Leto m.
Štev. 32.
DOMOVINA
Ddtelnasborska volitev.
V neksterih dneh vriila ae bode volitev de ftslnega poslanca sa celjsko mestno skupino.
Taista bode uradi tega pomenljiva m naa, km m bode videlo, kako napredujemo, koliko tal •o ai ie pridobili nafti nazori in koliko je dozo min samozavest.
Nasprotna stranka napenja vm sile, da bi sopet nad vladala, seveda se zanain v prvi vrati na celjsko mesto samo, katero iteje toliko ali ia več volilcev, kakor vm droga mesta ia trgi te •kupine skupaj.
Da bi dosegla tem lote svoj naonia trosi neresnične vesti o namerah naie stranke, razglasile, da smo nasprotniki lepe itajnrske dežele, ki mora na vekov veke edina ostati in da smo nasprotniki Nemcev. — Vm zaman!
Vsakemu rodoljubu in tudi vsakemu nepristranskemu Nemcu ao želje in težnje naftega naroda dovolj znane. Vsak ve. da so skromne in brez dvombe bolj opravičene, kakor vse one puhle trditve, ki rabijo nasprotni stranki vselej in posebno tudi sedaj, o priliki volilne borbe.
I« primerjajmo težnje naie in nasprotne stranke; slišimo, kaj posebno pri volilnih shodih zahteva in kaj obeta njen kandidat.
Na volilnem ahodu v Sevnici — tako poroča celjska .Deutsche \Vscht* — izustil je kandidat nasprotne stranke c. kr. sodni pristav dr. Wokaun besede: .Jaz ne l>odem nikdar pozabil, da Nemce zastopan* Te besede so značilne ter so nam dokaz, da je našim nasprotnikom samo za gospodstvo nad svojimi sodeželani, nad slovenskim narodom; oni isti kandidat je pri oni isti priliki obljubil, da se bode potegnil za napredek nemSkega Šolskega druStva i nemškega .Schulverein-a" i in zloglasnega druStva .SOd-
markV Ako tako govori c. kr. sodnik, katsromn bi moralo biti res mar ss pravico, ki ns pozna razločka ne med posamesniml osebami ne med narodi — kaj si sinejo od njegovega delovanja
obetati Slovenci? .Nsmiki jezik* mora biti ,dr-žavni jezik* in .narodni jezik* — v narodih rikj ae todi m naprej narod ponemčuje kakor dosdaj, slovenskemu jeziku nsj bodo m vselej zaprta vrata naftih uradov!
Slovenec naj tudi sa naprej nima pravice zahtevati, da bi m podučevali njegovi otroci v materinem jeziku — da bi m njegove Celje zahteve in pritožbe zapisovale pri uradih 7 njegovem jeziku — Nemcem nn ljubo naj ae tudi za naprej le Slovenec uči nemSkega jezika samo da se Nemcu ni treba učiti slovenskega jezika!
Kako vendar drugače sodi naia stranka, kaj pa nam obeta naS kandidat? Potegovati se n«,za jednake pravice obeh narodov; on hoče in isi reno želi. da bi se slovenski otroci v ljudski ion podučevali v materinem jeziku — da bi se slovenski dijaki tudi v srednjih iolah izomi-kali ne samo v nemSkem, marveč tudi v slovenskem jeziku — da bi Slovenec smel zahtevati od vsakega uradnika na slovenski zemlji, da mu uraduje v njegovem, kakor Nemcu v nemSkem jeziku. Ai ni to vzviSeni nauk ljubezni do bližnjega — niso to čiste, nesebične želje moža ki pravico res spoStuje in krivice iz dna srca zaničuje? Nismo si vsi ljudje po božji volji in cesarskih zakonih ednaki? Korejo tako pohlevne želj e Nemca vznemiriti — niso to zahteve, katere mora tudi poiteni Nemec kot pravične spoznati ? Ni to edini pogoj, edina podlaga, na kateri m da doseči mir in sporazumljenje med obema narodoma v deželi? Nikdo izmed nafto stranke do zdaj Se ni zahteval, da bi se le eden nemSki otrok moral potujčiti, da bi se silil v slovenske
Me alt da bi morali Nemci podpisovati slu m ske zapisnike in listins v uradih
Kdor priporoča svojo pomoč. Scbul veram * -a ki nima drugega namena ta pri naa kakor da seje prepif in sovrafttvo med obema narodoma, M je popolnoma nepotreben, ksr so itak vm lols tata* urejene, da m nobenemu Nemcu ni treba u&tti alovensto, nasprotno pa vsakemu Slovenca nedtko, ni prijatelj slovenskegs naroda in zavija iMioo,- ako to trdi.
Slovenski narod je krotke narave; vsakemu Nemcu ae dobro godi med njim. samo da as prežim ljudstvo, med katerim živi, da js ne zn-ničuje. marveč z veseljem opazuje njegovo napredovanje ter ljudstvo podpira v težnjah po omiki in blagostanja
Deželni poslanec Hermsnn, Nemec po rodu a posten človek, rekel je v Štajerskem deželnem zboru dne 16. marca 1893: .Slovenaki narod je potrpežljiv in bil je vedno zvest prestolu in svojemu cesarju; pa odpadniki ao tisti ki delajo zuieinjavo in ki so nsprsvili tako stanje, katerega kratko in malo več ne more trpeti prebivalec, naj se Šteje me<l' to alt ono stranko. Po kažite bratovstvo z deli, s deli, moja gospoda" Žalibože Število takih pravičnih mož js majhno, pa priti morajo časi. da se bodo tudi nasprotniki spametovali in sprevideli, da je ne-krSčansko načelo, po katerem naj močnejii sla bejšega pritiska.
Ta pot. po katerem nasprotna stranka sedaj ie bodi. je kriva, nas odvaja od konečnega cilja od sporazumljenja ki ga vendar vsak domoljub tako toplo želi. vedno bolj in bolj. Marsikatera vzviiena misel si je le s časom pridobila sploino priznanje in veljavo — ko si je pa pridobila to priznanje, čudil m je vsak. kako so mogli po
LISTEK.
Nato bralna drnitva.
Govoril dr. Fr. Rosina ob ustanovitvi bralnega druStva na Latkem.
Velecenjeno drnitvo! Mesca avgusta letoS njega leta slavila se je v Kranj i na Oorenjsksm tridesetletnica prvega slovenskega bralnega druitva — .Kranjske čitalnice*. Možje, ki ao istega časa alovenakega probujenja stali na čelu naroda, uvideli so kmalu da bodemo Slovenci le tedaj kaj dosegli, če m bode narodna zavest ukoreni-aila globoko v narodu. In vedeli ao tndi. da m bode narod le takrat korenito zavedel, ako .jode čital. mnogo čital. Zato oo že takrat pred .mleti pričeli na vseh krajih slovenske domovine baditi. ustanavljati bralna druStva ali čitalnice.
Bili so to lepi časi. Avstrija dobila je prve deželne zbore in državni zbor. Prvič je bila dana prilika narodovim zastopnikom povedati v javnosti, kakove krivice se gode naftemu naroda In to svojo dolžnost storili so pri vsaki priliki. Narod pa začuvSi svoje zagovornike, dnunil se je iz stoletnega spanja iz spanja se stoletnim trpljenjem utrujenih hlapcev. Začuden je gledal tirni svet. Davno so že mislili naSi sosedje, da
je tu na jugu že zavladala za zmiraj mrtvaška t i ho ta, da nič več ne loči nemStva od Jadran skega morja da je popolnoma zatrt alovenaki živelj mej temno Muro in zeleno Adrijo. Tu pa je vstal narod ne mnogoitevilen, a čil in krepak, ki je z mladeniiko ognjevitostjo hitel v krog druzih ie bolj izobraženih sosedov. Narod slovenski zbiral m je tedaj trumoma v tabore; tam raz taborskega odra posluial je prve narodne pouke , domov prisedii ps si je ustvarjal ognjitča narodnega življenja — čitalnice. In tako je priilo. da je ustalo drnitvo sa druitvom in da m js v času od I. 18A3. do I. IHttti ustanovilo po Slo venskem f* čitalnic.
Tu v čitalnicah zbirali so m narodnjaki v posvetovanja. tU so se mej sebojno navduievali. tu m je ie gojila narodna beseda narodno petja in igra čitalnice bile ao v tem času. kakor žaru i kresovi, ktere prižiga vojak v temni noči v mrzlem taboru, bile so ognjiiča okoln kterih ao ae zbirali in greli narodni bojevniki.
Zanimiv je pogled na to trideaetletje slovenske povestnice. Kakov razloček med tedanjimi in današnjimi razmerami!
Lahko rečemo, da ga poleg Čehov ni naroda ki bi v tem tridesetletji toliko storil za svoj narodni napredek, kakor Slovenci. Pred to dobo nismo imeli druitev, kakor družbo sv. Mo-
hora s malim številom članov, ne političnih listov, kakor po enkrat na teden izhajajoče .Novice*. S čitalnicami pa m js oživela ljubezen do ma-teričine in v tem, ko js že povsodi okohi nas zvenela tista pokvarjena nemičina, ki je sad nesrečnega ponemčevanja u stala je v rodoljubnih srcih navdušena ljubezen do blagoglasnega nsftega jezika do narodnih običajev, kolikor jih je ostalo, do domačega roda
Nasprotniki ao kmalu aposnali. kako koristna ao nam ta nova drottvr. Peklo jih ja ko so videli, da bode slovenska semlja kmalu izgubljena za njihove sebične namene. Zato so m Is v početko zaletavali v čitalnice, črnili jih. da so državi nevarne in preganjali njihove člsaa Ia dosegli so v msrsikunm kraja toliko, da so ss premalo pogumai narodnjaki jeli umikati aa-rodnim druitvom. Temu nepotretmemn strahu pred čitalnicami je todi pripisovati, da so m v novejiem čssu izbirala manj doneč-, imena ia da imamo več bralnih druitev kakor čitalnic. Narod slovenski pa v tej irpremenl društvenega imena nima Škode, ker eno. kakor drugo drnitvo ima isti vzviSeni namen.
Namen bralnih druitev, kakor čitalnic je pred vsem gojitev slovsnsksga družabnega občevanja varovanje Isps domača besede. Mi smo mehak narod, sprejemljiv za
prej ravno nasprotni, krivični, sebični nazori množico slepiti toliko in toliko let.
Vsak Je dobrotnik svoji domovini, ki ne ustrašeno pripomore pravici do zmage. „Suum cuique — vsakemu svoje' to je bilo in ostane načelo nafte stranke, to je naše geslo, ki mora biti sveto vsakemu, bodisi Slovencu ali Nemca
Na dan volitve ss bode toraj pokazalo, koliko prijateljev Šteje že naSa stvar — vsak. kdor bode glasoval za naSega kandidata z dejanjem bode pokazal, da mu je reanično mar za spravo in mir. da mu v prsih, naj bodi tega ali onega rodu. bije srce za blagor ljudstva med katerim živi.
Prijetna zavest, da je storil možko svojo dolžnost — ne oziraje se na strahovanje in obljube od nasprotne strani, niti na svoj dobiček navdajala bode vsakega volilen, ki bode oddal svoj glas za naSega kandidata Njih imena si bode slovensko ljudstvo ohranilo v prijetnem in hvaležnem spominu; ti so njegovi pravi in odkritosrčni prijatelji, ki imajo za nje odprto srce. ne samo odprte roke. kakor lažiprijatelji. katerim je slovenski narod trn v peti. ki bi danes rajSi ko jutri videli, da ga ne bi več bilo.
Volilci! pridite vai dne 21. t. m. na voliiče — pusti vsak drug opravek, tudi ko bi imeli kje drugje kak zadržek, ne bojte ae zamere, j nikdo vam ne more in ne ame vzeti vaiega po-štenega prepričanja ter pokažite svetu, da vstaja j slovenski rod.
Kakor se nikdo ne sme sramovati svoje vere. naj se tudi ne sramuje svojega rodu — pridite, glasujte vsi edini za naSega kandidata, da režimo naSo narodno čast in si z združenimi močmi pridobimo konečno zmago!
Celjske novice.
(Veliki tamburaški koncert) mešanega
tamburaškega zbora .Celjakega Sokola' bode v nedeljo, dne 26. novembra v Celji. Vstopnina za osebo bode 50 kr. Začetek točno ob polu » uri zvečer. — Ker se je vrli tamburalki sbor .Celjskega Sokola" zdatno pomnožil s številom narodnih dam celjskih in bode 26. t m. prvič polnoštevilno nastopil, pričakujemo na tem koncertu izrednega užitka, zajedno pa ae nadejamo, da se bode narodno občinstvo is Celja kakor tudi iz okolioe prav mnogoštevilno odzvalo vabilu, katera se bodo z natančnejšim vsporedom ponzeje razpošiljala
(Primarij deielne bolnišnice* v Celji je od deželnega odbora imenovan g. dr. Gr. Jesenko.
(Kj* sodijo o pravici?) Sam Bog ve. G. dr! Dečko se je v imenu celjskih Slovencev pritožil na upravno sodišče zoper to, da so v Celji na ulicah le nemški nspisi. To sodišče je pa dslo izjavo, da ni poklicano v to, o tem razsojevati, da spada stvar pred državno sodišče. Bog ve,
kako se utegne pa to pomagati iz zadrege, da
ne bi bilo treba Slovencem priznati, kar že znani § 19 veleva Pritožba se bode namreč vložila zdnj še na državno aodišče.
(Volitev župana osljoke okoUeei vršila se
je dne 13. t. m. Izvoljen je bil jednoglaano gosp. Matevž Glinšek. Občinskim svetovalcem pa ao izbrani gg. Karol Šah. Jože Jezernik. Fran Li-povSek in Martin Mirnik. Blag^jničar je g. Jože Jezernik. V občinskem odboru pa ao gg. dr. Joa Vrečko. Brežnik Gašper, Klemen Franc, Hribar Andrej, ledenik Martin. Čečko Jernej. Majdič Peter, dr. Sernec Jos.. Saveršek Janez. Fazarinc Anton. Šora Franc, Svetec Franc. Kadaj Janez, Dobnlč Andrej, škraber Mihi. Janič Jakob. Ko-dela Martin, dr. Lečko Ivan. Fran Ogradi. Namestniki so gg. Ostrožnik Franc. Velenšek Franc. Majer Martin. ledenik Jože. Kmecl Janez. Bračič Martin. Dolenc Anton. Planinšek Janez Mirnik Janez, šah Kari. Krušič Jože in Marčink Jože. — Sedanji g. župan nam je te dobro znana oseba. Prepričani amo. da bo tudi v prihodnje tako vestno gospodaril, kakor je v pretekli dobi treh let Tudi možje občinskega odbora so nam porok vrlega gospodarstva
i Okrajni odbor eoljoki) imel je dne U. t m. sejo. Sk lepsl je o proračunu za 1.1«94; nagovarjal se o pešpoti iz Štor na Tehaije: posvetoval o popravilih mostov, dovoljenji podpor občinam za ceste; vzel na znanje poročilo g. viteza Berks-a radi revizije železnične proge Grobelno-Rogatec in odobril naprave na rogaški in pla-ninaki okrajni cesti. — Prihodnja seja bode v teku 14 dni.
Spodnje-itajenke novice.
(Odlikovanje.) Č. g. župnik Fr. Rat pri sv. Lovrencu na Dravskem polji je odlikovan s križcem za zasluge.
(Prominbn pri L duhovščini. Č. g. A. Inkret, provizor v Gor. sv. Kunigondi, postal je ondi župpik.
(Ia Laškega trga.) V nedeljo & t m otvo-rilo se je dolgo pričakovano bralno druStvo za Laški trg in okolico. Dasiravno so se naši narodnjaki dolgo pomišljali, dokazal je takoj prvi občni zbor. da se bode društvo prav dobro navijalo. Občni zbor otvoril je z lepim pozdravom g. vikar Bogataj, potem je govoril g. dr. Franjo Rosina iz Celja ,0 zgodovini in pomenu bralnih društev". Govor je občinstvo zelo pohvalilo. Za načelnika društva voljen j« bil nato s vsklikom g. kapelan Skuherski, v odbor pa še gg. Drobnič, Boc, Konrad FJsbaher, Martin Lapornik, Andrej Šotor, Zidar Ivan in Venturini. Takoj po izvolitvi odbora pristopilo je 59 članov in mnogo podpornikov. Načelnik je naznanil, da se je že v hiši g. Kukeca otvorila bralna aoba in da ae bodo vsako nedeljo izposoje vale knjige. Po končanju
tujščino naj pride od koder koli. Na južni meji aprejemljemo italijanščino, na severni nemščino. Le pregostokrat se dogaja da aioer vrli slovenske rodbine goje celo v domaČem krogu tujščino in ae javno sramujejo lepega našega jezika. To je še preostanek iz tužno naše preteklosti.
V slovenskih mestih in trgih naseljevalo se je v srednjem veku nemško meščanstvo. Le polagoma priseljevali so se Slovenci, a ti so ae po-nemčevali. In, če danes pogledamo po štajerskih ponemčenih mestih, najdemo vae polno alovenskih imen, ktere nosijo nemške ali bolje ponemčene rodovi ne. Kavno tako pa so po naših gradovih bivali tqji grajščaki, ki so s tlako in desetino stiskali slovenskega kmeta: v zahvalo, da jih je preživljal, pa so ga le zaničevali in brcali, ker jim je govoril svoj domači jezik. Tako sta meščan in grajščak gledala s preži ran jem na varovalen materščine, na slovenskega kmeta Ali ti hudi čaai ao minoli. Naši meščani in tržani se zavedajo. Oni spoznavajo polagoma, da je čutno priznavati svoj materni jezik, oni uvidijo, da ao ravnali zoper laatno korist, dokler so tujcem služili. Mi stopamo v jednako vrsto z druzimi izobraženimi narodi, zato nas ne ame biti aram krasne materne besedo, nego sram bodi onega, kedor tujcu na ljubo rodni svoj glas zataji
Naša bralna društva so učilnice za od. raščene. V današnjem čaau. ko ae je čaaoplaje
tako razširilo, da ima vsak stan svoje liste, treba je tudi odraščencem vedno nove izobrazbe. To pa bode narodnjak zajemal iz naših bralnih društev, ktera mu dajo priliko za malo novcev dobivati dobrih slovenskih časopisov in izposojati si dobrih knjig. Pogosto čitamo. kako v velicih mestih odpirajo proste kji*oice. kamor pribsja trumoma ubožneje ljudstvo, ki si ne more kupovati drazih knjig. Tuksj si išče potem zabave o prostem času in zajema poduk, kterega mu treba. Tako bodi tudi pri nas! Tu naj se narod sbin ob nedeljah in naj ai v poštenem berilu išče duševnega razvedrila Znanje je moč in č« kje, treba je Slovencem da smo izvežbsni v vseh prednostih in podučeni tudi v političnih naukih, ktera dobivamo iz časopisov. Ni nas mnogo. Ali če js vssk izmej nas izuijen in isvežUn vojnik. potem se lahko ubranimo velikega sovrstnika.
Tako bodi torej mlado bralno druStvo sa l^ški trg in okolico vedno zvest braniUdj lepe slovenske besed« in učitelj narodne izobrazba V neugodnem knyu sicer ustans to društvo. Ali če se ga rodoljubi na Iraškem zvesto dri«. I,res strahu pred nasprotniškim klevetaajem; če se bode narod v okolici zavedel ia trdno oklenil tega društva, pridno prihajal po časopise in ob-iskaval društvene večere, potem bode to društvo imelo najlepše V8pehe in njegovi n«tan«vitelji s«
programa vrstila se Je napitnica za napitnico. Posebno zanimal je spomin g. dra. Filipiča na ustanovitev prve čitalnice v Iraškem I. 1867., ko ao nekteri od nasprotnikov nahujskani hlapci s kolmi pričakali Slovence in se morali vsled junaškega odpora umakniti a krvavimi glavami. Zabavo pa je najbolj poviševal laški kvartet in možki zbor, mej njim oaobito g Konrad Elsba-cher s svojim lepim baritonom. Gootov nabralo ae je dokaj iz Celja, Trbovelj in z Zidanega mosta. Posebno navdušeno pa so bili posdravljeni gostje iz Savinjske doline, njim na čelu g. Hausenbichler. Ti gostje so nas obvestili s veselo novico, da se bode tudi v Grižah pri Žalcu v kratkem otvo-rilo bralno društvo. Tako je prav. Dramimo vrlo slovensko ljudstvo na vseh krajih slovenske domovine. delajmo in učimo'
i Volilni sbed) v Vojniku zadovoljil j« vse Pod predsedstvom čast. g. župnika A. Vodušska poročal je dri. in det posL g. M. Vošnjak o delovanji in stanji teh dveh zastopov. Govoril je o razde lit vi volilnih okrajev, o volilni relbrmi, o mini sterski krizi, o agrarnem in obrtnem vprašanji itd. — Predsednik ae mu Je zahvalil za poročilo ter predlagal, da ss poslancu izreče zahvala in popolno zaupanje, v kar so volilci radostno pritrdili. Gospod kandidat za mesta ia t" , dr. Juro Hrašovec predstavil se je volilcem z daljšim govorom na kar js bil jednoglasno proglašen kandidatom. Pre«. g. župnik predlagal je tudi resolucijo gledti šole, katera ae je s navdušenjem sprejela. — čudno je pn tndi, da silijo še s drugo čisto nemško šok) gotovi gospodjs od vlade, ko vendar morajo uvideti, da Nemcev v Vojniku ni in da je sedanja nemško-slovenska šola dobra. — H koncu govoril je še g. Drag. Hribar iz Celja in -navduševal ter kazal na mogočo zmago ako ae bodo Vojničani držali tako možko, kakor ao to storili Šošta*jd Izrekel je tudi zahvalo pn«. g. župniku sa spretno vodstvo zborovanja in is-rekel željo, da bodi gospod župnik vedno voditelj in svetovalec poštenih Vojničanov in tako dika svojega stanu, Slovencem pn ponos in podpora.
(Vabilo) k ustanovni veselici bralnega društva v Gritah, v nedeljo dne 19. t m. ob 3. uri popoldne, v gostilni g Valentina Naprudnikn. V spored: 1. pozdrav, i. govor o pomenu bralnih društev, 3. poučni govor g. Iv. Bele-ta, 4. prosta zabava K obilni udeležbi vabi	odbor.
(OUnl sbor pedmšnics sv. Orila in Metodo se Laiki te« In okoHoo) vršil se je dne 12. t m. Vdeležba ie bila mnogobrojna, govornikov, ki eo navzoče navduševali tudi ni manjkalo. Voli ae stari odbor, le za blagajnika se na novo izvoli pre«. vikar g Bogataj. Izrekla ae Je tudi želja da bi se glavna družba naprosila, da bi letošnja velika sknpš«ina obhajala svoje zborovanje, kje na Spod. Štajerskem. Zsstopnikom za glavni zbor izvolita se gg. Bogataj in Drobnič. — Ve« govornikov je tožilo, da se za otroke slov. starišev
bodejo v nekterih letih z zadovoljnostjo ozirali na plodonosno svoje delo.
Morebiti bode baš to društvo tudi kteremu članu rodilo neprijetnosti Saj vemo, v kako težavnih razmerah tivimo. V tacih slučajih pa imejmo vedno eno pred očmi: Naši nameni so pošteni. Zvesti svojemu cesarju, udani veri avojih prednikov, hočemo tudi narodnoat svojo ohraniti. V tem trudu za napredek in »lobodo svojega naroda ne poznamo nobenega strahu in ga ne smemo poznati. Kdor pri najmanjši nevarnosti izbegne, kdor ne prenese niti neprijetnega lica svojega zaslepljenega nasprotnika skratka, kdor za svoje prepričanje nič deteti in ni« trpeti no zna. U naj se umakne iz naših vrst, siobodno mu. strat Ijivca ni treba v našem številu.
Veieoeojeao društvo! V nevarnih krojih ob motju postavljajo visoke stolpe svetilnike. Raz teh stolpov raslivs se v viharnih nočeh tarečn loč po širnih valovih morskih in mornar, ki je v ae varnosti, ve. kam ima obrniti svojo ladjo, da ne zadene ob skalo in izgubi življenja ia imetja Takovi svetilniki nam imsjo biti naša narodna društva. Da bi nam tudi to mlado bralno dru* tvo v laškem trgu vedno bilo sveot voditelj in branitelj domače besede v Laškem trgu in okolici, da bi živelo, raslo ia cvstlo, v to ime nam Bog pnmo*'!
dobe veliko premalo podpore ia meni. da bi kazalo napraviti posebni lokalni podpirate! odbor. — Bilo je le nekaj dragih nasvetov in na to za ključeno zborovanje
(Volilni shed) v Mozirji. Gornjemgradu in Ljubnem bil js povsod dobro obiskan. Državnemu in deželnemu poslancu g. M. Voinjakn izrekla ae je zahvala in sanpanje. Isto tako bil je tudi kandidat za celjsko mestno skupino g dr. Juro Hraiovec navdušeno sprejet in enoglasno proglašen kandidatom. — V Mozirji stavila ae je prošnja do deželnega poa~inca, naj bi vplival, da bi ae po Ijodakih šolah po deželi jemalo več ozira na kmetijstvo in sadjerejo ter vpeljal po ludanaki pouk. Cesta od Mosiija v Solčavo naj bi ss vendar enkrat uredila Gospod poslanec js obljubil, da bode podpiral in se potegoval sa ia-ražeae želje in jih vreaničil kolikor bode moč. — Na Ljubnem pa ao as pritoževali proti deželnemu odboru, da jim dela v tem krivico, ker noče do voliti pol hrambi one 2*, pož podpore, drugače, da pristopi k deželni zvesi. ki pa zelo rada po aemčuje Tndi tn je g. poolanec obljubil avojo podporo
ilmsnsvaajs) in premembe pri so.lmjskik sdjunktih. G. dr. Paltanf. sodaijski pristav v Slov. Bistrici, je premeščen v Ptuj. g AL Kspun na Vrhniki v laški trg Za Slov. Bistri.o je imenovan g. L. Wenedikter.
<*ava imenovani skrajni Maki aadsoraik) J. Boheim, nadučitelj v Kozjem, ae ja temu poeta odpovedal. Razumemo zakaj. Nemškutarstvu neče služiti, kar bi radi videli marsikje, posebno v Brežicah. Mol je prepolten. da bi s pomočjo Mstva pospeševal nemlko nacijonalne težnje.
(Lep sad nemške Ma) Pretekle dni c« 4ls je v Celje iz Savinjske doline (Št P.) dopisnica, ki kste, kako dobro je prosto ljudstvo mučiti s ttgo nemščino Gotovo mora biti veeel vsak Tevtonec ako vidi, kako napreduje njih kultura med Slovenci. Slovencem pa bodi v živ dokaz, koliko ss Bančno v nemških Mah potrebnega ss njik prihodnost. Tsks nemlftns js prava spaka in bolje bi bilo stokrat ko bi se tisti čas dotičnik učil siovsasko brati, rsčuniti in piaoti. Dopisnica slove: M^ne Liebe Liebe — ih kisih hant men musih piten s^nc nit psa val ih kan no nit komen majne Libe Ubs Mater kan nit iterern in nit leben val ikomen pin si hacimi nidgekant ih pin zer travrik mir glavptmo jede minoten virt Iterem maj Got maj Got jec beri kajne Mater boben ih kisih inen hant pitih insn sajnanit psa
(Prsmsmbs pri aMiijjsiia.) Ljnbljanake učiteljske pripravnice ao dobile začasna podočv teljska mesta gospica M. Šešarek v Artičah, gospica Fr. Cvirn v Šmarjeti pri Rim. Toplicah, gospicn J. Ha v ne pri sv. Križn pri Ljutomeru, gospica V. GOtzl v Žalen, gospica E. Bros v Konjicah.
iBnsne novssti is Bratto.) Pretočene dni preselili so pisarno okrajnega zastopa v Brežicah v istem poslopja na desno stran in kaj čada! prej samo nemški napis so zdsj izboljšali in spodaj naredili tudi slovenskega So ae vender-le gospodje spametovali? — V nedeljo dne 5. t. m. pripeljal se je sem nemški kandidat za deželni zbor dr. E Wokaun. da pozdravi tukaj »v°j® volilce in blage brate Nemce in nemčnrčke. Našim renegatom je njegov obisk prav ngajnl pa radi kaj dragega morebiti bolj kakor govora.
(Mn Taborskem pri Bs«oteut ao našli dve dekli mrtvi v postelji.
i Mori Moki poulepji) ste se svojemu namenu izročili v Račah (za dvorazredno lolo) in v Dobravčah (sa enorazrednicoi pri Maribora.
(Predavanje o sndjnntvni Kmetijski potovalni učitelj g. I. Bele. je imel te dni razlaganja o sadjarstvu v obsegu ptujske kmetijske po družnice.
(Pllitei odkar štajerski i je sklenil, v mali awri posnemati štajersko hranilnico, glede podpiranja nove vinoreje. Deželna tri pri Ptoji dobi naročilo, da razdeli 800.000 trt amerikanakih vrst. me. bode 350.000 že pocepljenih. V U namen je do volil 8760 gld.
(In isbeljftaaje ptujskega polja) je pripravljen Itnj. deželni odbor 3500 gld dati. ako bi tudi drtava dala v ta namen 105UU gld.
napravljanja novih vinogradov, naj se v lotijo pri ptiljakem okrajnem glavarstvu do 30. t m. Ne vemo ali oe izplača vlagati take prošnje, za katero je treba voe polno potov. Sni oo v drugih krajih in. pr. v Brežicah) na take prošnje vae premalo ozira. Ondi ja bilo pred lotom to kacih 160 takih prošenj vloženih, pa niso še zdaj r» lene, kolikor je nam znano. Državi je tudi težko z ozirom na postavo brezobrestna posojilo dovo I je vati, kajti takim prolnjikom, ki so trdni, ns gre dajati, drugim pa, kateri so potrebni, pa oe kote zaupati posojila ker so preveč zadolženi
—	Boljše bi bilo darila dajati potrebnim in pridnim vinogradnikom.
(Zaoeve Mamico Mariber-Ivnieo-Truvaik) oe je nedavno proga pregledovala
(Bralno gospodarske trnMvo pri sv. Jsnta na Dravskem polju, sprejelo js od slav. družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v dar Ml knjig, sa katere ae tem potom <-bčno zahvaljuje.
(Ijot—sr vendar dobi nemške Ms ) Tako je odločilo naučno ministerstvo na pritožbo krojnega šolskega sveta v Ljutomeru zoper odlok deleteega Makega sveta Slovencem je zdaj od prta pot Is do državnega sodišča in to pot bodo brez dvembe tudi nastopili, ker jo naatopiti rao rajo. To jim veli čaat za narodni obstanek sto venskega trga, ki ima le par Nemcev (in nekaj nemškutarjevi; to jim veleva velika skrb. kako bodo sami kmetje brez trga vzdrževali dve štiri-rasredni Mi. 0 čudna ao pota državne uprave v Avstriji! Nemci (r. nemškutarji) bodo čisto oprolčeni od učenja slovenščine; Slovenci bodo ps i nadalje imeli nemškoalovenako učite oo, za katero bodo morali veliko plačevati brez pomoči od strani trga.
(HonOkntnrji sopar Iran.) .Site kote lomi* — te sila ategns Is naše nenškutoije pri vsoti do prepričanja, da Nemci mod Slovenci ooM nemška ta rjem škodujejo V Brežicah sta »ha zdravnika Nemca, ki sta slovenščine no zrno?na VsM tega no morejo boMU kar nič s njima občevati in oo prtanornni hoditi k bližnjim To
I V Brežicah, osobi
so bili oslo v ss novo^teo izraziti Taks reči so pa dobra a aaa Slovence, posebno o priliki volitav, da lehko pokažemo, kako jalova jo nemška politika Po reknijn ali Foransejn te njegovega Lokavna aH Wokauna. ki bi rad aobal grosdje, če le ne bo previsoko rioolo.
(Omika .Ti111| i lis-) je, kakor innno, as* večja aovratnica te največja obrekovalka Slovencev in ss menda aajveč od tega živi. ker ume tako predrzno Slovence oovratiti te obre-kovati. Ni davno le, ko ao je zagnala s vso jeso in z vso potuhnenootjo in zavistjo aa našo slav. .drutbo sv. Mohorja", kateri pripisuj* vse pregrehe zoper nemlkutarijo. Ves strupeni spis kaže pač grdo sovraštvo zoper slovstveni naš napredek.
—	Ravno tako grdega obrekovalca kakor je sama ima .Tsgespošta" v Sevnici. Ker je ondi nemškutarstvo čiato na tleh. ker se je zadnji volilni shod ondi dobro obnesel; jezi se o sev-niških Slovencih in jih obrekuje, kar se le da! Med drugim. Slovencem očita, da so oderuhi. Kdo naj mu to verjame! Baš nasprotno js očitno in sploh znano. Nemška posojilnica poeojuje na 7*slovenska pa le aa 6",; dočim pa nemška le 4*/, daje. dobi oo pri slovenskih 5", za hranilne vloge Torej deluje nemlkn s S*., slo venska pa le s l*(. Kje je torej oderultvo?
(Odbor akad dmMvo .TrifteVi v Gradci za zimski tečaj IMSM. sestavil ae jo takole: Predsednik drnd med Fran Krnšk1, podpred-sednik drnd. med. Josip Malerič. tajnik stud phil Fran IleAič. blagajnik eund. ioria Vinko Strgar. knjižničar stud phil. Milan stud pliil. Ivan Žmnrc. odbornik
sfcoa.) 0. A. Rosinn ja prnostčra is Bibnios v Radeče, f. M. Vidic s Brda v Ribnico, od junkotoma sto imenovana m dr. Št Krant (on Brdo), g. A. Roginn (sa Vrhniko).
(K nMMjoktei ,..Zolajem) oo je v Ljub-Ijani lotoo 48 učiteljev te nčitsljic oglasilo. V Mariboru Is nekaj čas deset.
(Porstil os jo) goop. Jt
Velenja. - Čestitamo'
(Denarne fftnnj*) js zdaj na joosa neko
liko živahneje oootnlo. kakor jo bilo poleti vsied spomladanske snle In nastalo slabo te lo vodno no dootn boljše Urinsko kupčije. Na jsssn pn spravlja lanot svoje pridslko v denar, o katerim nttM evoje luknje pri ruaaib upnikih, hraaitaicah ia pooojiiairah V Mi kraje prik^a v t—ml daaar iz goratih pokrila Tako ■ pr jrajjo » jaal Ooreajd svoje aakrteaa nov.» la Uab|S» akih hranila«-, da gredo 1 ejirn aa Dota)J*o pa Ttao. Kan oktobra >o ljabijaaake hraUlaice 30.HK« gld. reč izdaje. kakor prejelo aa hraail-
Droge slovenske novica
Okraja. kaauaerji aa	lm *
car g. V. Parma r l.iliji ja premeičen r Poeto. jiao. g. ŠL l.apajaa r i"mon>e<j, g. J. Urialek pa r Novomeoto, kjer je dobil * J Klala do.
paat.
Viao ima primeroaM la aqbo|jlo orno: po Do-laskam od 10— lo gld. (novo rte aamreč aH mo*t) staro vedro; ljutomersko po 140—lOUgL itertinjnk (lilstarih rederi. »in imajo aalo slabo ceno, tudi jabolka nič poaatNMfa, la očaki go prav dragi. Pri Utu ai v ceni poaebne eprememba Pri rr kal pri Mh) ao precej razmik ondotni »roerebrni rudnik, katenfn > prevlek pceebna dna-« s imenom .Urška livorebtao dnattTo', ki ima sroj sedal na Dan«. Kakor pa kalejo ratai pojavi, ta drukba aa bode lat prijazna Stormorsa, mad katerimi aa |amilili — V tam kraji, ki ja dobil adaj račjo livihnoet, otvorite ss bods nova pottn —
(▼ Behtejn ne flnnjira) ss pnAteeke te goadne razmere kmetov tako raosotsns, tako nn ugodne za oodotno raamsre, dn kmetje skoro no motajo več živeti. Ko oo pnfts uravnali in asna-Ijilča prejetjih pilCwkih anlaati od.MOvail. poetopelo sa Ja tako ponfao, da ao a neki 06-
četrtek 16. t m občni ibor. pri kalataa hoda g učitelj F. Komam ' g ' o svojik izasjA bab. o nori toiaki klopi ia loisU tabli — Ta drnitvo bode iadalo do novega lata tri kaj«. .Nazora! aaak- (Fr. Gabrtsk), ..Nauk a It saaji aa obrtao-nadalje, sinih Mak' ijoa Bealaj) .Letno porodilo" a Pr. Jamlekovim II-votopiaom (J. -p-j—i
(O Matva krtkiti aknla). Da aa raaliri Ma v Skocijano. da ee r isti župniji oataatrvd •ovi Mi v TeUah in IlrovatkMa Brada, v ta namen si ja oglsdal razmere kriki okrajni Maki svet na lici meeta. — 0 učitelj U Humek a* Raki gre sa učitelja v Radeče, goapica Pr. Lun der je premeščena a Trebalaega v .-ikodjaa. — V Krtkom je g P. Cnk namoetni učitelj aa tjmt
0. prijetna raa ob 1» vini Mirna, utegne ee v kratkem aalo otiveti. Ker ne bode tako daleč več do aove glavne do-lenjake iefcailke proge, isplačalo sa bods pri aaa kopati pnanc« in ga v Trebnje k Mesnici voaitL Utegne pa Hima sama dobiti tndi malo *o od Trabajrfla. ker ae bode pri aaa *
liu km' pridejo pa aa stajsrskim skevo «. m Korotksm ia KnMkeas po 5',. aa Prh»a*s» skoro 11 M. Na Kraajekesa js v m lajim (Ml iker sa je bilo praj saoatalo) Navilo M kiUajla metlo, kakor itevilo prebivalcev. Vendar prida v krikem okr« le b M (ia mala manjl aa loimo stanovalcev, v radorljMem pa več kakor >.
Cl D V Idriji la adaj li l lij ia umirajo za hripo, ali vrotesko boissijo
Za UmIm iaa Tainiaaks) aa da^ predpriprava Progo čas l.jubelj aa mM|p> ia takoj Izpeljati, toda aa obeh etraaak taga prelaza aamenvejo aajprvo .ltrriiti kn^evaa I
Radi železnice od Tržiča na Kranj j« bil na davno
°S>"1 (VŠt Jakobu t Raftni Mini) na Koroškem bil je 6. t m. obilno obiskovan »hod slovenskega političnega društva.
(Mrtva) — Tržaški mestni zastop usiljuje ▼ slovenski okolici laške vsporednice. dočim za razvitek slovenske ljudske »ole stori kar najmanj mogoče. Toda namestništvo je začelo posegati vmes in zahtevati, da se razširijo šole tam, kjer se pokaže potreba V soboto bo v seji mestnega zastopa razgovor o enem takem predlogu namest-niltva zaradi razširjenja škedenjske šole. Tudi Rojančanje so prosili, da bi se razširila tamošnja šola
Droge avstrijske novice.
(Ministre ao kuhali) prejšnji teden na Du-naji. D>.lgo so ugibali, kateri bi se izbrali. Stvar ni bila tako lehka; ker se ji ni vzela pravična podlaga namreč pravični ozir na vse narode. Oziralo se je le aa tiste krivične politične stranke, ki so se bile pravični stvari uprle, namreč na liberalno nemško in poljsko stranko, ki v resnici nič liberalni niste, in na konservativno nemško atranko, kateri pa sa njen konaervatizem tudi ni menda dosta mar, ker bi ae aicer ne družila a starimi liberalci. Ni torej pričakovati posebnega kruha iz te moke. Da ae pri aeatavi novega mi-niateratva na Čehe, Slovence in Rusine nič oziralo ne bo, to amo že naprej vedeli.
(Hove ministre) imamo. Predsednik je knez Alfred \Vindiachgratz, češki bogataš, ki se je prvotno, ko je stopil v parlamentarno življenje nekoliko za Čehe potegoval, zadnje čase pa zoper Čehe nastopal. Minister notranjih zadev je markiz Baquehem (Bakem), dosedanji trgovinski minister, mož, ki je bolj nagnen Nemcem kakor Slovanom. Denarni minister je veliki politični Nemec pl. Plener, mož, ki je že veliko let hrepenel po ministerskein stolu in se veliko let za-ganjal v Taaffe-ja dokler ae mu ni poarečilo, da ga je 8 pomočjo slovenskega poslanca grofa Ho-hen\varta prekucnil. Plener bode duša novega ministerstva. in to je dosta rečeno. Minister trgovine je štaj. deželni glavar grof Wurrabrand. Slovencem nikakor ne naklonjen. Minister pravo-aodstva je ostal grof SchOnborn, Slovanom malo ali nič naklonjen. Miniater nauka je liberalni poljski poslanec pl. Madejski, prijatelj liberalnih Nemcev. Za poljedelstvo je ostal konservativni nemški grof Falkanhajrn. Vrh tega imajo še Poljaki svojega ministra rojaka. Na Čehe se pri tem sestavljenji ministerstva nič oziralo ni, na Jugoslovane še manj. na Ruaine in še druge enako zveste narode tudi ne. — Iz tega aodimo po pravici, da se je nam Slovencem nadejati slabših časov še. če bodo naši slovenski poslanci podpirali sedanje ministeretvo ali ne.
(Škofovsko posvetovanje) se je zopet na Dunaj i začelo.
(Komiki nacljonalei) so na Dunaj i pri zboru zahtevali, da ae Galicija Dalmacija in Bukovina odločijo nekako od Avstrija Že razumemo te nove baže nemškutarjev in Nemcev, kaj bi radi. Potlej bi namreč lotye Čehe in Slovence pozo bali, kakor črešnje brez koščic.
(Prepoved o izvažanji krnskih pridelkov) iz Avstrije je zopet preklicana. To kaže, da ae je na jesen dovolj knne v Avstriji pridelalo, da se ni bati, da bi naša živina čez zimo stradala
(ČaiU novinarji), ki ao bili po obveljavi izjemnega stanja v preiskavi in zaprti, so večinoma oproščeni. Čemu je torej treba bilo toliko hrupa?
(V ogersksm državnem zboru) bode posvetovanje o civilnem zakonu, za katerega je vendar dal kralj dovoljenje, da se je predložil v razpravo.
Ogled po širokem svetu.
(V Belgiji' so narodne razmere slično zamotane. kakor v Avstriji. Ljudstvo je vlamske in volanske narodnosti; višje šole in višji uradi so pa francoski. Zdaj pa Vlamci z vso odločnostjo
terjajo, da ae dA dostojno mesto narodnemu vlamskemu jeziku po vseh šolah in uradih.
(Prarev pod Sovo) v Petrogradu nameravajo
napraviti, bil bi aličen prerovu pod Temžo v Londonu, kjer ae ljudje v zemlji pod reko vozijo in aprehajajo.
(Sonat Zjodiajenih držav) aevero-amerikan skih je odpravil po velikem trudu sedanjega predsednika Klevelanda tako imenovana ,šer-rnanbil*. postavo, po kateri je morala biti država z mnogim srebrom založena To in neke carinske postave ao baje bile vzrok neugodnim denarnim razmeram v zadnjem času, ko je bil tak denarni polom v tej obljubljeni deželi! Znabiti, da se zdaj na boljše obrne. — Od kar je bil župan v čikagu umorjen, treoejo ae tudi druge glave v Ameriki za avoje življenje.
(Vstaja v južni Aaserikij v Braziliji še ai prenehala. Te dni sto se dve sovražni ladiji napadli. da je bila ena takoj predrta ae potopila in čez 1000 mož zgubila
Zahvala in priporočba.
Našim sestram, ki so ravnokar pobirale milih darov po lavantinski »kofljl sa za v-»I, skaaovall so vsepovsod preč. gg. dutai pastirji toliko krManske ljulieanl in dobrovoljnosti, da se predatojniitvu vsiluje doltn«st, sa vse to izreči jim najtoplejšo aahvalo. Povrni jim Bog po priprolnji preblaten« Device Marija njih brezštevilne dobrote.
Ob enem pa se predstojni&tvo tudi zanaprsj ponižno priporoča vsem preč. gg. duhovnikom v točno in najcenejie izdelovanje, popravljanj« in gnal en je razno-vrstne cerkvene obleke in cerkvenega perila
Maribor, dne 4. novembra 1W»3.
IT laknla
Bil sem »»varovan ia večjo svoto bolniMine za slučaj nezgode telesne poškodbe pri c. kr. priv. zavarovalni družbi ,Phflnix" na Dunaji. Nesreča je hotela, da sem si roko utrnil in so se ml kite nategnile, tako, da reli mesec nisem mogel rabiti roke. — Druiba mi je za ta slučaj izplačala vse <lo krajcarja brez ugovora in brez vsake omejitve. Vsled tega čutim so doline,-**, slavni zavarovalni družbi .Phonix" na Dunaji izrekati javno zahvalil, s priporočilom, da druiba postopa kulantno, točno in brez vsake sitnosti.
V Celji, dne 10. novembra lHua.
Dragotin Hribar urednik.
St 26.160
Razglas.
(117)
V celjski deželni bolnišn:> i (Gisela-Spital) izpraznjeno je mesto aekundarija.
S to službo zvezana je remuneracija 400 gld., prosto stanovanje in hrana po I. razredu zavoda. Stanovanje izven bolnišnice ni dovoljeno.
Prosilci za to mesto, k"f«ri morajo biti diplomirani doktorji vsega zdravilstva naj svoje prošnje z dokazili sposobnosti, iz katerih mora biti razvidno, da govore slovensko in nemško, ako so že v kateri službi po predatoječem uradu, bicer pa osebno vlože naravnost pri podpisanem deželnem odboru do 30. novembra 1893.1.
Posebno se bode oziralo na one prosilce, kateri bi skazali, da so že v kateri bolnišnici delovali.
Gradec, dne 2. novembra 189.1.
Drtolsl odbor it*J«r*kl
Lekarna Trnkoezy-ja
ir»T.n retoTi« t I^nbljMi
prodna In vsak d.n ■ prvo polto rupoillj. J
Marijaceljske p j kapljice za Želodec ;
idavno preverjeno in i
j adravilo h čvrstilnim ii [! pilnim vplivon
• 1 steklenica velja tO kr.
a gu, ;• tucato «■+++++++++++++«++♦♦+*+++++♦
saaj«.
ict. 1 gUL. I tacat t
■ ■ » J
V najem — odda
Recher-jtva m«rij» r Ziki.
Odda se mesnica. ledenica m I sol-a za stanovanje. Samski ponudniki a lastno pravico naj se oglasijo pri gospej Lukotaak na Vranskem pri Celji. (145) :< 2
Na prodaj
II r tudi kle
•	- liha iu,
imam .1—4 meterske stote lepe
Franc Majcen, trgovec v Dolu, pulta Hrastnik.
„THE GRESHAM"
zavarovalna druiba za življenje v Londonu.
Aktiva druili« dne .11. dec. I(«nj frk. 146,*»,151 -Letni savarovalni dohodki s ole
rsstmi do ,11. de<-embra l «»2 . *i,W0.08a— Isplačanja za savsrovaiOe. sa rsiU in odkupe i. dr. odkar posluj« druiba tlMM) .... *71»,»5.lU»). V zadnjem osemna |xi»'. ivanji prijavil
zavarovanj sa......
tako. da saje prijavilo zavarovanj ves Ca* odkar druiba posluj* sa . I .ttWW«i.-Prospekti, csne po katerih as ravna drull* pri isdavanii p--Im- ia prijavni obrazci d<4>e se brezplačno pri fMMralai SfMtari v LJsM.aai. Triaška — 4 pri aVg»iroteMg»WHn^ri
je novih
l*5,i:ttoaii.-
'ffllilf?
ViljMBS 1

Ta«, nuufcno Urolskac« In doUnjakai«

jim. psnun
. Ljubici, H.rijia trg it L

lahvala In priporočilo.
Slavnemu občinstvu se uljndno zahvaljujem aa doaedaj mi ukazano zaupanje in obisk v gostilni .pri grozdu" (cesarja Jožefa trs) ter uljudno naznanjam. -Ia M>m se dno 25. t. m. preselil in prevzel
gostilno pri mestu Gradec
(Stadt Graz)
•iraSka ulica. Priporočam s« i nadalje za mnogobrojni obisk, zagot avljam. -Ia bo-lom vedno stregel z naju.ljiin vinom, dobro kuhinjo in točno postrežbo. — Tudi sobe za potujoče s<> na razpolago. Pri gostilni je velik hlev in prostorno dvorišče. - oddaja se tndi hrana po naročilu.	Z velespoStovanjein	(14») 2-2 Slaž Simonlšek.
^dloric ZRa\xcli
steklar t Celji. Rotovike ali«
priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih atek-lenih in porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših. .Ijnatihbarv. Največjo izbor zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih.
Posclino pa opozarja slav. občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših
sicdUc a gostil«
z izredno avetlobno jako-etjo, kakor tudi o<l pripro-stth -l<. najkraanejših namiznih in visečih svetilnic po najniijih cenah.
Priporoča ae tudi aa vsakovratna staklaraha vsnre-ema vse v njegovo h-lidri--. točno lil 6 3
Y Wi itn. II r Spodnji Hsdinfi
nasproti gostilne „Zum \vilden M«nn" j« v prvem nad*trupji
prijazno stanovale
obsegajoče 2 s.-bi in kuhinjo takoj za oddati. - Vprašati naj >-e blagovoli pri g.*p, lUd»«t-ia. 11 Sli 5*
Izdajatelj in urednik Dngotin Hribar. — Tisk Društveno tiskarne D. Hribar
v Celji