ISSN 0350-5561 9 rruj^u JJUUIH n konec tedna V zahodni i;} deloma osrednji Sloveniji že več oĎlacnosií Dnjgod Se povečini jasno 51 let àtevitka 47 četrtek, 25. novembra 2004 300 SIT N 00 l!AI»]0 »Marsikoga preseneti, kako notranje bogati ljudje živimo tukaj« Pogled v večino otroških ust je sijoč 8 4 Nov VDC Ježek sameva, njegove bodice^ pa bodejo ^ Tudi v šaleški dolini premalo zdravnikov Prekmalu! Slovensko zdravstvo ima že nekaj časa velike težave zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, še posebej zdrav-nikov. To je zlasti problematično v manjših zdravstvenih ustanovah. V Bolnišnici Topolšlca je nezadovoljstvo zdravnikov v začetku prejšnjega meseca doseglo vrelišče^ na ponedeljkovem svetu delavcev pa so se dogovorili za kon' kreten program ukrepov, ki ga bosta pomagala udejanjiti Ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica. Najpomembneje pa je vsekakor, da pridobijo vsaj nekaj dodatnih zdravnikov. v E Ikro j u prerazporedili delovni čas Nazarje - V Cikraju žc iradicinnalno prcrazpon^jajo delovni Cas v skladu s proizvodnimi poirchami. V icm času jc sezona na višku. Prejšnja lera so zaradi večjih polrcb uvajali dodatne delovne sobote, zdaj pa se je vi')d,sîvo l'xJloiiio /a uvedbo dcveiurncga delovnega dne. Ocenili so, da bo zaradi lega delovni izkoristek bi-s i ven o boljši. Dodatne ure v Olkroju »akumulirajo«, koristijo jih, ko JC povpraševanja po njihovih izdelkih manj. ■ mz Jf^ www.rk-gorenje.com Rdeča dvorana, sobota, 27.11^ ob 19.00 url /^GORENJE : ADRIA KRKA íiÍPS^ODŠKODNINA 1 STE8IU POŠKODOVANI^ V PROMETNI NEZ60DI? STE SE POŠKODOVALI PRI DELU? UJBUAHA, IsWto i b mi. Omriko 15 HJUlBOP,Xv»llioe.m lOKI,^aráác7a MVUU»l0Iirrfa^l JUeiKlC.mienotf ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? www.fiova Mlskorfn i n a I A \ ^ K^o i r-r ' lailMO VGI.EKJE Kandidati za ministre Konec pniiodnjcfta ledna naj bi državni zbor odločal o novi vladi Ljubljanu, 23. novembra - Koalicijske partnerice SDS, NSi, SLS in DcSUS so v ponedeljek dopoldne podpisale koalicijsko pogodbo, oakar je predsednik vlade Janez Janša v državni zborviožilžc listo 16 kardidaiovzaminisirski zbor, ki bo sestavljal prihodnjo vlado. Vsak od kandidatov se bo najkasneje v sedmih dneh predstavil pristojnemu delovnemu (elesu državnega zbora, konec prihodnjega tedna pa naj bi parlament žc odločal o novi vladi. Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodil Dimitrij Rupel, mi-nislrslvo za notranje zadeve Dragutin Mate, ministrstvo za javno upravo Gregor Virant, ministrstvo za gospodarstvo Andrej Vizjak, minlsirsivoza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič. ministrstvo za kulturo Vask« Simn-niti, ministrstvo za šolstvo in Sport Milan Zver in ministrstvo za zdravje .Andrej Bručan. Ministrstvo za finance bo vodil Andrej Rajuk. ministrstvo za pravosodje Lovro Sturni. ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Janez DrobniC, ministrsivo za visoko Šolstvo, znanost in lehnologijojiire Zupan, ministrstvo za obrambo Kari Erjavec, minisirslvo za okolje in prostor Janez Podo* hnik. ministrstvo za promel ,lane/ Božič ter ministrsivo brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darinka Mravljak. Milena Krstič - Planine .Spomnim se lani Takle cas je bih. Ne, bilo je jHwieje. Mesto okra.^em, trgovine polne bunkic. homhiv, okr(iHko\\ smreCić, smrek, irakov, s\'ečk^ bleščic... Ananka mi pravi: »Tij a se li nezdi, da stem, kože mesec prej gkdnš vse tok, čar praznikov povsem ztíedi? Po enem mesecti in več si že od vsega xve-ilečega, iiiripajočega,prelivajočega... povsempreč. Na\'e' ličan. Namesto, da hi se veselil, komaj čakaš, dasekonča.^ MisUm, da je imela kar pnni Letos se je začelo že prej. Sredi novembra. Dre\'je sploh še ni odvrglo vsega lisija, z grobov sploh še niso pobnmi v.'ii pn'onovemimki aranžmaji, po izložbah pa že sneg in novoletne jelke. Bunkice in bombice. Utripajoče lučke in svetleči trako-vL Vtfgo^ -inah, kamor .sodijo, in v frgovinah, kamor ne. Še v kaki mesariji se Čez Božičke in dedke Mraze komaj stegneš. Ko lx) čez dan ali dva sli.šaii še vse možne silvesmkepoljube... Adtjo, pamet! Avstrijski trgovci so lani trdili, da je to, kar se dogaja cel mesec, nasilje. Nad njimi. Ni enostmmo dan na dan. po cel dan, poslušati Hlžinglhels<' ...Bi kar rekla, da res ni. Ni pa aidipmv enostavno opazovati, kako tudi ne-kateri trgovci iz\ vjajo nasilje nad potrošniki^ Dob&sedno poti-cenjujejo jih. Pmv grotesken zna biti pogled v izložbo, kjer ob makartmih sloji ntnetna smreka, pod moko je položen sneg, mtd majonezo pa vbit z\^ezda. ne majoneza Zvezda. Znanka je imela lani prav. Kakšno veselje lahki) imaš oh praznikih, oh katerih je hladilnik fX)ln, denarnica opustošena, čustva pa praztui? Ko zboli duša, trpi tudi družina Velenje - »V MO Velenje se zavedamo problematike, saj je Velenje občina, v kal eri imamo posluh do drugačnosti. Zaio toplo pozdravljamo idejo sklicateljev okrogle mize, saj se lotevajo teme, ki bi jo nckaieri najraje potisnili na stran. Na občini že nekaj čitsa opaJ^amo, da sc, rccimo, število pnfsilccv /ii slanovanja, ki imajo diagnozo psihiatrična boiez.en, povečuje. S tem smo jim doslej že lahko pomagali,vendar to, da so dobili stanovanje, njihovih stisk n! re.^ilo. Kar nekaj naših občanov s psihiatrično boleznijo prebiva tudi v stanovanjskih skupnostih in zavodih v drugih občinah, mesto pa jim to bivanje sofinancira. Zalo podpiramo odprtje lastne stanovanjske enote,« je za uvod v razpravo o res pereči in velikokrat zamolčani problematiki povedala direk* torica občinske uprave Andreja Katič. Sejna dvorana jc bila dobro obiskana. PriSli so tako povabljeni strokovnjaki kot ljudje, ki jih tema zanima, ker sc jih dotika v vsakdanjem življenju. Tisto, kar smo .slišali v dveurni razpravi, pa se je zagotovo dotaknilo prav vseh, saj taksno iskrenost, ludi boleče osebne izkušnje in iz-kuSnje družin z mladimi psihiatričnimi bolniki, ljudje le redko razkrivajo. Zame je bil to dokaz, da je stiska, ki jo čutijo, resnično velika. (Dalje na 9. strani) ■ Strokovnjaki stisko čutijo že dotgo, saj ijudi, kijih prosijo za pomoč, težko kam napotijo. Veienje je namreč ostaio oaza na področju tovrstne pomoči. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '^H'jAS 25. novembra 2004 lokalne novice Varnostni inženirji in vzdrževalci na eksl^urziji Črnomelj - Velenje- Dve velenjski strokovni draslvi - Društvo varntïstnih inženirjev in DruŠlvi^ v/drževnlcev, ki zaradi svoje narave ludi nista množiCni, sla skupaj pripravili zanimivo strokovno ekskurzijo v tovarno Danloss Compressors v Črnomlju. Gre za invarno, ki je zrasla na lemeiju nekdanjega obrata tovarne (iorenje. 24 udeležencev iz obeh druiltcv je v soboto spoznalo lepo urejeno twarno in prijazno delovno okolje lega povsem evropskega podjetja, ki se evropsko vede tudi do okolja, saj daje kruh Slevilnim Belokranjčanom. Z varnostnimi inženirji v tovarni so izmenjali tudi izkušnje in mnenja, lako da so bili pogovori povsem na strokovni ravni. Oči zagotovo ne varajo, zato so sc lahko udeleženei strokovne ekskurzije prepričali, da je v tovarni dobro pmkrblje-no za varno delo zaposlenih in ludi kontrolo kakovosti. ■ bi Obisk tovarne kompresorjev v Črnomlju je bil poučen in zanimiv, saj gre za zelo lepo urejeno tovarno, (foto: J. M.) Vzajemna se je preselila Velenje - Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se je iz prostorov zdravstvenega doma Velenje preselila na novo lokacijo. Od 22. novembra so v novih prastorih v stavbi Farmina, nasproti laboratorija. ■ mkp Največ govora o odpadkih novoizvoljeni svelnik Ivan l)i'o\ (SDS) - Največ go\<)ra o komunalnih odpadkili -R)slane{^ NSi Dražjo Koren, ludi svelnik v obrinskí^íii svelu, se kole^ioín zalnalil za ceslitkc Milena Krstič - Planine ŠoStanj, 22. ntivenihra - Od ponedeljka občinski svet znova dela v polni zasedbi. Svetniki so potrdili mandat Ivan« Dre-vu, izvoljenemu na nadomestnih volitvah za svetnika 3. oktobra letos. Drcv je okrepil svctnisko skupino SDS v občinskem svetu, ki ima zdaj med dvajset svetniki tri svoje predstavni ke. Na ponedeljkovi seji so največ govorili o komunali: o taksah, ravnanju s komunalnimi odpad- ki ter odlaganju odpadkov. PUP Saubermacher in Komunalno podjetje Velenje, ki na območju Šiištanja izvajala gospodarski javni službi, sta dala svetnikom v pogled in potrditev plan za naslednje leto. Čeprav so SoStanjski svetniki ^xllok o komunalnih taksah nazadnje spremenili konec avgusta, ta ni zaživel. V praksi se je pokazalo nekaj sivari, ki jih je bilo ireba popravili in dopolniti, in to so šoStanjski svetniki opravili zdaj. / laslniiiii sredslvi še šcsl /.hiralnic v vrečo gre veliko. Poslanec Drago Koren (NSi), tudi šoštanj-ski svetnik, in župan MIlan Kopušar. V podjetju PUP Saubermacher, podjetju za ravnanje z odpadki Velenje, so pripravih celovit program izvajanja gospi^darske javne službe ravnanja z odpadki v letu 2005. Program v)hranja letos uvedeni standard, ki vsebuje zbiranje in odvoz plastenk in kovinsko ločeno zbranih frakcij na vseh že obstoječih zbiralnicah (ki sc izvaja enkrat mesečno) 1er zbiranje in odvoz j^iirih ločeno zbranih frakcij v blokovni gradnji z mesečnim odvozom plcjč-evink in stekla 1er tedenskim odvozom papirja in plastenk. V prihodnjem letu, poudarjajo v PUP Saubermacher, ne predvi-devajopovi^njacen. Bodo pa, obljubljajo, z lastnimi sredstvi primerno uredili i5e šest zbiralnic na območju mesta ŠoStanj. Svetniki so program potrdili, z nekaj vpra-^nji sicer, pa vendar, lako je denimo Matjaž Cesar (LDS) menil, da .se upravi občine ne bi bilo treba uvkvarjaii s prodajo tipiziranih vrečk za smeli, kar vključuje program, ampak bi se s to dejavnostjo lahko mirno ukvarjala kakšna od irgiwin, ki so v Šoštanju odprte ves dan. Po letu 2008 s smelmi v Celje _ Svetniki so potrdili tudi program izvajanja gtwpi'îdarskejav- Nova zvezda Evrope v Galeriji Velenje Veknjť • V petek zvečer Si") v prostorih C}ale-rije Velenje odprli fotografske razstave avio-rjcv ]^arí)are Jakše in Staneta Jeršiča. Ker sta avtorja dolga leta živela in ustvarjala v Velenju, kjer imata številne prijatelje, je bil ludi obisk pričakovano velik. Tudi zato, ker gre za zelo priznana fotografa, lako doma kol v tujini. Razstfivo sta odprla župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in vodja predstavništva EvrofKke komisije v Republiki Sloveniji Erwan Fouéré. Taje vse zbrane nagovoril v slovenščini, kar je bila lepa gestii, ki sti jo vsi z odobravanjem sprejeli. Konceptualno ziistavljena fotogralska razstava Slovenija - nova Zvezda Evrope, ki bo v galeriji na ogled do 29. novembra, je bila letošnje poletje predstavljena v Meslni galeriji Ljubljana, sledile SA.) ji razstave v Skwenj (kadcu, Šentjurju in Mariboru. Fotografske podobe predstavljajo ujelo loto-grafsko kroniko zgodovinskega trenutka, dneva prildjučitve Slovenije k Evropski uniji. Izrazito linearno podana fotogralska, načrtno dokumentarna zgodba, ves čas posneta iz istega kota dogajanja, beleži trenutke dneva na eni strani in spremembe prostora na drugi. Medtem ko opazujemo prostor, čas določa spremembe. Spreminjajo se kompozicije, svetloba in ljudje ter skupaj ustvarjajo različna razpt^lož-enja ... zapise trenutka. Vredno ogleda! ■ Bš, foto: vos Avtorja razstave, od nedavnega mladoporočenca Barbara JakŠe In Stane Jeršič, ob županu Srečku Mehu In Erwanu Fouéréju, predstavnikom EU v S/oven/// /vdn Drev, okrepitev svetniške skupine SDS. Od njem Peter Radoja in Vojko Krneža. Drago Koren: »Hvala za čestitke« Poslanec državnega zbora Drago Koren (NSi) se je kolegom v .svetu Občine Íoítanj zahvalil za čestitke. Povedal je, da bo v državnem zboru tankočutno zastopal interese cele áaleí>ke doline, tvorno pa deloval v odboru za okolje in prastar. Napovedal je tudi skorajšnje odprtje poslanske pisarne v Šošianju. Zupan Milan Kopiišar mu je zaželel uspešno delo, za popotnico pa - v imenu sveta in svojem — malo za šalo in malo za res. izročil darilo, vrcčoz napist^m Proračun Občine Šošlanj. Kabli v zraku, elektrika v zemlji Svetnik J^jier Kadoja (SDS) je občinsko upravo pozval, da se 2 DES-om dogovori za potek električne napeljave v me-.stu SoStanj. Opaža, da so električni kabli šc vedno v zraku, namesto da bi bili pod zemljo. Svetovalka župana za okolje in prostor Sonja Novak pa je svetniku pojasnila, da se cela desna polovica Trgii bratov Mrav]jak(w z elektriko že napaja po vodih, ki so speljani pod zemljo. Nekaj ležav povzroča le ^ en priključek v levi polovici trga, a računajo, da bodo stvari urejene v naslednjem letu. ne službe odlaganja odpadkov za prihodnje leto. Pripravili so ga v Koinunalncm podjetju Velenje, kjer načrtujejo, da bodo prihodnjeleto za vse iri občine - poleg Šaštanja še za mestno občino Velenje in občino Šmartno ob Paki - na deponijo odložili skupaj 71.300 kubičnih metrov odpadkov. Prihodnje leio načrtujejo tudi zbiranje sekundarnih surovin, predvsem lesa in kosovnih odpadkov. Iz finančnega programa, ki so ga priložili planu, je razvidno, da bo treba v lelu 2fl05 zaradi obveznega izvajanja nekaterih storitev dvignili ceno odlaganja odpadkov za deseiino. Milan Uamšakiz Komunalnega podjetja Velenje je svetnikom pojasnil, da odlagali.^če obratuje v skladu z veljavnimi predpisi. Uspeli so izpolniti ludi vse zahtevane pi^goje za pridobitev dovoljenja za odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov na obstoječi deponiji do konca leta 2008. Postopek izdaje dovoljenja na ministrstvu za okolje in prostor je v leku in pričakovali je» da bo dovoljenje izdiiiio Še lelos. Ker pa bo treba po zapiranju odlagali.4ča odpadke odvažati na deponijo v Celje, kar bo posledično pomenilo neprimerno dražjo storitev, bi sc bilo .smiselno na la čas začeli pripravljati že danes, je menila .wetnica Vilma Kece (LDS). V trenutni ceni je odlaganje minimalni strošek. Kolikšen pa utegne bili po letu 2008, ko bo treba smeli voziti 30 kilometrov daleč? Predlagala je pripravo stroškovnika zapiranja odlagališča, kajti tudi to bo nekaj stalo. Stroške pa bodo nosili prebivalci in industrija. Tvi odslolke ver m nadoliiestiid stavbnih /emljisr Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo na območju občine So.štanj prihodnje leto višja za 3 odstotke. Cc so letos vobčini-popodatkih DURSa - odmerili za 164 milijonov tolarjev nadome.stil, se jih bo prihodnje letovproračunu nabralo za 169 milijonov tolarjev. Pravzaprav bo tega denarja še več na račun odmere nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Pravo tem pa je svetnike na ponedeljkovi seji zanimalo marsikaj. A je za konkretne odgovore še prezgi^daj. V pripravi je evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč, in ko bo ta vzpostavljena, se bo šele dalo povedati kaj več. Vsekakor pa so v občini Šoštanj odločeni, da položnic lastnikom ne bodo pošiljali prej, preden se ne bodo s simulacijo prepričali, kaj 10 zanje sploh pomeni. rn^đn^ SilX fills řzdaía: éa$opl$na*alo2níšla In RTV màÊJLliJ {|ru2ba,ito.o. Velenje izhaja občairttih. Gena posarmznega izvotfat^SOOSlT. maseína naroCnins 1 200 Siï. irlmeseCna naroćnlna 3.450 SU, poUetna naročnina 6.650 Sff. letna narocnlnâ 12.600 SÍT. Uredníitvo: Bons ZaKošeK (dii^ldor), Stane VovK (oûgovomr ui^dnlk), Milena K5tlč-Planlnc (pomoCnica urednika), Janez Plesnlk, Tabana Podgoršek. S^na ápegal (novinarji), Mira ZakoSak {ir^dnics radl(a). Janja Koái;ta*ápegel (tahnICna urednica). Toma2 Gi^aK (oblikovalec), Propagerula: Nina Ju9 (vo(i|a propagande), SâioKonatnik. Jure BertCnik (pn^pagandi^ta), Sedeî uredniltva In uprave; 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, letelon (Oa) m 17 50, lelelax (03) 897 46 43. TRR • Nova LB, Velsi^e: 02426-0020133$54 Small: press ©nascas.si Oblikovanje in grsf. priprava: Naš Us d o o. Tisk TlsXama SET d.d., Naktada: 5.400 w/oúw Nenanćeniti íoiogfafQ In rokopisov ne vraćamo! Po zakonu ûÛDV^ 'NaSCas' uvrščen meci proizvode infonnaltvneQa znsCala za kmt se piaCuje davek po 8,5% znihni siop^jl DOGODKI Bolnišnica Topolšica potrebuje 5 zdravnikov Na ponctloljkovcm svotu zavoda naredili korak k izboljsanjii t aziner. ki so se pixMJ tedni zaostrite pie(tvseni zaradi poinaiijkafija ii) pieot)reinenjeiiosii zdiaviiikov, ki jilt priïnaiijkuj(5 pravzaprav povsod po Sloveniji - Ministrsivo l)o niorato uki(îpalj Mira Zakošek TopulsicH, 22. n(»venibra - Ka- drtwskc Icžavc, ki pcstijn većino sIcTvcaskih /xlravstvonih usianov, so pred nedavnim pripeljale razmere v Bolnišnici TopoUica do vreE^a. Zdravnikom jo po odlio-du Se enega kolega prekipelo in zahtevali so odk)čno ukrepanje. To jc bila tudi osrednja tema po-nedeijkove^i scsianka sveta zavoda, ki je bila za javnosi zaprt, smo se pa po njem pogovarjali s predsednikom Damij^incMn Ju-stinekom in direktorjem Bolnišnice Janezom Poîesom. PiMcs je zntwa poudaril, da jim v Bolni^niei Topolšiea za nemolc-no delo primanjkuje pel zdravnikov. »R)irebovali bi LSzdrav-nikw. Trenutno mis je 12, vendar dela ena zdravnica na šiiri ure, ena je zdravstvo no §ibk«i, en specialist je odpovedal dekwno raz-meijc, tako da nas trenutno lahko - vključno s specializantoma. dežura 12,« pravi Janez Poles. Vsaj nekaj dixlalnih zdravnikiTv morajo zalo pridobiti v naslednjih šestih mesecih. Pomcx: pri pridobivanju je vodstvu Bolnišnice 'IbpolSica obljubilo Ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica. S pomanjkanjem zdravni-ktw sc v lom zavodu srečujejo ^e dolgo, prtfv/aprav konslanliio delajo le s 75-odslotno zasedenostjo. Na to so ostro opozorili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (sprožili m celo sodni postopek) Že leta 1995. »Naloga minisir:«iva je, dii pomaga rešili vprašanje zdravnika, ki jih primanjkuje skoraj v vseh sloveaskih bolnišnicah, prav tako pa je ludi Čas, da izoblikuje minimalno standarde glede opremljenosti in števila zaposlenih v tistih bolnišnicah, ki so last države, » pravi Janez Pt^lci^ »Oh predla^nih ukrepih, ki jih je svet zavoda potrdil, predvsem pa ob pom(x:Í ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije, ki zagotavljala pomoč pri iskanju nadomestnih /apcisliiev, ob maksimalnem angažiranju vseh zdra\Tiikov in ostalih zdravstvenih delavcev ter dodatni pomiki pogodbenih delavcev je mogoCc prcvseči trenutne kadrovske težave in ludi v prihodnje zagotavljati kvalitetno zdravstveno varstvo oziroma zadovoljevati potrebe naših bolnikov«. »Danes je svetzavoda naredil pomemben krak k razrešitvi položaja v Bolnišnici TopoLŠica,» je bil kratek in jedmal ludi predsednik svela zavoda Damijan Ju-stinek, ki je pozdravil načrtovani dogovor s sosednjima bolnišnicama, da Kxlo lahko >q->ecializan-li pogosteje deUili v mat iCni asta-novi (po veljavnih kriterijih delajo le enkrat tedensko). Svet pi^dpira tudi pridobitev še dveh specializacij (internista inpuimo loga) in pa seveda zaposlitev do-dainih zdravnikov, pa ludi kakšne mcdiciaske sestre, saj je po Juslinokovih bc.sedah v bolnišnici v Topolšici tudi leh premalo. Na pobudo člana zavoda (direktorja velenjskega Zdravstvenega doma) Jožeta Zupančiča pa je svet predlagal ministrstvu za zdravje tudi, da poenostavijo postopke zaposlitve tujih zdiavnikwvSkweniji. Predvsem seveda listih, ki prihajajo z diplomami fakultet, ki so med-nćtrodno priznane» kot na primer zagreb.^ka. Justinek jc tudi zatrdil, da je kolektiv pripravljen uresničili dokaj ostre ukrepe di- reklorja (ti določajo med drugim, da bodo dežurali tudi do .sedemkrat mesečno), v želji, da bi tiiko pripomogli k razrešitvi nastalega stanja. Vendar pa so tako pripravljeni delati le še naslednje iri me.sece. ■ /diavniki podprli program ukrepov Zdravniki so še posebej obremenjeni zaradi dežurstev. A soglašajo, da bodo v prihodnjih treh mesecih dev^.urali tudi sedemkrat na mesec. Na ta način iteli-jo prispevati k normalizaciji r«izmer v BolnišnicLTo-polšica. Opozarjajo pa tudi, da ne manjka samo zdravnikov, ampak vsega zdravstvenega osebja. v obrti Še mnoge neizkoriščene možnosti ()l)i1niki spoznavajo, da bodo konkurenenejsi. se l)od() med sel)oj povezovali - V nin()f>ili jwnofiah dosegajo le eeiiiino evropske d0(tane vi ednosli - Se ogromne zaposlitvene inožnosli Mira Zakošek Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se tudi obrtnikom odprle nove paslovne priložnosti, ob tem pa seveda tudi mnoge pasti. O tem, kakose čimbo-I je organizirali» se je vodstvo velenjske obrtne zbornico konec prejšnjega tedna pogovarjalo z Miroslavom Klunom, predsednikom obrtne zbornice Slovenije, in dr. Viiijem Pšeničn>Jem. generalnim sekretarjem. »Evropa za nas ni bila nobeno presenečenje, kajti z njo smo delali že prej. Mnogi naši Člani že dolgo izvažajo svoje izdelke ali pa delajo na tujih trgih. Vstop v UE je za večino naših članov pomenil olajšavo, saj so se zmanjšale nekatere carinske oviro,« je v uvodu ugotavljal Miroslav Klun ob tem pa opozoril tudi na to, da se je po drugi strani močno povečala kon- to opozarjajo obrtniki posameznih obrtnih zbornic. Tudi predsednik velenjske Miran Irman, predsednik izvršnega odbora Hranko Meh in sekretarka Sonja .lamnikar so opozorili na to, Majhni obrtniki si sami enostavno ne morejo privoščiti, da bi se podali na tuje trge. »Povezovanje je res nujno, in sicer po posameznih branžah,« je poudaril Miroslav Klun, ob tem pa opozoril, da je pri tem veli- izluščili tiste najbolj pereče težave, ki pestijo naše člane zaradi nedorečenosti ali neustreznih rešitev v zakonodaji. Državnim institucijam predlagamo ustreznejše rešitve,« je najpomembnejše aktivnosti orisal Miroslav Klun, Organiziranost obrtne zbornice Slovenije so začeli spreminjali po sprejetju vizije razvoja in strateških usmeritev pred letom in pol. Pri tem so, pravi dr. Viljem Pšeničný, uspešni. Siccr pa so njihovi interesi jasni. Obrti skušajo zagotovili čim boljše ekonomske pc^goje za razvoj tako v domačem kot tujem okolju. ib jim lahko uspeva le, čo se povezujejo in če dobro po- marsikateri naš član. To so težave, ki jih moramo rešili! Sicer pa imamo v Evrťipi kar se obveznega članstva tiče zelo različne modele. Obvezno članstvo zagovarjajo v Nemčiji, Franciji. Luksemburgu, Sviei, ci Slovenije. Kaj pravijo o tem v obrtni? »To po moje ni temeljna težava naših članov. Te žave so vse administrativne iwi-re, ki ne ustvarjajo primernega podjetniškega okolja in zmanjšujejo konkurenčnost. Se posebej je težav veliko zaradi nedorečene finančne discipline, zaradi katere je propadel že ^ * *** lUjO * )sf sme ůlí otroci Darujmo otrokom počitnice tudi v letu 2005! , _,5-ïr ? rtakup<5TRf>o8?i)^n4ii «'n^b blagovnih umii v obdobni ixl l'i liii?i)U4 dti:?ItTj^ftiOfj pihp^v^iL^ 10 tukli II-'.' in Taku ponu«jđtf •joHíJtuj-uyríáe^nini i^intim. lUi bo IíHí t»rřok tvl4|o nti .'imsl jífotoa na * * ♦ * * * ^^ TUPI ^wa—^ Čt ani upravnega odbora z gostoma (z leve): generalni sekretar Viiijem Pšeničný in predsednik OZS Miroslav Kiun, Sonja Jam-nikar, Branko Meh, Miran I rman, Vladislav Krajne, Jana VIdic, Ferdinand Krbavac, Benjamin Sirozak kurenca, kar seveda pomeni, da ko težav, saj je mentaliteta obrt- znajo težave posameznih čla- ' ai0> «««M^ 9" ^»o» wùSyjf pnttmap'* Uum»» r wvm. vsl«otroc i. c o m Slovenske obrine poslovolnice so majhne v povprečni obrtni delavnici so v Sloveniji skupaj z lastnikom zaposleni le trije delavci, v Evropi je ta številka skoraj trikrat višja. Samo delovno pravno zakonodajo bi bilo treba spremeniti in odprle bi se številne zaposlitvene možnosti. bodo uspešni le listi, ki so na nove izzive res dobro pripravljeni. Se posebej skušajo v obrtni zbornici Slovenije zaščititi tiste najmanjše. Pripravljajo Številna izobraževanja, pa tudi konkretne obliko povezovanja. Majhni so namreč lahko uspešni le, če sodelujejo in se med seboj povezujejo. 'Il:ga so se v obrtni zbornici sicer zavedali že prej, sedanja praksa pa to le še potrjuje. Na nikov pogosto drugačna. S konkretnimi predavanji, pogovori, okroglimi mizami jim zato želijo prikazati, koliko konku-renčncjši bodo, kaj bodo pridobili, kje bodo zmanjšali stroi>kc, če bodo nastopali skupaj. »vSe-veda skušamo v naši krovni organizaciji, ki deluje na povsem prostovoljni bazi predvsem nov. To osnovno nalogo morajo opraviti področne obrtne zbornice, ki se s svojimi člani srečujejo neposredno. Velenjska je ona najuspešnejših v Sloveniji, kar dokazuje aktivnost članov ob različnih dogodkih. V zadnjem času je postalo aktualno vprašanje o obveznem članstvu v CKxçpodarski zborni- íLo^. IVlíno prispevajo obrtniki Malo g(Xspodarstvo je v Sloveniji zelo uspešno. V bruto družbeni proizvixi prispeva namreč kiir petino. Obrtna zbornica SUv vcnije ima kar .SO.UOi) članov, kar pomeni, da je v tej panogi zaposlenih 20 odsiotkov aktivnega sloveaskega gospodarstva. Možnostipa je še veliko, le nekatere administrativne ovire je treba odpraviti, da bodo povečali dodano vrednost, ki je v nekaterih panogah do štirikrat nižja od evropske. Ohrina zbornica Sio\eni|c jc nekaj cislo posebnega Obrtna zbornica Slovenije se ne more primerjali z nobeno zbornico, niti gospodar.sko niti kmetijsko. Vsi, ki zbornico, razen redkih strokovnih sodelavcev, vodijo, so člani, svoje delo pa opravljajo voluntersko. Tudi ustanovili so jo tako. Nastala je pred 35 leti na osnovi potreb članov, povsem takšna, kot sojo želeli imeti člani, in tako je še danes. Seveda pa organiziranost in delovanje na osnovi potreb nenehno izboljšujejo. ÍKpjigmuí Qýnica ÇaÎcf^a Kt4ítt0'nícf4.' .sohoM. 27. november, KK uri Shrnivliai Hoix'^uusti, tiiJ*> (Mimo z rami zcJaJf PoUvljajte itiffjo. s kfiji^o fn čtíjem. danes in i-edno! Dario Cortese ČAJ, ČAS ZA ZDAJ Znuh(avitev i^njl^* ■ jHif(shaianje različnih čajev .1// ste ivddi. da tahkc) r- čajnici Ku It aru fee sptjete ali iisiptte čuj za d'muw. i$číte OD ÇR€D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOMOVilNA m 'B iSrťda. 17. iu>vcinhia E>r/avni zlwrjc na izrc Jni seji glasno z 71 glasovi sprejel prcJJ(^ nl»>zcm?>kcga prcJscdsKa Evropske unije, pi^ kalcrcm naj bi Slovenija skupaj 2 Ncmiijt) in Ponugal-sko predsedi>vala Sveiu EU. (ire za prvo skupino dr/iiv. ki Ixxb v okviru 1. j. limskega pn?dseik)vanjavcv Uiie EU vobck^bju od januarja 2LX)7 do sredine leta 2()l)8. Dr>^ivni zbor je odli^al nuli o delovnih iclesili parlamenta. Delovalo bo 22 Jekv vnihicicsin l4ixJboro%'-/atretjega podpredsednika parlamenta sc^ izbrali Mřirka Pavliho (LDS). Ameriški predsednik George Bush je za novo državno sekretarko imentival pe idese I letno (Gondole ezzo Rico, dosedanjo svetovalk^ za nacbnalnovaniosi, ki je tako na-sledila Colina Powella. Analitiki cvenjujcjo. daje jasirehinja nasledila vsaj jiavide;a)o bolj miroljubnega Powcla. Dcxsedanji ameriški državni sekretar Colin Pcwell po svc^jem l azijske države ne vkljuCujcJ' jc zapisa m w omenjenem ptwivu. Inda tudi Turki imajo vrsto pomislekov. Ankara iak(^ ne t»o prignala C j-pra kot nove članiec EU, Čeprav v NikO/dji i^ozijt>.da í>odDvložili ve- to navstop'llirêjjevuni [o. Ciper je na ^ki in turSki del riizdeljen cxl leta 1974, kc">je turška vojska vcîd-gcwor na težnje ^kili nacionaEstov pi^ pridružitvi otifka CirČiji zasedla severno tretjino otoka. Na turškem delu Cipra, ki ga prl/nava samo Turčija, je Še vedno namoseenih 3í).í)t)l) turških vojakov. Ciprski lur-ki so namrci aprila leu's na refe-rendumuozdružitviobehdekwCi-pra pki dom britanskega parlamenta jes pom(^jopc«cbne-ga zakona sprejel prepoved k)va na lisice v Angliji in Walesu. Spcxlnji dom parlamenta je lo /iibavo bogatašev tokrat moral prepovedati z upcjrabo posebnega parlamentarnega akta iz leta 1949, s katero lahkih ÍZ.SÍIÍ spjvjetje nekega zakona, lo se je v Veliki Britaniji dc^sk^j dilo le trikrat. S prepovedji"» sc je končal sedemletni spor med konzervativnimi lordi v zgc^rjijem domu parlamenta in večinskimi laburisti v spodnjem. IVick. 19. novembru Svet Evropske unije, v katerem so zastopane države clanicc» je v Bruslju piîtrdil niwevrt^ki^ komisijo Joseja Manuela Bam:«a. Tako je bil (pravljen Še ziidnji lormalni konik za njeno imenovanje. ska komisija^vkaterije član izSlo-wnije Janez Potočnik, bo petletni mandat prevA'ia v ponedeljek. 22. mTvembra. Prenehal je veljati zakon opo«b-nú) pi^^jih za vpis lastninske pravite na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo iz leta 1999, ki je v pancklih petih letih poenostavljal nekatere postopke pri vpisu etažJie lastnine. To pomeni, da je sedaj irebav kataster stavb h krali vpisali ptulatke 'M klele stavbe, ne pa i^'>ljzap<«ameznastan(wa-nja. kot je bib to možno tli.:«lcj. Č-eprav jc intervx^ncíjski zakon veljal kar pel let, večina ciažnlh lastnikov šc ni i/korislila olajšav pri vpisu v zemljiško knjiga, kijih je pi'>nujal omenjeni zakon. Evro podira rekorde, vendar pa skupina Ci20, v kateri mt indusirij-sko najbolj razvite in nekatere hi-lrt> razvijajtKC sc države, cwtaja nenaklonjena ptwredovanju /a zaasla-vite%' padanja dinarja. 1 Juda neuija postajajo tudi pri nas vednt> pogostejša. Vziiod Slovenije je tokrat prepihal orkanski veter, ki je píxJiral drevesa in ^xJkr^'4ll stn?-he. Na I Irvaškem, v Srbiji in na Skv vaškemso neurja teijala tudi ŽJtve. Sikivilveierssunkido 173 kik^me-Irovnaurt^je ckibe.sednoopusUiSil skoraj polovico Narodnega parka Taire in pc^lomil 12,(K)i) hcklaijcv gt>zda Sobolii. 20. novembru Pn^metni minister Markti Pavli-ha je od svojega ilržavnega sekretarja Borisa Î'.ivca zahteval, da kol predsednik nad/i^rnega sveta Slovenskih žířleznic (S?-) doseže raz-ref^tcvg^neralnegadirektoija Blažen Mi klavci ča. Skwenske Železnice Že nekaj časii pretresajo ra/lične afere, od neza-ki^nilo sklenjenih svetovalnih pcv godb, ki jih je podpisal Miklavčič, do zadnje, ko so zaradi ponarejanja dipbme izredno odptwedali de-Icwno razmerje generalnemu sekretarju SŽ Ig(.>rju iimencu. Sloven.skap)iicijapa naj bi razl>i-la balkansko heroinsko navezo. Na parkirišču BR -ja so kriminalisl i namreč aretirali okoli 20 oseb izveČ republik nekdanje Jugcwlavije in Albanije, ki so preprt>dajale drcîgo, in pri tem zasegli lOkg heroina.NaČ-mcm trgu bi hen^in pn^dali /ii 100 milijonov tolarjev. Kriminalisti so bili i«umljencem na sledi fc vcČ mesecev. iVeclelja. 21. novembra Zagovorniki ra/tskav izvornih celic v Združenih nan^dih so slavili zmago> saj si » preprečili sprejetje resolucije. s katero bi prepovedali vse vrste kloniranja človeka in vse raz- iskave na tem področju, lakov znanstvene kiM medicinske namene. S tem je pravzaprav vsaj ziien-krai odprta potkkmiranju čkweka. Morda se tibeta večja konkurenca na našem telekomunikacijskem ii^ Deutsche'le le kom jenamreČ za ieio2iXl5 napcwedalveč novih nabži") v trge srednje in jugíWzJKul-neEvnpe.med katerimi je ludiSkv venija. hmedeliek, 22, n(»\enibra Odstopil je Dominik Čcmjak. vodilni p<'»lilik stranke mladih, in tako izpt^lnil svojo predvolilno ol^lju-da bo odstc^pil v primeru pcira-za na voliivah, V svetu pa najbolj odmevajo volitve v Ukrajini. kjer se je pc^ zjnagi pn>ruskega Viktoija Janukíwiča na volitv;di v Kijevu zbralo več de?>el li«^ privrže ncevopíY/jcijskega kandidata Vikioija Juščenka, kije prc-pričiin. da sc^ bile volitve ^)ljutlja. iran je ustavil bogatenje urana, kot jc obljubil evropskim državam in Í AEA-ju. da bi sc tako izognil ukrepom mednarodne skupn(.«ti. Torek, 23. novembrii štiri stranke, SDS, NSi. SLS in DeSUS, stue s podpis<>m koalicijske pc^odbe ziivczalc k sc^dclova-njuvvladi. Vodstvo I_DS na Ćelu s predsed-niki>m Antonom Ropt^m pa je piv dab odstopne izjave, ki hoùo začele veljati 1L decembra, ko bo predvidoma potekal tudi kongres stranke. Poleg Ropa so odstopne izjave že podpisali trije piulpredsedniki, Slavko Ciabcr, Ione Anderlič, Majda Sirca in generalni sekretar Peter .lam ni kar. Ce žíC dru^ï ne. morda vam življenje razvedri vsaj upanje na srečo, 'ludi v 47. krogu slovenskega k>ia ni bila izžrebana sedmica, zalo K> predvideni sklad za glavni dobilek v AS. kn>gu narasel na 300 cnilijff-nov tokirjev. Rojevanle v bolečinah Ce še drži, da je listo, kar se rodi v bolečin u/i, pogosto najlepše in najbolj zdravo, polem se r\am za novo vlado nihui. Cepntv je bilo nar>\reč spn'u videti, da s formiranjem in koalicijskim dogovarjanjem ne bo ležar; saj so shqyaj "sami naši", se je karprecej ZO' pledo, "'/.e ^pei ta ljudska stranka!" sv mnogi po^odmjali, suj se je najpogosteje res zapletalo pnr\'pri njih. Mandatar ježe v petek na srečaniri svoje stranke v Celjtt žele!razglasiti konec nspešndi koalicijskih pogajanj, a je prav v tem rojstnem mestu podpredsednika SLS spoznal, da ta slrťmka Še vedno ni zadovoljna in terja Še veČ. ht zaradi nje so je formalno rojstvo nove vlade spel zm'iekio, port/š ti se je zastavljeni rokovnik. Nektitere je bih celo strah, da se lahkopontši še kaj več, a so bih na obeh straneh vendarlepre\'id' ni in so vedeli, kje so meje. Zaradi teh zavlačex 'anj smo bdi navadni občani ludi dalj časa v negotowsti in nismo vedeli, kdo vse lxj zasedel mini^tryke stolčke. Še posebno nest/pni so bih nekateri zato, ker je mandatar naj}oveJoval presenečenja. Se lx> res zgodilo, da lx) na ministrskem stolčku zadfial koga iz prejšnje gamifíire, kol se je govonlo? Res kakega čistega sirokovnjitka, neobremenjenega s politiko? Pričakovanj je bih očitno preveč. Pričakovanja so se nekaterimi?ontsKíJatudJ vgos/x?darsi\7L Neza-mdi našeiH)lkike aH zaradi na.siajanja nove vlade. Piwvami IMško so se pričakovanja izjalovila v Srbiji, dntzhi Store Steel na Hrvaškem. Pivovar jem tiidiiMdolgotmjnih prizadevanjih in popniv-Ijenih ponndbah ni uspeh prevzeti polnilnice Knjaz MHoŠ, štorski jeklarji so izi'VieUpri splitski zelezanù. llr\'aškanampripre\'zen}ih pač ni naklonjena, čtititije, kot da se ludina drugih območjih nekdanje skupne države slovcnsidh podjetij vse bolj otepajo. Dobre ponudbe niso več dovolj, vse večkrat je slišati "(9/Pťř ovi Slovencif P^)vsod leni tako, .šeposebno, če v okoljrf znajo cenili vrednost novih delovnih mest in vsega, kar lahko prinese dober naložbenik. !n če vsega ne merijo s političnimi va ti L Z uspešnim poslovanjem na tujem so se te dni pohvaUli v šentjurskem Alposit '11 so pred č-asom htpili tovarno v Pnrjawrju, novo lovamo bodo po.'.tavili v Aleksinnt. Precej so na (ujem, vhnv.^kem Tfddju, letos vložile tu- di ferme Olimia. Te so laniprei'zele tamkaj.snje Ttdielj.ske toplice. Tudi ta prevzem ni potekal brez zapelljajev, zdaj so vendarle tam zadovoljni, saj vidijo napredek. Se lx>lj lx> vse skupaj opazno naslednje leto, saj bodo v fx>jK>{no obnovo toplic in gradnjo noviit zmogljiwsti namenili skoraj deset milijonov c\ 'rov To pa se že mora poznati! Naj ob tem omenimo, da l)0d0 te terme veliko vlagale uidi v domačem Pi)dčetrih\, saj lx>do tu še letos začeli gladiti nov hotel VLwke kalegoHje. Naložbo lx)do zmogli lažje, saj jim je uspe' lo pridobili tudi precej nepovratnih sredste\' iz exropskih virov. Marsikje si naložbe želijo, da bi lahko zaposHh ljudi, ki čakajo na delo. Res je tudi, da je pri nas precej družb, ki hi rade še koga zaposlile, pa ne dobijo ustrezno izobraženih delavcev. Razkorak med ihHm, kar izobražujejo naše šole in jdkulteie, in tistim, kar potrebujejo podjetja, je na nckaterd) področjih prav velik. In vse pogosteje ttidi govorimo o tako imenovanih dejîcitamih poklicih. Kateri vse so, so pred dnevi ludi prikazali na celjskem Sol'ikem centnt. Srednje .sole a Celja, Šentjurja, Rogaške Slatine in Šlorso osnovnošolcem predstavile 20 takih poklice)', v katerih ni težav za zaposlitev. In lo v živo, tako da so sijih lu^epred.sfavljali. Kako f)o tona katerega od okoli 3500 osnovnošolcem kolikor si je ta prikaz ogledalo, \pli\alo, da se bodo res odločili za hiterega od teh poki i-ce\) bomo še vidcH. i^dobniprikazi ob obrtnih sejmih v Celju niso ravno prinesH bog ve kakšnega uspeha. So se [Hi v teh dneh oddahnili mnogi oeJ ti.slih, ki.^e na kmetijah ukvarjajo tudi s prodajo domačih mesnih izdelkov Nov pravilnik o zakolu in predelavi mesa na kmetijah je namreč vendarle veliko bolj življenjski. Tako bodo na kmetijah lahko gostom Še vedno po-stregh z domačimi specidlitetami. Si lahko za mislite pra\'e kmečke pojedine brez k/vavic in domačih pečenic. In še Česa. Ob tem, ko se je stvar vendarie razrešda po volji "prizadetiU'\ nekateri ne pozabijo ponovitij da so mnogi razno\ rstni strokovnjaki in birokrati pri nas l)olj "papeški" od e\ rop.skih birokratov in .so pogMo raje malo ostrejši, kot da bi se morali z njimi vsaj malo prerekati. Pač-eprav včasih kakšno opozorilo kur zaleže. ■ k iabÎQ Perspektiva Matjaž Dragar V tem tednu postavlja Cruinnes.sov rekord maribor.Kki ra^ dijski voditelj Marko Potrč, ki želi postaviti svetovni rekord v kategoriji nepretrganega vodenja radijskega programa. Trenutni rekord znaša 120 ur irr sedaj ga Marko poskuša preseči. Da, tiicli v tej kiitego/ijije očitno možno poslavljati in celo popravljali rekorde. V kategoriji, ki preseneti zaradi svoje nevsakdanjosti. Kaj pa je potrebno bcdefipet dni in noči in voditi radijsko oddajo, bise lahko vprašali. Po drttgi strani [ki se to postavljanje rekorda bistx'eno ne loči od postavljanja rekorda v ultra maratonu aH na katerem drugem področju. Gre za količinsko usmerjenost in razr?ušljanje. da je človek vreden toliko, kolikor je vredna njegova storilnost. Vendar se človeku le zastavljajo vprašanja, kaj motivira posameznika, da se sploh odloči za takšen podvig, kaj ga vzp(xlbuja, da vzdrži neverjetne napore, da doseže rezultat. ki količinsko aH številčno preseže v.vť dotedanje dosežke. In kakšne so posledice takšne pestrosti kategorij in disciplin, v katerih je možno dose^^afi in presegati rekorde? Pluralnost in pestrost kategorij, v katerih človek dosega in p(jslavlja presežke ima namreč za posledico manjšo splošno preiX)Zt\avno.Ht in veljavnost rekordov nasploh. V množici rekordov, med katerimi lahko najdemo tiuli takšne, kot .so "hlo dalj časa stoji na eni nogi", do tega "kdo spije več piva " in "kdo dlje vzdrži t' .vo-hi s 5000 škorpijoni') težko ločimo zrna od plev Med listirm, ki hi jih lahko imenovali postavljale! rekordov, čeprav mnogih njihovih do.'iežkov ne bomo na.šli ravno Ouinne.ssovi h\jigi, je tudi lepo število Slovencev. V najnovejši knjigi .svetovnih rekordov bomo našli ime Martina Strela, ki sije fo me.sto prigaral v daljinskem pUtvanju in premagovanju .svetovnih rek. Odmevni so rezultati alpinista in smučarja Davorja Kivičarja, ki je smučal z Eve resta. Marko Baloh je prekolesaril najdaljšo razdaljo v 12 urah. Iz anonimnosti jc prestopila Renka Pulko. njena petletna pot okoli sveta na motorju ji je prinesla naslov »Slovenka letaa 7. siwřinja velikega in maloga gospodarstva, ki bo poK^kalo o(J 30. n()V(^itil)ra do 13. dec(MTil)ra - Pix)íírani usniorjon so k víx^jomu mcdscbojnoimi sodelovanju in povezovanju Mira Zakošek Sroćanjescbo7aćelov torek, 30. novembra v veliki dvorani I lole-la Paka s plenarnim lielom. K sodelovanju so povabiJi strokovnjake in gi:)5.podíirsivenike, ki bcv do predstavili svoje izkušnje. Po-sebno pozornost btxlo namenili raAoju nal">avne politike velikih gospodarskih cJružh. Svoje po-Irehe l">odo predstavili predstavniki C/orenja, BSl 1 — I ILsnl aparati Nazaije in Revoza tz Novega mes la. Organizatorji seveda računajo, da bo tudi letos na osnovi lega nastalo kar nekaj novili pt^slov-nih povezav, zato vabijo k scxle-lovanju vse tiste, ki bi radi izrabili n(wc priložnosti. Ra/vojne projekte b prikazala tudi povezana mala in srednja pcxj jet j a. ki že zdaj s povezanim interdisciplinarnim znanjem lahko odgiwarjajo na razvojne dileme velikili podjetij. »Že dosedanja srečanja so prerasla lokalne okvire, leítiínje pa je na mnogih pixJro^^ih že povsem nacionalno asmeijeno,« pravi direktoriea Savi njsko-ša leske območne s^yspo-darske zlx>rrace Alenka Aviwrwk. To seveda ni čudno, saj podjetnica sodekwanja ne pt>znap me-ja. Plenarni del KxJosklenili zokro- glo mizo o iastitucionalnih gospodarskih okvirih in motnostih nastopanja v Evropski uniji. Osnovna izhcxíl^ča ho podal dr. Mojmir Mrak, ki Ix^seveda predstavil tudi motnosti črpanja sredstev i/ evr^^^h stniktumih skladov. Pl")leg plenarnega zasedanja se bo zgodila eela vrsta okroglih miz, poslovnih srečanj, seminarjev, predavanj. Med najpomembne^* vsekakor st'nJ i srečanje dt^avite-Ijev velikih poslovnih sistemov. Mnogep«.wczavcsobile namreč ^^novane na prejšnjih srečanjih. Danes teden pa bo v Velenju tudi razvojna konferenca inženiringa na temo Slovenski inzeniiji v Gvropski uniji, priluxlnji pelek pa srečanje grozdov in mikro-ptxljetniških povezav. Veliko dog(Xjkov bo s podro^a hitrejšega raAoja ptxJei^elja m turizma. lorej podnKja. ki ga po-stavlja v ospredje Savinjsko-ialeska olim(^ljenih kadrov, ter letno srečanje desetih slovenskih podezeljskih razvojnih jeder. Dogt^kov 1x1 še veliko, organizatorji pa pc^slavljajo v tispredje stxJelovanje y mladimi, ki pa zdročjih, predstavili bodo tudi njihove nagrajene naloge z letošnjega razpb^a območne gc>sp(xlarske zbornice. Nameravajo pa še pripravili tudi okroglo niizo, na kateri bi se lahko mladi srečali in pogovorili s predstavniki lokalne skupnosti in gospo darstva. »»Naslov letošnjega srečanja -partnerji v konkurenčnosti - je zgovoren. Cîre za ncwe proizvode in storitve za nove it^e. » pravi predsednik progiamskega ixl-lx>ra Matjaž LenHssi. ki je prepričan, da imamo v tem okolju bjemne priložnosti ptistaii dobri, če že ne najl\>ljši. le ziivcdaii se moramo nevarnosti in ukrepati hitreje kot konkurenca. Osvescen, ne zadet! LAS organizator okivjs'e mize o prol)leniaMki ležje zaposlji\i!i osci) z odvisnostjo Velenjť - November je namenjen izobraževanju in seznanjanju ljudi o drogali. Nobenega smisla si nima pred njimi zatiskali oČi. Droge so prisi^tne tudi v Šaleški dolini, težave, ki jih pov7ročaj<\ pa tudi. V medcibčinski lokalni akcijski skupini (LAS) z^ preprečevanje zasv(.ijenosti z drogami pripravljajo danes (četrtek, 25. no\'cm-bra) v sejni sobi Mestne občine okroglo mizo z naslovom Problematika te^e Ziiposljrvih osebzod-vísníisljo. Na okrogli mizi pričiiku- jejo predstavnike večjih podjetij in zavodov s področja gospodarstva. scx:ialncga varstva, zaposlo vanja inzdravsiva. Okrogla miza sodi v okvir izobraževanj pod skupnim naslovom Osveščen, ne zadeti Zakaj gospodarstvo? Zalo, ker je problematika drog vedno bolj razSujena. ker se z njo srečujemo prav vsi in ker je pon^embno, da na področju preprečevanja Ziisvo-jenosti z drc^gami lokalna skupnost deluje interdisciplinarno. ■ mkp AG^FMNr GARANT d.d. Polzela« industrijska prodajalna Delovni čas prodaialne: pon-pet od 3.-18. ure, sob od 8.-12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130, 03/70 37 131 E-mail: info@garantsi, spletna stran: www.garant.si Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah/ kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške în pisalne mize. Ugodno V NOVEMBRU: oaSmSaonD otapitepi^^ DnmûiSD ^ , o ŽTi^ ^ pTIpTCfifTn GEQteai) SidBlb omiËSïh^Mï^i ' onSSDijiiiinÉEa mladinsklnoob SAVINJSKO-dALCâKA 09 M OČNA ZdOANICA. VSLCNJ C 20AUtSísiati,«pravi Bo^.ena Steiner, vodja razvoja kadrov v Prcmo-gc^vniku Velenje. »Samo zadovoljni ljudje lahko delajo dobro in prispevajo k aspe.^o-sli podjetja. Eden od pomembnih pristopov, ki vodi do tega, je izobraževanje.« Na icm področju v premogovniku sistematično in načrtno delajo že vrsto lel, v zadnjem času, ko se s tem skušajo primerjati z drugimi, pa ugotavljajo, da delajo zelo dobro. Izobraževanje poteka že več let in pride preko različnih ciljnih skupin do vsakega zap as le ne ga. Izobraž.ujejo tako za potre!« dela kol za razvoj zaposlenih. Pri tem sodelujejo 7 mnogimi institucijami in kadri tako znotraj kot zunaj podjetja. Zunanje izvajalce skrbno izbirajo. »Izobraževanje za delo na delovnem mestu jc za zaposlene obvezno. Brez lega zaposleni svojega poklica ne morejo opravljati. Po drugi sirani pi jih tako včim večji meri nevtralizirali z optimiranjem ter iskanjem cenejših alternativ nabavnih virov, s selektivnim dvigovanjem ccn izdelkov gospodinjskih aparatov V Gorenju racionalizirajo poštovanje na vsei) področjih, iščejo cenejše alternativne nabavne vire in izboljšujejo prodajno strukturo aparatov. Tako jim je tudi uspeio nevtralizirati vpliv podražitev repromaterialov in nenačrtovan dvig stroškov dela. stu prihodkov, nižji od lanskega, in sicer za pet in pol odstotkov, dosegli pa so ga v višini 3 milijarde 400 milijonov tolarjev. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo in rezervacijami (izračunan kot dobiček i/ poslovanja, povečan za stroške amortizacije ter Čisto povečanje dolgoročnih rezervacij), ki predstavlja grobo mero v obdobju ustvarjenih denarnih tokov iz p<')slovanja, znaša 12 milijard 400 milijonov tolarjev, kar je za 12 odstotkov veČ kot v enakem obdobju lanskega leta in prcdstavlja71 odstotkov letnega načrta za leto 2004. Krovna družba Gorenje, d. d., pa je v obdobju od januarja do konca septembra ustvarila 104 milijarde 700 milijonov čistih prihodkov od prodaje, kar jc za 13,4 odstovi boi^ali strokovni, v /acinjcin ()b(l()l)jn pa ludi poliliťíii poti Mir& Zakoššek PctinStiridesetlctnimag- Milan M. C Viki, dosedanji minisicr /a cvropi^kc /adeve v slovenski vladi, jc na^egoreliM. Rodil se je v Vdcnju, kjer jf končal osnovno Solo in gimnazijo, nato pa diplomiral in magisiriral na ljubljanski Ekonomski fakulicli. Bančništvo ga jc prevzelo, /alo je /ačel služIli v Narodni hanki Slovenije, v lem ćasu pa se je ^ial ludi na Institutu mednarodnega denarnega sklada 1er na Floridski drí:avni univem. Med drugim je bil sveiovalec Analiisko raziskovalnega eenira lakralne Banke Slovenije, leta 1990 pa je postal pomoCftik direktorja in kljucni Clan ekipe, ki je pripravljala denarno zakonodajo samostojne Slovenije in postavila temelj slovenskemu tolarju. Med leti 1992 ín 1997 je kot svetovalec Svetovne banke sodeloval pri bančnih in pi>djclníŠkíh go-sptidarskih refonnah Tanzanije, Makedonije, Pt>lj-ske in Madžarske, vodil pa je tudi projekte povojne obnove v Bosni in Hercegovini. Za svoje delo je prejel z.nak odličiKisti Svetovne banke. Njegova titroka sla odra^'ala v lujini m zaOutil je.dahv Ma postala Američana, on pa ra/dvojcna osebnost, če se ne vme domov. To je družina leta 1997 tudi storila, Milan pa jept)sial direktor centra za analize, raziskave in svetovanje pri NLB. Kasneje je l>il tudi ddavni sekretar na ministnitvu za finance, zadolžen zarefomio dr avnega proračuna in javnih Imanc 1er izdelavo sodobnega in pn>-gramsko utemeljenega državnega proračuna. Opravljal je še mnoge druge pomembne naloge, aprila letos pa je poslal ministerzii evropske zadeve. Tako je bil neposredno povezan z vsiopom Slovenije v EU. Koko pa je sprejel ne^favno potrditev komisije Jo-seja Mamteta Banmů? »Vsekakor je razveseljivo, da je dobila tolikšno pt.)dporo, kar 449 ^asov, proli jih je bilo le 149, Jo je vsekakor pomembno, saj predstavlja ta ktrnilsi-ja v poenostavljenem pomenu evropsko vlado. Vendar pa je treba poudarili, da lo ni lakána vlada, kot jih imamo v p.)same7ni državi ampak je neke vrsto sekretariat vlade, ki pripravlja vso dokumentacijo, predvsem pa vse direktive (oblike zakonov na ravni EU), ki jih nato obravnavajo vlade vseh 25 dr/av. Komisarji morajo kar najl>i>lj zastopali interese vseh Evropejk in Evropejcev. Zdi se m i zelo pt)membno, da imamo Slovenci zastopnika, txlgovomega za področje znant>s(i in raziskav, saj bo to področje v naslednjem obdobju eno ključnih vprašanj, ki naj bi tudi zagotovilo, da bo postalo evrop.sko gospodarstvo najh;>lj konkurenčno svetovno gt>spodarstvo.« Kakšne so pristojnosti evropske komisije in vlad po^ sarnemih držav? »Vlade pc^sameznih dr/av so pc^litično odgovorne volilcem in volilkam. Evropska komisija pa je imenovana. V prihodnosti se lx")sta morda /družila evropska komisija in svet EU in lakrat bomo laliko govorili o pravi evropski vladi. Zaenkrat pa je tako, da evropska kojnLsija vlada po navodilih in pravnem redu, ki ga določajo in z njim soglašajo v.se države EU skupaj. Vlade v vsaki državi pa seveda vladajo suvereno.« Siomtija je tmj/ma držpva, velikokrat se zaradi te' fift počidimo majhne. Kako ste viti? r/hčtuiti. ko sle se srečevali z velikimi? »Znolraj Evropske unije petindvajsetih ni velikih in majiinih držav, lako kot ni velikih in majhniJi kultur. Vsi smo med seh^j enakovredjii. Res je sicer, da imamo v evropskem parlamentu Ic odsto-lek i^asov, vendar se o vseh ključnih vprašanjih dogovarjamo s konsenzom vseh drŽav članic. Počulilsem se dobro. Kako tudi nel Zastopal sem državo, ki se je na vstop v EU dobro pripravila in se lahki> pohvali tudi z zgodbo o uspešnem gospo-darskejTi razvoju. Samo spt>mnile se, kako smo živeli še pred peînajstimi leti, kako smo se otepa- Sreča za vse! Veseli smo. ker smo s Hišo zdvetjd podani! toplino doma tistim otrokom, kito najbolj potrebujejo. Pridružite se veselju in v nedeljo, 28. novembra, obiščite katero od odprtih Mercatorjevih prodajaln* in izbranih partnerjevvMercator centrih, kjer vam pri nakupu ponujamo fO-odstotni popust Te praznike bo sreče dovolj za vse! 'VMetatorjevih franSi/nih pfodejslnehpc^ust ne velja. H. ercator li 7 visoko inflacijo in pomanjkanjem marsičesa. Zdaj pa živimo dobro m marsikdo, ki nas obišče, je presenečen, ko ugotovi, kako živimo tukaj od-pn i, notranje bt^gaii ljudje, ki smo pripravljeni suvereno sodelovali s predstavniki vseh t)Stalih 24 drŽav. Tudi oni nam priznavajo enakovrednost, in ker zaupamo vase, (udi oni zaupajo nam. Za pogajanja smo imeli dobre ekipe. Skupaj s predsednikom vlade smo suvereno zastopali stališča v smislu branjenja interesov Slovenije. Nedvomno je po prvem maju, ko smo postali enakopravni člani, slovenski jezik enako spoštovan kol na jirijncr francxiski.« 7m katere prioritete Slovenije ste se kot minister pred' vsan zavzemati in kam sohila zJasti usmerjena vasa prizadtrt'anja? »Zastavili smo si štiri glavne prioriieie. Najprej smo se želeli v EU vključiti čim l>i>lj učinkovito. Znotraj tega smo na večer pred 1. majem na naši južni jneji s Mrvasko oblikovali mejo Evropske unije petindvajsetih. Suvereno nastopamo in zagotavljamo interese v pogajanjih EU, po vseh vprašanjih nadaljnje izgradnje notranjega trga. Naredili smo tudi že prve korake v gospodarsko in denarno unijo, saj smo konec junija že vstopili v menjalni mehanizem tečajev ERM2, s čimer bo omogočeno, da lK>mo, če ne bo večjih napak v novi vladi, konec leta 2(X)6 tudi prevzeli evro. Uvajamo in pripravljamo se na uvedbo Schengeaske meje, kar bc^ tudi omogočilo, da l^omo ukinili policijske kontrolne točke na mejah z A%'Strijo in Italijo.« In kajjeptt vasem nutenju tremdno najbolj pomemb* no? «Vpraššanje razporejanja naslednjih proračunov EU. To so dogovarjanja o porabi za obdobje od leta 201)7 do 2013. Pri ten) gre za ogromna sredstva, z^ kar okoli 1045 milijard evrov: loje kar 200 slovenskih državnih proračunov oziroma 50 družbenih bruto proi/vixJov Slovenije. Mi smo se zavzemidi, da bi bilo čim več sredstev usjnerjenih v raziskave in razvcjj, pa ludi za naložbe v čistilne napravc(tudiv Velenju jo financiramo iz leh sredstev), za razvoj podeželja, za zagotavljanje bt^ljše kohezije. Pt>dpiraii pa je treba ludi nadaljnjo širitev na celotni Balkan.« Nekateri se àtdijo, zakaj se vam zAi w širitev tako pomembna? »Slovenija brez tujih trgov ne more rasli, t>dvisna je od izvoza. In če bo hotela Slovenija, tako kol smo si določili, rasti hitreje od evropskega povprečja, pcilrebuje tudi trge držav nekdanje .lugos-lavije. Za gospodarski razvoj je pťitrebna tudi piv liliČTiastabilno.«;!, ki pa je v omenjenih državahbrez vstopa v CU nebodo mogli doseči.« îkines, ko se prt^varjava, ste ^e minister, ko bodo tole prebirali ntiši bralci, pa boste verjetno »sa- mo« poslanec? «•Minister.sem poslal na povabilo Ibneta Ropa. si.>§olcas Takultete. V stranko LDS, ki jo imam za naslednico nekdanje/SMS, sem pt)novno vstopil letos, ker sem txenil, da imam dovc^lj strokovnega znanja in dtwolj energije, da udejanjim Zíjstav-Ijcne usmeritve. Rezultati volitev so znani. Ocenili smo, da s strankami desnega bk>ka ne nxírenKí najli ustreznega so-gla.sja. V LDS se zav/emamo za vrednote razvoja. rz. odprto, demokratično in strpno drui5)o, za notranje l">ogaie ljudi. Vsebinske pro^mske razJi-ke z novo politično opcijo so prevelike, zato smo se odliKili, da bomo v opoziciji, Tako bom torej poslanec v državnem zlx>ru. kjer lx)m opravljal tudi nalogo predsednika komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, blagajn javnih financ. Svoja stmkovna znanja lx)m lahko v ptîlni meri uveljavljal. Bdel lx)m nad tem, da bo p^^raba denatja davkoplačevalcev kar najbcïlj traaspareni-na. Seveda pa se ix>mo ludi pripravljali, da čezsla-bidve leti ponudimo volilcem na lokalnih volitvah (čez štiri leta pa znova na parlamentarnih) najboljše programe in jili skušamo prepričali, da je bilo i>lxlobje LDS olxiobje, v katerem je bil dosežen velik gospodarski razvoj, da imamo prave odgovore na razvojna vprašanja in da zjianio uveljavili Slovenijo vsvetu in doma. Kot p(\slanec z veliko energije in dobre volje bom to zelo rad počel.« Ugitfanjy če f»}sie ostali ptislanec^je bilo ravno za-radi rak visoke strokovmfsti in izkušenosti veliko? »Res imam za sabo dvajset let strokovnega dela na vodilnih pciložajihposvetu indoma. Vse tomi ho k(n opozicijskemu poslancu še kako korisiil<î, da se bom po svojih močeh boťú, da bo ostala Slovenija demokratična država z najlwlj učinkovitim gospt')darstvom. Vsekakor čutim odgovornost do v?eh lisiih, ki so me v moji volilni enoti v Ljubljani izvolili. Čeprav sem v politiki šele kratek čas, sem dobil skoraj loliko glasov kot Janez Janša, ki je prav tako kandidiral v lej enoti.« ^bsa vlada je zastavila Sloveniji visoke cilje, i' desetih ietik naj bi dosegli povpreùio evropsko raz^i» tost. Mislite^ da ho takšen cilj uspela uresničiti nO" va vlada? »Moram reči, da analize osnulkov koalicijskih pii-godb kažejo, da jim lo ne bo uspelo, ker se že kažejo težnje, da bodo nekatere dobro ziustavlje-ne zadeve spremenili. Med njimi je na primer ideja. da ne bi uveljavili novega zakona o dohodnini ki naj bi povprečnega državljana razbremenil za 10 odstotkov, res pa je. da bi l>olj obdavčil kapitalske dobičke iji nekatere tranzicijske dobro izkoriščene priložnosti. Podobno velja še za nekatera druga pt^dročja, za katera smo že sprejeli zakonodajo, s kaiero naj hi zagotavljati čint bolj skladen regionalni razvoj. Seveda bomo o tem govorili po stolih dneh vladanja.« Zase pravite, da Me Salečan, četudi ie dol^ ne iivi-te tnkaj. Kako vidite to ok se rad vračam, četudi ne lako pogosio, kot bi želel. Kijub temu, da se po končanem študiju nisem vrnil v domače okolje, Šal^^ko dolino, občudujem in cenim tudi vse tiste vizio-narje.še zlasiižganka in Alelška. ki so znali v petdesetih in šestdesellh letih zgradili tukaj občudovanja vTedno mesto svetlobe, z izjemno vist>ko kvaliteto življenia. Mnogi SaleČani in Salečanke lega morda niti ne vidite, a moji prijatelji, ki sem jih sem pripeljal iz Amerike, se niso mogli načuditi uspešnemu raA'oju.« Se boste tudi kot poslanec vključevali v krepitev nO" daljnjega razvoja tef^a okolja? »Vsekakor, Pogosto se ustavljam tukaj in obiske izkoristim ludi za poslovne pogovore. V LDS pa scdogovarjamo tudi da bi v Velenju, kjer sicer nimamo poslancev, oWasno odprli poslansko pisarno, v kateri bi se z volilci pogovarjala še dr. Matej Lahovnik. kije Velenjčan, Lfvoljen pajebilv Kranju, in Celjan dr. Slavko Oaber. Sicer pa bcm vesel vsake pobude, ki mi jo moji sornjaki lahko pošljejo na elektronski naslov milan-cvikl@dz-rs-si, prikličejo pa me lahko tudi po telefonu 01 478 94 00 ali 01 478 95 69.« 8 ZDRAVSTVO ""H'M 25. novembra 2004 Dnevi oral nega zdravfa V Velenju so potekali (l\anaj»sli dnevi oi^alncs^i zdravja - Blizu 150 udeležencev iz vse Slovenije, od zdia\sivenih delavcev do šolnikov Mitena Krstič - Pfaninc Velenje, 19, in 20. novembra - Blizu 150 udclcžcnccv dvanajstih dncvov oralncga ztlravja. ki so v peiek in sobolo polekali v Velenju, je tokrat osrednjo pozornost nameniloslarcjSi populaciji. Dneve je pripravik) Dru.^tvo za oralno zdravje Slovenije s pomočjo gene ralnega spi^n xoï] a Pre mí w- Predsednica druâtva. prim. Diml-ca Homan. dn denl. mcd. spec., je piwedala, da so íeux o Izkušnjah na po-drt>Č3ii zobo?xlravslva v domovih slarejSilî občanov, o oralni higieni hospiializiranili bolnikora in Zdravstvenega d<'>ma Velenje. Ne Ic zdravstveni in zobozdravstveni delavci, na srečanje so priili tudi drugi. Največjo skupino so predstavljali Šolniki. Glavnina preventivnega zobozdravstvenega programa se namreč odvija v vrtcih in šolah. bi^zdravstveni negi ustne votline pri starostnikih ... Sobota pa je bila namenjena prehranjevalnim navadali ljudi in znova zanimivim temam: vplivu izobraževanja na prehranjevalne navade ljudi, o prehranjevalnih navadaholrt^k v Sloveniji, stranskih učinkih pri žvečenju žvečilnega gumija... Za- Pri/.nan|a dnislva /.a lelo 2004 Društvo za orabo zdravje Slovenije podeljuje priznanja za dolgoletno in aspesno delo na področju z.oboz-dravsivene preventive. Letos so priznanja prejeli: Boris Fckonja, dr. denl. med., iz Zdravstvenega dc^ma Krško, MHos LeŽHić. dr, dent. med. spec., iz Zdravstvenega doma Velenje, Irena Pllih,svetovalka na Šolskem centru Veienje/nitja-nPred mnogimi leti sem na proslavi recitirala odlomek izSamo-rastnikov. Poslušal meje tudi gospod 'Ione Partljič, moj menti^r. Proslave pa si nisem zapomnila niti zaradi Sa morast nik(w niti zaradi PartJjiča. ampjikzato. ker me je peklensktî Mul zob,« pravi rlr. Ivana .levšck. specialistke otroškega in preventivnega zo* bi>ZAlravsiva, zap4"«lcna v velenjskem zdravstvenem domu, kjer v svojo ordinacijo sprejema predvsem otroke în kjer sc h: leta in leta trudi na podrťJČju preventivnega zi^hozdravstva. Njo je zob bolel Vo njeni zaslugi pa danes otroci iz Šaleške doline bolj malo vedo o zt^bobolu. saj st^ vzadnjih dvajsetih k^tih ssistema-tičnim preventivnim delom nare-tlili toliko za njihovo ustno zdravje. da več ne bi mogli. Kako seje iačeio? »Ra/cvet mladinskega zoboz-dravstvase je v Velenju začel, ko je dr. Miloš l./eňiič kot novi vodja zobozdravstva zaposlil zadostno .število mladinskih zobozdravnikov. Vsaka Šoia je imela w\joga- Omogt^il nam je rrsvse, karsmo si ?;i>Kleli, stal iiam je ob strani- Tak("> se je začela bitka z zobno gnilobo. Napcvedali smo jo štcvibii. Ptîtrkali smo na mnoga vrata tn si del<^ razdelili pediatři. šolski zdravniki. vz^>jitelji, učitelji, profesorji, pat a)nažne sestre. bodoče mamice, starši in drugi. Zajeli smo ogromno ljudi. Za Velenje, tako pestro po nacionalni strukturi, smo se sprva bali. da b<^do težave. Pa so bile bojazni odveč.« HťUiiíaii nivo mogU ijpmaii't »Ja, uspelo je. Zalili smo prve zdrave šestice.« Veiiko lepih hesed imate iWh/î 37 pret'eniivne sestre. »Novo poglavje je nastopih s pre-ventivnimi sestrami in Cito na čelu. V moji odsotnusti .so dobesedno zavzele Šole in vrtce ter vzpostavile zavidljivo raven siide-kwanja in skoraj popoln pmgram preventlvjiega dela. Zobna gniloba je vztrajno upadala. se umirila- Z('>pei malo povečala in nato spel upadala- Danes vsako leto pregledamo vse otroke. Brezhibno sodelujemo z ortodontsko pc^ed v večlni>oiro^ihast je sijoč.« Koiilio pa je danes, ko sv vse f^e-(ta vdemrju, vreden zfiravzoh? »Ha, ta se pa ne bo nikoli ovrednotil Otroci jilt imajo ("»gromno. Vi pa veste, da je danes ir^o go-spi^darslvo. da je z-obozdravnik vreden samo lolikt\ koliko svojih storitev, mi^tickov. prevlek,.. pj\v da. Mi nimamo kaj pf ixiaja t i.« Enkrat ste n-Wí, da si Zíí^osrfmi'-nikislakšnitn detonu stakštio zfl' gnanosijo na področju prei-enti- C utimo sc prav nadležne, vsilji-vc, teâie. A ker rezultati g^.n'ori-jo v nai prid, vztrajamc^.« Vi ste predvsem y^prei'eruivkaf*? «Ja, pa ludi zelo zagnana kura-tivka. Morda mi kdt") ccb zameri, ker imam toliko pacien lov. Ce jih ne bi imela, bi se lahko ite bolj posvečala prevcnlivi. Ako pride olR^k v mojo ordinacijo in vidim, da ima luknjico, se mi zdi, da mora prIU že Čez. dva dni, da to po-praviva, /dl se mi, da moram težavo takoj rešiti. S tem pa si na- Ivana Jev šek in njena pacientka. Otroci jo imajo radi, "i(er je takoooo prijazna." ve. sanň zagate vejo, na kateri se-dite. Se še spomnite fej^T «Ta trditev postaja, žal vse bolj resnična. Zobje so zdravi, otrok je vedno manj. odvisni smo od zavarovalnic ... Pa 5e deb na po-drfîCju preventive sk>ni na dobri volji Številnih. Denimo i^ol Glede na to. da so njiliovi programi tako al) tako natrpani, nas je slralu da nam bodo v kakšni šoli odpovedali gostoljubje, kar se je polj malo. C^ ne bi delala vordinacijl. bi lalikovcč potovala. Ker me vabijo. V Ameriko na primer. Možnosti, da greil so. a sama imam ludi družino, /daj še vnukinjo, zato sem zadnja leta malo popustila. Nazadnje sem bila na svetovnem kongresu mladinskega Aibozdravsiva v Parizu. Tam st'ï se predstavile predvsem ptïdobno razvite države, kot je na^a. Tistim, ki izstopajo, ki so dobri, se ne ljubi niti udeleževati lakih stvari Američani in Skandinávci denimo. Tam je zoboz« dravstvo zck> drag5>. Zato so slarši zelo motivirani, da ne pride do poslabšanja. Prlliajajopa na take kongrese zobozdravniki iz držav, kjer hočejo nekaj doseči, ' Sloveniji se srečujejo s jxíraanj-kanjem zdravnikov, iiidi v Velenju. Po um-kalcriiuïcenah biimov Sloveniji v naslcd-njlli letih poirclxwaií scdemsio novih /driiv-nikov. V Zdravstvenem domu Velenje bi lakoj, la hip. pravi dirckior jožt Zupančič, dr. med,, zapi^slili šiiri. A kje jih dobitf ? Ena od rno^noMí, ki se ponuja, je »uvoz« zdravnik(W od drugod. A vsaj iz dn^av, iz kalerih bi Slovenija zdravnike laiiko uvozila. 10 pa so države članice Evrc^pske unije. kakâne^a posebnega zanimanja za to. da bi prišli k nam. ni. Zdravniki iz republik nekdanje Jugoslavije pa imajo pri nas ležave s pridobK'anjem licenc. Trenuina sfika? »Kar se opreme in sirokovnobli liče, v Zdravstvenem domu Velenje ni težav. Kar pa se lice kadrovske zasedbe zdravnikov, pa delimo usodozvscmi zavodi v Sloveniji ali pa vsaj z većino, V zadnjem ćasu pogosto sliSimo o pomanjkanju zdravnikov ludi iz sosednjih boIniîNnie in zdravstvenih domov. Poznamo tei^ave bolnišnic v To-polsici. SU>venj (Jradcu, pa ludi v (Viju. V BtMni^nici Celje, v specialistični pediatrični ambulanti, dvakrat tedensko dela naša pe-diatrinjH. Ml pa bi v lem trenutku takoj zaposlili tri ali šliri zdravnike v ambulantah splošne medicine in enc^a v ambulanti za nujno medicinsko pomoć.« 'Airavnikov pa ni. /Mkajjih ni? »Nenormalna situacija, v kateri seje znašlo slovensko zdravstvo, je posledica .slabe zdravstvene politike v zadnjih desetih letih. î'.e tak<^j po osamosvojitvi Slovenije sm<5 zaieli opozarjati, da se bo zgodilo lo, kar se dogaja danes. Slovenija je takrat -bom rekel bolj grobo - krila iretjino pO' treh po zdravnikih iz zdaj že bivših republik nekdanje .lugt'i^avije, PtH)samosvojitvi smo mejozzelo.Mrogimi kriteriji za pridi^bitev licenc prakiiOno zaprli. '11 zdravniki pridobivajo licence po leto in še već, zalo velikega interesa za to, da bi prišli k nam. ni. Po vstopu Slovenije v Evrt^psko unijo bi k nam sice r la hko priši i zdravn iki iz Evrope, a nekega posebnega zanimanja tudi med njimi ni. Ne odzivajo se niti zdravniki s Poljske. iz Češke, Slovaške, kjer je življenjski standard nižji, kol je pri nas.« V:/jťÍn}ihfli'Xiiih Itith so se liifli na podntcju izohrali^ar^a zfiravuikov zgodite pnxejšnjť sprvnmnhc. Btrdo wdî te vplivale na to, kar se (Ingaja danes? »O lem sva govorila ^e pred leti. tudi za Naš čas. V teh letih smo šludij na medi-cia^iki fakulteti pi^daljsalizaeno leto, uvedli smo dveletni sckundarial in specializ-a-cije podaljšali v poprečju za ono leto. Tega manjka nismi> mogli kriti z la.stno produkcijo ljubljanske medicinske fakultete, ker je bil vpis premajhen, posledično pa je bilt^ premajhno tudi število diplomantov. Vpis smo povećali šele v zadnjih letih, le-U^s pa odprli tudi medicinsko fakulteto v Mariboru- A ta lx> prve zdravnike za delo v praksi dala Šele čez osem. deset lel. C'c bi 5W lo zgodilo žo leta Í9%y do težav, ki jil) imamo danes, praktično nebi priSloali pa bi bile bistveno manjše.« Kdaj ste v '/jlravstvenem domu Veler\je m-Zfldnje TflpmUU ziiravnika? »Umi. Šio je za kolegia> iz Bc^sne in Hercegovine. Kljub razpisom in kljub iskanju po tistem nismo zaposlili nobenega zdravnika več. Čakamo na specializanie. Ima- mo tri. ki naj bi končali konec naslednjega leiaoziwmavzačetku leia2lX)6. lončka rešitev bo. ne bo pa dokončna « Kako premoŠěate kadrovske vi7.eii? »Na različne načine: z nenormalno obremenitvijo kolegic in kolegov, ki veliko delajo in tudi nosijo veliko odgovornost. Delajo preko zakonsko dovoljenih možnosti novele zakona o zdravniški službi. Piwa-gamo si ludi z upok' Ljubljani, /-to bi jim 17 iahko ponudili kaj takega, kar hi jim bi' lo toliko z/tmniivo, da hi prišli sem? «Poglejte. Če mladega zdravnika delo na terenu ne zanima. Čc ga ne zanima delo v ambulanti družinske medicine ali pedia-trije. kar lahko danes ponudimo, potem ga težko dobimo. Za to. da bi g.^ pridobili, pa nimamo nobenih stimulanst>v. Pred leti je bilodelo na terenu plačano za dvajset do iride.set odstotkov veČ.Tega danes ni. ludi kadrt>vskih stanovanj, ki smo jih imeli včasih, ni več. Meslnaol)ČÍna Velenje je za zdravnika v urgentni službi zdaj ponudila stanovanje. Upam, da se bo le naáel kdo. ki se 1x1 prijavil na ta razpis.« Jože Zupančič, dr. med.; »ZdraV' stvend politika ni pravočasno uvidela problemov in Jih začela reševati. Zdaj se je zgodilo to, na kar smo zdravniki opozarjali že pred desetimi teti.» Zûkajpa gredo zdravniki raje v bolniwice? «Ker je lam delo bolj »»vamo«, bt^lj zanimivo /a mlade zdravnike. laliko razvijejo svoje znanje na drugačen način kol tukaj, uresničujejo svoje cilje tudi v akademski smeri, ne samo kol dobri praktiki. Ib pa nikjerv osnovnem zdrav.sivu ni mogoče. Zalo gredo zdravniki rajevtx>lniSni-ce kol v zdravstvene dtjmove.« Koliko hi lahko na lem podntčju naretUla poliiikn? »Nobena pc>litika v lem Irenulku ne bo mogla naredili kaj dosti. Edino kar bi se dalo napravili je. da poen<.«lavi pridobivanje licenc za zdravnike iz bivših republik nekdanje Jugoslavije. Ib bi bila realna priložnost, da v relalivno kratkem času vsaj približno zasedemo že standardizirano mrež<^ v primarnem zdravstvu, Pl^ izjavah ljudi, ki so na vidnih mcsliii in odločajo o tem, pa se to seveda ne l')ozgi\lilo. Naslednja možnost je, da pridobimo zdravnike iz EvK'jpe. Kol pa sem že rekel, kakšnega ,sebnega interesa za to med njimi ni. Prvi zdravniki so sicer prišli. ílo je bolj zaznan-stva. (îrc za dva Poljaka, ki sta prišla vSIo-venj Gradec.« Koliko se pomanjkatyc islravnikov te odratfl /la kakovosti storilť\'? »Za ta trenutek ne bi mogel oceniti, dejstvo pa je. da se utegne to na dolgi rc^k poznati, Preobremenjen, preutrujen zdravnik ne more dat i od sebe t Istega, kar bi moral . Tako kot noben drug delavec ne. 'Ib je slabo.« Kdo nosi odgovornost, da nekenm zavodu manjka zdravnikov. Vodstvo zavoda? »»Nikakor. Kiiv je lisii, ki je imel glavne v/vode <>dločanja. Da sc jc to zgodilo, je kriv listi, ki je imel od osamasvojitve naprej v rokah gjavne vTvode odločanja. Ic) pa je ministrstvo za zdravje. Ti so krivi za tak.šno stanje in nihče drug. Mi smo vseskozi opozarjali.S pismi na minislrsivo in na ustrezni odbor držiivncga zbora. Sklicevali smo tiskovne konference in preko njih skušali javnost seznanjati, kaj se nam utcgjie zgodili ... Takrat očitno tega ni nihče jemal re^sno. Danes, ko seje to zgodilo, krivca ni. Se skriva. Pa je več kot očh-no: kriva jc zdravstvena polilikíi. ki ni v pravem času uvidela težav in jih začela reševati.« .SV pa zaradi tega najhrz že slabšajo tudi od-nosi med samimi zaposlenimi v zdravstvu /la eni sirani in na drugi med zdravstveni-mi delavei in pacietiti? »Preutrujenost in prenapetost ob tolikih kontaktih, kot jih imamo, sproža tudi določene konflikte ali vsaj ne.spc^razume.« Ko zboli duša, trpi tudi družina Okrogla miza o problemih mladih duševnih bolnikov je bila dobro obiskana in polna razlienili mnenj - V Velenju kmalu dnevni eenier in samopomoaie skupine uporabnikom psihiairije? {Nudtxlje\'tir\je s L strani) Odgovor na vprašanje, k'Zvečcr. kose kriza plnikom. »Zelo sem ptî^esala stanovanjskem skupnost. Sodelovalascm pačsSentom iz Celja in drugimi v bližnjih občinah. Nikolipa ni bilo težav, ko smo na MO Velenje zapn^silizast^flnan-ciranje bivanja naših občanov vsla-novanjskih skupnostih.« je povedala. Klinični [).sihul<»^ Ikirut Hrvalin iz ljubljanskega zavlada Papilot w dolga lelast^deluje s Ikrcko. direktorico velenjskega zavoda Ruj. ki se ukvarja z usposabljanjem težje zaposljivih oseb. » Z Velenjem sodelujemo že osmo leto. Vedeti morate. da je v v.saki skupnosti 30 % ljudi, ki imajo težave z daševnitn zdravjem. Sam opravljam ocene zjnožnosli za delo. pri lem pmagali predvsem tistim, ki so .še lahko delali, druga težava pa so mladi uporabniki psihiairije. ki so jih upokojili. Ti potrebujejo dnevni center. Evropa od nas pričakuje, da bomo skrbeli za naj.Un^vžjvljenju sploh Še laliko počel? Postavljalo se mi je veliko vprašanj, V psihiatrični ambulanti v Velenju mi niso znaii svetovali. kam naj se obrnem. RUem sem od znanke izvedela za zavod Ruj. Mislim, da so Urošu dali možnost, da hodi k njim. ker sem se jim jaz zasmil da. Vendar moram pove-dali, <.k\ je Un^ zelo srečen, ker hodi tja. Najprej je hodil dvakrai na leden, sedaj že vs id. mož blizu štiridc.selih let. »Vse kar ste povedali, je res, Moj vsakdanjik je dom. štiri stene in družina. Vsak dan grem k mami nakosilo, potem pa se ure do večera zelo vlečejo. Ne vem. kaj bi delal, kam bi se dal. Zato si zelo želim, da bi v Velenju res zaživel dne\'ni center. Z vsem svojim bitjem bi se posvetil delu v njem.« MJninova mama ni mojda zadr/ati solz, preden je predstavila svojo in njegovo življenjsko stisko. Zbolel je. ko je v Soči opravljal pripravništvo po Šolanju za medicinskega tehniki». Po zdravljenju v josihia-irični bolnišnici je doma vendar dopoldne ostaja sam, saj družinski člani gredo všolo in služb<\ Tudi onst je želel delati, zato so mus pomoqo zavoda za zapi^slovanjc našli delo za 2 meseca poskusno. Delal bi v svojem poklicu, kot bolničar. Delodajalec jc vedel za njegovo biile-zen. Ustavilo seje na zdravniškem pregledu na medicini dela. Zasebna zdravnica mu ni izdala dcwotjc-njaza delo. kljub temu da naj bi Miranov psihiater napisal pozitivno mnenje. Fantu se je zdravstveno slanje po lem dogodku poslabšalo, z njim trpi cela družina. »Zdravnica, ki ga je videla minut v življenju, mu je s tem zaprla vrata. Kaj naj naredbn. komu .so naj pritožim,« je spraševala obupana mama. Na zgodbe^ je {Reagirala tudi zdnwni-ca iz psihiatrične bolnice Vojnik, ki je priznala, da ji je segla do srca. č-eprav se s podobnimi srečuje vsak dan. Mami je svetovala pritožbo na vi.Šji organ, .saj ima potencialni delodajalec pogodbo z omenjeno zdravnico medicine dela. zato drugam Jie more iti... OglasaliMi se tudi dnigi. Franc Sever je bil kritičen, saj sla se je od vseh 33 mestnih .svetnikov okrogle mize udeležila le dva. I\vlegnjegaže Ivan ,l kiulia za Iclo dni -Člani ŠŠK že imajo vciiko ugodnosti, menda jih bo še ver Bojana Špegel Velenje - David Do Cosla jo Športnik, ki sc jo itnlgo aktivno ukvarjaj s ironirajijom smučanja, /aiojc ludi siutlij rahla »trpel«. Lcîos se je vpisal v 4. letnik fa-kullclo TÁ ^orl v Ljubljani in se hkrali odlwll. da se preizkusi ludi kot pa'dscdnik Šaleškega šCu-donuskega kluba (ŠSKI Na volitvah je imel nasprot nika, procoj mlajšogaSiudcnta Gorana Soku-lifa, vendar jo David dobil veô glasiw. /akaj je kandidiral In kako si bo zastavil dolo, nam je za-upalvpogovoru Ic nekaj dni po prevzemu lunkcijc. »Ve nam lahko lut kratko pnd" stavii? »Sem novi predsednik kluba, ki združuje vse Studente na področju občin Velenje, Štšianj. pa ludi iz Šmarinega ob Pakl imamo kar nekaj članc^v. D(\slcj nisem bil močno akiiven v ŠŠK-ju, saj som imel veliko obveznosti s Športnimi aktiviic^tml. vseeno pa sem bil del kluba. Sedaj ko sem že proti koncu Študija, sem seod-k>čii. da poskušamo naredili Studenle Še več. Vem namreč» kakšne Ici'avc čutijo študenti, kaj si želijo, ko pridejo dom fimenim, da bomc> 26. decembra organizirali koncert Magnillea v rdeči dvorani, v teh dneh smo organizirali ogled Dalijevc razstavo v Benetkah in le marsikaj. Vsako leto pač pripravimo brucovanjc. akademski ples. niz koncertov, 'lako bo še naprej. Ob tem pa moramo gledati tudi naprej, še bolj v prihod nosi.« Čtprav so xe ivoji prediiodniki trudili, niso uspefi bistveno po^ večali članstvo, i^e mislih, da so fťíave. zakaj se š1 tuleni i m akci' je Š^K'ja ne odzivajo bolj šfe^ vilčno? »To je eden otl problenîov. Šlii-dentov v Šaleški dolini je okoli 2 tisoč. Mislim, da so so mqi predhodniki res undili in jih obveščali o vsem. kar so pripravljali. Ko .so. recimo poslali okoli 2(10 SMS sporočil, se je odzvale^ okoli 30 ljudi. Mislim, da b(3mo morali pri obveščanju narediti Se več. ohranili pa btm*» vse, kar so naši predhodniki ?e počeli, saj so delali dobro. ♦ izkoristiva priložnos t - kaj imet-niku nudi članska izkaznica SŠK-ja? »Želimo si in bomo skužail doseči, da bo imetniku izkaailca re.s nekaj j^omcnila. K(^nkreino to pomeni, dn se bomo poskušali dt^g^wrliisčim večorganiziicija-mi in pt^djetji, da bodo naši člani pri njili lahko z izkaznico prišli do ugodnosli, tako v Ljubljani kol Mariboru In tudi doma. Recimo, naš eilj je. da bodo vstopnine nii^e, recimo v fiines študijih in ba/i^nih. pa še kje. Delno bomo te vstopnine ludi subvencionirali.« V zadnjem ča*:u je prm' ki v Veíenjít naredi največ zflhav' nih dogodkov, ki niso ziinimivi te stiulentski poptdaviji. AJi se bo (o nadaljevalo? »To lahko obljubim. Radi bi več sodekwali ludi Z(.)staliml šludent-skimi klubi iz bližine in vse Slovenije. Diibro síxielujemo z Mladinskim cenirt>m in Max klubom in mislim, da bomo to vs scbni seji.« .SV pozjial svojega tuisprolnika? «Ne. Spoznal se m ga po skupščini. Imel jc dobro ekip<\ akiiven pa je predvsem v Mariboru. ker lam pač .študira Zagotovo bomo dobro sodelovali.« Pika na Festivalu iger LjuhljHna - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je med 19. in 21. novembrom povo!^ řia lo vpr^asaiije sla iskala Mvac iludeeek in Kožanrev iiafjrajene(^ (lorazd Koi ijaiieir \vlen|e - V sredo zvečer je Jože I iudečck v pnvvtorih velenjske Kul-turnice ob nemajhnem številu ljubiteljev dobre liierature gentil letošnjega Rožiinčevcga nagrajenca. filozofa Crt^razda Kocijančiča. Ta je kljub mlatkv^ti - dapt>lnll je 40 let - prodoren In uspešen publicist, prevajalcc In pe.snik. Izsia-rc grščine je prevekiel in komentiral fragmente pre ds o krat s ko ga misleca in pesnika Parmenida; pc^-siovenil je temeljno delo ncM^pIa-tonizma. Proklove Prvine bogo-skwja. Pred izidom je njegov prevod cololnega Plal(^novcga opusa zobsežno inlerprelîicijo. .Sodeloval je pri naslanku standardnega slovenskega prev^Kia Svetega pisma. Pivvedel ter kt^mentlrul je Številna patristična dela. Ukvarja se z mislijo deveinajsiega stok'lja in sodtïbno filozotljo. Prav lako.sc uk'varjas pisanjem in prevajanjem poezijo. V knjigi Tisllm /unaj so zi>ranj njegiwi kratki ziipLsi, kolum-ne in recenzije iz različnih časopisov, v katerih se odziva na kon kret-ne di^gt)dke, knjige In umetniške stvaritve, in lako predsiavlja (^bri- se svoje »krŠčaasko-anarhisliCme« filozofije kulture. In prav z.aio je knjiga dobila tudi takšen naslov. Na vprašanje, kako to. da se e.sejl. čeprav zahtevni, vedno bolje pro-dajajo, je KocijanČii^ odgovoril, da verjelno zato. ker zgodiw ljudje dobivajo že po drugih poteh—pri- našajo jih televizija, internet m dru* gl mediji. Ob pisanju si je pt'fitav-Ijal mejo. »Zdise mi,dajee^ej privlačen ludi zato. ker današnji človek ležko prenaša elemente fikcije, dt>mišljije. Ljudje rajo berejo tisto, kar se dejansko zgodi.je prepričan Kocijančič ... ■ Bi Jože Hudeček je tohrat želel izvedeti več o temr zakaj so eseji vse bolj popularni med Slovenci. Njegov gost Gorazd Kocijančič je letos za svoje eseje prejel Rožančevo nagrado. Pestro in sproščeno Ponovno so nas prijetno prese-nelili člani kulturnega društva Medjimurje iz Velenja. Kar 2^5 članov že imajo in mnogo prijateljev. V sobiîto, 20. novembra zvečer, .so pripravili v gasilšču Rcdnakv Šoštanju prester večer kulture. Vg(»sle.so povabili kulturnike iz Goričan. Srce prireditve so bili tamburaši in člani folklore. krajši In sprcv siilvenl drami so nastopile Še mlade maŽA^retkc. Nad stopcide-set člamív in prijateljev je navdušeno pkiskalo skrbno izvedenemu prt>gramu. Drag« Rliigus« predsednik društva, je ob nav-Zk^Čnosli predstavnikov iz Mari-borz in Ljubljane poklonilsim-boiična darilca. Seveda s tem ni-skoparili ludi kuilurnjki Iz Go-nčan. Velenjski KUD Medjimur-je je sprejel povabilo, da naslednje leto velenjski Člani obiščejo Goričane. Delo pridnega društva že več lei p)toka načrtno. Tudi lokral so po-dcfili nageljne vsem članom, ki so letos praznovali jubilej za petdeset in več let/lch je bibdeset. Za začetek naslednjega leta so že pripravili več prireditev: marca gias- Aprila bodo ponovno izvedli medjimursko noč In v njej prikazali .še kaj zanimivega iz Medjl-murja. beni večer s solistko Elzo loplek in pevsko skupino Grlica. Z glasbo bi^do povezali razstavo fotografij foto Kkupinc Zrno iz Velenja. Druženje pomeni ludi članom KUD Medjimurja sprostitev in povezavo z lepo medjimursko ravnico. ■ V/i Nastajale so svečke Pikina stojnica /e tsHa dobro obiskana. Bila je sio različnih oblik, vc;likosli, narejene iz različnih materialov In se pj je prine.sla vse potrebne sestavine in vsakemu otroku nalila čisto pravo svečko. Po njeni ideji sopripra-vili tudi aranžma z njenimi svečkami, v kale-remise namesto svečnika uporabili jabolko. An« dreja Zelenik pa je pripravila Še pravo praz.-nično ali pa Peri^mandeljcovo lučko, ki so jo olrtKi oblepili in ki bo sijala v barvah, ki so jih uporabih. Po njeni ideji so s prtično tehniko okrasili ludi navadno svečko. Večji otroci st5 si ogledali tudi druga .svetila, ki so bila razstavljena: rimsko in srednjeveško olje nko, če lesni k, petmlejke. rudarsk<^svelilko in nekaj drugih preprostih svetilk. Čeprav v muzeju nimamo primernih prostORw za delavnice in jih vsakič pripravljamc^ sproti in čeprav je treba včasih na prostor ob mizi malo počakati. rahla glasba in otn'>Ška ustvarjalnost napt^lnlta prastore z energij<') in lopfino. Za vzdašje veliko do-dii tudi Simono Zelenikspogoslitvijo z domačim pecivom. Tokrat so pri vsem pomagale še svečke. ^ ■ AP, foto: DK 107, MHz R/hOQ3QKQ IDO C/Ï\S(2)P0SD0Ê Glasbene novičke Vili in že 600. oddaja Minute z domačimi ansambli Verjeli ali nc - minulo nedeljo jc biln na valovni dolžni i07,8 mega herca, na kaierih prihaja v domove naših posluialccv in poshi.salk Riidio Velenje, na sporedu 600. oddaja Minute z domačimi ansambli- Kot vse dosedanje jo je ludi tokral pripravil in vodil Vili (îral>ner, ki napšck. Pred lem so lahko ljubitelji na-rodnozabavne glasbe prisluhnili domačim vižam že uveljavljenih in ludi na novo porajajočih se lovrstnih glasbenih sestavov dvakrat na teden. »Takrat je bilo za lo zvrsl glasbe na voljo borih 15 minul. Dd/ivpri poslušalcih je bil zelo dober. Pa se jc zgodijo, da smo sprejeli deset glasbenih želja, v pol ure smo jih lahko izpolnili le devet. Zadnji poslušalec seje seveda pritožil, kar je »dalo mishli« urednici Miri. Odločila se je, da bo oddaja, ki smo jO najprej poimenovali Minule / naio pa namesto pildc pripisiili »domačimi ansambli«, enkrat na leden eno uro. V začetku so bili zanjo rezervirani ponedeljkovi termini, že kar nekaj let pa jo sučemo ob nedeljah od 17.30 do 18.30 ure.» Oh pomembnih podatkih nc smemo spregledali še enega - v vseh 12 letih je Vili manjkal na oddaji le enkrat. In še 10 letaš, ko si jc po več kot 12 le-lih priv(V^^il nekaj dni dopusta. »Zakaj? Zato, ker nisem želel pustili na^ih zvevStih pi'^sla^alccv in poslušalk na ccdilu,« je bil králek, odločen in jedrnat. Vili je eden listih fantov, ki mu pisanje o njem po medijili ni prav nič ljubo. Ljuba pa mu je domača glasba in poznavalci slednje pravijo, daje kar »maček«. V studiu Radia Velenje na Starem irgu v Velenju je gosiiJ mnoge doma in v lujini priznane narodnozabavnc ansamble - od Avsenikov do Slaka. Ní pa še goslil, a bi si ž-elel, Primor.'ikih 1'antov in I lenčka. » Vse oddaje namreč pt^lekajo v živo. 'Ihko je slik z glasbo, ansamblom in ludi posluj^alci bolj pristen. In ker potekajo v živo, nžistane pri nekaterih ležava zaradi oddaljenosti,« je pojasnil. V pogovoru nam je Vilki še zaupal, da je bolj dovzeten za kritike kot pohvale, kajti, je pnice Anjc Rupel z naslovom Vse. í\ďíveť evropskih nagrad Američanom v Rimu so minuli četrtek. 18. novembra, že enajstič podelUi evropske glasbene nagrade televizijske mreže MTV (MTV Europe Music Awards). Največ nagrad, in sicer za najboljšo skupino leta, za najbolji^o pesem (lley Ya) in najboljši vide-ospot, je dobil glavni favorit, ameriški raperski duo OulKast. Slovesna podelitev je polekala v ogromnem Šotoru v enem od sredo še svež prišel v distribuci-jo. Na koncertu so Jureta spremljali irije odlični glasbeniki -gi^iujoči bobnar iz/DA Jonaihan Blake, vsem dobro znani velenjski basist in konira-basist Robert Jukič in odlični pianisi vSaša Mutič. l\ov singl Momik Harmonik Trenutno ena najbolj iskanih in vročih domačih lurbo folk zasedb - skupina Aiomik Harmonik. predstavlja novo skladbo. P^^ neverjetnem uspehu alpske elekiro poski^inice Brizgal-na bri/ga. s katero so zmagali na letoSnjem festivalu Melodije morja in sonca, prihaja med paslašalcc skladba I lop Marinka. Marinko je v studiu Freilon obdelal Martin Štibernik (Slapovi). Kol posebno zanimivost naj omenimo^ da se v skladbi pojavlja legendami Bedanec (g. Polde Bibič). Hop Marinko seveda najdete na novem, čisio svežem albumu Brizgaaaaj!, ki ga je končno moč najli v vseh trgovinah po Sloveniji (če seveda ni ra;:prodan). The Kesi ol lovy Teens_ C__I 14.11.201)4 so dekleta iz skupine FOXY TEENS praznovala svoj rojstni dan. Natanko pred osmimi leti seje lakral 12-13-,14-, in L^-lelnim dekletom (Mirni, Maji, Tanji in Gaynor) poríxlDa ideja /a najstniško skupino po/gledu takrat svetovno uspesnih Spice Girls. Po besedah deklet gre za osem najlepših in neponovljivih lel, ki jih ne bi zamenjale za nič na svetu. Svojo več kol uspešiio k«i-riero so kronala / dvema zmagama na presližnem festivalu Slwenske popevke» petimi albumi, 14 video spoti, štirimi dokumentarnimi filmi, s sodelovanjem v igranem filmu, mnogimi gaslovanji doma in v tujini ter številnimi pohvalami in nagradami- Zato so se Foxyee odloČile, da ob s"vojcm jubileju svojim zvestim poslušalcem poklonijo album / nasUwom Be.st Of» na katerem so /brane njihove največje uspeSnicc, še neobjavljene skladbe in dva hit re-mixa. [/id albuma je napovedan za 26. 11.2004. Tdhii bolj mirno Tabuji se po dveh energičnih uspešnicah Greh in V soju luči za svoj tretji singl izbrali nekoliko mirnejšo pesem 2 naslovom Zgodba za jutri. Nova skladba, za katero jc tudi tokrat glasbo napisal kitarist Tomaž, odlično besedilo pa je prispeval ba.sist Iztok, i/slopa tudi /a radi gasi ova nja glasbenika CirantaAustina, kije nastudij-skem posnetku igral na nekoliko netipičen rock inštrument -dude. tabuji siccr še vedno nastopajo v sklopu I urneje ob promociji tretjega albuma Lun-LaCiun, ki se jc začela s koncertom v Tivoliju, končala pa se bo šele v začciku naslednjega leta. V Velenju bodo nastopili 18. decembra. rimskih predmestij. Dogodek je vodil raper Xzibit, pomagala pa sla mu manekenka Naomi Campbell in pevec Nick Carter. llspesna promocija albuma Jnreta Pnkla Minulo sredo, 17. novembra, je v velenjskem klubu Max s svojim kvartetom nastopil domačin, j azzovski Sli ksofon is i Jure Pukl. Na zelo dobro obiskanem koncertu, ki je potekal v sproščenem in prijetnem vzdušju, jc v dveh delih predstavil svoj zadnji album, ki ga je posnel v ZDA in je prav v [ispesno leto /a VJ Elvis Jackson bodo zelo uspešno leto 2004 sklenili s koncertnimi nastopi po Sloveniji. V iztekajočem se letu so se v Ovropi predstavili z izdajo .Summer Edition (Elmo/Cîrover Rec.), odigrali so dve klubski turneji po zahodni Evropi in več pomembnih festivalskih nastopov (Exit fest - SČG, Rock For People -Će Ska, Pohoda fest - Slovaška, U-turn fest -Nemčija, Duna-uinselfesi - Avstrija, Rock O toče C - Slovenija, itd.). Obenem se njihovi videospoli predvajajo tako na domačih kol tujih glasbenih programih. Fantje sose odločili, da razveselijo številne oboževalce tudi v Sloveniji in lako na najboljše končajo uspešno promocijo albuma Summer Edition. Po novem lelu se bodo Še pogosteje pojavljali na lujih prizoriščih, kjer jih čakala še vsaj ena ali dve turneji, obenem se bodo posvetili pisanju pesmi /a novo, četrto ploščo. : PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE : # Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko # 9 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^ A In po poročilih ob 1d.30. ^ ^ 1. USHER & ALICIA KEYS-MyGoo ^ 2. BRITNEY SPEARS-My Prerogative 1 3.ASHLEESIMPSON-PiecesOfMe Ko se združila dva laka ® mojstra svojega poklica • kol sta Ush^ in Alicia Ke- • ys na področju r&b-ja, • lahko upravičeno pričaku- • jemo dober izdelek. In • skladba My Boo to je. Ne- • nazadnje to dokazuje tu- • dl sobotni izbor pesmi 0 tedna na Radiu Velenje, 0 nakatereniledvojlcazâ* A nesljívo zmagala. « 'LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 aH 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 21.11.2004: 1.ĆUKI: Na zdravje 2. SUKI: Dolge noge 3. HENČEK: Daj vina gor 4. KMETEC: Se še spominjaš 5- DORI: Mačekvžakiju Predlogi za nedeljo, 28.11.2004: t GOLÍČNIK: Če ml kradel boš poljube 2. MLADI DOLENJCI: Nocoj je druga rekla mi 3. MODRIJANI: Moja pepelka 4. POGUM: Pogumni stric 5.SLAVČEK: Melos naš dolenjski ■ Viti Grabner f 4 IVP Î S ř M Af M S t M jV M S Í P S iV P Î S ř P S JV ř T 12 3 4 s 6 7 8d«1lCQU1616l7lBl9 2D2122SM25 26??3 29a)3l Čvek razgalja rokoiiietaše Gorenja Rokometni klub Gorenje Je oh pretniernem nastopu v ligi prvakov pripravil tudi posebno novoletno presenečenje. In ker Je čas obdarovanja vse bliže, vam tudi v č'veku predstavljamc» moštvo Gorenja, tokrat nekoliko drugače. R(»k(mietaši slovenskih podprvakov so za razltkii od rokometnega igrišča« kjer Jih lahko vidimo le v prepotenih dresih, tokrat vse pustili doma. Razkrili so svoja izklesana telesa ter dopustili fotografu, da jih posname. Predvsem ženske bodo za-g(»tovo navdušene nad močjo« ki jo izkazujejo njihovi bicepsi, tricepsi« kvadricepsi in vse ostalo, kar premorejo telesa vrhunskih športnikov. Kaj bodo na koledar porekli moški? Oni bodo po našem mnenju tisti« ki ga bodo kupovali. Za svoje ženske. Na sliki pač ni nihče nevaren! Priznajte, da so vam Luka Dobelšek, Sebastjan Sovič, Matevž Skok in Vid Ka\tičnika in ostali všeč tudi spodaj in zgoraj brez«? Oiironicn krater pod xSaharskíjii peskom Znanstveniki so odkrili do so Jaj najvcijj kralcr mcicorja na Zemlji. Skrit pod saharskim peskom v Egjplu jc vse do današnjih dni (wtal neodkril. Najdba kraterja jo potrdila teorije o tem, daje Zemlja v bližnji preteklosii utrpela Številne udarce metcoritov. Prvi je nenavadno krožno geoloSko strukturo v Sahari opazil Philippe Přiillou z univerze ik^rdeaux že lansko lelo. Po Številnih satelitskih posnetkih In analizah po-droCja so znanstveniki ugotovili, da jc slruktura del ogromnega polja okoli 1(X) kraterjev, velikih kar5.0i)0 kvadratnih kilometrov. Kraterji merijov premeru med 20 in 2U0Û metrov. Za primerjavo: do sedaj največji znani krater v Argentini se je raztezal Cez po-droCje okoh 60 kvadratnih kilometri w, Do sedaj so znanstveniki raziskahšele kraterjev in ptHr-dili, da so rezultat udarcev mete-oritov. Grobe ii niso več opomogli. J;il)olťiii (lan in zdravnik ne ho potreben Američki zjianstvcniki menijo, da občasna dnevna dieta, ki vključuje le uživanje jabolk, odlično vpliva na zdravje ljudi. Ja-Ixílko namreč vsebuje močan anti-oksidant. ki preprečuje poškodbe celic. Rezultati .študije, ki sojo raziskovalci izvedli na podganah, so po njihovem mnenju utrdili teorijo, da je motnost obolenja za Alzbeimerjevo boleznijo in podobnimi mo^nskimi okvarami mo-gt^e zmanjkati z uživanjem zadostne količine svežega sadja in zelenjave. Glede na velikost sadeža ima sve?e jabolko najvcčantioksi- dantov v primerjavi zostalimi sa-de^j in zelenjavo. Zato strc^kcw-njaki priporočajo uživanje jab<îlk, predvsem svežih. Največ koristnih snovi se naliaja v olupkih, zato lupljenje ni priporočljivem Največ anliokvidania je v rdečih jabolkih, nekoliko manj vzelenih in rumenih. Nevremenska Zima je žc nastopila, velenjski nesrečni Ježek pa Se ne more mirno pcičivati. Črna macka Dclavce leksiilno iovar-ne Prebold jc doletela nesreča. Pot jim je res usodno prekrižala črna mačka. Seštevanie Za Šoštanj velja, da je ena plus ena ena. Vsaj kar zadeva o.snovnih «>l. Nekateri učitelji in drupi zaposleni pa pričakujejo, da se lx) njihov račun i/šel zanje ugodneje. Na papirju Za mnoge velenjske gradlxíne parcele res velja, da so na papirju. Pred resnični) iiio:^no pozidavo bi polrehwali še veliko ra/ličnih (vrednih) papirčkov. Zalo so za mnoge dejansko močno v zraku. Zlati glosovi Nekaterim se /di ù-udno, kako da ludi naši upokojen.ski /hori (ako (.xllično pojejí>. Da imajo lako /lale glasove. Saj na splošno pri nas velja, da upokojenci /eio lanko pis kaj o. Ra!adcvcvhicl<> Dimovskisku-paj z župani Velenja. Îcwlanja in S m ari nega ob Pa ki prereza! Irak in s tem slavntwlno odprl dolgo priCakt.'>van Varst vem vticliwni center Ježe k. Daje bilo vse še bolj slav-rKisino, je na olvoriivj zapela priljubljena NatiilifH VerÍKrteii. Prid(v bilvc so se najkilj razveselili bodoči uporabniki in strokovni delavci. A veselje pofasi pojenja. VDC Ježek je namreC dva meseca po slavnostni otvoritvi Šc vedno prazen. Sredi (oktobra siavba namreč ni dobila tehničnega dovoljenja, predvsem zalo. ker ni požarno varna. »(iradili so na kljiiêa Kako jc ïàhko prišlo do lega in kaj se .sedaj dogaja» je zanimalo ludi nas» ne le bralce Na.^ga časa. V ća&u. ko smo se že lotili iskanja odgovorov, je v naáe urcdnižlvc» prispelo luJi anonimno pismo s ire-mi vprašanji: Kck>je naročil in kdo izvajal objeki, ki ni uporaben, kaj je bilo plaOano z ^lenarjem, zbranim na Jt^bnxlelnîh priredilvah, in Šc kdo je odg^woren za nastalo Škodo in sramoto. Poskašali smi*» najti c>dg^>vore na vsa la vprai>anja. Najprej sem obiskiila v. d. direktorice VnC JeŽ.ka Dnrjo Lesnj»k. Prav v leh dneh sc skupaj z upravo seli v novo stavbo, saj se je že začelo dodajati, da so praznosiav-bo zaceli izkoriščati vandali. Stavbo, ki je vsaj meni na zunaj lepa. sem sj podrobno oglcdala/1 udi notranjost je na prvi pc^gled zelo lepa, paslclne barve poživljajo lepo urejene prosiore. .Skoda le» da je pro-jcklanl vrisal kar dve veliki terasi in velik balkon, ki ga varovanci Ježka res nc bodo mogli uporabljati. Je žc lepi\ a nefunkcionalno. To pa ^c posebej, ker nekalcrc slvari manjkajo. Še vedno, recimo, niso dobili gan«>njere,v kateri bi lahko f^îskrbeli /n varstvo svojih varo vancev ludl izven rednega tkilovne-ga casa v VDC Ježek, kamor varovanci prihajajo dnevno, dopoldne. V kopalnici, recimo, ploščico drsijo, la^paje nanicÂèen tako. da invalidu na vozičku nihče nc bi mogel pomagali pri tuširanju. Nad krasjiim dncMiim pnxstorom je galerija. Lepa, obdana s stekleno ograjen. KI pa je nizka, pod njo pa je odprtiniL Oboje bi lahko bilo /a gibalno mt^tene vamvance wlo nevarno... Vse to so seveda pri tehničnem pregledu stavbe opazili ludi inšpektorji. V novem cenim bodo lahkt» sprejeli 40 varovancev, ki so že neučakani. Sedaj kar na treh lokacijah .skrbijo za 28 lažje in težje duscvnti prizadetili odraslih oseh. V^Rlveno-delovni center Velenje, katerega del je tudi VDC Ježek, sicer skrbi za osebe s prisebnimi potrebami iz 1.5 okoliških občin. Darja l-esnjnk mije na vprašanje, zakaj je Ježek .Nevedno prazen, od-gavorila:»VDCJežckše nažalost ni dc^i)ll tehničnega pregleda, zato še vedno čakamo, da sc naredijo nekateri popravki, da se bomo laJt-ko varno vselili v našo novo hi.4o.« Kdaj ju bil opravljan tthniéni prc" »Opravljen je bil 13. oktobra. Takrat so se odkrile določene pO' manjkljivosti.sedaj jih izvajalec (Odpravlja." Stf (e pvmanjktjhmii ni\o opazile in med samo gradnjo, sploh v zadnji já' 21 gradnje. Ni nihčť opozoril /tanje? »Projekt je že star. Nekatere stvari sti se vmes ugotavljale, tudi opt>-zarjaie, vendar kadar v projektu dokumentacija nI popolna, je to ludistvar izvajalca, da lahko na te prtibleme opozarja.« Kaj jv bih pri fthničnem prt^Utlu najholj sporno? «Bilo jc kar nekaj stvari, ključna pa je bila požarna varnost. Taje tudi vplivala na to, da projekt ni skozi".« Kila j naj hi xla i^bo punos'uo pregledali? »Formalno je tako; izvajalci nam delajo »na ključ« in mene formalno ne bi smelo zanimati, kdaj bodo slvari gotove. Kot dobrega gospodarja pa me seveda Z4.storc. Pomagamo pa tudi pod Izvajal ce m, ki odpravljajo napake. Naši varovanci pa so zaenkrat »po starem«. Čakajii,da bi.^ centcr popravljen in da se bodo lahko vselili.« Se Ivfiki veselijo? «Seveda se veselijo. Vsa leta so icžko čakali na te prostore, takoj po olv;>ritvi so čabili. da se čini pnij vselijo. In Šc vedno težko čakajo.« (ifede na to, da se je VDC Ježek gradil m^ kot 10 Id. sle pričakovali, da se lahko zfffakite îalo, ker investitor in ÍD'ajatťc ni sledit zako' nom ? »fe sem čisto iskrena, tega nisem pričakovala. Dejstvo jc, da je do lega vseeno prišlo. Uudc^mi je tudi zaradi vseh tistih, ki so bili pri-pKïvljeni toliko časa pomagali, vlagali sredstva, da jim moramo sedaj razlagati to situacijo. Jaz sem prepričana, da skupaj z nami verjamejo, da se btxlt>napžike čim prej odpravile in da bodo prostori zaživeli s polnim namenom. Sele takrat sc bomo lahko vsem tudi iskreno zaltvalili za to, da so čuliti in živeli z nami in gradnjo teh lepih prostoRw.« »OIk ilia ni kriva<( Za p(îgovor smo seveda pr<«ili tudi iKipana MO Velenje Srečka Meha. Začeli smo pri otvoritvi. Ali sie na MO Velenje oh ati'oriivi VDC Ježka vedeli, da slavha nima lehničnefia dos'ûljiiija? «Najbrž ni bilo nikogar, ki ni vedel, da stavba šc nima up<>rabnega diA/o-Ijenja. Ib je bil javni podatek. Seveda pa smo računali, da je vse tako narejeno, da bo stavba lahko prevzela svojo funkcijo. Investicijov celoti je vtxiilo Ministrslvo /ii delo. zato MO Velenje ni bila direktno in neposredno odgovi^ma ne za nadzor in ne za vse iistalo. kar je bilo p^'^ircb-no narediti. Šele kasneje, kosmem dtobili obvestilo o tem, kaj vse je narobe, se je ugi>twllo, da je bil pR>jekt predolgi v pripravi. da so bili sami načrti v bistvu relativno slabo pripravljeni in da ni bilo vse tako kc^t bi mi^raU^ biti. /aio obstajata vsaj dva vzroka: eden zaradi projektne dokumentacije in drugi zaradi slabe izved-l>e- MO Velenje jc vodila kar nekaj aktivnosti, kaj narediti po tem. ko slavtia ni dobila uporabnega dovoljenja. Zalo smo z ministrstvcom ves čas komunicirali in tud í postav- ljali zahteve. Zadnje obvestilo, ki .smo ga prejeli, pravi, da je ministrstvo dalo nadzcimiku In Izvajalcu rok.dasc pi^manjkljM«ti. ki jih ni mak), odpravijo tîo.^0. novembra in da takoj po tem datumu stečejo aktivnjcktant vztrajalprf svojih rei^tvalv ki sose danes pokazale kol neustrezne. Tokrat si lahko vsaj malo operemo n)kc in rečemo, da nismo direktno krivi. Vendar nam to kaj veliko ne pomaga. Zato. ker je objekt tukaj, v Velenju, ker smo ga s^^invcstira-li in ker smo računali, <.la bo investicija potekala tekoče. Mislim, da tudi ne bomo plačevali napak, ki .so sedaj naslale. Zadnjega (.>broka računu. Ta sredstva so prispevek ol)čine, z njimi smo plačali del investicije in tudi opivme. kije bila žc plačana. Vsak tolar imamo zajet in vemo, kako smo ga dobili in kako smo ga pi>rabili. Pï^ mojem spominu smo Iz lega naskwa/brali okoli 6 milijonov tolarjev. Za ak- SALESKO FOLKLORNO DRU5TV0 KOLEDA SE BOM MOŽILA... PRIKAZ POROKE iZ OKOUCE ŠALEŠKE DOUNE IZ ČASOV NAŠIH BABIC iN DEDKOV Ploščice drsijo, mvaiidu na vozičku pa pri tuširanju nihče ne bi mogel poivagati namreč šc nismo poravnali in ga tudi ne bomo, dokler napake ne botlo v celoti odpravili. ^1// morda veste, kaj je hilo plaćano Z denarjenK zhranim na tlohrodvl-nih prireditvah? Tudi vi sie i)rgani-zirali kar nekaj županovih plesov in elrjigih dobrodelnih akcij v la «û-men, Ixlo^nja jehilaludi SO zvezd za otroke. Iz le^ naslova do ponedeljka še niv) hila nakazflna sredstva ZQ M)C Ježek, imate kakšen vpogled nad temi sred^vi? »Seveda, vsa sredstva so sc 7Í>ira-la na posebnem računu v pro- PETEK, 26.11.2004 ob 20.00 DOM KULTURE VELENJE PRODAJA VSTOPNIC 1 URO PRED PRIREDITVIJO pf^f^itevsonnancjrajavnf $klad rspubuke su3vfnijeza kulturna dejavnosti v.d. direktorica Ježka Darja Lesnjak cijo 50 zvezd xa oimke pa nc vem. kako je z branimi sredstvi, kcrsc^ akcijo vodili dnigi. jaz sem le socle lova I kol župan.« Izvedeli smo da je razpis za izdelavo gradbenega naČTL^ objavila in plačala MO Velenje, v^'ostale aklivnosli v nadaljevanju pa je vodilo Ministrstvo z^ delo. Kilj pravijo na SCI^ju? Obrnili smo se tudi na ljubljaasko podjetje SCI. VsKižbi za stike zjitvnt^i-jo so nas naslovili na Klemna GrebenŠka, ki nam jc na na.^a številna vpraianja paslal strnjen odgovor. Takole je zapisal: »Dni/ba.SCr jc v primeru gradnje VDC Ježek izvajalec del. Dela smcj izvajali na osnovi projektov, ki jih jc pcMrdil investitor in ptK>bla.<čene nadzorrie službe. Na podlagi teli projektov je bilo izdano ludi gradbcnt) diwi>ljcnje. Kitsneje je bila ^'jpravlje-na tudi revizija funkcionalnosti objekta. O pomanjkljivostih, ki jih navajale. lahko dodamosa-mo to, da so varovalne ograje v skladu z veljavnimi prcvU pisi. prav \aki> ne bi smelo biti težav pri oskrbi varovancev na vozičkih, saj je ograda ikwvsclt uit p<»^ov<»riltšen'dno nls* mo prišli do natančnega odgovara, kjv .seje pravzaprav zalomilo in /ak^jjc prišlo do »iplelov. »Pri vsaki j^radnji se pulia/cjo iiapukc« Za prt^jcki. ki je doslej stai 283 mi-lijc^^ov lolarjev.je torej inveslicijo vt idilo Ministrstvozii delo, družino in sociabe zadeve. Dimji Bubanj, na ministrstvu zadolženi zavođenje invesUcije. smo prav lako poslali nekaj konkretnih vprašanj. Odgovor, ki smo ga prejeli, jc kronološki pregletl dogajanja v zvezi z gradnjo prizidka VDC Ježek. Iz njega izvemo, da sta se občina in mlnlslrslvo dogovi>rili, da lx) ml-nislnilvo prispevalo 52% sredstev, 42% pa občina. Ciradbcn<'> dovo ljenje za gradnjo prizidka je bilo izdano 10. julija po miCrllh, ki so jih pripravili vceljski arhitekturni liiŠI Ernst. Avtor projekta je Sergej Ernst. Nadzor je opravljalo velenjsko podjetje Liwel d.d, nada^rni jc bil gospod Urlcb.ki jc na UE Velenje ludi vložil zahtevek za tehnični pregled stavbe in prid(^hitev uporabnega dovoljenja. Izvemo ^e, da si bode» predstavniki ministrstva in SCT-ja prav danes ogledali napake, ki so jih v Ježku odkrili inšpektorji. Dunja Bubanj na naŠe vprašanje, kdo je kriv za napake, ki so pripeljale do današnjega stanja, odgtv varja: »Pri vsaki gradnjise pokažejo napake. Izvajalec je gradil vskladu s potrjeno prc^jekino dokumentacijo, soglasji k gradbenemu dovoljenju in samim gradlxjnim dtwo-ljenjem. Ko bodo vse napake odpravljene. hf pridttbil ludi uporalv no dtMîljcnje.« Na vprašanje, kik» b<5 odpravo napak plačal, dobimo odgLWor, da lako minisirslvo kol občina Velenje in tovsorazmer-nem deležu, dogovorjenem v po-gcidbi. lorej 52% eni in 42% drugI. iT^cmo §e, da na ministrstvu računajo, da se bod^» varovanci lah-kt) vselili lakoj pc^ pridobitvi upo-rabnega dovoljenja» kar naj bi se zgodilo vdrugipt^liTvici decembra. Kljub številnim poslanim \praii-anjem od nikogar nisem dobikuxl-govora, kdo je bil tisti, kije oCilno nepopolne projekte potrdil in s icm dal ztíleno luč za zadetek izgradnje. Kot ludi ne, kd(^ je lisli, ki bi lahko v ćasu izgradnje same op(V zoril na napake, ki so bile Ziigoto-vo vidne tudi gradbincem, ne le inšpektorjem. Sedaj so vsi (Odgovori. ki sem jih dobila «ne tii, ne miž«. Níliíc se ne <íuii krivegíi za naslalo situacijo In nc z^ napake. Pa vendarle sem se z vprašanji (obračala na vse tiste, ki so projekt vodili in ga tudi o;iobravali. Kilo v lej i^odbi lorej ni opravil svojega deki? Nihče noće s prstom pokaziiti nanj. sama pa imam občutek, da zato, ker jc krivcev več. Nekje sc je pač v birokratsko zakompllcira-nem postopku očitno zalomik^. Upam le, smcga ra/.reJa Špela Podvrainik in Sara Vanov^k .wa se poti menlorMvom Andreje Šifer In Sonje RamŠak spť»prijcii z raziskavo na lemo l^mli so su naivi star.ši. Pri raziskcwanju sva preko svctcwnegii spicla navezali slik s Slovenskim narodopisnim inj^lituiom Urbana J:irnika v C ckn^cu. V njegovi zalcvŽbi je namrcC iišel prvence avu^riee mag. USi Sereinig z naslovom: Kri/ kraž kralj Matjaž. Zedan po Izidu kiijlge je Sara prejela knjigo, v kaleri so popisane igre In igrače ptideželskili otrok na južnem Kori>Skem. Avloriea je naohmoOju znanih koruških dolin Rož, Podjuna in Zilja s pc^moćjo siaa^jših prcbivaleev kar Štiri le-la zbirala gradivi'am Kol vsako îiredo smo se ludi lokrai zbrali .sedmo urle ter srednješolcem. Na tekmovanju je s<')delovalo 600 učcncev. ki smo se ob pol desetih zjutraj zbrali v avli /OTKS-a.Tam so nas mentorji prijavili, nato pa .smo vsi skupaj spremljali kratek k"ullurnl pri>^am. Nekaj pozdravnih besed sta spregovorila g. Izidor Halner, prejšnji predsednik odbora /nanje Iz logike, in zdajšnji predsednik. ZiLlem smo se začeli zgrinjati v raTxetJc t>ziroma predavalnice, lam smo nekaj časa čakali na naše »paznike«, pravzaprav ljudi, ki st") nas spremljali pri tekmovanju. Pinem pa ... naloge. Pregledah smo jih in si mislili: »Uť, bom kako.« ali »OJoj, le kako bom to/mogel?]« nekateri pa ludi »Vau. topaja znam«. Ni\ ko smo začeli, je Šlo nekaterim kol po maslu» nekateri pa st^ iiajprej rešili lažje naloge In se nato lotili težjih. Kakor k<^ii, oh 12.1.^ smo morali leslne pole oddali, vmes je ostab seveda še kaj nerešenega. Odšli smo na malico in se veselo raz^ovorili o nalogah, čeprav smo s težkim srcem čakali na rezultate, saj nas je zanimalo, kako smo se odrezali. Ko smo bili sili, smo se nekaleri (fdpravili domov, nekateri pa .so odšli v Kt^osej na t>glcd predstave, ki jo je organizirala fakulteta. Sprašujete se, zakaj so odšli nekalei l v kino, drugi pa domov? Ob šesi-najsii uri je namreč potekal Še zaključek lekmova-nja z razglasitvijo rezultatov In. seveda, podelitvijo priznanj ter nagrad. No, tudi lisii. ki smo odšh domov po malici, smo Imeh možjiost zvedeli rezultate. kje drugje kot na medmrežju. Mogoče smo bili veseli, mt^rda pa razočarani ali pa smo že vnaprej vedeli, da iz le moke ne bo kruha. Za vse je bila lo še ena izkušnja več, ki si jo bomo, ne glede na rezu ha le. z veseljem zapomnili. ■ Jana Obšteter, 8. d OŠ Bibe Rôcka Šoštanj l\cp<»/Hl)iiH v iiHnivi Dneve po jesenskih počitnicah, od 8. do 12. novembra 20(14. smo učenci 4. a In 4. b razreda OŠ Bibe RcWka Si^tanj preživeli v šoli v naravi. Na p\>t amo se odpravili v ponedeljek ob 8. uri zjutraj. S it^Žavo smo se poslovili od domačih,saj Še nismo navajeni tako dolge odsoinosll od doma. Opremili so nas z mobilnimi telefoni, mi pa smo m<^rali obljubili, da jih bomo o vseh doživetjih izCipno obveščali- Insmojih ludi.cebpreveč. No, končno smo se vkrcali na avtobus, ki nasje odpeljal v čudovito vasico Cale?^ natančneje pred dom Čebelica. Tukaj smo se nastanili, naveziili slike s prijaznimi gostitelji In mentorji ter preživeli nekaj nepozabnih dni, Uf, koliko dejavnosti v skromnih potih dneh! Vas zanima, kaj smo počeli? Začeli smo z orientacijo v prostoru in si že prvi dan dodcîbra ogledali čudc:)Vllo vas Čatež, družili smo se pri različnih družabnih in Športnih igrah, kolesarili, slikali na svilo, preučevali gozd, prst, drevje, mahove, praproti, zvezde, vremenske pt^jave, kamenine, svetlobo in barve, kurili ogenj, plezali na 12 metrov visifkl plezalni steni, streljali z lokom, spoznavali kmetijo nek^>č In danes, tekmovali na kvizu Čebelnjak znanja, sc udeležili nočnega pt^hoda, poučne ekskurzije na .Turčičevo domačijo 1er k izviru reke Krke, *Uovill iisiccV na orientacijskem tekmovanju, pisah dnevnike 1er plesali in se zabavali na našem zaključnem večeru. Na petkovem zadnjem zboru so bile vse naše aktivnosti nagrajene s pohvalami za prizadevnmt. Po kíxsllu smo se poslovili od gostiteljev In mentorjev ter se odpravili proti domu. Bilo nam je kar malce žal. saj smo skupaj pTVŽIveli nepcviibne dni in ptv stali Šc boljši prijatelji, a ko smo pred šolo zagledali pre.šerno nasmejane siarše, ki sťi komaj čakali snidenja z nami, smo si morali priznali, da smo jih ludi mi Že močno pogrešali, lo in .še kaj smo doživeli četrlošt^lci OS Bibe Ročka z ra/jedničarkama Petro in Darinko. Bi vi zmogli? Mi se že veselimo podobnih novih izkušenj. Obisk v Evropskem parlamentu Med 7. In K), novembrom je v Slrasbourgu potekala Euro&cola - neke vrste mladin.ski evropski parlament, ki smo se ga udeležili ludi dijaki iz Slovenije. Iz Velenja Jan Irgl in Matija Goijar. Obiskali smo mesto Slrasbourg na vzhvnlh skupin, In to kar z veliko večino. Dan je bil uspešen in produktiven, sledilo pa je Še presenečenje: v vožnji, ogledali mesto. Mesto je res čudovito, vso zgrajeno v značilnem nemškem stilu - leseni tramovi Izstopajo iz fasad, me-sio ima prislen čar preteklosti in očara s svojo tradicionalno arhitekturo. DrugI dan smo preživeli v Evropskem parlamentu. Naj že kar na začetku povem, da je bila to res super izkušnja In zalo /^dívala Dijaški organizaciji Slovenije, da jo je omogočila. Evropski parlament je ogromna stavba iz slekla, v kaleri je toliko hodnikov» da se brez težav i;^bÍŠ. Tam smo predstavljali Slovenijo in sodelovali v dveh zasedanjih 1er se- EU. P5>stavljenlh je bilo mnogo vprašanj, dotaknih smo sc številnih lem, od evropske ustave do mcjes ilrvaško. Pričakovano na slednje nismo dobili odgovora, ali natančneje, diplomatski odmik od teme. Sledil je odmor, za lem pa diskusije v okviru parla-meniarnih skupin glede na področja: okolje, evropska demokracija, mladi In unija ter evropske vrednote v svetu. Sam sem sodeloval v skupini za okolje, v kaleri sem bil tudi izvoljen za govornika, Cîovi^rlli smo o trenutni okoljski problematiki v svetu in o polrebnih ukrepih za izboljšanje slanja. Menim, da smo ponudili kar precej dobrih rešitev na.šcm hosllu je bivala skupina Škotov, ki nam je predstavila svoje narodne plese. Izjemno zanimivo in zabavno! Njihovi učitelji so nam v klltih prikazali škotske narodne plese in uprizorili pravi sov. Lahko bi bih dober vzgled našim profesi^rjcm in domovinski vzgoji nasploh. Tretji dan smo se vrnili domovs krajšim postankom le še v mrzlem Mucnchnu. Treba je reči, da smo se imeli odlično in da je bila to za v.se nas prijetna Izkušnja. Več o naših doživeijih pa lahko izveste na spletni strani wvv'w.lici.cc. ■ Matija Goijar Novost - Z žlico po Sloveniji Pošla Slovenije je zadnji letošnji sklop no\ih priložnoslnih in rednih pošinih znamk izdala IB. no\'einhra. pridružila pa se jim ho še doliskana dopisnica. Začeli so novo serijo priložm^slnih znamk. Imenovam^ Z žlico po Sloveniji, ki bo vprih^xlnjih letih pred-stavljab kulinarično In gastronomsko popotovanje po Skweniji. V serijiboslaizáli iK'eznaraki.natLs-njcni vsotiskti. ki prikazujeta buj-10 repo, bograč in gibanico, tipične jedi iz Pre-kmurja. Lani začeto serijo Slovenska mitologija nadaljujejo z Izidom znamke, kalere motivsolelos rojenice in sojenice, ki so predstavljale dobra ženska bajna ali demonska bilja, ki naj bi ob oln>ko-vem Rijslvu nap<"^'e dala njegovo usodo in od-k^čala o njegovem žJvljenju. ludi letos bcMio ob ktmcu lela izdali znamko z božičnim in novolet- nim motivom. Moiivna novoletni znamki je novoleini poljub, na božični pa JezaŠček. Znamke bodo izdali tudi v zvcžčkih ssamole-pilniml znamkami, ki so Še pt^se-bej primerne za opremljanje božično-novolctnih voščIL Vclcnic lui diiigcni niťstiil Za poluid prtiti sladkorni lx)-lezni je bilo napovediinih .^70 udeležencev, dejansko pa jih jevSIwenIji sodelovalo 934. Ker je celotna akcija bila namenjena najprej samo Ljubljani, je bila lam udeležba seveda najvišja - nekaj nad4l)(). S svojimi 114 udeležcnci pa je bilo Velenje na (odličnem drugem mcsiu. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali na pohodu. Drusfvo diabetikov VetenjBf ingeborg ČAS V seriji rednih znamk Grajske slavbe na Slovenskem, ki jo Izdajajo od leta 2000» predstavljajo grad (iewcrkenegg iz Idrije, ki je nastal v prvih de&elleljih 16. stcv letja. danes pa je v njem Mestni muzej Idrija. Naslednje priložjiosinc znamke bo Pi>Šla Slovenije izdala 21. januarja 2005, med njimi bo tudi voščil-na znamka v obliki srca in znamka iz serije Narodne noše, ki je med zbiralci v preleklOi dveh letih naletela na zelo ugoden odziv. (H) KMolnu i Pošte Slovenije Valovite črte ob strojnem žigu pošla od časa úo časa zjimenjaspribžnoslnim besedilom In / ali iluslracijo. Temu besedilu» ki Ima v večini primcnv propagand-n(vinformativno vsebin^i, so na različnih koncih sveta daii 7.elo različna imena. VSIovcniji upi>rablja-mo za K\Z3 filateliste tudi zelo zanimivo gradivo, izraz slogan. Do 10. decembra 2004 so v žigos-nih strojih v poštnih k)glsličnih centih v uporabi sk>gani ob ICMeinici Pošle .Slovenije. Isti slogani boćo v uporabi Še ves januar 2005. V vmesnem Času jih bodo zitmenja-li slogani, s katerimi Po.^ta Slovenije Izreka vsem uporabnikom njenih sloritev ćcsiiike ob božJCii In najlepše želje ob novem letu. KREDITI DO 6 LET OBREMENnEVD0 5l}% ODPLAČAMO STARE t KREDITE I 031/62^506.03/5410-317 POTOPIS Garmina slovenica in slovenski zvoki \\) (loiscin oasu nasiopil koncoriiii zbor (^ćHmina Sloveiiioa, /bor, ki i^olovo sodi iiKHl vodiliKi ansamble v svctovncni iniiuliiiskcin in onH)škcni zborovstvu. Vdenjť- 22. novembra sov THZ-pnxlani dvorani kulturnega doma mlade pevke podvcxlstvom K;irn)íne Síleť i/%'rslno předsíň-vile program z nasitwom Slovenski zvoki, s kaicrini so nas na zanimiv način popeljale skozi slovensko glasbeno uslvarjalnosL Program, ki jc bil nagrajen z glavno nagradil naiccaja družlic Ford za ohranjanje naravne in kulturne dedi^ine, je na eni sirani zajemal i/ dediščine slovenske ljudske pesmi, na drugi strani pa seje spogled(wal s slovensko sodobno ^asl")cno ustvarjalnostjo. Osrednje mesto spoa^da in hkrati vezni člen med potovanji po slovenski glasbi je pnpadalo vodilnemu skweaskemu skladatelju Lojzetu Lehicu. Lebiéeva uvodna in zaključna skladba sta posegali na polje magičnosti. Uvodni Urok na ljudska besedila (nastal je vseboval splet treh urokov: »Zagovor zopet otok«, »Ztjper kačji pik«, »Zoper hudo kri«. Mistično in hkrati natančno izvajanje magičnih besed p[)() ()rcs(Mieocnj(> so v licxJcljo |)i1[)ravili v nu^sliii rv(1ii(\irni ićingus v Sošlaiiju - Na diunu odprlih vrai adventiia razstava Matjaž in Brigita Langus sta namreč svoje goste in vse mimoidoče zares presenetila z božičniv-adventno raz.stavo, ki soji v nedeljo dodali še dan odprtih vrat- Pri nas cvetje spregovori, poudarjajo pri Langusovih. in res je tako. Napočil je namreč čarobni Čas, ko se na novo rodi svetloba» lučka upanja, ki v objemu bele zimske idile daje toplino in carobnast. V bistvu je \'se skupaj ovitovskrivnostno pričako- vanje bližnjih praznikov, to pa je advent - pričakovanje tistega najlepšega. >»/ ženo Brigito sva skuSala ustvariti čarobno pravljico in s lem zadostili tudi svojima srčkoma, ki hrepenita po čarobnosti in estetiki. Najino toplino in odnos do lega skuhava prenesli tudi na mimoidoče, najine gosto in na vse ljudi dobre volje, /ato sva zelo zado-voljnii, da so ljudje zadovoljni, da so jim aranžmaji vl^eč. To je namreč tisto pravo zadoščenje in plačilo, ki odtehta vsak denar. Lučka je simbol življenja, zato so tudi adventni venčki vedno obarvani s svetlobo, seveda ludi najini aranžmaji, ki bodo na ogled do konca leta. pa Še marsikaj jim bomo dodali,« je pojasnil Tomaž l^anisus. Dodal je še, da je letos modno divje belo, kar pomeni prepletanje beline in divjine, v Langusovih aranžmajih so zato delčki divjine in nežne beline- Kuba PO I : VELENJE - Ml'NCHEN -VARADICRO-HAVANA-VINA-LES (C.AYO JUTIAS} - SANJ)I-NO - MARIA LA GORDA (LA BA.JADA) - CIENFUEGOS -TRINIDAD - SANCTI SPIRJ-TIJS -S.ANTIACiO DE CUBA-BARACOIA - HOLGUIN - HAVANA - VARADEUO - MUNC-HEN-VELENJE (\s potovanja: dni NAČIN PREVOZA: najet avto, avtobu.s, taxi CENA POTOVANJA: letalska karta -132 000 sit. turistična kartica - 8(100 sil. ostalo - 180 000 sil 2. d(^l Na skrajnem vzhodu leži čudovita plaža. Maria la (iorda. (foio 2) Zanjo navdušimo še Četvorko s Jutiasa in jo zavzamemo mislednji dan. Plaža je zaprta za domačine. Manjši hotel z bungalovi in re^stavracijo s hotelsko plažo na eni sirani, vmes potapljaški center in nato neobljudeni dol. Palme, koralni grebeni, na tleh kokosovi orehi ... Maria la Gorda nas prepriča in čas se za nekaj dni ustavi. Poležavanje, veliko potapljanja, odpiranje kokosovih orehov, skoraj čudoviti sončni zahodi. To se nanaša tudi na komarje in peščene mušice, ki ob mraku požrtno napadajo naša telesa. Najbolj aktivni so v času sončnega zahoda in vzhoda. Na plaži nam delajo družbo še dva Nemca, Izraelec in Urugvajka. Spijo kar tam, a sc nam po drugi popikani noči pridružijo v 14 km oddaljeni La Bajadi. (îre za meteorološko opazovalnico s sobami za najem in majhen kamp. Tudi tam mrgoli mrčesa, a smo v sobah malo bolj varni kot na prostem, pa Še klima deluje. S skrajnega vzhoda nas pol pelje nekje na sredino otoka. Cienřueyns. Urejene ulice, u*^ in čudovit rt - Puntsj Gorda- Navsezadnje začnemo tu pi>slova-ti s kubanskimi pesasi. Na Kubi so v obtoku 3 valute: ameriški dolar (z njim operirajo predvsem lurisU, omogočajo pa širok razpon nakupov, tudi koka kolo), peso (domača valuta, vezana na dolar, I $ je približno 27 pesov) in konvertibilni peso, ki je vreden toliko kot dolar. Kot turist zelo težko posluješ z domačo valuto, saj si glavni vir dolarjev in vsi si prizadevajo, da ostaneš pri tem, Dolarski proizvodi in storitve so seveda velikokrat dražji. Coppelia, znana slaščičarna, nas prva preseneti. Raje ne preračunavamo, kolikokrat smo sladoled pre-plačaliv Ilavanl. Naslednje presenečenje je veriga restavracij Dona Yulla. Odkrijemo jo kar po Lonclyu, saj smo naveličani domačih večerij. Cene v meniju so spel v pesosih. Za večerjo plačamo štirikrat manj kol pri družinah ali v dolarskih restavracijah. Od 8. I i. 2004 na Kubi ne bo več možno poslovati z dolarji - zamenjali jih bo potrebno v konvertibilne pesose, pri tem pa plačati IÍ) % provizijo državi. Povprečna plača Kubanca je okoli 20 % (400t) SIT), zadostuje za najnujnejše. Se vedno kupujejo v trgovinah na živilske izkaznice, kjer so na voljo osnovna živila, moka. riž, sladkor, jajca, cigare Kaj več dobiš lez dolarji... Na terasi on sončnem zahodu je čas za prvo cigaro. Izberemo »najboljšo«, Cohibo. Cigare dosegajo visoke cene, paket Cohibe (25 kom) v prodajalni stane 200 in več dolarjev. Seveda ob- staja ludi črni trg. kjer jih dobiš za 15 do 50 $, odvisno od vrste in sposobnosti barantanja. Iz države jih lahko odneseš brez carine in celo brez računa -ampak samo 23 kosov. Kar je več.... skriješ in držiš pesti. Ponavadi zamižijo na oko in ti pustijo nesti čez mejo do 2 škatli. Iz Cienfuegosa nadaljujemo v Trinidad. Nekdanja kubanska prestolnica je polna turistov. Predvsem »paket- hišaz opazovalnim stolpom (Manaca Iznaga. 44 m visok), od koder so nadzorovali suženjsko delo na poljih. Sladkorni trsje Še danes najpomembnejša kultura (sledijo tobak, tropsko sadje): pridelujejo ga na 1/3 obdelovalnih površin, prispeva več kot polovico vrednosti izvoza, v svetovnem merilu pa so po pridelavi na 8. mestu. Stranski proizvod predelave sladkornega trsa v sladkor je rum. Družina Bacardi ske ccsie polne presenečenj. Luknje te presenetijo in opaziš jih šele, ko že zapelješ čezA' njih. Vožnja po avtocesti, ki je .spet razred zase (na njej sreČaŠ kolesarje, konjske vprege in pešce, večinoma ti pripeljo v nasprotni smeri vožnje), je sicer nekoliko bolj udobna, a je do Santiaga ni. Santiago de Cuba, drugo največje kubansko mesto, z največjim deležem črnskega prebivalstva. Prispeli smo Havana a s ^Matanzas if 'aradero SagM ta kuii det í9o «v« C Maria \a Gorda l^v« Odrona o sanuciara. Ddnfuei^ds^ JÂjdaû P6$querei Catorien Sancti Tiir«»;P C^maQuay^' Nuevttaç V>ctofld(ields Tunas Manzânrlta 'tioiguin ^Bayarno Santugo (Je Cuba*^ •Vp Biiracoa '^jUdtdndrno nih«, ki se pripeljejo iz Varadera, turističnega središča. Kljub skrbi za obnovo mesta (UNESCO) in barvnim hiškam, tlakovanim ulicam... nas ne prevzame. Ljudje so tisti, tisii nepravi. Navajeni darov »avtobusarjev«, katerih Slik s »pravo« Kubo je le Trinidad, so vso preveč vsiljivi. Prosjačen-je, ki ga do zdaj šc nismo doživeli. Želijo si milo, kreme, majice, svinčnike in celo evre. Njihwc prošnje se kar slop-njujejo. Obi-ščemo dolino Valle de los Ingťnios, kjer so sprva gojili tobak in govedo, od 19. sioletja naprej pa sladkorni trs. Na plantažah st*) delali sužnji, večinoma z Jamajke, /animiv je ostanek haciende Pedra Iznađe. Razkošna je prav na Kubi začela pr(îizvodnjo ruma, a se je kasneje zaradi političnih razlogov od tam umaknila. Se vedno pa je v Santia}>ir de Ctiba muzej ruma in bivša upravna stavba Bacardi. Rum mešajo v različne koktejle: cuba libre (s kolo in limelo), mojito in daiquiri (z gaziranim napitkom limone, z melo in limelo). V Sancti Spiritusu smo se z rosnimi očmi poslovili od HI TREGA SMUKA (najel avto) in .se z nahrbmiki na ramah podali do Santiaga de Cuba. 7. avtobusom seveda. Avto smo pustili lu zato, ker nas je čakala dolga pot (voznika sva bila samo dva). Vožnji ponoči sva sc izogibala, saj so kuban- ravnovča.su karnevala, »največjega in najbolj vročega na Kubi«, kot smo liiii-ko prebrali. Dopoldan so po ulicah plesali otroci, zvečer so sledili sprevodi odraslih- (foto 3) Res slikovito, pomanjkljivo oblečeno, plešoče in vroče. Na ulici nižje splo-šna zabava. Stojnice 7 odojki, piščanci, pečeno in kuhano koruzo, picami, sladkorno peno, sladoled, pivo in nešteto lokalnih spe-cialitel. Tokrat smo si dovolili hrano na ulicL Ljudi jc ogromno, pojedo jo hitro, zato naj bi bila sveža. In cene v pesosih. Zabava na viškuí ■ Piše: Katarina Ostruh (Nada/jeva tjjc p/ihoclnjtč) Salešld APZ na 10. zborovski olimpijadi v Atenah K), zborovska (ilimpijada v Aîc-nah je prav/caprav nwa zgodba o uspehu Šaleškega akademskega pevskega zbora iz Velenja. Med 10. in 14oklobrom je v grškem glavnem mestu In v kraju Halkida na otoku Evheji potekal 10. mednarodni zborovski lesi iva I »Zborovska oli-pijada« pod pokroviteljstvom li tudi mi. No, v (irCiji smo dt^živcli vse kaj drugega, čeprav je bilo pclja daleC največ. Pa pojdimo po vrsti. Sreda Odpotovali smo v noči iz lorka na sredo. Z avtobusom do le-taliSCa Ronki pri Trstu, z letalom do Milana in od tam z dru- Pe^e v Epidaumsu gri>kega ministrstva za kulturo in mesla Atene. Na šestdnevnem gostovanju (en dan nam je vzela vožnja) je zbor pc^d vodstvom dirigentke Danic« PU řečník dosegel izjemen uspeh. V najmočneje zastopani kategoriji mešanih zborov jc ixsvojil zlato medaljo in prvo mesto 2 najvišjim številom ločk. Na Te-stivalu je sodelovalo več kot 31) zborov iz Cvrope, dva odrasla zbora sta prišla iz Brazilije, en otroški pa celo iz Singapurja. Med dvanajstim I mešanimi zbori so trije zbori osvojili zlato medaljo. Po-leg našega zbora tudi grški in brazilski zbor. V štirih ostidih tekmovalnih kategorijah: moški in ženski zbori, mladinski zbori, otroški zbori in komorni sestavi so podelili skupaj le tri zlate medalje. V kategoriji mladinskih zborov niso podelili zlate plakete, kar pomeni da smo se v ťinalnem tekmovanju za Veliko nagrado Aten potegovali Štirje zbori: dekliški zbor Angelica iz Budimpešte, ki je tekmoval v kategoriji ženskih zborov, finski otroški zbor Koko-la in komorni dc-khški zbor Kossuth iz Cegiéda na Madžarskem. Kljub le mu da smo nted štirimi finalisti prinesli na zaključm nastop daleč najvišjo oecno, za finalni nastop ponovili najvišje ocenjeno pesem tekmovanja, je tekmovalna žirija na tem nastopu dode-hla prvo mesto dekliškemu zboru Angelica iz Budimpešte. Zbor je imel seveda več nastopov. Drugi dan festivala je zapel tudi v predstavitvenem nastopu, zadnji dan pa v folklornem programu tesiivala, kjer jc tekmovalna žirija izmed lópri-javljenih zborov Šestim pndeh-la enakovredne diplome za kvalitetno in dobro izveden program, med njimi smo jo preje- gim letalom do Aien. Slabo naspané, utrujene od naporne vožnje nas je organizator nalepi) na avi.obus in naravnost iz letališča odpeljal na otok Ev-bejo, kakšnih 80 km severno od Aten, kjer smo morali paradi- Dirigentka Danica Pirečnik o svojem delu in zboru: »Zame ni več tolikšen izziv dobiti ziato medaljo aH pokat. Kot dirigent poskušam vseskozi iskati resnico v svojem deiu in pričarati pravo sporočiio glasbe. Na tekmovanju je torej zame pomembno predvsem dobiti uradno strokovno potrditev, da delamo v pravi smeri in da je bilo naše delo verodo* stojno ter strokovno dobro in pošteno opravljeno!« rali, peti olimpijsko himno in znani Verdijev operni napev. Ker se je otvorilveni ceremonial prav po grško vlekel že več kot 3 ure, smo od organizatorjev izprosili, da se predčasno vrnemo v hotel, kjer smo popadali utrujeni od voženj in onemoglosti. Čctrlek Po kratki jutranji vaji smo se z zelo lepo urejeno podzemno železnico odpeljali do centra mesta in Akropole. »Zgornje mesto« najbolj znane grške antične države nas je očaralo s kulturnim spomeniki in lepim razgledom po vseh Atenah s Pi-rejem vred. Akropola je ne- kakšen turistični center velemesta, kjer se izjemno veliki kulturni spomeniki na veliko obnavljajo. Sk("^raj vvsakem kadru fotografskega pcxsnetka uja-meš kakšen žerjav ali delovni oder. Nas pa je najbolj očaralo sončno in toplo vreme, saj smo se sprehajali v kratkih rokavih in hlačah, niedtem ko so Slovenci že odmetavali prvi sneg. Menda v olimpijskem mestu živi džinesže okoli pel milijonov ljudi, čeprav je uradno Število prebivalcev nekaj nad 4 milijone. So pa Atene izjemno kontrastno mesto, z veliko bogastva (predvsem kuliurnega) in revščine hkrati, z urejeno podzemno žcleznieo. poceni lak-.si službo, a hkrati izjemno stihijsko urejeno brez pravih avenij, vpadnic ... Pravijo, da smo imeli veliko srečo, da smo naleteli na poolimpijske Atene, kjer so se organizatorji do zadnjih trenutkov trudili, da nekatere stvari uredijo drugače, kot so jih vajeni. l'a »urejenost« se menda p(v zna Se danes po 01. Večerni predstavitveni nastop smo opravili v manjši konferenčni dvorani v predmestju Aten z domaČim mešanim zbo rom in finskim moškim zborom. Od naše Danice so organizatorji skoraj zahlevali, da dirigira na velikem ivcrnatem kvadru, mi pa smo se zadov^v Ijili s tem, da iz^a pulta konferenčne mize vidimo le njene roke, kako nam dirigirajo. Obiskovalci so nam ob zaključku obelah uspeh na tekmovanju, mi pa smo se smejali lastni izvedbi kitajske pesmi, ki smo jo predstavili in se čudili prehranjevalni kulturi Grkov. Na (zastonj) zakuski je prišlo skoraj do pretepov zaradi brezplačnih balkanskih dobrot domačinov. Pclek Dan D - tekmovalni dan. Jutranje upevanje, brušenje zahtevnih mest v pesmih tekmovalnega programa, kosilo In tekmovanje. Od naših Po-stojnčanovsmo izvedeli, da bomo peli v manjši »gluhi« dvorani, kije bila povrhu še vroča, neklimalizirana, v njej so zvonili mobilini telefoni, ljudje so se med nastopi sprehajali ... Poleg vsega je strokovna žirija sedda dirigentu neposredno za hrbtom, vsem zborom pa je bilo poleg vsega onemogočena akustična (lonskii) preizkušnja rinta popeljala v antično gledališče Cpidaurus in v Mikene. Vreme in temperatura sta bila podobna kol vse dni, temperature so presegale 20 stopinj in sonec ni bilo premočno. Ob ogledu antičnih čudes in zibelke modeme evropske kulturne tradicije bo ostalo več kol polurno prepevanje v akustično brezhibnem odprtem gledališču Epidaurusa in Mikenski grobnici vsem pevcem nepozabno doživetje. To, da nas jc oblivala kurja polt in sprelciavali mravljinci ob vsaki pesmi, ni potrebno poudarjati. Epidauras moraš enostavno doživeti s pesmi- samozavest, Odpeli smo zopet suvereno, v Časovni stiski nismo imeli časa dočakati niti re-zuUatíW in pohvale žirije. Bližal se je zaključni nastop najboljših zborov, pred tem pa še pakiranje in pospravljanje sob in priprava na odhod. Z^iključek festivala se je zgodil zopet v športni dvorani v 1 lal-kidi, na ozvočenem odru in jc bii zopet maratonsko dolg. Rezultati pa že povedani. Postali smo moralni zmagovalci festivala in povsem zadtwoljni s svojim nastopom in doseženim uspehom. Za zaključek smo prešerne vo- prostora. Pevci so bili oh začel-ku vsakega nastopa dobesedno postavljeni na led, a nekaj takega smo pričakovali. Daje bil nastop zmagovalen, smo že povedali, po nasiopu je sledilo veselje, solze v očeh. giros in pivo. SolHMa Edini dan brez nastopa je bil namenjen izletu na polotok Pelo-ponez. Oaspa Olga, simpatična dama. Slovenka, profesionalna turistična vodička, ki že 41) let živi v Atenah, nas je preko Ko- jo v idealnem akustičnem am-bientu na prostem. Dan smo zaključili z vajami za dva nedeljska nastopa in nočnimi poiepi do dogovorjene ure. Dan je bil dolg, najdaljši, začel pa se je z vajami na prostem pred holelom. Ze dopolodne smo se predstavili s »folklornim« programom, ki ni bil tekmovalnega značaja. In ker smo na.stopili v drugi polovici, smo si lahko ogledali nekaj nastopov drugih zborov in polrdiH Ije odšli na grško večerjo in zaplesali sirtaki, kar se je zavleklo z zgodnje jutranje ure. To se je seveda moralo zgoditi, saj zadnji dan nismo imeli prenočišča, imeli pa smo tudi zgodnji letalski polet preko Rima v Trst. Nekaj jih je spanec nadoknadilo v ponedeljek na letalu in avtobusu, nekateri pa ga nismo dobro nili do danes. Pa ne dobesedno, Atene prijetni pevski dnevi in »olimpijska zmaga« nam na nek način ne dajo spati Še danes. ■ Matjaž Šalej Novi BMW Serija 5 Touring. Prostoren športnik v poslovnem r^rgiJ BMW Serija s TburinQ V«»«JIe 0d veil/^e Selmar d.o. Mariborska cesta 119, 3000 C^ Tel.: 03 42 44 000, faks: 03 42 440 1 info@selmar.si KRONIKA Nesreča v kriziscu na Locici Vransko, 16. iiovcmbrn - V torek ob 18. uri sc je v križiSČu regionalnih cesl Izven naselja U)CÍca pri Vran.skcm zgodila prometna ncsrcia. v kateri sc jc huje telesni: p{^i>kodoval 79-letni voznik osebnega avtomobila. Vozil je po regionalni cesti iz smeri Kamnika. V križisOu jc zavijai desno, v smeri Tro« jan. Ko je navijal, je na regionalno cesto Vran-sko-Trojane, iz vran&ke smeri, pripeljal 44-letni voznik osebnega avtomobila in Irčil v levi bok vozila. ki Je zavijalo proti Trojanam. Zapeliol na nasprotni vozni pas Crnova. 19. novemhn» - V petek ob 7.10 se je zunaj naselja Črnova pripetila prometna nesreča, v kaieri se je ena oseba hudo poškodovala, ena pa la^je. Na vozilih, udeleženih v ne.srečj. je na.sialo za 1.8()U.0()() tolarjev gmotne Ski^de. 2n-)etni voznik osebnega avtomobila je vozil po glavni cesti iz velenjske smeri proti Celju. Iz neznanega razloga jc zunaj naselja Črnova zapeljal na nasprotni vozni pas. V tistem je iz nasprotne smeri, pravilno po svojem smernem vozišč, pri- peljal 53-letnj voznik osebnega avtomobila. PrI.ílo je do silovitega trčenja, v kalerem sta se oba udeleženca po.škodovala. V. reševalnim vozilom so ju odpeljali na zdravljenje v cclj.sko bolnišnico. Vlomilski hit: monitorji LCD Velenje. 16. novembra - V torek med 16.30 in 1^.4(1 uro je bilo na Rudarski cesti v Velenju vkimJjenov poslovne prostore. Neznance je odnesel računalnik z LCD-mon i tor je m. vreden 200.000 tolarjev. Velenje. 20. novembra - V noći na soboto je neznanec iz paslovnega prostora podjetja na Selu pri Velenju odnesel tri monitorje. Podjetje je c^koJoval za 3U(3.(){XJ tolarjev. Kje je mercedes? Velenje. 17. novembra - V sredo» v zgodnjih jutranjih urah, je bilo vlomljeno v stanovanjsko-po-slovni objekt v Pakl pri Velenju- Ncznanec je odnesel ključe osebnega aviomobila znamke mercedes benz 220 E, sive barve, registrskih Itevilk CE V3 - 956, odklenil avlo. ki je bilo parkiran na dvorišču objekta, in se z njim odpeljal. Škoda, ki jo je povzročil, je ocenjcna na okoli 12.000.000 tolarjev. Da bo avlo pozimi varen Velenje — V nedeljo sta /druženje iiolerjcv in aviomehanikov Velenje in podjetje Tehnični pregledi Avto Velenje vabila na brezplačne preventivne tehnične preglede avtomobilov. Za ponujeno priložnost se je tokrat odk)čilo 67 voznikov In svoje avtomobile proposJiIo rok.im preizkušenih aviomehanikov v sodobnem Avtu Velenje. Več o tem, kako je tradicionalna akcija uspela, nam je povedal predsednik 7:druženja Šoferjev in mehanikov Boris Uancr. »Akcija je poznana, saj si žx'limo, da bi pozimi po naših cestah vozilo čim več tehnično brezhibnih avtomobilov. Z odzivom smo zado- Avtomobil mora hiti vedno dobro pripravljen na vožnjo, pozi' mi pa se vsaka pomanjidjivost tahiio grdo obrestuje. Zato so mnogi izkoristili brezplačen tehnični pregled. Odnesel izpolnjene ceke Žalcc, 17. novembra - Preko noči je bilo vlomljeno v pisarno avlomehanične delavnice v Ločici ob Savinji. Nepridiprav je iz delavnice odnesel menjalni denar in več izpolnjenih Čekov. Lastnik je z dejanjem oškodovan za okoil 310.000 tolarjev. Ogenj podtaknil stanovalec sam Mozirje, 18. novembra - V sredo zvečer je 42-lel-ni moški na obmiKju Mozirja v stanovanjski hiši, kjer stanuje, v več prostorih podtaknil ogenj. Tasc je razširil po prostorih stanovanjske hiše. Ogenj so p^^asili gasilci, povzročil pa je za i^koli 2JX)0.(.)(KJ tolarjev gmotne škode. Zoper povzrt>čiielja bo podana kazenska ovadba. Podtaknjen tudi požar v Lovrencu ŽakH.% 19. novembra-Vpetek okoli 23. ureje okoli 23. ure v kraju Sv. Lovrenc priŠki do požara v večji stanovanjski hiŠÍ. Ogenj, ki je povzročil za oko- li 15.000.000 tolarjev gmotne -škode, so pogasili okoliški gasilci. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je bil ogenj podtaknjen. Policisti in kriminalisti Še zbirajo obvestila. V Gaberkah jo je popihal Iz ukradenega avta Velenje, 20. novembra - V siîbolo, okoli 23. ure, so velenjski policisti ustavljali osebni avto fial uno. Voznik na znake policistov nI ustavil, ampak je po gozdni cesli peljal naprej, do Gaberk. Tam je voznik avto zjipusiil. sam pa jo popihal. Izkazalo se je, da je bilo vozilo, ki ga je vozJI, ukradeno v Mozirju. Tal ga je v pogon spravil na silo, tako da je vanj vlomil. S tujim audijem v neznano Rečic;) ob Savinji, 19, november - Vpetek ob8. uri je neznanec izpred otrc">Škega vrtca v Rečici ob Savinji sedel v nezaklenjen osebni avto znamke audi 4, karavan, črne barve, registrskih številk CE R3 -222 in se odpeljal v neznano. Lastnik je oškodovan za 5.000.000 tolarjev. Iz policistove beležke voljni, čeprav moram reči, da je bil lansko lelo odziv večji. Kje je vzr<^k. ne vem. v.sckakor pa bo- do takšne in podobne akcije v našem zdruzenju nadaljevali,« ■ S$. Fbto.* JM V beležkah policisttw se vedno najde kaj zanimivega, ó? ne za-nlmWega. pa poučnega. Cç ne poučnega pa kaj takega, kar je dobro vedeti. Denimo tole. Iz hleva v Loko-vici je pobegnilo sedem telíc. Mahnile so jo v smeri proti Smart ne m u ob Paki. 'Ibliko, da se bo vedelo, ce naletite na katero. od kod sol Na parkirišču pri nekdanji kolodvorski restavraciji jc o.«iial brez vseh .štirih koles clio. Le kdo si je vzel čas za temeljito dcmontažo? Tisti, ki je vlomil v hl^o v Skomem. pa tudi ni bil od muh! Izhl^je najprej odnesel. potem pa odpeljal - drugače ni šlo - petnajst vratnih kril?! .SamozaSčiino usmerjeni občan je v Šoštanju opazil, da no vrata enega od go-stinskih lokalov odprla zunaj obratovalnega časa. Poklical je policiste, ti pa so ugotovili, da so ostala odprla po vlomu. Neznanecje iz. lokala odnesel denar, žgano pijačo in cigarete. Zavest Šoš-tanjčanov pa je ludi na prometnem področju na visok ravni. Eden je klical policiste zaradi divjanja voznika rumene hondě po mestu. Policisti so mu nadaljnje divjanje preprečili prej, preden bi se kaj zgodilo. Balonček. v katerega je med postopkom pihal.je kar precej poze lene 1. V enem od gosiiaskih lokalov v Velenju pa je prii^io v četrtek zvečer skoraj do posilsiva, K sreči je bila natakarica dovolj prisebna, lastnik lokala dovolj vesten, policisti pa dovolj hitri. Natakarica, ki je imela v lokalu opraviti z zadnjim gostom, tega ni aspela spraviti domov, uspela pa je po SMS sporočiti lastniku, da gost noče iz lokala. Šef je o tem obvestil policiste^ policisti so lakoj odšli na kraj in preprečili, da bi do posilstva dejansko prLšlo. »Gosta«, ki jc bil močno vinjen, so pridržali. Roki pravice se ne bodo izognili nili tisti trije, ki so sredi prejšnjega tedna na Starem trgu v Velenju razbijali po avtomobilih in metali opeke. Policistom so s kraja sicer ušli, a ne za dolgo. Za njimi je ostala ^koda. pred njimi kazen.ske ovadbe. PARNI UKALNIK Z WkBlno ploščo iz /eWe 7600 ^ato^ 1 PAIVIETIMI NAKUP powsnsHor A400 ZnaJ/Vnoscr: Enostavnot rabe; senzor s 3,2 mega puel; Optični zoom $.£x: Canon Visionary Tecitnolagy: 13 načinov fotografiranja. 6 predhodno nastavljenih: AÎAF z 9 točkami: Video VGA z dudlo: KompaktibilnosC s PictBridge/Canon Direct Print: Tipio Tisi^tj/Denti: CANON GATEWAY; 4 barve. AD900G SBKLJAlNiK & MEŠALNIH Steidena posoda z ročem in oznakami knličinR, prnf^orninři 1 liter, rezilo iz nerjavečega jekla, dodatni deii za mešanje, sekljanje, stapanje, razanje, moč 200 vatov TELEVIZIJA 14" "AMSTPAD" Format zaslona 4:3; samodejno programiranje kanalov: signalni sistem NJ3C (3.58/4,53]. SCART priključek: Vhod AV na spredn/i strani; priključek za slušalke; teletekst; Časov no programiranje samodejnoga izklopa; sprednje ohišje v srebrni bar/l; dimenzije: 450x325x380 mm OTVORÍTEV 27. NOVEMBRA, OB 9.00 URI NEPREKINJEN DELOVNI ČAS: PONEDELJEK-SOBOTA 8.00 - 20.00 sum 4 iHr :ku i ^^ nga [M PONUDBA VEUA OD 27. NOVEMBRA DO 04. DECEMBRA 2004 Goričani prvi, kdo bo šesti? V ligi Si.mobil Hi odigrali 16, kro^. v kiUcrcm so bill sirclci zelo razpoloženi, lorcj VNaj pK> tcj plali (ma-loiicvilnini) navijni bilo dolgCas. Mrc/csosc iKtšcslih Ickniah zatresle kar osemnajst kro L loriij /avkilji-vili trikrat na tekmo. Cîtniea je znova tlokazaliutUi je v lem Jelu prvenstva ra/ivU /ase, kolikor toliko ji na-jnre«i sledile celjski Ptiblikuin, pa5c ta trna seciem ivxik zaostanka, Pre-ccj si je opomogla trenutno irelja Olimpija» kar §est ma^lev <.xl 4. do 9. mesta- Maribor, Drava. Mura. Ljubljana. Domžale in Primorje, pa $e laliko raCuna na uvr^titevv prvo sesîeriax ki /agj">lavlja nask>pajije v skupini /a prvaka. Prewne(ljiw> visoko jc /a mno^ Drava, ki pajc šc boljie izlnxli^ zapravila v nedeljskem p^^razu z Ljubljanii na svi^eni igri^u. Skupina za c^^stanck lx> zanimiva le za Koper, Belo krajino in /agorje. ki žc sedaj krepko zaostajajo./«i ncn'inotjc to níordaše razumljivo, obali pa seje k>;i(no zg^v d il »>nizpad siMema.« Izkli 16. kroci: Iin'Ciorica-Ma-rilx^r PL 2:1 (1:0), CMC publikum-Primoije 2:0 (1:0), KD Olimpija -Bela kraj ina 2:0 (();0). /agoijc - Mura (U: 1), Drava - Ljubljana 2:4 (2:2). Koper-Domžale 0:2 (iV.O). Vj^tni red: i. (iorica 36,2. Publikum 29.Olimpija 25,4, Maribt^r 23, .v Drava 23. <>, Mura 22.7. Ljubljana 22.8. Dt^mžalc 21.9, Piimoije 20 (leknia manj). 10. Koper 12.11. Bela kra,jma 12. IZ Zagorje M (tekma manj). V soIniIo spopad \o(lili)ih v drugi držulvni nogi^melni ligi si je Nafta že zapoiovll a jesenski na-slov. dnigeniu mestu je najbliža Dra-vinja. na tretje mesto pa merijo Swv btxla. Rudar in liiglav, Moida pred sobotnim krogom v najboljšem pi">l\v-iju igralci Rntliiija. ki Ixxb imeli na prvi |x>gled najlažjega naspro-Inika.i'tttali pa se bodo pomerili med sabo. Nogometaši 'Irigiavav nedeljo navzJie vodstvu tlomaiili v Smartnem niso imeli težňv. N^'^metaii Smart-ncga bodo v zadnjem krogu gosto-vidl pri pi edzadnji Izoli, nato pa jih iiik-d pomeml>en zimski odmor. Vrstni red po 17. krogu: I. Nafta 37.2. Dravinja34,3.Svobixla3Z45. Rudar 3 L 5- ' IHgiav 3(i, 6. Diaw.igrad 27,7. AJuminii 24.8. Kry. Izola -Šmartno. Svobîju v Ljubljani in zmagali s FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Galileo, RastKo in KD Bond lahko dopolnite z žlvijenjsklm zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolicd, lnformâc[|e na www.stov«n(cd.sl ali 080 30 30, M Po podatkih The WaM Street Journal Europe* se je posebni vzajemni sklad osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v svetu, glede na ustvarjen letni donos. ' Up9«r, Ttte Reutfn Co. ai v m 4:1, kljub temu pa zar;uli izklov svtv jih tekmecev nisi> i/ix>ljšali položitja na leslvicL Pred zadnjim jesenskim kriigom za vcxlilnimi Lendavčani zaostajajo za šesl liičk. Na ígrišíu v Spodnji Šiški je borih 50 gledalcev vi;e videlo že v pivem polčasu. Ve-lenjčani so z zadetkom BorHnaija povedli žtív9. minuti.v 14, in pa je za 3:0 zadel le Ralima noviC. Div maCi ,so v 30. minuti sicer znižali izid, ?.a končnih 4 :1 v prid Velcnjc-anovpa je pel minul pred polûtsc^m ^ drugič ZiidcI Bi^rvtnar. Vdntgeni pt^lcasu so Ljubijanóuii sicer igrali bolje, kar pa jim ni veliko pt^niagalo. Izlr^ili so sajiio enajsl-melrovko, ki pa sojo zaslreljali in ^>stalo je pri izidu iz prvega polčiisa. V zadnjem jesenskem kn>guse btv do nogt'»mclaŠi Ruilarja od nitvijaćev do |X')mlaiii po^kwil i v solxîto, ko bodo na ígrÍ!^uiíbjezenjg^>^lilimi^lvii Kj^kega, lekitto pa Kxlo zfiâ'li že <^b l.VtK). Triglav pievisok v Sinarlnem so di^maCi nogometaši tekino ZiiCcliv precej spremenjeni postavi, kar .^e je v uvxxinili minutah zclopt>znalo. K:isnejc so sicer zaigrali bolj pi>djetno, vseeno pa so se razk ril e vse pt^ma nj kij i wxsii je senske-gadelavklubu. Cîostjc so sicer imeli pobudo, vendar v prvih 15 minutah ni bilo priložnost i na nol>cni sini-ni. Naloje za domače priliko zapravil Pranjič, za goste OvijaC, v35. minuti pa sodomad pi> lepi akciji in z zadetkom Pianjica povedli. Le nekaj minut z.a lem .so Kranjčani izenačili, lik pred ixlinomm pa je P» v kleka zlepim slivlom zadel vratnia> in z ntwim vvKJstvom bmaicanov ni bilo nič. Po ixlmt^ru godlje već napadali. domaČi pa so se dobro branili in hkrali bili ludi fiapadalni. vendar v domač; vrsti ni bilo napadalca, ki bi te napore kronal z zadetkom. Bi^lj učinki wit i so bili gostje, ki sov 63. minuli povctlli, nato pa so se ptimak-nili v obrambo in çvoje priložnosti iskali v naspn>lnih napadih. so bili pri tem uspešni.saj sti dokonča Ziideli enkrat, domači pa tik pred koncetn zapravili celo enajstmetrovko. V soboto bodo jescfiski del sklenili z coslovanjem pri predzadnji Izoli. ^ K m/igraiii v prvi državni ligi n^ilcga nv^omc-la nogi>melasi Nazarij končno prc-kifiili niz noučinkiwitc igre in porazov. Proti Sevnici stí v svoji dvonmi zaigrali ?£lo napadalrîoÂ; na samenî /ačelkti, pKxl Ijiksne igre pa je bilo v^xislvo s 3 :0 oô polčasu. Pcxlobno je bilo tudi v nadaljevanju, zato končnih 7:2 ni presenelljivih. s Štirimi zadetki pa se je tokrat izkazal Metulj. v nazarskem klu))u prepričani, da so po težke m žrebu insrečajijih z najmočnejšimi stvari sedaj le p^'»sla-vili na pravci mesto. lo njora pcmie-nili ludi dvig s predzadnjegii mesta pMti sredini lestvice, saj jim neposredni tekmeci ne bežijo preveč. Z enakim številom točk je lik pred njimi Kix iz Ajdovščine, prav pri njem pa bLxlo gostovali konce ledna. Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih * Rastka 44,76% donosnost (8.11. 2001 • a. 11.2004). KD Prva zmaga v Top teams Sošlaiij Topoišica pi'cniafiiila Coiicordio - V sobolo iispošiii tudi v sajo iiid i z ckipani i, ki imaji'' v Evropi že veliko daljit> tradicijo kot oni. Švicarska ekipa ( onairdie MIV Na-iels jc med drugim že iiasiopala tudi v ligi prvakov, lani seje uvrstila v drugi krog pokala lop teams, v z-a-diijili sedmih letih pa je kar šestkrat osvv-^ila nasUw .svici^rnkcga prvaka. Concordia ima v svojih vrsiah kar sest tujcev (po dva Američana, Me- zbrali in po zelo izenačenem boju osvojili prvi cvmpski parti>čk. Tťkimi jo iispelii liidi oijitini/acijsko Organiz-îcija tekme evropskega pipkala zahteva precej vcč dela ki^l z^ tekmo državnega prvenstva. Tudi tej nalogipa «'sbili vSt^^tanju kos. Cnv stujíx^i igralci so bili s p^^oji na sami tekmi in lutii pred njo z luifnestit-vijo in vsem, kar stxli /j;iven.zeio za-dtwoljni. Dt^bri^pa je bik> pt^krblje-no tudi za ostale. Na voljo je bil računalnik z inlenictom, telefon ... PoskrtKlipasoludi.da je bilovdvp teams vo dila prvi dve mesti, v Šoštanju menijo. daje z dobrimi igrami drugo mesUî di">scgJjivo. (iladka /inaga pmli SviUi Vsobotosoodbojkaiji Soslanaj lo-polšice opravilih p4.imembni^ Jelov domačem prvenstvu in gladko premagali Svit izSkwenske Bistrice s 3 : 0. Po tekmi Sostanjčani niso bili pov.sem zadovoljni, saj zatrjevali, da bi morala biti zmagii še bolj gladka in hitrejša. V naslednjih dneh čaka št^šianjske odl»jkaije izredno nalrpslnjejo pri Kiici v N(wem mestu, v torek pa Ixido ixligrali zaostalo tekmo s Oilcilom. Dva zaporedna poraza odbpjkaric Odbojkarico Kajulia Šoši.mj sov zadnjih dveh kn^gih dvakrat izgubile. Najprej so vdomači dvorani moraie priznali prcnxxí nvu'ilx^rski ekipi No ve KBM Bratnk 11. Sošiaujčanke .v> izgubile z 1:3. Kljub p^^razu pa so bili v taboru Kajulia Šoštanja po tej tekmi tlokaj Ziulim^ljni, trener PUun-berger je pohvalil pristop in bi'^evl-tost svť^ih igťitlk.kiWjub večkratnim zaostankom niso vrgle puške v koruzo, temveč so se bc)riîe do konca. Na tej tekmi seje z ixiličnimi, ne-ugixinimizííčelnůnl udarci izkazala Diana.lovičič. Polej tekmi je trener Boris Plambcnier dejal: »KJjub porazu sem z igii> svoje ekijx; zad prišle tudi zmage.« Bolj razočarani pa so bili v Šoštanju po porazu v sobolo. ko so gostovale pri ekip) Partizana Čnie, ?'nijanke so bile boljše vvseh elementih igre, Šo^ianjčanke pa .so naredile preveč napak, nič jim ni usiKvalo, s čimer so onK^'ičalc nasprotn Kam, da razvijejo svojo igro. V laboru Kajuha Šoštanja ni bilo nobene razpoložene igralke, kar je ekipa Partizana Čnic znala izkoristiti. V soboto so odbojkarice Kajuha Ši.>šianja pr\>Mc, nato pa doma igrajo proti Rušanis ■ hič;ma in Bnizilca). Na ogrevanju si> bili Sviciiiji videli sila miKni. predvsem lizično - njihove "bombe' so telale tudi daleč na tribuno. Sostanjčani so začeli zelo slabo. Švicarskih napadov niso in niso mojdi ubranili, sami pa niso u.spcli priti mimo njihovega bloka ... K sreči so se [litro zbrali. C)tvi>ritvcno točko vdomači dvorani v |x>kalu Ti^ leams je dosegel Dejan Fujs, kije odlično igral in v ključnih trenutkih prevzel od-goviiniosi na svcqa ramena, kot sc zii kapetna in najizkušencj^ga igralca tudi spodobi. Tudi ostali pa so bili dobm razpoloženi za igro. Satler jc iiporabne Žoge na sredini delil ( ebronu in Pomciju.oba sla sc odlično zîia^la tudi v bloku. Dobro sta igrala tudi Sovinek in loi, kol libero pa je sprejem ekipe močno izboljšal Sevčnikar. Šosianjčani so naredili ogromno napak, samo pri začetnih udanrih karl^. Preclv.sem zamdi la.st-nih napak so tudi izgubili tretji niz. v četrtem pa so se uspeli ponovno tekmo povabili ludi <(^5lanjsko g<.xl-Ix") na pihala Z^rjît Skíxla k\da ni biladvoranabolj polna. Síluiťi v Gniji Najkvalitetnejša ekipa v skupini A jc po mnenju strokovnjakov grški Olympiûcos. ki ima v dosedanjih dveh ka'>gih dve gladki zmagi s 3 : (I Prav v l>inpiacosa srcčjtli na povratni lekmiv Šoštanju. Pred prvo ickmozCirki sobili Šošra-njačn i na drugem mc<p teams zmaga itejc dve točki, zj poraz pa dt^>i ekipa eno točki\ Dnigačno štetje kol v držav-nem prvenstvu, kjer zmaga s 3 : (I al i 3 : 1 prinese zmagovalcu tri točke, poražencu O točk; pri zmagi s 3 : 2 pa zmagražeííec pa eno ločko- REKLI 50 Popni evropski zmagi so dajali: Andrej Tot: »Vedeli snto, tla bo danes največ odvisno od nas samih, Želeli smo si zmagati, ne zgolj CKvcgiti kakšnega nizii, V začetku drugega nizj smo imeli padec v igji. PohvaliK^je, da smo v prvih dveh nizih gubili, a ju na koncu veiidarie dobili. Naredili smo pitvvč napiik, drugače bi lahkih bi>lj gladko zmagali.« Davor Čcbron: >^Odločilen je bil drugi niz^ ko se jc lomil rezultat. Ne vemo. kaj bi se zgodilo.čebi ta niz dobili Švicarji, težko bi bilo igrati naprej. V sami igri pa je bilo ixlK'>Čilno lo, da smo igrali razno-likov napadu in napredovali na sprejemu. Pri začetnih udarcih smo naredili nekoliko preveč napiik.« I){jan l^jjs: »Mi smo si bolj želeli zjnagc kol nasprotniki, igrali smo na domačem terenu, kar je t^bnii-lo tehtnico v našo korist. Nagosto-vanjih bo treba odigrali še bi^lje kol doma. V Ervropi pa bo vsak osvojen nizali celo zniaga Se kako dobrixlošla izkušnja Z4i napr^.« Denis P<»mer: >»Na terenu je bila zelo težka borba, saj nam je nasproti stala zelo močna ekipa, V igri se nam .še poznajo padci kon-ccjUracijo. Sploh pri meni pri začetnih udarcih. Upam, daix'imo s trdim delom .svojo ign^5c izboljšali in da lx>mo ^ zjuagovali, tudi v Evropi. Želim si, da bi bilo v prihdiv nje Še več navijačev.« David Sevčnikar: »Slabo smo začenjali nize. vorjclno zaradi neke zavore v naših glavah. Miselni pristop tli bi! pravi, smo pa di^ka-zali, da neko kvaliteto imami\ ko nam je uspelo ta zat^sianek nadoknadil i. Na nasi strani pa je bila ludi izvrstno i>bčinstvo. m. Rnk SHtivr: »(Xlkíčilnoje bilo to. kdo bo naredil manj napak. Oboji pa smo jih naredili veliko. Tekma ni bila na vistiki ravni, saj smo obtiji naredili veliko napak. V nasi igri je ki veliko stvari, kijih moramo popravili. 'ïè številne napake moramo odpravili in pridc^ili samozavest 1er končno priliv formo, ki sm<^ jo imeli lani.« Bruno Njydié, trener; »Sama tekma je bila trda. kol smo napiwe-dwaîi. Mi.simi, da smo kvalitetnejša ekipa od Švicaijcv. vendar nam sama Igra ni in ni slekla. Potrebujemo i^e tekmo ali dve. da dobimo zaupanje vase 1er da lx> mo ixligr.di. kol smo sposc^ni. Ko bomo odigrali nekaj di^irih tekem zaporeťl. bo to lepa serija, ki jo po-ta'hujenxî, saj nas čaka v enem mesecu Še deset lekem. Prva zmaga v Evropi za ta kinb je veiik nspeh. vendar gremo dalje. vSamo tekmo pa je dol>iloveC^e srce našcekipe." Elektra uspešna v prvenstvu in pokalu V sobolo v Šoštanju úvrbi z Kofjio TJaáa Rehar Košarkarji Elcktre so v 6. krogu pjve A-ko^rkarske lige v Mariboru povsem nadigrali novinec v prvi ligi, ekipo Branika, ki ima vsvo jih vsrtah ludi dva bivSa SoŠ-tanjčana: Gregorja Aueija in Darka Mirta, kije trener, Končni rezultat jc bil 78 :68 za Elektro, vendar so Šo^tanjčani vodili tudi >.c za 25 točk. v zadnji četrlini pa so dovolili gostiteljem, da nekoliko omilijo visok poraz- Pri gostih sta bila najbolj razpoložena Spcšič z dvajsetimi ločkami in šestimi skoki. Kadič pa je dosegel osemnajst točk in sedem skokov. Za Elcktroje ponovno kar pel igralcev doseglo deset ti>čk ali več, najučinkoviiej.^i jc bil Krcjić z osemnajstimi, točko manj je dosegel Bursič. še eno manj pa Nuha-novič. Odličnojc ponovno asisti-ral Čmer, ki seje tako že povzpel na prvo mesto podajalcev v 1. A-košarkarski ligi s 5,7 a.^istence na tekmo. j] zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-Qroup.sl «D «M., Cflonu »it« 206. H»0 MMbne v/Mfnne skM* QèMW« IgrBvneleffft). RMtlu IdflnliO In HO Bend Pro»9fHM poiKi^ tktfdn v ^k^svi^rihi KD irw»um»m »o fl^ad Ml^rvn caum (»-»zo^nc n» t»04řu iVitfb*, nđ (»«nvt mntm mooMWi (krUtw^ a)^* VfiitM f*»» in pefl^r so sMttA itr«r>ih «wj^'^roup ti. fl|tf m »Miit^wW potrtM » '•^Mo porotiM ttf pre^Mi vtMCDdBtUfltv KO. Vli^tt*!) nsMQ firtjptMn»^ ref «M^h Rf4ltfir«fii donow Nm ra^or^vii» tè sego cilj a- V soboto čaka Elektro derbi, ko sc bodo v domaČi dvoran i pomerili z Roglo- lekme med Elektro in Zrcčani so po tradiciji izredno na-Mic in izenačene, zato v laboru ^ošianjčanov upajo, da bodo imeli čimlx>lj številno in glasno pixlp^v ro s tribun. Ilspesni liicli v pokalu Prejšnjo sredo so košarkarji Elcktre uspešno preskočili svojo prvo oviro v Pokalu Spar. Tudi na pov-ratni tekmi so bili boljši od B-li-gaŠa ekipe Radenske Crealiv, in sicer z 89 : 77. V četrti krog so se SoŠlanjČani lako gladko uvrslili, saj so zmagali tudi na prvi tekmi v domači dvorani. Žc prihodnjo sredo pa se pokalno tekmovanje nadaljuje. Elektra se bo v pomerila z Zagorjem Banki^ Zasavje. Piva tekma ho v sredo. 1. decembra, v Šoštanju. Zagotje sc Soštanjčani v prvenstvu že visoko premagali, kljub temu pa jih tokrat ne čaka lahko delo, saj se bodo Zasavci zagotovo želeli maščevati za visok pivenslveni poraz. Za presenečenje v pokalnem tekmovanju pa so poskrbeli igralci polzcjskih Hopsov.ki so kar s 123 : 77 premagali favorite jz Šentjurja. Za Hopse igra tudi Soslanjčan Vlado Rizman, kije dosegel 29 ioCk, najzaslužnejši za visoko zmago pa je bil Samo Udrih. kije dosegel kar točk. Kot zanimivost lahko povemo, da bi ta dva igralca sama premagala prvoligaSko ekipo. SPORT IN REKREACIJA Slovenski rokometaši šesti Shweniika rokometna rcprczcnlancn jc pod vivlslvom novcpi ircucija Slavka IvcziCa uaslo p\\ii na svetovnem pi^kiilu v šveJskcni (niclcbor-gu- dveh znîagali. dveh poia2Íh bi enem neodločenem izidu jc biki na koncu sesla, i^A^Icno 5. meslo pa je /Napravila porazu z Islandijo s 34:39. Piikal so osvojili Švedi, ki so v lúialu prc-mn^iliDaiiskos27;23, livtjisobili Nemci, olimpijski ZJiiagovaîci in svciovui prvaki Hrv'ali pa so bili zadnji, osmi. (iorcnjc v m^IkHo / Novomm'aui /anidi sodelovanja lepiezenlance nalciii Uir-nitju v domaćem prvcnslvii ni bilo prvoligaških tekem, seveda pa so se moi^tva zav/clo priprav- ljala 2ii nadaljevanje letos zelo zanimivega prvenstva. RokomclaSi (rorenja sv>poK krogu na 3. mcMlu z n točkami, kolikor jih ima ludt ti Jeruzalem Ormož, drugo Trebnje jih ima J4. vodKna Plv^warna Laíkopa edina w brez i/gubljene ločke 16, V krogu (sobica. 19.(10) htxlo igralci scgií .lure Slailniek. Uamyan Viv du^ek in Ncnad Rojaniè. ÍUdi naslednjo tekmo bixlo Velenjčanl odigrali doma. saj v sobote*», 27. novembra v Velenju gostuje ekipa Ollmpijc, Tekma 8. kroga državnega prvenstva t. maske lige bo ob IT.OtIv telovadnici osmwne šole Ciustava Sillha. /enska ekipa Vegrada. ki tekmuje v 2. driáivnl ligi. je v soboto gi^stovala na Muti in doživela svoj prvi pora/^ Od oslabljene ekipe Vegrada, nastopila je brez obolele 'lamare Jerič in sluzlïcno odsotne Kanuen Steblov-nik, v bile igralke Mule bt^ljSe / rczullaíomň : I. Za Ve-grxid je edino zinago dosegla (vann Zera, Poitma BeUi-vic in ptwratnica liona Jerič pa sla tokrat ostali praznih rok. Kljub porazu dekleta šc vedno vvtxJsivu na prvenstveni razpredelnici. Druga mo5ku ekipa Vegrada, ki nastopa v 3. dr/avni ligi, pa je v 4, kmgu prvenstva nadojnačem parket mxiigrala dve tekmi in obakrat zmagala. Proti ekipi Kajuh Slovan izLjulMjane .so bili boljSi s ř> : 1, ekipo iz Rakeka pa so premagali s 5:4. Na tekmi proti Slovanu sta po dve posamični zmagi dosegla Miha Kljiijlc In Jaka (K»lavsek. eno jc dose- gel Pair I k Rose. uspešna pa je bila ludidvt^icii ().slnvnil pri pi a vije nosi. Nasto pili so na me(inan)dncni plavalnem mitingu vGradeo (14.11.2004) in v (elju (20. in21.1l. 2(K}4). Na le 19, mKl k ion a In cm ptavidncm mitingu £» pukiil mcsia Celje jv nastopilo 350 tekmovalcev i/, .štirih ljŠih rezultatiwje Nina v kaleg<^riji katlelinj iwvojita prvo, Sandra v kategoriji mladink pa drugo mesto. Obema jc za dosežen uspeli organizator pculelil lepa ptv kala. Kc/iillali i/ Celja: Kadelinje-2tH) m prosto: 2, Nina Dct^le 2:1.5.24; m) m prosto: 2. Nina Dn^lc 4:417.S: 50 m dcltlii: I. Špela Iliršel 36.11,4. Aima Smajić39.31: 20« m lirbln«»: 2. Nina Dwic 2:30.ř>l; 5t> m prsm»: 3. Aleksandra Radivo- jcvié 3739. ». Ajda Arllč 39.9ÍI: im ni prsiio; 2. Alcksaiulra Riuliwijevic 1:21.14:2m m prsno: 4. Aleksandra Radiv<.'^evlć2:.^6..^n, 8. Jana KiXadcj 2:59.63; im m íTK'šanot3. Nina Dmlc 1:14.31. Mladinkc-200 m delfin: l.lâmara Martinovlé 2:31.79; 100 m prsno: 2. Tamara Martinovîé 1:19.31; 20Í) m prsno; 1. lamara Mariinvwié 2:4.^^.94; too m mcsami: 4. Tamara Martlno-vić 1:14.98. Ženske absolu t n<»: 100 m prosto: 10. Sandra Pand^ii I ;03.9.^: 200 m pn»s-ro: 8. Nina Da^lc 2:1.5.24.9. Sandra Pandí:a 2:18.32; -HM) m pro.sUi: 6. NI-na Drôle 4:42.75; 511 m deltin: 10, Sandra Pand/a 3.3..\5:2lšica - Onamlia MTV Niifels 3 : 1 (22,27. -22.22) Šoštanj Ibpolšica: Vinčlč, Primožič. ť^ebron 20, "lot 13. Pavië, Djordjevič 1. Fujs 18. Pomer 15. Sa-tier 4. Siîvinek 9. Seven Ikar Vrsinlrcd: 1.0lympiaeos4,2. Fe-ncrbahce, 3. Šoštanj TopolŠica oba 3.4. Concordia2 Par 3. kroga - sreda. 24. novem-bra:Pirej: Olympia«"«-Šoštanj Tlv polšicií Par 4. )croga - četrtek. 2. deceai-bra: Šoštanj; Šoštanj 'lopolšica -Olymp iacos I. DOL inoski. 8. krog Šoštanj lopolšlca - Svit Slovenska Bimica3:0 (21.16.23) Soštam TopolŠica: Vinčič, Pri- ič. a možič. Coba->n 6. Tot 11 Pavič I, Djordjevlč. Fujs 17, Pomer4, Sailer 3. .Sovinek 9. Sevčnikar VrstnIreU; I, AutcKommeree,2. Prevent oba 20.3. Oilcit (-1)16.4 Krka. 5. Šoštajij Ibpolšica (• I ) oba 13.6. Ollmpija 12, 7. Marchiol K). 8. 'lèrmo Lubnik, 9, Salonit oba 6. 10. Svil I Par9.kri)gii-soboia,27. novem-bra:Novo mesto; Krka - Šoštanj 'J<> jíolšica Zaostala tekma 7. kroga -toa-k, ."^0. novembra: Kaoinik: Caleit -Šoštanj TopolŠica 3. DOl. ženske, (i. krog Kajuh Šoštanj - Nova KBM Bra-nlklll.3(-I6.-IH. 17.-22) 7. krog Partizan (''ma - Kajuf) Šoštanj 3 :0(18,20, Ig) Kajuh Šc^šianj: Di, Jwičič, Da. k> vičič, M; Tajnik. Š. Tajnik. Ko-novšck. Šumnik. PleŠnlk. Znldcr, Ciostcčnik, I lalilovič. Kameník Vrstni red: I. Partizan (rna 14. 2. rulum.3. N^Tva KBM Branik II oba 12.4. Kajuh Šoštanj 9.5. Bras-lí^čeKó. Mežica 6... 1. \ SKL moskL 6. kiog BranikMaribor-Dcklra68 :78 (45;63.r^:4i^,8:26) Elektra:Hudarin.Krejlč 18(2-2). Nedeljkcwlč 4. Buršič 17 (2-3), Vi-dovlč. ť'mcr 13 (4-5), Nulianovič l6.IvanovičIii(4-4) Vrstni red: 1. Postojnska jama 11. 2.Clcktra.3. Kojv;roba 10.4. Krka. 5. AlpL>s Kemoplasl, 6. Zagi>r-jc Banka Zasavje. 7. R^igla vsi 9.8, Branik. 9. Kraški zidar Jadran kras oba 8,10. Irlglav 7 Par 7. kroga, sobota 27. novem-l)ra ob 19, uri: Šoštanj: Eleklra - Roda SNLa7. krog: Factor-Rudar 1: 4(1:4) Strelci: ti: t-Boršlnar (9), U : 2 — Rahmanovíč(14). 0:3- Rahma-novič (18), 1:3 -Hribar (30). 1:4 -Boi'šinar(41). Rudar: Jozič, Mernik. I lalilovič. Soltič. Mešić (Mu haremi wič). Klja-novlč (Ibrahimovlč), MujakoviČ. Rahmanwič. Grbić (Sprećaković). Boršlnar. Stankovič. Šmarlno-'lilglav 1 : 3 (1:1) Strcici; 1:0-Pranjlč(35). I rXílžan (38). 1: 2-Dolžan (63). 1 :3-Re<;nik(74), Šmartno: Pusovnik. Omladič. Travner, Lukenda, Veler (JosiČ). Šlrumt-íclj, Pokleká (Cizej). Podgoršek, Pranjič, Blaževíč (Pod-brežnik). Kolene, Sm^. 7. kmg: Nazarje — Sevnica 7:2 (3 :0) Stivlei: l:0-V^eš(3).2:0-Me-lulj(9).3:0-Mctulj(l6).4:0-^ielulj (24). 5:0- D. Kugler (25), 6 : O - [pavec (27). 7 :0 - Melulj (28). 7: I -Ri^Moha^(35),7;2-Korítnik (37.10 m). Nazarje: PoJpečan. Delamea. Vreš, Pivsečnik. D. Kugler, Kolar. Sailer. Mciulj, 1 Iren. Ipavoc. 'Ixai-nik. NA KRATKO I^Hi po f}n cm delu Kegljači Šoštanja m>v9. kn^gu v/hodne skupine druge lige nasviv jeni kegljišču s 7:1 In 3129:3065 premagali celjski Pctn"»!. S to zma-so po jesenskem delu osvojili 5. mesto, pomladanskega pa boilo ziiCcli ře prihixlnjo soboto, ko bosi i-teljiee so bile bi>yše s 6:2 in 2936 : 2SM. Po 6. krogu so Šoštanjčanke s 6 točkami na 5. mestu, vendar za drugim mestom za(^slajajo le t(.>čko. V 7. kn^gu se botlo na svojem kegljišču pomerile s tretjo ekipt> M iroleksa, kije na lestvici trenutno druga. Tekma bo vsi'ïl'îoto s pričetkora ob 13.00. Šostanj-Fu/Jnar6:2 Šošianj: Lesnik 222 - Pokleká 139 (0), Preloe49í) (1). CVerlln 492 (1). Lo/lč474 (0). Borovnik 479 (I), I>^bnik466 (1), Radenska Šoštanj 6:2 Šošlanj:Cverlin 470 (l^. V Krajne 482(0). Dobnik 428 (0). Borov-nik 489(1). Lo/ič 501(1). Prciog 464(0). Obisk na Šolskem centra Velenje Vtlcnjc. l8.novembra-Č]an) Avtokluba V-Racing Velenje Si> predstavili profesoijem in dijakom Šolskega centra Velenje dejavnost njihovega kluba, doscž^me rezultatov ^zonl 2004. dirk;dne avtomi'ibi-le in eiljcza priluxlnjosezí^no. Srečanje je potekalovprosiorih Med-podjetnlškega i/obra^,evalnega centra v vzorno urejenih prostorih, kjer jc med drugim tudi vsa potrebna Infrastruktura in oprema za usposabljanje avtoscrviscrjev pa tudi vzdrževanje in pi^pravjlo avto-mobiliTv. Prisotni sougkMiA'ill veliko skupnih točk in iniercMW. Sli vidljoprcdvsctn na podroCju izobraževanja in specializacije zainteresiran Ih dijakov za sďvisiranje in pripravo dirkalnih avtomobilov, motnosti formiranja mešanih dirkalnih ekip V-Rucing- ŠCV pa tudi sodcUnanje na ostalih projektih. Kar nekaj dijakov je izrazilo cljo, da se jim pridružijo v klubu. ifuslin (Iru4ii » /říi/i/í v italijanskem Ccivignanu je bilo pred nedavnim tekmovanje ve-teraniw v tlviganju uteži pa pokal Alpe Adria. Nastopile so reprezentance veteranov iz Furlanlje .fulljskc krajine, Veneta. Avstrije. Maclž<\rskc, Bosne in Ï lerccgovine, Hmške In SI(wenije. Slovenski dvigale! osvojil i 3. meslo, v njeni vrst i pa je bil ^>dličcn tudi Velenjčaji .lustin Viinovšek. kije v starostni skupini 46 Ici osvojil drugo mesto. Turnir v Velenju Športno-rekrealivno društvo Dolic pri Mislinji bovsoboto in nedeljo» 4. in .5. decembra, vdvorani Šolskega centra Velenje izvedlo dvhvalill T. Novaka, saj ni izgubil nobene partije. Ski'xJa je le, dane more vedno igrati Ostali Igi'alcl so nastopili slabše, saj si nihče ni pripravil ratingških V tretji ligi so odigrali Sc tri kroge. Igralci .Šoštanja so si^lldno nastopili in so trenutm^ oa Iretjeoi mestu. V s<>blom. V drugih dveh krogih pa morajo potrditi eventualno zmago. Šahisti Velenje II so nastopilislabše in trenutno zasedajo trinajsto meslo. Na drugem turnirju kadetov za mwcmberjc nastopilo 14 igralccv. Zmagal je Gregor (»oršckpred Bla/x-m Žagarjem oba Velenje, tretji je bil Nejc Flander iz Braslovč. četrti In peti pa Oamir O.stn'lca in Ne|c .'Vrlic, oba Velenje. Smučurski scicin Velenjski snmčarski klub bo od petka. 3. decenibra.dovključnc^ nedelje, 5. deconbra, oi^anizlral v Rdeči dvorani pnxlajo n15 Tretja svetovna vojna'Al Kaida, 2/3 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, êport, vreme 16.S0 liniji, oddaja za mlade 17.25 Štafeta mladosti 18.05 Modro 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 2100 Osmi dan 21.30 Knjiga rrene briga 22.00 Odmevi, šport, vr^e 22.50 Tuji potniki, avstrijski ill m 23.40 Šeherezada, slovenska íiíliarmonija 00.35 Dnevnik, šport 01.50 št^a mladosti 02.30 Modro 03.00 Tednik 03.55 Osmi dan 04.25 Spetdoma SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Ev nsps ki magazin 09.35 Mostovi 10.05 Otroški infokanal 1100 Tv prodaja 11.30 Zabavni infokanal 14.15 Tv prodaja 15.00 Cm izje: manjšine 16.30 Zibelke svetovnih kultur 17.35 Viûeospolnice 18.10 Skozičas 18.20 Dalkeilh, avstralski film 20.00 Evroliga v košarki, Unton Olimpi)a : Montepaschi 22.05 Središče sveta, amer. Rim 23.30 Videospotnice 00.00 Na liniji 00.30 f^se skrivno življenje 01.15 Infokanal " J 07.55 RickiLdke 08.45 RubLnad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Zreio srce, nad, 11.50 Vrtnarievahči, nad. 12 45 Monk, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtnarievahči, nad. 15.55 Zrelo srce. nad. 16.55 Kfôn,ndd. 17.55 24 ur* vreme 18.00 Ruût, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenia 21,30 Seks v mestu, nan. 22.10 Alias, nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Zahodno krito. nan. 00.05 Spletkarska duhova, film 01.50 24 ur 02.50 Nočna panorama kAM» 27 4S 88 09.00 Pop Com, glasbena oddaja 10.15 Vabimokogledu 10.20 Odprta tema, ponovitev 11.20 Naispotdneva 14.00 Videcsti^nl, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Odknto povej nag [as, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Repionalne novice 18.45 Izofimpljskih krogov 18.50 t^ispotdneva 18.55 VideostranI, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skitimon zdravje, izobraževalna kontaktna oddaja Skrb za duševno zdravie otrok In mladostnikov 20.55 Regionalne novice 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja 2130 Vrtljak, kontaktna glasbena oddaia 22.45 Iz olimpij^ih krogov 22.50 Nai spot dneva 22.55 VideostranI, obvestila PETEK, 26. novembra SLOVENUA 1 06,30 Odmevi 07.00 Dobn> jutro 09.00 Poročila 09.05 Zakaj medved nima repa 09.25 Božiček prihaja. 1/4 09.80 Skip in Skit, 21/26 10.05 Na liniji 10.40 Štafeta mladosti 11,20 24. srečanje tamburaških skupin. 1/4 11.55 Modro 1Z25 Frasler,6/24 1300 Poročita, šport, vreme 1330 Osmidan 14.00 Orkester. SNG drama 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Po ljubljanskem barju 17,15 Iz popotne torbe 17.40 Odiseja v krošnjah, dokum. oddaja 16.30 Žrebanje deteljKe 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen, kviz 20.55 24,8/24 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Srečanje predsednikov vlad 23.10 Polnočni klub 00.25 Dnevnik, ponovitev 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.40 Odiseja v krošnjah, dokum. oddaja 02.30 Fini mrtvi dekleti, hr. film 03.50 Polnočni klub 05.00 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Osebno, pogov. oddaja 09.35 Mostovi 10.05 Otroški tnfokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Zabavni infokanal 15.15 Tvpnsdaja 15.55 Videospotnice 16.25 Skozi čas 16.35 Osebno, pogovorna oddaja 17.10 SP v smuč skokih, prenos 19.00 SPvalp,smuč„VSL(Ž), 1. vožnja 20.00 Kai je vedeta Jackie, dokum. oddaja 21.00 Epvjududo23let, posnetek 21.25 SPvalp. smuč„VSl{Ž), 2, vožnja 22,15 South park, 12/15 22.40 Krik3, amer, film 00.35 Slovenska idzz scena 01.15 Naše skrivno življenje 02.00 Infokanal 07.25 oat5 09.10 10.00 10.30 11,20 1Z15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 moo 20.00 20.55 2310 00.05 00.10 01.00 03.00 09,00 10.00 10.05 11.05 14.00 17.55 18.00 ia40 18.45 18.50 18.55 19.15 19.55 20.00 20.50 20.55 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 2a30 Reki Lake Rubi, meh, nad. Klon, nad. Tv prodaia Zrekf srce, nad. Vrtna rjeva hči, nad. Trenja Tv prodaja RickiLake Vrtna rjeva hči, nad. Zrek^ srce, nad Klon, nad. 24 ir - vreme Rubi, meh. nad. 24 ur Sanjski moški Zvezdna vrata, film Vroče mesto. nan. XXL premiere Upor, amer, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama kamU 27 46 52 Dobro jutro, intomiativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje Skrb za duševno zdravje otrokin mladostnikov Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja Regionalne novfce Iz olimpijskih kroçov Naj spot dneva Z glavo na zabavo Videostrani, obveslila Vabimo k ogledu 50 zvezd za otroke, posnetek 1.dela koncerta Regionalne novice Gremo v kino Vabimo k ogledu Zelena bratovščina Iz oddaje Dobro jutn?. Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila SOBOTA, 27. novembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Male sive celice, kviz 06.25 Oddaja za otroke 08.40 Rupert Patterson bi rad postal super junak, film 09.55 Najšibkejši člen, kviz 10.45 Polnočniklub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Ponsčila, šport, vreme 13.20 Hotel poklruga zvezdica 13.55 Čudež, ital, film 15.30 Oživallliinljudeli 15,55 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Navitu 17.15 Ozare 17.20 ZaWadisveta. 21/21 17.50 Alpe. Donava. Jadran 18.20 Grimmove pravljice, 12/13 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Utrip 20.00 Hotel pokiruga zvezdica 20.40 Hri-bar 21.40 Prvi in drugi 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Sopranovi, 8/13 23.30 Dokler ne poči, ang. film 00.55 Alpe. Donava. Jadran 01.25 Dnevnik, vreme, šport 02,05 Dnevnik zamejske tv 02.25 Na vrtu 02,50 Zakladisveta. 21/21 03.20 Zareta, amer, drama 04.55 Prvi in drugi 05.15 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,05 Glasbeno jutro 09.35 Mostovi 10.05 Infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Infokanal 12.25 Tv prodaja 13.00 Klic dobrote 14.45 Skozičas 15.00 Srečanje predsednikov vlad 15.25 EP v judu do 23 Id, posnetek 16.10 SPvsmuč, skokih, prenos 18.00 EP v judu do 23 let, posnetek 18.26 SPvalp.smuč , SL(Ž),1. vožnja 19.45 EP v judu do 23 let, posnetek 20.10 SPvalp, smuč., smuk (M), prenos 21.25 SPvalp,smu0.,SL{Ž),2. vožnja 22.15 Utihni, huski, nemški film 23.55 Sobotna noč 01.55 Naše skrivno življenje 02.40 Infokanal y-ys^rr^ J 07.30 Tv prodaja 08.00 Katka in Orbi. ris. serila 08.15 Tom In Jerry, ris. serija 08.25 Rudijevo moštvo, ris, serija 08.50 Ogijeva druščina, ris. serija 09.00 ZelenjavčlQ, ris. serija 09.40 Bučke, ris, serija 09.50 JunaškiZoro, ris. film 11.05 GalkJor.vanjh na vesoljski meji, nan. 11.30 Oliver in njegovi, nan. 12.00 Šolska košarkarska liga 13,05 Samotni kavboj, film 14.55 Življenje na robu Avstralije, dokum. oddaja 16.05 Na slonjemhrtitu, dokum. 17.15 24 ur-vreme 17.20 Prstan neskonpčne luči, amer, film 19.00 24 ur 20.00 Zaljubljeni Shakespeare, ang. amer, film 22.15 Vse. kar si želiš, amer, film 00.25 Striptizete, dokum. serija 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama kmall 27 4B B2 NEDEUA, 28. novembra SLOVENUA 1 07.30 Živžav 09.30 O živalih in ljudeh 09.50 Sledi, tv Maribor 10.20 Pomagaimosl 10.50 Od srca, 4/6 11.20 Ozare 11.30 Obzoriaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špoit vreme 1310 Vsakdanjik m praznik 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Mali demoni 14.25 Poldnevnik 14.30 Človeški laktor 14.35 Glasljudstva 14.40 Nedel)Skooko 14.50 Predmet poželenja 15.05 Planetv 15.40 Špo^& premiere League 15.50 Špoit na današnji dan 15.55 Pet minut slave 16.00 Whoopi, lO.del 16.30 Poročila, šport, vrerrw 16.50 Lorella 17.15 Žive legende 17.20 Glasbeni dvoboj 17.40 Nočna mora 17.50 Arena 16.10 Vroče 16,15 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spetdoma 21.50 Petielement 22.45 Poročila, špon, vrerr« 23.20 Nežna koža, franc, čb hlm 01.15 Dnevnik, vreme, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Tistega lepega popoldneva 05.35 infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09,00 Tv prodaja 09.30 Infokanal 10.45 Tv prodaja 11.15 Igrebrezmeja 1997 12.45 24. srečanje tamburaških in mandoiinskin skupin 13.15 Mladi virtuozi 13.30 Bertram in njegovi, film 14.50 Labodje jezero, balet 17.00 Skozičas 17,20 Magazin lige prvakov v nogometu 17.55 SPvalp. smuč.,SL (Ž),1. vožnja 19.10 SPvalp. smuč., SVSL (M), prenos 20.25 Zibelke svetovnih kultur, 8/12 21.25 SPvalp.smuč.,SL(Ž).2. vožnja 22.15 Peščfca izbranih, 2/10 23,10 Operne artje 23.30 South park, 12/15 23.50 Naše skrivno življenje 00.40 Infokanal 07.30 Tv prodaja 06.00 Katka in Orbi, ris. serija 06,15 Tominjerry, ris. serija 06.25 Rudrjevo moštvo 08.50 Ogljeva druščina, ris. serija 09.00 Zelenjavčki, ns. serija 09.35 Bučke, ris serija 09,45 Izgubljeni svet, ris. film 11.05 Galklor, varuh na vesoljski meji, nan, Oliver in njegovi, nan. 12.00 Šolska košart(arska liga 13.05 Mestece za vedno, nan. SanjslQ moški O lean na, amer, film Znova skupaj, amer, film 24 ur-vreme 1, 2,3, kuhajmo! 24 ur Lepo je biti milijonar Športna scena Obsedeni z golfom, 2J2 Umazančki, anim. film 24 ur. ponovitev Nočna panorama kmn»a 27 4S 11.30 13.55 14.50 16.35 18,15 18.20 19.00 20.00 21.45 22.45 23.45 01.15 02.15 PONEDEUEK, 29. novembra SLOVENIJA 1 06,40 Zroalo tedna 07.00 Dobnj jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Gasilec, 9/14 09.40 f^isanka 09.50 Koraki, dokum. film 10.05 Po ljubljanskem banu 10,35 Spetdoma 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzoriaduha 13.45 Nekaj minut za domačo glasbo 14.05 Ljudje in zemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15,55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 O kiparstvu, poučna oddaja 17.35 Družine v divjini, 4/4 18.25 2rebanje3<3 16.30 Žrebanje Astra 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ŠefWinike,8/12 21.00 21.30 Umelniraj 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Skrivna inkviziciia. 2/3 23.55 Hotel poldruga zvezdica 00,25 Dnevnik, ponovitev 01.20 Dnevnikzamejsketv 01.45 Družine v divjini, 4/4 02.40 Izzivi 03.10 Umetni raj 03.35 Uljhni, Huski, nemški film 05.15 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Pnmorski mozaik tv Kopef 09.35 Slovenski utrinki, tv madžarska 10.00 Otroški Infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Zabavniinfokanal 13.15 Tv prodaja 13,45 Tistega lepega popoldneva 17.35 Skozičas 17.50 Legenda o Lyiah, Clare, amer, film 20,00 Končnva 21.00 Studio city 21.55 Študentska 22.25 Videospotnice 22.55 Brane Rončel izza odra 00.15 Naše skrnrno življenje 01.00 Infokanal 07.55 08.45 09,40 10,30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18,00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 01.50 02.50 Ricki Lake Rubi. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarievâ hči, nad. Športia scena Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarieva hči, nad. Zrelo srce, nad. Klon, nad. 24 ur - vreme Rubi, nad. 24 ur Naša mala klinika, nan. Sedma nebesa, nan, Urgenca, nan. XXL premiere Zakon in red. nan. Po sledeh umora, lllm 24 ur Nočna panorama ^^ kanali TOREK, 30. novembra SLOVENIJA i 06.30 Ddme^ 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Želvjiotok,18/26 09,40 O kiparstvu, poučna oddaja 10.00 Sprehodi v naravo 10.20 Družine v divjini, 4/4 11.15 Hri-bar 12.15 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Umetni rai 14.00 Peti element 15.00 Šef klinike, 8/12 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Zlatko Zakladko 17.05 Knilga mene bnga 17.25 Odpeti pesniki 17.40 Podobe Slovenije 18.10 R'isluhnimo tišin] 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Digitalni srednji vek. dokum. oddaja 21.00 Pod žarometom 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Tre^sv^ovna vojna, 3/3 23.30 Moja sestra Mania, šv«. drama 01.05 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Dnevnik zamejske tv 02.20 Podobe Slovenije 02.50 Prisluhnimo tišini 03.20 Digitalni srednji vek, dokum, oddaja 04.15 Podžarometom 05.05 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan Koroška 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Zabavniinfokanal 14.45 Tv prodaja 15.30 lZ2Vi 16.00 Študentska 16.30 Studio city 17.30 \^deospotníce 18.05 Skozičas 18,15 Dvanajsta noč ali kar hočete, ang. drama 20.00 Frasier, 7/24 20.25 RobHollyv^a,dok. odd. 21.25 Anam, nemški film 22.50 \^deospotnice 23.20 Naše skrivno življenje 00.05 Intokanai i__ 07,55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 01.50 02.50 Ruki Lake Rubl, nad. Kbn, nad. Tv prodaja Zrelosrce, nad. Vrtnarieva hči Sedma nebesa Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarieva hči, nad. Zrelosrce, nad, Kfôn, nad. 24 ur • vreme Rubl, nad. 24 ur Prevedeno Strta srca, amer, film yxi premiere Zakon in red, amer, nan i. Ugrabitev prised nika, kanad. amer. Him 24 ur, ponovitev Nočna panorama ksnsil SREDA, 1. decembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Telebajski, 14/45 09.25 Risanka 09.30 Marcelino kruh in vino 09.55 Zlatko Zaldadko 10,10 Knjiga mene briga 10.30 Odpeti pesniki 10.45 Podobe Slovenije 11.15 PrisI u hn tmo tišini 11.45 SNI, tvMariboi 12,15 Pomagajmosi 1300 Poročala, špoií, vreme 1315 Na vrtu 13.40 Zakladisveta, 21/21 14.10 Digitalni srednji veK dokum. oddaja 15.05 Podžarometom 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, špoit vreme 16.50 Pod klobukom 17.25 Volkovi, čarovnice in velikani, 31/39 17.45 Volja najde pot 18,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Jasnovidka, slov, tv film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Prstan, dokum. film 00.25 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnikzamejsketv 01.40 Volja najde pot 02.30 Salo*ali120dni sodome. 04.25 Prstan, dokum. film 05.50 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Inh^kanal 09.35 Mostovi 10,05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavniinfokanal 15.35 Tv prodaja 16.20 Rob Hollyv^oda 17.15 Kaj je vedela Jackie. dokum. oddaja 18.15 Videospotnice 18.50 Skozičas 19,00 Končnk:a 20.00 Mušica, gledalska predstava 21.30 O snemanju portreta, Anna Netrebko 22.35 Vkleospotnice 23.10 Našeskrivnoživljenje 23.55 Infokanal J 07.55 08 45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14,10 15.00 15.55 16,55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.40 22.45 23.35 01,40 02,40 Rk:ki lake Rubi, nad. Kton, nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtna rjava hči, nad. Preverjeno Tv proćaia RKki Lake, pog, oddaia Vrtna r]eva hči, nad. Zrek) srce, nad. Kk)n, nad. 24 uf, vreme Rubl. nad. 24 ur Ljubezen, umor in prevara, amer, film Monk, nan, XXL premiere Zakon in red, nan. Umreti na osem milijonov načinov, amer, film 24 ur, ponovitev f^čna panorama kMntíi 27 46 88 09,00 Miš maš, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu i PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA [ 09.45 Z glavo na zabavo, ponov SPOREDA [ 10.05 Naj spot dneva Í 09.00 Miš maš, otroška oddaja \ 14.00 Videostrani, obvestila i 09.40 Iz pon. oddaje Doûro jutro i 17.55 Vabimo k ogledu i 10.30 1319, VTV magazín | 18.00 Čas za nas, mladinska i 10.50 Kultura, info, oddaja oddaja, ponovitev i 10.56 Športni torek i 18.45 Naj spet dneva i 11.15 1? olimpijskih krogov i laso Skrůimo za zdravje. j 11.20 Športni gost ! Izobraževalna oddaja Gost Jani Žilnik i 19.50 Videostrani, obvestila i 12.00 Vabimo k ogledu t 19.55 Vabimo k ogledu i 1Z05 Dober večer, g. predsednik 1 20,00 1320. vrv magazin - Gost: F. Cukjati 1 20.25 Kultura, info .oddaja I 13.05 Iz sredine odd. Dobro jutro [ 20.30 50 zvezd za otroke. i 13.55 Vkjeostrani, obvestila : posnetek NZ dela [ 17.55 Vabi PTX) k ogledu 1 huiïianitame prireditve i 16.00 1320.VTVmagazln i 21.40 Gremo v kino, oddaja za i 18.25 Kultura, info.oddaja [ ljubitelje filma i 18.30 Iz petkove odd. Dobro jutro [ 22.10 Vabimo k ogledu i 19.20 Pop Dom, glasbena oddaja [ 22.15 Poik'n'roll, glasbena oddaja i 20.35 50 zvezd za otroke j 22.45 Naj spot dneva i 21.45 Vabi rTK> k ogledu • 22.50 VkleostranI, obvestila i 21.50 Vkleostrani, obvestila W H i 09.00 Dobrojutro, intomiativno- ^SSr 52 razvedrilna oddaia i 09,00 Dobro jutro, informativno • 1 09.00 50 zvezd za otroke (1) i 10,00 Vabimo k ogledu i razvedrilna oddaja j 10.10 Vabimo k ogledu j 10.05 1321. vrv magazin ! 10.00 Vabimo k ogledu I 10.15 Naj spot dneva i 10.25 Kultura, ponovitev i 10.05 1320. VTV magazin j 10.20 Orjaške krastače i 10.35 Športni torek, ponovitev [ 10.30 Kultura, infor. oddaja i 14.00 \r}deostrani. obvestila i 11.00 Športni gost. ponovitev j 10.35 Naj spot dneva i 17.55 Vabimo k ogledu i 11.40 spot dneva i 10,40 Polk*iïroll, glasbena oddaja j 18.00 Angleščina po mavrični j 14.00 Vkteostrani, obvestila Í 14.00 Videostrani. obvestila bližnici j 17,55 Vabimo k ogNu i 17.55 Vabimo k ogledu i 18.15 TV instrukcija: matemabka 1 18.00 Brez zadrege, otroška odd. 1 18.00 Odkrito povej naglas. 1 19.00 Naj spot dneva i 18.40 Regionalne novice ponovitev ! 19.05 Videostrani. obvestila i 18.45 Naj spot dneva 1 1640 Regionalne novice j 19.55 Vabimo k ogledu i 18.50 Angleščina po mavrični 1 18.45 Naj spot dneva ! 20.00 1321. VTV magazin. bližnKi i 18.50 Gremo v kino i 20.25 Kultura, infor. oddaja i 19.05 Videostrani, obvestila Ï 19.20 Videostrani, obvestila i 20,30 Športni torek. i 19.55 Vabimo k ogledu 1 19,55 Vabimo k ogledu j 20.50 Sortni gost i 20.00 Pop Com, glasbena oddaja i 20.00 Okrogla miza: Podietništvo Gosta: Mateja Pintar in i 21.15 Regionalne novice t za male in velike Gorazd Vecko, trener 1 21.20 Naj spol dneva i 21.00 Regionalne novice 1 21.30 Okrogla miza: Podjetništvo i 21.25 Vabimo k ogledu [ 21.05 50 zvezd za otroke za male in velike. i 21.30 Odprta tema i 21.55 Iz oddaje Dobrojutro izobraževalna oddaja i 22.30 Iz oddaje Dobro jutn? i 22.45 Vabimo k ogledu j 22.30 Vabimo k ogledu i 23.20 Vabimo k ogledu 5 2i50 Naj spot dneva 1 22.35 Nai spot dneva i 23.25 Naj spot dneva i 22.55 Videostrani, obvestila : 22.40 Videostrani, obvestila ] 23.30 Videostrani, obvestila TO IN ONO I iT.THroroskon I V soboto Katarinin sejem (Kcn 0(1 2 1.1$. (to 20.4. iu)Liicin:i nrsr/niřiUMJJi k íiljíHnin/iXiíí Kdaj - kfe - kaj Priznajte si, da spet preiiravale. Svoje telo že netei ćasa naravnosl P^ P^) ^^^ ^loi^ ^^ ^ivste veC. Če želite ûoseâl ob ^ ^ fwvem leuj zadan cJiJ, ki se ga Nevedno drMe. bosle morali ipočas-^f mil tempo. Vsega se pać ne da posionti v mesecu m pol Sploh 22 ^^^^^ rtekalere sNari rta ljubezenskem področju važega Mrvljenja bosle potrebovali $e veliko veC časa. )(olste misJili. Misli vam bodo namreč vse pogosleie uhajale 223nlmivi osebi, ki sle jo spoznali le(a pred kratkim. Bik od 21 A. Poslali steprelenl, da tega ne bi opazili tudi drugi. Enostavno se bo-slemorall vzeli vroke. sicerse vam obela prava polomija na poslov-nem m posledično luďi finančnem področju. Prav tu pa si jo sedaj ^ i6!ko privoščite, saj bodo za vami priiil tudi dolgovi na katereslele rahlo pozabili. Če Sf boste znali vzeli čas tudi zase, se bosle kmalu počutili mnogo boiie, vendar morate paziti, da ne bo ta čas predolg in neproduktiven. Beg v prepogosto spanie bo samo beg od problemov Dvojčka od 22*5 do 21.6. Po svoje bosle izpadli ]unak. le vi pa bosle vedeli, da |e bitka, ki ae jo flÉ bojevali kar nefa| časa, pravsprav izpubiierta ć^av bo izgledalo, da jB^F štev njei potegnili daljši konec, boste krajšega, izgubili t)0ste namreč nekoga, ki vam že dolgo pomeni več kot je vedel onsam in kotsleslu-Tovarn bo jasno prepozno, popravni izpit pa bo iokrat odpadel. Počutje tudi telesno ne bo nsibolile, sicer pa je pred vami povsen povprečen teden. Rak od 22.6. do 22.7* Vrteli se boste v krogu želja in možnosti. Če si boste priznali, da se zadnje čase preveč smilite sami sebi, bosle že na pot poli do cilja, ki bo vsekakor lepli, kot so bili pretekli dnevi. V slLtžbi bo vse pogosteje pnnajalo do napetosti, ki vas bodo morile tudi doma na ljube-zensfcOT področju pa bo vse v nailepšem redu. Srečni boste, čeprav bosle tu m tam malce podvomiti v jskrenost vašega partnerja. Če mu ne boste tx)lj zaupali. bo to začetek konca. Glasni dvomi ga bodo r^mreč pričeli zelo motiti Uv od 29.7. do 22.S. • N NajboljBseboslepočuliii,čeoostemorallbitivpravempogonu Is- ©točasno l>osta morala biti zaposlena telo in vaši možgani Če bo le eden, ne bosle prav vztrajni Bo pa kar držalo, da prave energije za deloie ne boste imeli. Pn/i sunki prave jeseni sov vas spet naseli-II željo po ljubezni m nežnostlti, kar se vam ponavadi zgodi spomladi. Še nekaj dni boostaio lepri saniaríenju, sicer pa bo pustno obarvan vikend pravza-teven m boste naeni^t našli tudi druge stvari, ki vam bodo popolnoma prevzele proste trenutke In vas zaposlile do konca DovUa od 23.8. do 22.9. N Kot ponavadi boste na pol poti do cilja začeli dvomiti, če ste se od- $ ločili pravilno Pa čeprav so bili vaši sklepi irdni kot kamen Takšni pač ste. vedno malo v oblakih, z eno nogo pa na trdnih tteh. V naslednjih dneh boste spet več nad oblaki kot v realnosti imeli boste ^^^^ ogromno velikih želja, volje, da jih uresničite, pa bolj malo. Manjka vam zabave v družbi, ki jo imate Iskreno radi. Poskrbite da jo tudi dobite, saj veste, da to sploh ni lâko težko, kot izgleda na prvi pogled. Le na druge se bosle morali malo manjozfrati pa bo šlo. Tehtnico od 23.9. do 22.10. Vsem bosle hoteli pokazati, kako dobro se počutile v svoji koži. in to na naravnost nevsiljiv način Zagotovo je pred vamr čudovit leden, v katerem bosteuspeli doreči mnoges^ari ki [iti prej niste uspeli več mesecev, izkoristile ugoden položaj planetov tudi za druge plat« življenja. Recimo, za ljubezen, ki je po dolgem času ponovno razgiba- i /v vi la čustva. Če je to listo ta pravo, pa še nekaj časa ne boste vedeli Prav bi bilo, da uavatevprav vsem. fôr vam na pot prinese življenje, saj dolgo ne bo več tako lepo kol vam le trenutno. Skorpllon od 23.10. do 22.11. Če se boste hoteli po dolgem času počutili odlično, se bosle mora-^ ti tudi vi potrudili Čeprav je navada grda žele^ srajca, jih boste prl- ^gP^ siljeni kar nekaj opustiti. Prav bo. če si prizrele. da so to le razvade. klnemorejo In ne smejo upravljali zvašim telesom, in prav telo vam ^^^^ bo hitro pokazalo svoio hvaležnost. Partner bo prikupen, znal vas bo spraviti v dobro voljo in nagraditi za va!a dejanja. V nedeljo si privoščila nekaj trenutkom le zase. obema bo več kot godilo Strelec od 23.11. do 21.12. N Najlepše se boste Imeli med prijatelji, četudi ne bodo najboljše vo-fln^ Ije. I^jslabše pa se boste, spet, počutili doma Zato bosta, kot že velikokrat doslej, prav bežali od doma. To pa t» po svoje dobro tu-^^ di za vašo službo, saj bosle delati več kot sicer, lar bo vsem prišlo prav. Malce vam bo porsgajalo zdravje, pri čemer bo mnogim da se niso več ukvarjali sšportom v redkih lepih dneh letošnjega poletja in zgodnje jeseni. Pretiiad bo še najmanj, kar vas lahko doleti Pazite r« hrano - v njej vam manjka vitaminov, prevladujejo çb s^ari. ki vam škodijo. Vzemite se v roke. Koiorog od 22.12. do 20.1. Tudi tokrat bodo mnogi ^zili vaše nihajoč raqjoloženje. Najprej ^^ boste dali pravvse od sebe insenadčloveško trudili, da bi ugodili muham vseh okoli vas. Potem vam bo, preprosto povedano, vse pa-V dio dol. Brez energije boste in zato tudi učinkoviti Izjemno slabo. Že zdavnai sle ugotovili, koliko dobrega tahkosam; storite zase. če pa- zite, kaj daste v usta čas bo spet pravi, da se oprimete zdravega načina življenja Kaj to pomeni inkaj vam škodi, pa sami predobro veste Vodnar od 21.1. do 19.2. čepiavvam na zunaj ne bo videti, boste sami močno čutili, kako vam IZ dneva v dan odteka Svijenjska energija. Le še a vzorec je boste imeli, toliko, daz vami vaši nasprotniki pometati še ne bodo mogli. ^^^ Bosle pa nekoliko bolj ranljivi, zato bo prav, če boste upočasnili lem-^ ■ Mi^ po in preložili pomembne odločitev vsaj 72 teden dni. Obeta se vam jesensko obarvan dopust, prave krompirjeve počitnice. Potrebni ga boste, pa četudi ga bosle povsem preienanli Bolje pa bi bilo. če bi posk/bel; za sklepe, križ In ožilje, ki vamznajo povzročiti nekai težav Ribi od 20.2. do 20.3. Zagotovo vas čate precej naporen teden Glava bo polna težkth misli, številnin skrbi in problemov. Sploh jih ne boste znali odklopiti Zato se bosle morali predvsem umirili, narediti seznam prednostnih nalog m se jih v takšnem vrstnem redu, kot si ga boste začrtali sami. tudi lotiti. Če niste zadovollnissvojo postavo In pojavo, še nI pravi čas 23 dieto. Ta bi le še otekla vse ostalo, kar se vam je nakopičilo v zadnjih tednih. Najprej si uredite življenje, potem pa se lotite lastne prenove, tako telesne kot duševne. P<)Scl)n(KSt: [K)kusinći pniznirncs Planine_ Šoštanj • 10 .soboio. 27. novembra iiied in 13. uro, bo .^.^tanjski 'Irg hrauw Mravjjak^v znova oživel v scjem.ski podobi. Občina, kulturna in turistična društva pripravljajo Katarinin sejem. P<')scbnast letošnjega sejma bo pokušina pra/nicncga Katarinincga kfuha>ki gapo30() let starih receptih pečejo na domačijah pri sv. Katarini nad Medvodami. Siťcrpa bo jx^ tradiciji KalarininihscjnKTV na njem mo^čc <^bčudovati in kupovali usnjeno konfekcijo in galanle-rijt^kr/no in kr/nene i/delke ter obutev. Obiskovalci boJoIahkoopa-zovali tudi spretne roke razstavljavcev, ki b(Klo plelli advent ne venčko. »S sejmom želimo v Šoštanju negovali bogato ««lanjsko sejemsko dcdii^ino in ohranjati zgf.>dovinski srn^^min na gcneraelje i>o5tanjskih asnjarjev- Sejmi, tedenski in letni, so sodili med trške pravice Šoštanja že v 14. sioleiju/< jiravi Alenka Verbič. ki v Občini Šoštanj skrbi za podnKjc družbenih dejavnosti. Sejemsko druženje pa bo spremljal bogat kulturni pmgram. V njem bodo nastopili sami domači ustvarjalci, člani mladinskega piiialnega orkestra jíoštanjske glasbene íoie, pristavskašlrajh banda, glasben I ki iz Laikovi cc, pevske (iaberski cvet, oklet TES ter mlade ci trarke iz Raven. ■ Peti novoletni darilni bazar Velenje - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenjc.se že pripravljajo na novoletni darilni bazar, lo je dobrodelna prireilitev, s pomočjo katere obogatijo proračun, denar pa namenijo popestritvi programov, namenjenih otrokom iz Šaleške doline. M/PM Velenje je nevladna, prostovoljna in človekoljubna organizacija. katere temeljni cilj je predvîiem dvig kakovosti življenja otrok, mladostnika in tudi družin. Zato pripravljajo številne aktivnosti, združujejo pa kar 14 društev prijateljev mladine. Poleg številnih pros-točasnih programw okoljcvarstvenih projektov počitnic in letovanj in humanitarnih akcij so ludi soorganizatorji Pikinega festivala ... Na baZťirju zagotovo v.si najdeji^ z-animivc izdelke, ki so primerni tudi za darila v mcsecu decembru. Odkar se je zveza preselila v Vilo Mojca, bazar poteka v njihi>vih prostorili in tudi letos bo tako. Pripravili ga UidovsobtMo»4. decembra, med in 17. uro. DcMakrat pa bodo vcseh vseh darilc, spominkov iz potovanj ali izdelkov, ki ste jih morda ludi vi pripravljeni odsiopht zvezi v dobrodelne namene. Pokličite na 897-75-40 ali pa se ogla.site v Vili Mojca. ■ b$ KUD Ravne v Šoštanju So§tan,j - .lutri. v petek. 26. novembra ob 19. uri. se bo v kulturnem domu v Šoštanju predstavilo Kulturno umeiniSko družtvo Ravne. Obeta se bogat večer. Obiskovalcem se bodo predstavile vse sekcije, ki delujejo v tem drušivu: mešani pevski zb(^r, dramskcvreciUitor-ski krožek, harmonikarji pt"^družnične šť>lc, ravenski Štrajharji, gost večera bo pesnik Ivo Stropnik, prvič pa se bo javnosti predstavila ravenska godba... Organizatorji pa napcwcdujejo hc nekaj presenečenj. ■ oi^ (^Hrlek. 25. iiovomber Torek. 30. iiovcml)cr Abonmaji Glasbeni alxmnia: zaradi pre maj h nega .števila vpisanih (52) je c^dpt^-vedan in bodo abonenti dobili znesek vrnjen prihodnji leden. Ikli abonma: predstva (iledali-Šča Pluj 'Nevillovotok',komedija, bo vponedeljek 29. novembra ob 19.30. Režija: Dražen Ferenč in a-Igrajo. .îure Ivana^ič, Sandi KtcáU Davx^r I íerga in Primož Ckari. Vstopnice 2(m SJTI Zeleni :tl>i»nma: predstava Špas teatra '(M^uti maček' bc> v ponede-ljek27. decembra ob 19,30. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu otf 15. novembra 2004 tfo 21. novembra 2004 niso povprečne dnevne koncentracije SOŽ, Izmerlene v avtomatsk/n postaJa/t (AMP) na oĎmoč/u mesfne oĎč/ne Veien/e, oúč/ne Soštan/ /n oóč/ne Šmartno où Paki. nik/erpresega/e me/ne 24'i/mekoncen/rac//e 12S m/kro-g $02/m3 zraka. M£$m OBČiM m£NJ£, mO ZA OKOLJE/NPfíOSTOfí me|na ^rfosirSOmhrchgSOS/mSznKa, $cre)enii|No iiBseoanlevienj2004:30miiiro-g SO^inSzrâkA 700-1ÔCÙ Dotn učencev Velenje Krvodajalska akcija 15.45 Muzej Velenje Predavanje z naslovom slikarka Elda Piščanec med Trstom. Ljubljano in Vinami 17.00 Medna občina Velenje Okrogla miza (sejna soba št 28.1. nadstropje); Problematika težje zaposljivih oseb s pridružen00dvisnostjo 17.0Q Mladinski center Velenje Efnine ustvarjalne delavnice PcleK. 2{i. november 7.0Q-14.00 Dom učencev Velenje Krvodajalska akcija 20.QQ Dom kufture Velenje Sebommožlia ...Prikaz poroke iz okolice šalelke doline Iz časov naših dedkov in babic. Organizator: Šaleško folklorno društvo Kote da 20.00 Mladinski center Velenje Tematski večer • Gimnazijski dijaški večer 22.00 Max Club Velenje Max bouse-^DJ Brleein D4 čddie the Pish S(>t)oia. 27. noveinher 10.00 Knjigarna KuHumica čajanka z Dariem Cortesom • avtor knjige Ča(, čas 2a zdaj. 13,30 Mestni stadion Velenje; Nogometna tekma 2. SNL- NK Budar : NK Krško 19,QQ Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma; RK Gorenje ; RK Adfia Krka 21.30 Mladinski center Velenje Koncert: LET3 l\e(lelia. 28. november 16.00 Glavni irg Šoštanj Blagoslov adventnih veni^kov Ponedeljek. 29. november 19.30 Dom kulture Velenie Gledališka predstava; Gledališče Ptuj • Tim Firth: Nevillov otok (Beti gledališki abonma in izven) 9.00-17.00 Hotel Paka Velenje 7, srečanje velikega in malega gospodarstva: Partnerstvo v konkurenčnosti - Plenarni del; 7. srečanje velikega in malega gospodarstva bo potekalo od 30.11.do 13.12. na različniti lokacijah v Savinjsko-laleški regiji. i2M Vetenjskigrad Klepet pod arkadam; Gost večera bo Ciril Greber^šek. 18^0 MladinskicenlerVelenje Filmski večer Sreda. Í. deeember i—__I 17.00 Vila Mojca Velenje Veseli december 2004 • Sredina peta - ustvsfjalnioa za otroke in starše 17.00 Knjižnica za mladino Špeline m pravljic • Čudežno i5revo. Mi še k Tip nagaja 18 0Q Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje Okrogla miza; Mešanje koktailov 1j.QQ Knjigama Kulturnca Velenje Predstavitev knjige * Breda M. Glušič: Zmešana petdesetletnica 20.00 Muzej premogovništva Velenje Samosvoja in Leonese Dobrodelna modna revija In prodajna razstava Šaleških likovnikov. Knjižnk:a za mladino Odprtje razstave >«Ježkove Ideje za darila • Predstavitev izdelkov varovancev Varstveno-de lovnega centra SAŠA • enota Ježek Velenje Čelrlek. 2. december 19.3Q Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert učencev Glasbene šole Velenje; Nastopili bodo učenci oddelkov za pihala, trobila in tolkala. Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turisticno-in-formacijskt in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89616 60). Zgodilo se je... od 26. íU)VCínt)rH do 2. cioc(Miil)ra • 2<>. novembra 1976 so odprli 9,6 kilometra dolg vroče vod ni cevovod od Šoštanja do Velenja; • velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra leta 1967 skupno / upravnim odborom Svobt)dc sprejela odločbo o iLstanoviivi zavoda »Dom kuliure Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski dom kulture in kinodvorano; -27. novembn» 1989, koso odprli prizidek k SDK in Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje, je tekoče trakove zapustil milijonli Gorenjev barvni televizijski sprejemnik: • 2H. novembra leta 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, kije prevzel vodenje občinske uprave; • 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne Sole v Velenju združile v Vzgojno-izobraževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Ciorenjevo tovarno keramičnih ploSČie; - 28. novembra 1978 so v Velenju odprli nov dijaški dom; • 29. novembra 1979, ko so v Smartnem ob Paki odprli prenovljeno knjižnico, so v velenjski občini sprejeli v pionirje preko 8t)i) eicihiinov; -po smrti io^tanjske^a/^pana dr. Bogdana Meniha je 28. n<»-vembra leta 1999 v Šaptanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana. V drugi krog sla se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopu:^ar, kije z zmago v drugem krogu poslal župan Občine Sošlanj: • 29. novembra leta I953jebil v vili llerberstein v Velenju odprt Dom počitka, ki je sprejel 50 oskrb(wancev; • 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli Dom kullua'; • 29. novembra I976so v bolnišnici TopolŠica predah namenu preurejeno zgradbo Planike; - velenjsko Dra^tvo za napredek gospodinjstva, kije bi Jo ustanovljeno spomladi leta 1957, je imelo decembra 1958 okoli 200 članic. Drui^tvo, ki gaje vodila Milica La7nik,jo pripravljalo kuharske in Singerjeve tečaje šivanja, želelo pa je ustanoviti tudi pralnico s kemično čistilnico in likalnico. Pripravlja: Damijan Kijajič KINO VELENJE v hotelu paka i \iim PROi I PRIÍDAIORJII (ZF akcija) f^8ziia:P3ulW.S Anderson Vîoge: Sanaa Lattian, Raoul Bova. Tom-my Flanagan Dolžina: 10) minut Ceirtek. 25.11,. ob 17.30 In ob 20M Petek. 26,11., ob 20.00 in ob 2115 Sobota.27.11., ob 20.15 in ob 22.30 Nedeljê. 28.11., ob 1130 Poneđeflek. 2S. 11. ob20.00 Torek. 30.11.. ob 17.30 Ko Charles Bi^op s pomočjo lastnega satelita zazna vir toplote v arktičnem ledu, odkrile, da je vglobini več kol 600 m skrila velikanska piramida. Zato zbere skupino strokovniakov. ki bi temu pomembnemu artieoloékemu najdišču dali svojo težo. Odpravijo se na mesto najdišča. kjer celo odkrijejo rov. ki vodi naravnost do piramide, kjer pa odkrijejo še kaj več. V ledenih globinah namreč poteka pravi boi ^^ nezemelislomi preda-toni, ki skušajo vzpostaviti rtadvlado nad nezemeljskimi alieni. Tako se odprava zr^de sredi bitke dveh superbmih vrst. kjer so ljudje pomembni le toliko, da go- stjo jajčeca kraljice alienov, ki za svojo drugo preobrazbo potrebujejo primerne gostilelje. 7WWM hOT KFiCKIlA^I (komedija) Režija: GuhnderChadha Vloge: Keira Knighltey. PamiiřKler Nagran Dolžina: 112 minul Petek.26.11..ob17.30 Nedelja. 28.11., ob 20.00 Ponedeljek. 29.11. ob 17.30 Jess je Indijka iz sikhovske fituïm. ki živi v Lortdonu in zek) rada fgra nogomet. Ko zaradi poroke odhaia iz hfie njena sta-reiša sestra Pínkhy. se starši odločijo, da se m(xa zœsniti in se počasi pripraviti na svoje bodoče življenje, poroko z Indijcem m gospodinjstvo Toda ravrv) sedaj jo opazijo in povabijo v žensko nogometno ekipo. Jess mora tako najti način, kako bo uskladila vamo zavetje družine in liubezen do nogometa. si:Mr:f\j iMčiaosTi (df^ma) Režija: Jonathan Demme Vloge: DenzeI Washington. Meryl Streep Dolžina; 141 minut Sobota. 27. 11., ob 17.30 Torek. 30.11., ob 20.00 V ljubezni in vojni je vse dovoljeno ! ^MBIISKI K\IM I Ai\ svirr PRIHODNOSTI {akcilska avantura) Režija; Kerry Conran Vloge: Jude Law, Gwyrwth Paltrow. Angelina Jolie, Dolžina; 107 minuta Sreda, 1.12., ob 20.00 - premiera pred slovenskim startom Klasična pripoved o boiu med dobrim in zlim vzačelku 30-ih let. je bilaposneta $ pomočjo računalniške animacije, za kar so avtorji poUBbovali 6 let. Novinarka Polly raziskuje skrivnostno izginotje najbolj znanih svetovnih znanstvenikov. Ko njeno mesto pietœse napad velikanskih robotov, se zdi, da je tzgino^e znanstvenikov povezano z roboti. Pred roboti jo reši spretni pitet Joseph, kl ga Polly skuša prepričati, da bi skupaj rešila skrivnost. Kopa roboti ugrabijo njegovega mehanika Dexa, se ometú in se odpravita po sledi ztebnega veleuma Toten-kopha. Piidnjži se jima še voditeljica upo-mikovFrancesca. Toda premoč rcibctov se zdi usodna... STE BILI POŠKODOVANI poravnava v prometni ^ nezgodi? PE VELENJE. Efenkova 61 ŽELITE PRIMEBNÛ DENARNO ODŠKODNINO? 080 13 14 ORUPLAĆNA TEL. ŠTEVILKA: ivičMvosri (drama) Petek. 2$.1U ob 21.30 Nedeija. 28.11., ob 19.45- trojčíce IZBELLEVILLA {animirani film) Režija; Morten Tyldum Vtoçe: tJk>3lai C leve Broch, Aksel Hen- nie Dolžina: 80 minut Soôoia, 27.1 /.. otj 21.30 • Art kino Nedetja. 28.11., ob 18.00 - Art k/no Šampionjeosamljendeček.kiga posvo* ji batHca. gospa Souza, ki opazi, da je nai-bolj srečen na kolesu. OČKON VR riiC (dru^nska komedija. sinhoDnizirana v sk> venščino) Nedelja- 28.11.. ob 16.00 (Otroška ma-tînela) MARATONCI TICČIvlO ČASTMI KRO(; (črna komedija) Režija: 5 k)bodan Sijan Vloiie: Danilo Stojkovk;. Bogdan Diklič, Pavle Vujisič, Mija Aleksič, Miča Tomic, Jelisaveta Sabljič Dolžina: 95 minut Ponedeljek. 29.11. ob 19.00 Torek. 30. lUob 19M-filmskiciklus DOBRA VOUAJENAJBOUA V dmžinl Topalovič, ki se že nekaj rodov ukvarja s pogrebništvom nastane velik problem. Naimlai^ sin Mirko se prav nič ne zanima za družinski posel. Poleg tega pa dobavíteQ krst Billy Rton, ki je tudi oče Mir1 ■ . . . . ^^ ^ nVINA M. ZH, MZin IMKB PVC OKNA VRATA Od leta 1992 àim ■'«J fii^ SiMi W/fn2K 3 V:\'/KAT.WA VUODSA VR.ATA S FUZIJSKIM SThKLOtSÍ TRAOICI»#A, VRHUNSKA KVALITETA» HITRA DOBAVA NIZKA CENA Tel.:07/4880170,171,174; fax: 07/4880173 Mubljana 041/667 135, 041/317 896; _C>||»; CW713 14 82; Wcnje; 041/796 StO_ GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Smrti: Alojzija Štruc. roj. 1925, Celje, Jurčičeva ul. št. 6; Weža Mlakar roj. 1926, Šoštan), Tekavčeva c. št 11. Alojzija Lavrenčak, roj. 1944, Pijov-ci 25 a; Kari Zlodej, roj. 1951, Velenje, Efenkova c. št 2; Dušan Janez Verdinek, roj. 1937, Ravne na Koroškem, Trg svobode šL 13 a: Branko Štemberger, roj. 1925, Velenje, Tavčarjeva c. èt 4; Tomo Kovač, roj. 1935, Letuššt. 44; Vladimir Jožef Blagotinšek, roj. 1939, LokovicaSt 20; Stanislav Zep, roj. 1953, Paški Kozjak št. 60 a; Ivan Sevčnikar, roj, 1926, Velenje, Flnžgarjeva c. št 7. Nagradna križanka Pekarne Vodončnik Pekarna Vodončnik Paka pri Velenju, Telefon: 03/5865-000 Peka domačega kruha, keksov, peciva ter pekovskih izdelkov (mlinol, rezanci...) Naše izdelke lahko najdete v vseh Brinih živilskih prodajalnah! Vabljeni tudi v našo industrijsko prodajalno. Obratujemo vsak dan razen nedelje od 7. do 12. ure. Se priporočamo! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 6. decembra, na naslov: Naš čas, d. o, o„ Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Pekarna Vodončnik". Izžrebali bomo tri nagrajence: 1, nagrada: nakup Izdelkov v naši industrijski prodajalni v vrednosti 5.000 SIT. 2, nagrada: nakup izdelkov v naši industrijski prodajalni v vrednosti 4.000 SIT 3, nagrada: nakup izdelkov v naši industrijski prodajalni v vrednosti 3.000 srr. "Ê^'-i- : •"»'v/ n AU i o v il h K J il ČETRTEK. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne infoimacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika, 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26.novembra: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarske novice; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti: 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 77. novembto 18.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Živali moje prijateljice; 9,00 Skriti mikrofon; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan, 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 28. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poničila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 29. novembro: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 MHz - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TÛ9EK, 30. novembra ■ 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6 30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje;; 18.00 Povejte na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SfilDA, 1.d« osiala v trajnem spominu. SfMiehvvi Osnovne iola Antona Aškerca Velenje ZAHVALA Tiho nas je zapustil dragi moi; oce, dedi in bral LUDVIK KUMER iz Ia") kovice 21.8.1928-14.11.2004 ljubil si ý.ivljfínjo. ]jul)il si svoj dom. u libo. mirno Lskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem. ki sle nam v te/kih (renulkih stali ob sirani, odkil si v večni dow. darovali cvelje in sveie ter i/razili sožalje. Posebna zahvala velja g. Polesu, dr. med., in g. Urbancu, dr. med., župnikoma za opravljen obred. Premogovniku Velenje, pevcem, govorniku g. Volku ter pogrebni službi Usar. Vsi njegovi MlSTNAOldNA VlUNK Na p4 do 13. «re na naskw Mestna občina Velenje — Sprejemna pisarna, Titov trg 1,3320 Velenje. Prijave, ki ne bodo podane na ustreznih prijavnih obrazcih MOV, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem in ki ne bodo oddane pravi>časno, ne bodo obravnavane, Prijave morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah 7. oznako: »NE ODPIRA,} - Prijava na javni razpis za izvedb» prireditev v MOV!« IV. Od|)iranjo prijav: Odpiranje prijav bo komisija za odpiranje vlog opravila 28. decembra oh H.OO uri v sejni sobi št. 55, rV nadstropje Mestne občine Velenje. Odpiranju prijav sme prisostvovati vsak, ki kandidira na razpisu. IVlerila /:ô oí enjevanic in vrediiolcnjc prijav: Strokovna komisija bo za ocenjevanje prijav uporabila naslednja merila: - kakovost, - izvirnost, - ustreznost finančne konstrukcije, - tematskaA'scbinska ust re z nasi. • reference prijavitelja. VI. Visina razpisanih src^lslev: Vi.^ina razpisanih sredstev za izvedbo vseh prireditev skupaj znaSa 3.500.000,00 SIT (z vključenim DDV), in sicer po posameznih prireditvah: - 8. februar 2005-slovenski kulturni praznik (največ do 700,000,00 SIT z vključenim DDV), - 27. april 2005 - dan boja proti okupatorju (največ do 300.000,00 SIT z vključenim DDV), - 9, maj - dan Evrope (največ do 300.000,00 SIT z vključenim DDV), - 25, junij 2005 - dan državnosti (največ do 300.000,00 SIT z vključenim DDV), - 20. september 2005-praznik Mestne občine Velenje (največ do 1.300,000,00SlTzvključ-cnim DDV), - 31, oktober 2005 - dan reformacije (največ do 300.000,00 Sn z vključenim DDV), - 26. dccember 2005 -dansamostojnosti (največ do 300,000,00 SÍT z vključenim DDV). Vil. Izid razpisa: Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 15 dni po zaključku javnega razpisa. Naročnik si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega prijavitelja. Vin. Kraj in ras, kjer lahko /ainter(\sirani dvi^jnejo razpisno dukunicntaci|o: Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Mestne občine Velenje hltp://www.vclcnjc.si (razpisi) aii pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak dekwni dan na Mestni občini Velenje - Sprejemna pisarna, Tilov irg 1,3320 Velenje (kletni prostori, soba št. 10). I\. Dodal ne Informacije v /.vezi z razpisom:___^ Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu v.sak delovni dim na telefonskih .številkah 03/89 6 [ 864 (Barbara POKORNÝ) in 03/ 89 51 678 (Darja PLAZNIK). NUMERO UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredlts do 6 let Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice! Star kredit nI ovira. Pridemo tudi ns dom. Tel.: 02/ 252-46-26 041/ 750*560 Nagrajenci nagradne križanke »Blues prodajalna Reha« objavljene v tedniku Nas čas, 11. novembra: 1. nagrada: topli copati Merino: Nejc Fišer, Rudarjevo S, 2393 Črna na Koroškem 2. nagrada; topil copati Merino: Urša Terče. MešKoval, Velenje 3. nagrada: topli copati Ueiino: Vladka Berlocnih, Ložnica 9a» Velenje Nagrajence čakajo nagrade v zeiiščni prodajalni Reha na Šaleški 2 d v Vele-njtj. S seboj prinesite osebno izkaznico. Kino nagrajuie narolnike Našega casa Izžrebali smo: Ivan Apat, Ravne 149, Šoštanj; Valentin Atellek, Rorjan 176, Šoštanj in Terezija Benko, Cankaijeva 16, Šoštanj, [potrdila o nagradi prelmste na dom) Izbiramo na\ osebnost leta 2004! (ilnsujto s kuponi Nastrga rasa, po tci(>fonii ill SMS spororilih na Radiu Vcl(>ni(> Drage hralke, dragi bralci, pred vami jc 7C trclji kupon za glastv vanje /h najoschnosi lew 2íX)4. LcXos. smo pravila izbora pre-cej spremenili. Spe» izbiramo le ono osebnost, dslo, ki se vam zdi. da si ta naslov zasluži ker je s svojim prizadevnim delom in življenjem opazna širšemu krogu ljudi inje ludi lokalno povczanavprosíorobéin Velenje, Šosianj in Šmarino ob Pa-ki. Izbor tokrat ne bomo prepustili le bralcem Našega časa. ampak ponovno ludi poslušalcem Radia Velenje. In kako lahko sodelujete? V Našem ćasu bomo do konca leta objavljali kupone, s katerimi boste lahko i»lasovali. glasove pa bomo/birali tudi na Radiu Vele- nje in sicer vsak dan «ih 15.55 na lelelbnskih slevilkah03 SU? 5l)t)3 in 03 m 5(K)41er med 9. in 10.uronaSMS()3l26 2r)26. Med vsemi, ki boste sodelovali pri izboru bomo nekatere srečnei^e Jedensko nagradili. Vsi pa bosle sodekwali tudi v zaključnem i^rebanju, na katerem vsako leto ptxlelimo lepe nagrade. Pred vami, bralci Našega časa je ze drugi kupon. Upo§ievali bomo vse tiste glasove na ku-pom Številka 3, ki IxmIc v nai^e uredništvo prispeli do torka, 30. novembra, do 12. ure. (lia-sujle za listega, za kaierega menite, da si zaslugi la laskavi naslov. X\HZ RADIO VELENJE Nasrajcnd losa (odna: Med listmi. ki ste gla.sovali prejšnji leden smo izžrebali tri nagrade. Knjigo Marie Svetina (lajin kotiček prejmejo: Mar-jéin IVavner, Mali Vrh 96, Šmarlno ob Paki; Matej Novináck, Podkraj 67, Velenje in Valentina Mcvc. Ravne 114 a, Šoštanj. \i\\ osť^bnosl Icla 2001 Glasulem zos Obrazložitev: Moj naslov: Glasujte za naj osebnost 2004 na Radiu Velenje vsak dan med 15.55 in 16. uro po telefonu 03 897 5003 ali med 9. in 10. uro na SMS 031 26 26 26 - vsak dan bomo upoštevali le po en vaš klic. Počitniška hiška na Trojane lira skiciîila veliko iiagiadno i^jio Zrno na zrtio [)()i>ača. kamen na kamen pocniiiiška hišica -Veckol 120 000 imetnikov karliee - Srerni (l()hiUnk J(>že Zajer s Trojan Vder^e, 22. novembra - Era je s sobotnim žrebanjem zaključila enoletno nagradno igro, v kateri so sodelovali imetniki kariice ugodnosli »Zrno na zrno«. Glavna nagrada jc bila počitniška hiška v lermah Olimia. /O-eb jo je dodelil lu Zajeu s'irojan. Odziv je bil izjemen, saj seje dog<^dka udeležilo preko tisoč ljudi- V okviru Erine karii-co »Zrno nc zrno« že tcccjo no vc aktivnosti, 7. nagradnim žrebanjem se je zaključila največja Erina nagradna igra, kj jc potekala od oktobra lani. V nagradni igri so sodelovali imetniki Enne karliee - teh je sedaj že preko 120.001), lakov Sloveniji kol na Hrvaškem. O odzivu na nagradno igro v Eri ocenjujejo, daje vsak imetnik zapolnil povprečno vsaj en nagradni kartonček za žrebanje. Poleg hiške v lermah Oli-mia so na Tilovem trgu v Velenju podelili še petdeset lepih nagrad. Za zabavni del jc poskrbela glasbena skupina Ato- mie I larmonic, na duhovit in za ^edalec zanimiv način pa je prireditev vodil Peter Poles. ObLs- kiivalcem so pripravili številne dcguslacije Erinih dobavileljev, kuhano vino in Vrhunec prireditve je bilo presenečenje -Erina loria velikanka. Pomemben del sobotnega dogodka je b:l Erin hrček Erik, kije s prisiî-inimi odigral kar nekaj zabavnih (ivido Oinlď(li<\ Predsednik Erine uprave: »Lani okt(»l>ra smo/aCeli nagradno ij^ro Zrno nu /rno po^aCď, da* nes ju /iikUučujeniu s Kumc^ nu kamen počitniška hišica« je v s4»boto zaključil predsednik u{)rďVť Ere. ■ Foto: $. Vb^k Advent - čas priprave na božič Letošnja zadnja novembrska nedelja je hkrali tudi prva odšli-rilî advcnlnih nedelj oziroma prva od zadnjih štirih nedelj pred božičem. Danes ljudje advent večinoma prepoznamo po advcnlnih venčkil:, ki se ludi pri nas vse bolj uveljavljajo, čeprav hiše do hiše in prepevali adventně in božične pesmi. Ćejlh ni hilo k hiši, je to lahko pomenilo nesrečo ali slabo letino, zato so ljudje kolednikc radi sprejemali, jih pogoslili in ludi obdarovali. Med zunanje priprave na ta so ie-ti seveda le eno od zunanjih znamenj tega časa. Advent je č«is pred božičem, ko se verniki pripravljajo na Kristusovo rojslvo. Laiinska be.seda advea-tus pomeni prihod in je čas duhovne in zunanje priprave na praznik Odrešeni kove ga »prihoda«, na kaierega so se kristjani že od nekdaj posebej pripravljali. Šiirje ledni pred božičem naj bi pomenili Sliri tisočletja, v kaierih je človeštvo čakalo odrešenja ali pa naj bi štiri nedelje pomenile Štiri obdobja zgodwine siare zaveze: prazgodovino od Adama do Abrahama, dobo očakov od Abrahama do kraljestva, dobo od ustanovitve kraljestva do ha-biloaske sužnasti in dobopo vrnitvi iz sužno^ti do Kristasa. Najstarejši način priprave na božič je bil post, ki je bil poleg obiskovanja jutranji h mašglav-na duhovna priprava na božič. Ljudje so se nekdaj začeli postili že po po marlimwem» 11. novembra, ta navada pa je bila med našimi ljudmi še do nedavnega zelo živa. V adventnem časuje bilo nekdaj zelo pogosto ludi koledovanje» v katerem se je oliranilo veliko poganskih elementov. Koledniki so hodili od velik krščanski praznik jc spadalo izdelovanje rož iz papirja, ki so jih nato zvezah v vence in z njimi okrasili »bogktw kol« in sirup »hiše« (osrednjega prostora v slanovanjski hiši) Najlepši venccjc dobil križ, okrasili pa so ludi vsako »tablo« oziroma sveto podobo v hiši. Rože so v glavnem izdelovale ženske in otroci, moški pa so v tem času začeh pripravljali jaslice. Štiri obdobja zgodovine stare zaveze predstavlja tudi adventni venček, ki je bil dolgo znan zlasti v Avstriji in Nemčiji, srede dvajsetega siolelja pa ludi v nekaterih naših pokrajinah» predvsem na Koroškem. V zadnjih dc-setleijihgavsepogasie-je vidimo po vseh slovenskih krajih in v večini slovenskih domov. Adventni venček je sple-len iz smrečja ali drugega zelenja, na njem pa so ponavadi Štiri modre ali bele sveče in vijo-ločasti irakovi, saj v cerkvi v tem času vlada vijolična bar\u Vsaka od sveč pomeni eno od zgoraj omenjenih obdobij, in ker krščanstvo meni, da ]c Krisius luč svela» se zato vsako nedeljo prižge ena sveča na venčku. ■ OK