Prof. Fr. Magdic: Slovarski paberki.
633
Stranski prostori na odru so ločeni za slovensko in nemško igralno osebje. Vsega skupaj obsezajo dve veliki dvorani za gledališke preskušnje in prostore za oblačenje s 60 mizicami za toaleto. Za kulise, prospekte, pohištvo i. t. d. je poskrbeno za več let. —
Ako se torej splošno ozremo na novo gledališče, priznati moramo, da je veličastna zgradba, bodisi v celoti, bodisi v podrobnostih. Vsekakor ni iz lepa mesta v kronovini avstrijski, da bi se ponašalo s takšnim gledališčem. Njega duševna stvaritelja, deželni inžener Hrasky in arhitekt Hruby, lahko sta povsem ponosna na svoje delo — zgradila sta poslopje, katero je in ostane jedna najlepših dik deželnega stolnega  mesta ljubljanskega!
Slovarski paberki.
Nabral v ljutomerski   okolici in med ogerskimi   Slovenci prof. Fr.  Magdic.
Poviševati se = bahati se.
Kak prek: dela (živi) kak prek pijanec — popolnoma   kakor pijanec.
Srečno! Obično pozdravilo, kadar kdo odhaja.
Kako ste? Odgovor: Dober sem.
Dojde mi = imam dovolj, izhajam.
Namerilo se je = slučajno se je zgodilo; odtod namerek slučaj, Zufall.
Trebiti; n. pr. vse ribe lovč, male in velike, nič ne trebijo.
Na čistim = pod milim nebom;   kjer je prost razgled.
Les se na frkot vleče = das Holz schvvindet, wirft sich.
Sčetice = Weberkarde (carda fulonum).
Bobik pri mreži, da se voda skali.
Zdači = nedavno. Bil sem zdači tam = bil sem   nedavno tam.
Iti s čim; n. pr. z vinom grem = peljem vino; videl je nož, pa je šel ž njim = odnesel ga je; ako bode dalje tako, pojde vrag z menoj = pride vrag pome.
Lahko (težko) me stane; n. pr. ima dosti denarja, lahko ga stane = dobro se mu godi.
Etam = o nedoločenem času : čtam v jesen = jeseni, toda ne dobro določeno, kdaj.
Na polnem gre; n. pr. čep na polnem grč, der Zapfen passt dicht, schliesst knapp, genau.
č>34
Prof. Fr. Magdič:  Slovarski pdberki.
Hlišč = nagel in silen dež.
Sibati se, sich durchbiegen.  Brv se šibi;   tramovje se je sšibilo.
Na urok = gehorig, ordentlich; n. pr. Na urok dež grč, es regnet gehorig; na urok sem mu povedal, ich habe es ihm gehorig (von der Leber weg) gesagt.
Votek motati komu (šaloma): Deca materi zmiraj votek motajo = vedno so ji za petami.
Podavek,   to, kar je treba dati po dogovoru.
Po pravici = wirklich, in der That:   To je po pravici res.
Veter vnaša = der Wind treibt es weg.
K redu (redi), fertig, zum Gebrauche hergestellt; n. pr. večerja je k redu, konji so k redu.
Vitre = lesna vlakna.
Na ravnoč = naravnost.
PoidoČ, poidččki = spotoma, na poti : poidoč jesti.
Kak stoji in živi = fundus instructus.
Včdsi = časih.
Včasi = prčcej.
Sestkati. Sodarji šestkajo, da izmerijo dno pri sodu.
Drav teče. Tako pravijo o rani, ki se delj časa gnoji : rana se ni hotela zaceliti, sedaj mu pa drav teče.
Sovoj = veja, grča v deski.
Veka = pokrov, ki se tesno prijema. Odtod zavečiti.
Zavezalo = pokrov, ki je le kam položen, ne pritrjen, Odtod za-veznuti.
Za svetla = še podnevi: Za svetla domov priti (predno se še zmrači).
Proti čemu iti. Ta izraz rabijo, da zaznamenujejo poslednji kos pota. Sedaj  že proti domi  grč = sedaj   bode že skoraj  doma.
Naleknuti komu kaj — položiti, pripraviti kaj, da se stvar najde.
Klopouh = neposlušen. »Klopouh kakor pes.« Odtod tudi klopoušnik, klopoiiha = šaloma robat mož, robata ženska.
Nemam nič svojega = nimam  zemljišča.
Bodi kaj = malopriden. On je bodi kaj človek; bodi kaj deca.
Vnozati se (komu kaj) = presedati. Moral bi iti v gozd, pa se mi danes vnoža.
Pal, -i = blato, katero prinaša voda; n. pr. Voda je travnike zapalila. Skrozen, -na, -no = durch und durch gehend; n. pr. skrozna luknja v zidu,  v   deski.                                                                                     (Konec prihodnjič.)

Prof. Fr. Magdič:  Slovarski pdberki.                                        695
gast-ja               stsl.  gašta           nsl. gošča           goša
krbst-jema            „     kriDŠteni9       „     krščen         kršen i.  t.  d. ali
tudi:   kosto -f- ica          ,,    *koštica        „    koščica        košica i. t. d.
Ali tako razlaganje bi moglo veljati za silo le tedaj, ko bi zraven Korot ne bilo tudi osnove Koroli (stsl. *Koralrb). To pa podajata besedi Koroha, Korohnja, katerih omenja Miklošič v navedenem delu v nachtrage, berichtigungen na strani 426. Tukaj pravi: »Korontu: nsl. Korošica, Koroha, Korohnja Karntnerin, im westen<<;. S tem dodatkom bržčas molče" izpravlja, kar je rekel spredaj: Korošec vielleicht fiir Koročocb. Torej je Korošec, Korošica, Koroša izvajati od osnove Koroh čisto po pravilu, in Korošec ne more biti za Korošec. Od tod sta izvedeni tudi besedi Koroha in Korohnja (pravo: Korohinja). — Primerjaj malo Prešernovega Korošca Valjhuna s po-vestniško  pisavo Valdtmgm in Val/^unus.
M.   Valjavec.
Slovarski paberki.
Nabral v ljutomerski   okolici in med ogerskimi   Slovenci  prof.  Fr.   Magdič.
(Konec.)
Vnemar. Vnčmar človek, nachlassiger Mensch; on je z denarji preveč vnemar,  preveč zapravlja.
To je nas kan in namen (ogersko-slov.) To smo se namenili.
Bira = die Sorte; take bire ljudje.   Vse to blago je jedne bire.
Zdji = poslednje žito,  ki odpada,   kadar ga vejajo.
Odtod, odsod = od tukaj, od tam. Ravno opoldne smo tam odsod šli.
On za to nič ne gane = ne mžni se za to.
Nestanoma (ogersko-slov.) = neprestano.
Sohtatl.  Sohta 6ni,  kdor razvnet kaj  blebeta.
Prislediti komu = komu blizu priti; n. pr. Tak6 je hud nanj, da bi mu niti ne prisledil.
Peh (iz phati) = bat.
Bajilo =. Zaubermittel.
Ril = razžagano deblo.
Loški, a, o = necepljeno sadno drevo. Losčica = divje sadno drevo ; lošHna divji sad.
Tir, -i, steza v snegu. Tiritl = delati takšno stezo. Celeč = sneg, ki je še popolnoma cel; odtod: po tiri iti; celeč'gaziti. Gaz, ki še ni popolnoma razhojena, kjer se še vidijo stopinje,  imenuje se stope.
Zatrč {zatrčitl) = zamašek, zamašiti.
696
Prof. Fr. Magdic:  Slovarski pdberki.
Raslika r= šibica, mladika.
Komu veter napraviti = koga ugnati v kozji rog.
Kliikati = potrkati.
K sebi, od sebe = na levo, na desno. Kadar prideš na cesto, obrni se k sebi.
Gor, dol = proti severu, proti jugu. Ptice dol   lete\
Smijali se bodete, da bodete po bedrah pokali = izredno se bodete smijali.
Skrben človek = priden človek.
Idem k njemu, samo da se mu pokažem = Besuch machen.
Lastiven gospod = samosvoj gospod, kateremu nihče ne zapoveduje (ogersko-slov.).
Z blagom ladati (ogersko-slov.) = mit seinem Gut frei schalten und walten.
Skazljivec (ogersko-slov.) = licemerec.
Tečas — dokič = so lange — bis.  Čakaj  tečas,  dokič se  vrnem.
Hip = Zeitpunkt.  Ne včm,  katerega hipa pridem.
Na duze pustiti = aufschieben.
Ovači = sicer (tudi: brez vzroka, brez povoda). Plačaj, ovači ne dam. jaz sem to samo tako ovači rekel, ich habe dies nur nebenhin (ohne Grund zu  haben) gesagt
Videti se komu kaj = prijati. Meni se to nikakor ne vidi. Meni se to dobro vidi.
OdzdaleČ = iz daleka, od daleč.
Drtinka, drtinčica = drobtina (kruha).
Ogrizavec = obrekovalec.
Svetstvo (ogersko-slov.) = Sacrament.
Skrivoma = im Hinterhalt.
Strele nalekujejo na tetivo (ogersko-slov.). = sie legen die Pfeile zurecht auf die Sehne.
Nadigniti se na kaj (ogersko slov.) = sich an etwas machen. Na delo, na pobožnost se nadigniti.
Neutegoma (ogersko-slov.) = unvorbereitet,   aus dem Stegreif.  Neute-goma je govoril,  pa mu vender ni jedna  beseda ni zaletela. Heja, huja (ogersko-slov.) = Hetz,  Unterhaltung. Obvrh toga (izg. obr toga) = poleg tega, vrhu tega. To bi tedaj stalo povprek = dies wiirde demnach allgemein gelten.
Izdaj = še sedaj, še vedno. Tolikokrat sem mu že pravil, pa še izdaj ne veruje.
Književna poročila.
697
Zmes = dabei, darunter. V žitu je kukolj zmes. Ako ti je vino premočno, pij vodo zmes. Tu je vsega zmes, hier ist allerhand beigemischt.
Rokovat, -i = snopič rastlin, šibic, kolikor je m6či prijeti.
Pikec = igle iglačestega drevja. Shbdci (izg.  shdci) = čebele, katere gredo iskat pripravnega kraja, predno roj izleti.
Književna poročila.
VIL
Izvestja muzejskega društva.
Muzejsko društvo je tudi letos izdalo svoja izvestja v treh zvezkih; prirodoslovni obseza poslednji del obširne razprave g prof. V. Vossa »Mvco-logia Carniolica* in drugi spis g prof. Ferd. Seidlna »O podnebji kranjske dežele*. Ostale razprave imajo do malega zgodovinsko vsebino. Nekatere so našim čitateljem že znane iz poročil o društvenih predavanjih, zatč bodemo poročali v nastopnih vrsticah samo" o spisih, katerih še nismo oznanili.
v
Tem pripada gosp. K. Cmologarja »Nagrobni spomenik vojvodinje Viride v Setičini«. V steno nekdanje samostanske cerkve je vzidan pridvižen kamen, kažoč zmaja, v čegar žrelu tiči dete do prsij. Hitzinger in drugi pisatelji trdč, da je to nagrobni spomenik vojvodinje Viride, ki se je bila po smrti svojega moža Leopolda III. (leta 1386.) preselila na Kranjsko in nastanila v gradu, stoječem ondu, kjer je dandanes cerkev Sv. Lamberta pri Pristavi v šentvidski župniji. Ker je bila velika dobrotnica setiškemu samostanu, pokopali so jo v samostanski cerkvi na evangelijski strani velikega darilnika. V spominu naroda živi Virida še dandanes kot »grofinja s Pristave*. Crnologar dokazuje iz različnih vzrokov, da napomenjeni kamen ni pristen nagrobni spomenik Viridin, toda mogoče je, da je kos prvotnega spomenika.
»Gospodarstvo in hišni red kartuzijanskega samostana v Bistri leta 1659.« se z6ve razprava g. prof. J. IVallnerja, posneta iz urbarja, katerega je sestavil tedanji prijor baron Cirijan. Iz vsega vidimo, da se je trudil imenovani prijor svojim podložnikom zmanjšati davščine, vender pa zajedno pomnožiti dohodke samostanskih posestev. To je dosegel s tem, da je pravično razdelil desetino in tlako. Natanko je bilo določeno, koliko rži, pšenice, ovsa, prosa, jajec in surovega masla so dajali' na leto posamezni kmetje in katero tlako so morali opravljati. Vrdovci so prepeljavali na ladjah redovnike v   Ljubljano   in   nazaj,   Pakovci   so   vozili   žito   iz   ljubljanskega