodov, v finale single gospodov pa sta se plasirala od Ilirije Nagy, od Hermesa pa Horvat V prvenstvu moštev Ilirija proti pričakovanju ni mogla obdržati naslova državnega prvaka in je za ZKD (Zagreb) in Hermesom zasedla šele tretje mesto. Ko to pišemo, tekmovanje še ni končano in se mora odigrati še finale v singlu gospodov. Zaradi premalo časa se tudi ni moglo nadaljevati z dvomat-chem Ljubljana :Zagreb, ki se je začel v soboto in Je prinesel Ljubljani dve senzacionalni zmagi Weissbacherju, našemu ba-n»vinskemu prvaku se je namreč posrečilo, da je v dveh setih premagal državnega prvaka Hexnerja, ki mu dozdaj ni mogel nihče odvzeti niti enega se ta, kaj šele, da bi ga premagal. Druga senzacija je bila zmaga mladega Marinka, ki je po napeti borbi odpravil Mayerja. Kakor že rečeno, se tekmovanje ni nadaljevalo in sta se odigrali samo ti dve partiji. V naslednjem tehnični rezultati- Pripominjamo, da se zaradi pomanjkanja prostora omejimo le na širše poročilo. Za prvenstvo moštev je tekmovalo 6 klubov. Naslov državnega prvaka si je priborilo Zagrebačko klizalačko društvo v postavi Hexner, Maksimovič N., Mayer, ki je premagalo vse svoje nasprotnike. Drugi je bil Hermes v postavi Horvat, Marinko, Drovenik z enim porazom, tretje pa Ilirija (Weissbacher, žiža, Nagy), 4. YMCA (Zagreb). 5. Makabi (Zagreb), 6. Croatia. Pri tem tekmovanju je bil navzoč tudi zastopnik bana g. inšpektor Gu-štin, ki je otvoril državno prvenstvo ter zastopnik avstrijskega generalnega konzula g. Zuegler. Single dam: nastopilo je 6 tekmovalk, vse od Ilirije. Nepričakovano, toda zasluženo Je postala državna prvakinja mlada Lerka Tavčar, ki je med drugimi premagala tudi bivši večkratni državni prvakinji Gerziničevo in Dečmanovo. Lanska državna prvakinja Gerziničeva je prvič nastopila po daljš! bolezni, ni bila v polni formi in je zasedla Sele drugo mesto, 3. Deč-man, 4. Cvenkel, 5. Kanonenko. Double dam: nastopili so samo 3 pari Ilirije. Državni prvakinji sta postali po težki borbi Tavčar-Dečman z zmagama proti Gerzinič Neda in Hani ter Cvenkel-Kanonenko obakrat s 3:2. Drugi sta bili se-strični Gerzinič. Dvomatch Ljubljana-Zagreb: Nastopilo Je po 6 igralcev na vsaki strani po rang-listi. Kot prva sta se srečala državni prvak Hexner in Ilirijan Weissbacher. Ljubljančan je igral sijajno in je po vseskozi ofenzivni igri zmagal s 21:19, 21:17. Igra Je navdušila vse prisotne. Nato je Marinko po prav tako odlični igri premagal svojega re-nomiranega nasprotnika Mayerja s 18:21, 21:18, 23:21. Tekmovanje se je pri tem stanju zaključilo zaradi pomanjkanja časa. Double gospodov (8 parov): Tekmovanje je bilo prav zanimivo. Ljubljančani so se na vsi črti pokazali nadmočni ostalim f»arom. V semifinalu sta po krasni igri Weissbacher-Gerzinič (Ilirija) gladko premagala dolgoletna državna prvaka Maksimovič St. (Sombor )-Hexner (ZKD) s 3:1, na drugi mizi pa sta prišla v finale žiža-Nagy (Ilirija) po zmagi 3:1 proti Weiler-Macas (Makabi). Finale je nudil najlepšo borbo vsega prvenstva. Tako zmagovalca, kakor tudi premaganca bi zaslužila naslov državnega prvaka. Weis3bacher-Geržinič : 2iža-Nagy 20:22. 21:15, 21:18, 21:17. Handicap turnir. Ta način tekmovanja je izredno zanimiv, ker morajo boljši igralci dati slabšim nekaj točk prednosti in je tako znanje posameznikov zelo izenačeno. V četrt-finalu je Marinko (Hermes) premagal Herškoviča (Makabi) s 60:50, Gogala (Ilirija) Drovenika (Hermes) s 60:48, Gerzinič (Ilirija) Kovača (Hermes) s 60:55, Horvat (Hermes) pa Deklevo (Hermes) s 60:57. V semifinalu je Marinko premagal Gogalo s 60:50, Horvat pa Ger-ziniča s 60:49. V finalu je gladko zmagal Horvat s 60:40. Single gospodov. To tekmovanje se je zaradi obilice prijav silno zavleklo. Senzacijo je vzbudil poraz VVeissbacherja po Maksi-moviču N., ki ga je premagal s 3:1. Omembe vredni sta tudi zmagi Nagya proti Ma-yerju in Marinka proti L. Nemecu s 3:0, oziroma 3:1. V finale so se plasirali Horvat z zmago proti Gerziniču s 3:2, Nagy z zmago proti Maksimoviču N. s 3:0 ter Hexner in Maksimovič St. V finalu je najprej Nagy premagal Horvata s 3:2, dočim je borba med Hexnerjem in Maksimovičem trajala 2 uri in je po skrajno monotoni igri zmagal bolj žilavi Hezner s 3:2. Ostale partije Se niso končane. Mized double (6 parov). V finalu sta se plasirala dva para Ilirije Dečmanova-Weiss-bacher in brat in sestra Gerzinič. Prva sta z zmago 3:0 postala državna prvaka. TEDEN DNI FILMA Jonny Weissmiiller in Maureen O' Sullivanova v filmu »Tarzan in njegova družica«, ki se zdaj ob velikem zanimanju občinstva predvaja v Ljubljani Greta Garbo In John Gilbert spet skupaj v filmu Znana ljubimca iz dobe nemih filmov Greta Garbo in John Gilbert nastopata prvič spet skupaj v govorečem filmu »Kraljici Kristini«, ki ga je režiral dandanes že po vsem svetu znani režiser Rus Rouben Ma-moulian. Za ta film je razpisala filmska družba Metro-Goldwyn-Mayer poseben natečaj, kjer naj bi obiskovalci kinov odločili, kdo naj dobi glavno vlogo. Prvotno je bila namenjena igralcu Lawrenceu Oliverju, toda gledalcem so ostale še predobro v spomin Gilbertove vloge v filmih »Pod jarmom strasti« in v »Ani Karenini« in izbrali ao si rajši Johna Gilberta. Zanimivo je. da se je mislil Gilbert že mnakniti v ozadje in da je po svojem zadnjem filmu »Šoferjeva indiskretnost«, kjer mu slab scenario ni dal priložnosti za razmah v igri sklenil, da ne bo več igral. Po glasovanju, ki je spet izbralo njega za Gre-tinega partnerja, pa je postal še popular-nejši kakor kdaj prej. Ostale vloge v tem prelepem filmu igrajo naš stari znanec iz skoraj vseh Gretinih filmov Lewis Stone, Elizabeta Youngova, Jan Kerth in Reginald Ovven. Žena v sodobnem svetu ženska emancipacija in ženske službe Revija prinaša v FLI. številki od- govor E. B. na tozadevna izvajanja v pone-deliskem »Jutru«. Dasi ima ta odgovor menda namen, podkrepiti in pojasniti pisateljeve prvotne trditve, se morejo razumeti v glavnem vendar le kot izmikanje vodilnim mislim njegovega prvega članka, saj se bistvo njegovih trditev izgublja predvsem v poudarjanju važnosti, duhovnih komponent v razvoju. In vendar mu te duhovne komponente, ki jim pisatelj priznava prvenstvo, brez dvoma zastirajo pogled na one faktorje, ki jih g. B. sicer blagovoli tudi upoštevati, a mu prav zaradi njegovega tudi onemogočajo, da bi videl problem v tisti luči, ki edina more posvetiti na bistvo današnjega ženskega in splošnega življenja. Duhovnost postavlja g. B. kot neko samostojno, od materialnih komponent neodvisno vrednoto, ki se bo uveljavila »kljub materialističnim težnjam easa.« Tak absoluten dualizem je samo ovira pravilnemu spoznavanju problema. Po mnenju pisca >duh ni vezan na količino snovi«, ker ga »priznavajo že filozofi, ki kaj pomenijo nasproti današnjim oboževalcem Marsovih načele. Kaže, da razume E. B. marksizem kot absolutno negacijo vsake duhovnosti. Ista številka sčasa«, kjer se E. B. tako filozofsko razgalja, bi ga lahko poučila o pravilnejšem pojmovanju marksistično- materialistične miselnosti. Toda če pustimo popolnoma v mira filozofijo, kaj naj namerava članek, ki odreka ženskam v današnjih resnično materialističnih časih v imenu neke konfuzne duhovnosti, da bi smele soodločati v vseh — če hočete, tudi duhovnih — problemih današnjih dni, če hočejo prispevati k ozdravitvi razmer, ki so postale kljub velikim filozofskim pobornikom duha nevzdržne tako za materialiste kakor za idealiste? Ali misli g. B., da more naziranje. ki se klanja toliko povzdigovani supremaciji duha. pomeniti v današnji mizeriji sploh kak argument za vse one ženske, ki so priinorane, ne po materialistih. ampak po faktični potrebi, iskati si zaslužka, da bi resignirale na svojo eksistenco? Če silijo ženske v službe, ne delajo tega iz opozicije proti idealističnim filozofom, ki jih g. B. tako lepo akademsko brani, ampak zato, da si preskrbe dovolj gmotnih dobrin, ki bi jim omogočale golo eksistenco in če le mogoče, vsaj nekoliko duhovne kulture, katere jim brez gmotnih dobrin ne morejo dati še tako akademsko pisani članki o duhovni supremaciji. Kaj naj pomenijo taka »zdrava načela«, da je moški tisti, ki mu gre »prvenstveno prehranjevalna funkcija v družini« in da mora žena posvetiti materinsko- gospodinjskemu poklicu vse svoje moči, če pa vsa ide- alistična filozofija, za katero lomi kopje g. K B., ni mogla preprečiti, da ne bi tudi krščanski industrijci metali moških iz služb v katere sprejemajo — seveda za manjšo plačo — ženske kljub njihovemu »naravnemu, materinsko- gospodinjskemu poklicu«. Vsekakor zelo komodno je stališče g. E. B. ki se izogne vprašanju, kam naj gredo ženske, dokler trajajo take razmere, z izgovorom, da stavlja svoje predloge (ki gonijo ženske od skromnih loncev) le v nekem »normativnem, pravilnostnem smislu in ne konkretno-političnem«. Me ženske razumemo ta izvajanja takole: Današnje razmere so res take, da silijo ženske kljub drugačnemu nastrojenju v boj za ljubi kruhek. Toda »pravilno« to ni, kajti zavedati bi se morale, da grešijo s tem proti svoji najnaravnejši misiji, zlasti pa, da s svojim stremljenjem po vsakdanjem kruhu kruto žalijo vse apologete čiste duhovnosti in »prijatelje« ženske emancipacije. A. N. * Se nekaj opazk k članku E. B. v »Času«. št. in k njegovemu odgovoru A. V. v »Času«, št. 3. Njegovih globljih razglabljanj o razlila med možem in ženo res ne razumem posebno, čeprav sem akademsko izobražena — najbrž, ker nisva iste stroke in najbrž njegov namig na akademstvo sploh ni bil na mestu. Toda nekaj žene, akademske in neakademske, vedno prav dobi o razumemo: ako nam kdo odreka pravico do dela, pravico do samostojnega vpliva na javno življenje, ako nam kdo odreka značaj polnovrednih ljudi. In kljub vsemu teoretičnemu zavijanju je to tisto, kar dela g. B. Naj navedem za dokaz le dvoje mest iz njegovega odgovora A. V.: »Rad verjamem, da je pravih emancipirank le majhno število danes... in zato je tudi malo žensk zaradi >emancipacijskih kapric« — hvala Bogu _ po službah, kjer jih potreba prej opravičuje« (podčrtala jaz). Ženi je torej treba opravičila zato, ie služi sama svoj kruh, ko bi lahko še kako životarila ob očetovem ali moževem zaslužku! Ako je ne žene nujna sila, je njeno delo »eman-cipacijska kaprica«! Saj je končno res — ako je delo kazen za greh, kakor to trdi krščanstvo, mora biti res čudno kapriciozen človek, ki dela išče, namesto da bi se sa branil. * Drugo značilno mesto je naslednje. »V vseh javnih vprašanjih in zadevah pa žena lahko kljub temu _ in tudi dejansko — soodloča^že od nekdaj po možu, ki živi in bo živela z njim skupno v eni (podčrtala jaz) težko ločljivi celoti« Kaj pa če je ta celota glede konkretnih političnih vprašanj različnega mnenja? Reci- Film »Kraljica Kristina« je doživel pri svojih premierah v Newyorku, Londonu, Budimpešti, Parizu in Berlinu senzacionalne uspehe. Nemška cenzurna komisija ga je oficielno proglasila za umetniško popolno delo, kar je prav redko odlikovanje. Greta Garbo pred filmsko kamero AViliam Daniels je operater, ki je snemal večino filmov Grete Garbo. V tem članku pripoveduje svoje vti-ske o veliki »nordijski sfingi«. Kar je Greta Garbo v Hollywoodu, sem operater njenih filmov. Zato bo menda prav zanimivo, če povem nekaj besed o umetnici in najinem skupnem delu. Vse v življenju postane in ostane samo slučaj. Postal sem operater Grete Garbo, ker si je eden izmed mojih tovarišev, ki bi moral snemati njen prvi ameriški film »2ena-demon« zlomil med filmanjem roko in ni mogel več nadaljevati dela. Takrat Greta Garbo še ni znala angleško. Bila je nenavadno plašna in se ni mogla brez tolmača z nikomer sporazumeti. To je delo seveda še bolj oteževalo. Pri filmanju je najvažnejše prijateljsko sožitje in harmonično umetniško delo. Stalni operater Grete Garbo sem postal največ že zaradi tega, ker sem se znal vživeti v njeno umetnost in jo doumel takšno, kakršna je. Skrivnost Gretinih uspehov? Prav za prav sploh ni skrivnost! Ona je postala najslavnejša filmska igralka sveta zaradi tega, ker ni nikoli sama s seboj zadovoljna, ker posluša rada tudi najstrožje kritike in ker hoče dati vselej najboljše. Tako je sama proti sebi stroga, da študira in preizkuša posamezne prizore cele dneve, dokler ne postanejo takšni, kakor si jih je zamislila. Film »Kraljica Kristina« je nedvomno višek njenega umetniškega ustvarjanja. Oglejte si ga in prepričali se boste, da te besede niso prav nič pretirane. | mo: on militarist, ona pacifistka, ali ona verna, on ateist, ali on za eno stranko, ona za drugo. Seveda v državi, urejeni po idealu g. E. B., žene ne bodo imele samostojnega političnega prepričanja, odnosno^ ga sploh ne bodo imele, zakaj ako daš ženi možnost, da si ustvari lastno mnenje, ga bo hotela nemara _ sam Bog nas varuj — tudi jasno in javno povedati, in evo vam nevarne emancipacije! G. B. trdi, da svojega članka ni mislil konkretno-politično, za sedanje razmere. Toda v času, ko žene splošno odpuščajo iz služb, more le zelo naiven človek trditi, da tak članek nima ničesar opraviti s konkretno politiko. Sicer pa. ali ne bi g. E. B., ki trdi ves čas, da ni proti emancipaciji, temveč le proti njenim izrastkom, pri tem pa ves čas bije' po bistvu emancipacije — zahtevi po pravici do dela in do politične enakopravnosti — enkrat jasno povedal, kaj njemu pomeni emancipacija in kaj so ti strašni izrastki? Sploh se mi zdi. da bi ne škodovalo, ako bi se malo bliže seznanil z našimi javnimi delavkami in njihovim delom, preden zapiše težke in kljub vsej nejasni teoriji vendar precej konkretne obtožbe proti njim. Olga Grahorjeva. Skromen nasvet ženstvu 1 žene najhuje občutimo krizo, ki jo iz-kušajo zdraviti s krajšanjem ženskih pravic. Tako ravnanje pač kaže, da se odločilni faktorji še niso povzpeli do spoznanja, da so žene prav tako kakor moški enakovredni graditelji na dobrinah družbe. Ne bomo na tem mestu dokazovali utemeljenosti te trditve, nego gre pred vsem za to, da se ugotovijo osnovni vzroki za nesigurnost naših že pridobljenih pravic in pa za katere pravice, ki nam doslej še niso bile dane, bi se nam bilo v prvi vrsti boriti. Naše delo v tej smeri ne bi smelo očitovati nesistematičnosti, niti ne bi smelo podlegati trenutnim razmeram. Vedno in povsod bi bilo treba zastopati naše interese in nikdar kloniti pred zavračanjem, da za kaj sličnega čas ni primeren. Kje tiči osnovni vzrok, da se čutimo skoro v vsakem področju, kjer gre za naše pravice, nesigurne? Razlikovati moramo 1. med miselnim vzrokom, ki bazira zlasti v opredelitvi moškega naziranja o sodelovanju žene na strani moškega, in 2. praktičnim vzrokom, ki izhaja iz dejstva da žene nimajo vpliva v odločevanju o razmerah. O prvem vzroku v tem času ni potrebno toliko razglabljati, ker je dovolj viden. Drugi primer bi se nam videl mnogo bolj važen za razglabljanje na tem mestu. Dejstvo, da nam ženam ni vedno in povsod dana prilika soodločati o razmerah, v katere se postavlja član človeške družbe, je glavni razlog, da smo prikrajšane za vse tiste pravice, ki bi nam samoumevno kot državljankam pristajale, in da se končno prikazujejo kot labilne tiste pravice, ki smo si jih doslej znale priboriti. Kaže, da se premalo ali pa da se nas premajhno število žen jasno zaveda kje je vir vsega, kar nam družba daje ah odreka. Jasno je, da se v zadnjih Stadijih formulacije družbenega hotenja stekajo v rokah pravo-tvornih činiteljev, ki jih v sodobnih državah, po večini bolj ali manj parlamentarno oblikovanih, predstavljajo parlamenti. Iz tega žarišča, kjer se pretresajo vsi aktualni problemi neke določene zajednice, se vračajo težnje družbe kot Izoblikovana pravila ponovno v družbo. Ob dejstvu, da predstavljajo parlamenti neke opredeljene narodne enote zastopnike le enega — moškega spola, nam je razumljivo, zakaj prav za prav je bilo doseženega le prav malo za razvoj ženinega političnega, kulturnega in socialnega položaja. Ne oziraje se na to, da so moški po večini nenaklonjeni, skeptični in pred vsem neaktivni, ko gre za ženske pravice, je prav razumljivo njih pasivno zadržanje do vitalnih interesov ženstva, saj to, kar žene primarno občutijo kot prikrajševanje, občutijo moški šele sekundarno ali pa v večini sploh ne. Zaradi tega bi se moralo glavno delo žene osredotočiti na priznanje pravice soodločanja pri oblikovanju zakonodajstva. Iz tega bi sledilo, da nam je pred vsem postaviti zahtevo po političnih pravicah — aktivni in pasivni volilni pravici, da bi mogle uspešno stavljati svoje zahtevke na edino odločilnem mestu in bi se mogle izogniti brezplodnemu moledovanju pri odločujočih faktorjih. Koliko bi s tem žene pridobile, je očitno. Kaj nam bi mogla nuditi volilna pravica? Dvoje: politično enakopravnost in, kar je važnejše, sredstvo, da bi se mogle poleg moža in v sodelovanju z njim udej-srtvovati v izboljšanju razmer. Pri prvem posledku volilne pravice se udejstvi pred vsem priznanje enakopravnosti žene z moškim v političnem oziru; v drugem posledku — možnosti vplivanja z ženine strani — pa je zapopadena možnost ne le pridobitve novih pravic ženam, temveč tudi oblikovanja razmer na splošno. To oblikovanje se Je v pretekli dobi vršilo v znamenju moškega pojmovanja, da pa ženskega sodelovanja ni zavračati, nam kažejo nekateri primeri v tistih državah, kjer se morejo žene politično aktivno udejstvovati in so izposlovale obsežna izboljšanja zlasti v socialnih zakonodajah. Za to nam nudi lep primer češkoslovaška, kjer uživajo žene delne politične pravice že od leta 1861. Svojstven primer pravilno pojmovanega pomena žene v nacionalnem, kulturnem in socialnem oziru nudi enako zgodovina čeških strank, ki so vse že leta 1912. stavile v svoj program splošno politično izenačenje ženskih pravic z moškimi. Da je tem strankam resnično šlo za pravice, ki gredo ženam kot enakovrednemu družabnemu bitju, nam dokazuje doba po svetovni vojni, ko je bila češka žena v vsakem javnem udejstvovanju izenačena z moškim. Menda v nobeni državi ni tako globoko vkoreninjeno prepričanje o potrebi splošnega ženskega udej-stvovanja v javnih zadevah, kakor je to na češkoslovaškem. Brez dvoma gre za to velika zasluga predsedniku Masaryku, kajti on je ob vsaki priliki poudarjal važno vlogo žene v narodovem življenju. Prav iz narodnih razlogov je naglašal. da mora biti žena kot mati in narodova prva vzgojiteljica vzgojena vsestransko — torej tudi politično, če naj pravilno razume dogajanje okrog sebe in nudi prvo oporo dora-ščajočemu človeku. Na žalost moramo ugotoviti, da se našim strankam prav nič ne sanja o tem, kar so že davno spoznali za pravo češki državljani. Vendar bi se naše ženstvo moglo oprijeti neke trdne osnove, ki nam je dana po ustavi iz leta 1931. v členu 55., ki predpostavlja, da se bo vpra- šanje ženske volilne pravice rešilo z zakonom. S to ustavno določbo nam je delovanje že za polovico olajšano, a ne smemo grešiti z zanemarjanjem doseženega uspeha, ki ga je treba dovesti do končne realizacije. Petin petdeseta ustavna točka žal tiči kot mrtvi kamen v naši ustavi, ne da bi se kdo zanjo brigal. N. K. Dom visokošolk v Ljubljani Po tolikih letih obstoja univerze kralja Aleksandra 1. ko je bilo v socialnem pogledu za naše visokošolce že mnogo dobrega storjeno in se naše mesto ponaša z več akademskimi domovi, so se pravkar zganile tudi naše visokošolke: pred tednom so otvorile z malo slovesnostjo svoj dom visokošolk v hiši Mundovih dedičev v Gradišču št. 14. S pomočjo dobrodelne »Akcije za dom visokošolk, v kateri so za zbiranje prispevkov neutrudno delale nekatere naše zavedne gospe, ie visokošolkam uspelo, da so si za prvo silo opremile devet velikih sob. od katerih so nekatere prave dvorane. V teh prostorih je sedaj s popolno oskrbo nastanjenih 14 visokošolk, ki plačujejo me- Velika vogalna hiša Mundovih dedičev ob Gradišču ln Rimski c., kjer je v I. nadstropju novi dom visokošolk, ki je bil 1. decembra slovesno otvorjen. sečno po 150 do 600 dinarjev. Poleg teh internih pa prehranjujejo v domu še več študentk, ki imajo na razpolago veliko jedilnico in še večjo učilnico, ki je dovolj velika in primerna tudi za predavalnico ali podobno. S časom nameravajo dom še razširiti. Ko se iz nadstropja izseli neka stranka, bo mogoče v domu nastaniti 30 visokošolk z vso oskrbo, prehranjevati pa jih bo mogoče dvojno število. Z otvoritvijo novega doma visokošolk. ki je pravzaprav le delo njih samih in naših gospa, bo marsikateri siromašnejši študentki omogočen študij na univerzi, s čimer je ženskemu pokretu na splošno mnogo pomagano. Iz akvaristove torbe O rdečeperki in drugo Proti jugu nas povede Ižanska cesta čez vzhodni del ljubljanskega Barja k podnožju krimskega gorovja, ki mu načeluje Krim, vremenski prerok Ljubljane. Tik ob cesti in v neposredni okolici ima akvarist nešteto priložnosti za udejstvovanje, ker so v tamošnjih vodicah vsakovrstne ribice in rastline, hrošči, pupki, črvi, ličinke in polži. Ko pride popotnik k razpotju Iga— Matena, kjer se usmerja odvajajoča se pot naravnost proti cerkvi v Tomišlju, je na torišču rdečeokic ali črnovk. K drsti prihajajo te ribice navzgor po Fariovcu, ki teče zapadno, a skoro vzporedno z Ižansko cesto, in odlagajo svoje ikre v manjše potoke in jarke. Rdečeokica (Leuciscus ru-tilus) je razmerno majhna riba in navadno ne zrase preko 30 cm, značilno pri njej je, da je oko že pri 2 do 3 centimetrskih ribicah rdeče, medtem ko se pri drugih rdečeokih ribah pobarvajo obročki okoli zenic šele v drugem in tretjem letu. Podolgovati trup je na hrbtu le malo vzbo-čen. že pri mladičih opazimo, da sta hrbtna in repna plavut na robeh temnejši in da se začenjata rdečiti. Odraslo zamenjajo ribiči često z rdeče-perko (Scardinius erythrophthalmus), ki ima v starosti tudi rdeče oko in rdeči plavuti; zanesljivo ju pa razlikujemo po trebušnem robu med trebušnima plavutima m podrepno plavutjo, ki je pri rdečeokici zaokrožen, pri rdečeperki pa oster; razen tega so plavuti pri rdečeperki intenzivneje rdeče kakor pri prvi. Poleg tega ima rdečeokica vodoraven, pravilen gobček, pri rdečeperki je pa poševen. Samo eno pritlikavo ribico bi utegnil zamenjati začetnik z mlado rdečeokico, ker ima kot dvoletna ali pa kot enoletnica za časa svatbe rdeč rob na gornjem delu očes, a to je naš pezdirk (Rhodeus ama-rus). No, pezdirk je na hrbtu in na trebuhu vzbočen, rdečeokica je pa podolgovata. še dve ribi sta v naših vodah, ki imata, če sta odrasli, rdeči očesi, an droga in lin j. Oblika trupa teh rib je pa taka da je zamenjava z rdečeokico izključena. Vrnimo se spet k jarkom na poti v Ma-teno, kjer sem ugotovil majhne rdečeoki-ce že nekaj let zaporedno, a tudi pretekle nedelje jih je bilo mnogo. Seveda tiče zdaj vse v blatu med rastlinami, zaradi česar je treba pogrezniti mrežo malo v blato in jo počasi privleči k sebi. Ko pregledamo blato, se nam zasvetijo rdeče oči, barva trupa je pa na zraku in mrazu jeklenomo-dra. Pri zadnjem lovu so imele 5 do 6 cm dolge ribice že popolnoma rdeče obročke okoli zenic. Zdaj pa nekaj o bolezni, ki jo redkeje opazimo v naših akvarijih. Simptomi so, da se povečuje oko polagoma, skoro ne-opaženo, a seveda samo navidezno, kasneje pa stopi iz svojih ležišč in se nam vidi izbuljeno. Zenica dobi sivobelkasto mreno in riba oslepi. Opazoval sem lani to bolezen na blistavcu in zetu, nedavno me je pa znan akvarist opozoril na iste simptome pri svojih pezdirkih. Dr. Bade omenja v svoji knjigi to bolezen, kot povzročitelja pa označuje črvička sesalca (Hemistomum spattaceum ali diplostomum volvens). Čr-viček je po vsej priliki notranji ali ento-parazit (vnanji so ektoparaziti), ki menja v poedinih fazah svojega razvoja gostitelje do svoje popolne dozorelosti. Za očesom, kamor se je preril iz notranjosti, še ni dokončal vse faze. Tu čaka, da ga požre z gostiteljem vred kaka večja riba ali pa vodna ptica, kjer bi odložil jajčeca, ki bi prišla z izmetom v vodo ter se razvila v miracidije; te bi se zarile v kakega gostitelja (polža itd.), dokler ne bi po raznih izpremembah v raznih gostiteljih prišle te živalce v ribe. Ker ribe oslepe (po Bade ju jim izteko oči), si ne morejo poiskati hrane. Po mnogih opazovanjih pa izgube tudi tek in pogin je neizogiben. V vrsto trematodov spada še neki drugi črviček, ki ga imenujemo girodaktil in ki je zlasti krapovcem nevaren. Na telesih rib vidimo modre maroge, a v preteku sedmih dni je lahko ves trup preoblečen z modrim pajčolanom. Girodaktil se zelo naglo razmnožuje, kajti dozorela živalca rodi popolnoma razvite mladiče, ki nosijo v svoji maternici že naslednjo, ta pa spet tretjo generacijo. Poleg sluznice razjeda girodaktil tudi plavuti. Po Rothu zadostuje večkratna 10 do 15 minut trajajoča kopel v triodstotni raztopini amonijevega klorata (NH4C1). Večje ribe sem ozdravil z slabšo raztopino joda. Omenjeni zajedalki prenesemo v akvarij navadno s polži, odnosno z rastlinami, tubifeksi in dafnijami. ki jih moramo razkužiti z enoodstotno do dvoodstotno solno raztopino. O. S. Objave Vajenski dom v Ljubljani priredi 10. t. m. ob 19. pod okriljem ZKD predavanje o Japoncih in Kitajcih. Predaval bo profesor g. Drago Stepišnik. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20. priredi Ljudska univerza svoje četrto javno predavanje v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo minister m generalni tajnik Zbornice za TOI g. Mohorič Ivan o organizaciji denarnega in kreditnega tržišča v Jugoslaviji in njegovi sanacijL Vstop prost. Ali si že član „Vt>dmkove družbe"? Zakaj se bja koža nikdar ne svetlika Naj dežuje, naj piha veter, kaj me vse to briga! Dobro namreč vem, da puder Tokalon po zaslugi vsebovane smetanove pene ostane na licu ob vsakem vremenu. Moja koža je mastna, puder Tokalon pa se obdrži na njej 4 krat dalje kakor navadni pudri Potenje ne slabi v nobenem oziru te lastnosti. Puder Tokalon preprečava tudi ustvarjanj« razširjenih znojnic. Karkoli delate, puder Tokalon je edini puder, ki Vam da podnevi ali zvečer divno naravno polt, popolnoma brez vsakega sijaja. MI SMO CENEJŠI! Naše preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, stere itd Vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno. „6 I L I M" Pasaža nebotičnika u* n Beseda 1 Din, davek l Oin, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Naimanjši tnesek 17 Dio. Površniki treoehocotrti. ronjemt suknji« tod. Najbolje Mfcnp prt Preekerju, Sv. Petm e. H t®* Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. ta* tiakaniarja Franc Jeaerfiek. - Za tnaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi f LduMJaiA