Tedenske iiovice. Srebrni inaJjnlški labilej. Od Sv. Križa na Murskem polju so nam piše: Dne 29. julija t. 1. se je obhajala pri Sv. Križu srebrna sv. maSa vl6. g. Bupniia Josipa Weixl. Pridigoval je vl6. g. profesor Kardinar. Dne 31. julija pa so srebmomašniški jubitej obhajali v naši cerkvi naslednji vl6. gg. tova- nsi našega g. župnika: Cestnik, Doberšek, Gregoic, Jodl, Kardinar, Krajnc, Lom, Medvešek, MiliaIi6, Podvinski, Repolusk, Sebat, Vaupotič in Weixl. Dva gospoda, dekan dr. Kržišnifc in pa župnik Lajnšič, nista mogla priti. Na predvečer so gospodje jubilanti obiskali igrob svojega profesorja dr. hana Križanič. Vseh 13 občin obširne križevske žnpnije je imenovalo vlč. g. župnika ^Vei^la za častnega občana. Diplomo je izročil jubilantu župan Jakob Stuheo. Drugi dan se .je vršila veli&astna cerkvena slovesnost. Slavnostni govor je imel vlfi. g. Pankracij Gregorc. Srebrnomašniki so poslali svojerau Nadpastirju knezoškofu Mihaelu brzojavni pozdrav. na katerega so Prevzvišeni fakoj brzojavno odgovorili. — Srebrnomašnikom še na mnoga leta! Nov vojni knrat. C g. Jožef Kuk, kaplan pn Sv. Lovrencu nad Mariborora, je vpoklican kot vojni kurat v vojno službo na Dunaj, kjer bo pastirovai za slovenske vojake na Dunaju in drugih vojaških tabori^čih in bolnišnicah na Nižie-Avstrijskem. Odlikovana slovenska duhovnik-. Vojni superior Anton Jaklič in vojoi kurat Peter Jurak sta odlikovana s častnim znakom II. razreda Rdečega križa z vojnim okrasktim. Odlikovana šolska sestra. Cesar je podelil šol- \ ski sestri in ravnateljici zasebnega žfnskega uči- l leljišča šolskih sester v Mariboru, Stanislavi Voh, \ vojni križec za civilne zasluge 3. razreda. [ Odlikovan cerkovnik. Odlikovan je bil dne 1. ! avgusta s Castno svetinjo za svojo 401etno zvesto j službovanje Jurij Habjan. cerkovnik v Žičah pri j Konjicah. Castitamo! | Slovenski vojaki za zedinjenje Hrvatov in Slo- | vencev. Z bojišfia. smo dobili slede&e vrstice: Podpisani slovenski topnicarji od gorskega topničarskega | polka št. 17 pošiljajo domoljubne pozdrave vsem lju- j bim domaftim ter cenjenim bralcem ,,Slovenskega Go- j spodarja", zlasti pa odličnemu tolmaču naših narod- \ nih zaiitev g. dr. Korošou. Z vso pozornostjo zasle- \ dujemo pokrete naše jugoslovanske politike ter se ; smejimo ,,štajerčevi" basni „1000 in ena noč." Kje \ neki je pogruntal toliko pristašev ptujski šimel? Sto ] tisoč! Brrr! Tri ničle pro6 in je še preveč! Nas pa | in vse pošteno-misle6e Slovence navdaja neomajno u- \ panje, da nam in jugoslovanski doraovini iz krvi na- | ših dra.gih padlih vzklije svoboda, za katero trpimo, se borimo in umiramo! Tega prepričanja nam sedaj ne prikrati nobena mo6 na svetu. najmanje pa kaki ,,Štajer6evi" škrnicelj-junaki! Bog in narod! Janko Krajnc od Sv. Barbare v Halozah, Anton Per iz Jarenine, Andrej Koletnik iz Leskovca, Alojz Mohorko \ in Ivan Gaizer iz Majšberga, Ivan Goltner od Sv. \ Miklavža, Ludovik Godec. Franc Gselman, Simon | Curič iz Frama, Matija Korovnik od St. Petra pri \ Mariboru, Mihael Bernardi6 iz Vidma ob Savi, Jos. \ Klemenc iz Laškega, Ivan Kukovec od Sv. Ane na i Krembergu. Martin Ljubec od Sv. Marka niže Ptu- | ja, Leopold Mohorc iz Ljubljane, Vinko Rihter od ] Slovenjgradca, in Matija Sajovic iz Griž v Savinjski | dolini. — (Tak duh veje v vrstah slovenskih fantov in mož. Slava jim! Ponosni smo na naše jugoslovanske junake! Uredništvo.) Tečai za vojno vzgojo mladine. Cesarska nainestnija nam piše, dla se bo na Dunaju od 21. do 25. avgusta vršil tefiaj za vzgojitelje mladine v svrho vojaške izobrazbe. Prijave sprejema cesarska namestnija. — Dopisa ne moremo objaviti, ker je spisan v taki slovfinščini, da človeku postane kar slabo. čp ga bere! GrflŁ-Clary ln slovenSčJbia! Dopis o te6a.ju za vojno v^gOjomTamfli'lln*amje^pWsral cesarski namestniic grof Clary v taki spakedrani slovenš6ini, da je za muzp.j. Mi moramo proti temu, da se naš jezik pri cesarski namestniji tako grdb pafii, najodlofineje protestirati. Ce se že cesarski namestnik grof Clary ni maral naučiti jezika dobre tretjine Štajerskega jirebivalstva, bi naj vsaj v svojih nradib nastavil slovenŠCine popolnoma zmožne uradnike, a, ne takih. ki naS jezik tako neusmiljeno mrcvarijo. Al1 mora ravno urad, kakor je c. kr. namestniia. nastavljati najveSje duševne reveže in najnezmožnejše l.iudi. da ji prestavljajo nemške odloke v slovenSCino? Prestaviialec pri c. kr. namestniji mora gotovo biti kak Nemec, ki se je v »kurzu" ufiil slovenšSine, ali pa ktak nemškutar. ki ga je gro! Clary pobral na priporoftilo nemškega .,Volksrata.° Milo povedano: mnogo dopisov smo že imeli v rokah, a take neumnosti Se nismo brali! Ali se misli c. kr. namestnija norCevati s slovenšfiino, da jo uradno tako mrcvari?! Zato so Časi pafi preresni! Ta dogodek nam zopet kaže, da v Gradcu ne znajo ali pa nofiejo znati slovenšfiine, da se torej s slovenskim ljudstvom. ne znajo sporazumeti — zatopaproCodGradca: dajte nam samonpravo. dabodo slovenski M r a d n i k i v 1 n d a 1 i s 1 o v e n s Tc o 1 j n d s t Ivo!! Velik neprijatelj Slovencev gre. Poštni ravnatelj za Štajersko, dvorni svetnik Karel Svoboda. znani neprijatelj Slovencev in germanizator pošt na Slovenskem Štajerju, je šel na daljši dopust, iz katerega se baje ne bo veC povrnil, kar bi bilo le umestno; poda se naj nazaj v Krkonoše. Iz poštne službe. Poštni pristav Ljudovik Berger v Zidanem Mo3tu je premeščen v Maribor. ,,Mai'burger Zeitung" uradno glasilo mariborske c krT^tfavkaTTle. ' V vsenemški ..Marburgerci" uaznanja c. kr. davkarija, da v času od 10. do vštetega 15. avgusta t. 1. ne bo izpla&evala vzdrževalnin, ker morajo biti v imenovani dobi izvršena dela glede zvišanja vzdrževalnin. — ,To naznanilo je davkarija poslala samo vsenemškemu lističu, ki ga ljudstvo na kmetih ne čita. ,,Slov. Gospodarju", ki je v vsaki kmetski in viničarski hiši in ki se sedaj tiska v več kot 33.000 izvodih ter se ga samo v Mariboru proda nad 1500 komadov, pa slavna c. kr. davkarija tega naznanila ni poslala. Ali naj na stotine kmetskih žen hodi samo za to v Maribor, da se bodo gg. uradniki zopet neuljudno zdirali nad njimi? Zajiostavijanju slovenskega ljndstva mora biti enkrat že konec!! Kdo bo pa županom povrnll trud in pota? Uradiiifcifimr-iTr~TTra^^ ptuj- skem in mariborskem glayarstvu dandanes cvete pšenica. Pošiljajo jih na komisije. popisovanja in rekviriranje. In zato dobivajo mastne dijete, Kaj pa kmetski župani? Od zore do mraka iii še pozno v noS opravljajo službo za glavarstvo, za davkarijo, za dobroplačanega žitnega komisijonarja in se mnogokrat radi svojega zvestega službovanja osovražijo med domačini, izgubijo dragi 6as. izdajejo denar,v zanemarjajo posestvo in družino. a ne dobijo za vse to nobene odškodnine. Županska plača (po 50, 100 do 300 K na leto) je tako malenkostna, da je še ni vredno imenovati. Le pravično bi bilo, da bi tudi naši kmetski župani bili plaSani iz državnih sredstev, saj morajo vendar opravljati službo, ki je v prid državi, deželi in občini, torej v prid splošnosti. Gospodlie okrajni glavarji pa ne nala^ajte na rame kmetskih županov nepotrebnih bremen, nepotrebnih pisarij in potov Rdeča griža. Poroča se nam. da se v mnogih naših krajih (tudi v Mariboru) pojavlja — rdeča griža. Ta bolezen se najbolj širi po zavživanju nezrelega sadja. Pozor! Zavarovanje vojnega posojila. Opozarjamo 6itatelje na prilogo zavarovalnega oddelka c. kr. avstrijskega vojnega vdovskega in sirotinskega zaklada za fitajersko, Gradec, Franzensplatz št. 2. Cfospodarsk® aovice« Oddaja živine. Veterinarni nadzornik g. Fišer pri mariborskem okrajnem glavarstvu, ki ima vodstvo oddaje živine v mariborskem okraju v rokah, je izjavil. da na| živinorejci, ki iz gospodarskih ozirov ne morejo lahko oddati svoje živine, prosijo pri njem za oprostitev oddaje. Sedaj se radi ponianjkanja krme ponuja vnovčevalnici toliko živine, da je prisilna oddaja nepotrebna. — Ce pa nakupovalec — in takih slučajev je žal mnogo — v svoji mogočnosti zahteva oddajo nujno potrebne živine, naj posestnik takoj ekspresno prosi pri glavarstvu za oprostitev oddaje. Navede naj, da dotično živino nujno rabi, da ima dovolj krme in da je že itak oddal toliko in toliko glav živine. Oddaja žita. Kdor je že dosedaj oddal žito letošnje žetve, naj sedaj zahteva od žitnega komisijonarja, da mu izplača razliko med staro in sedanjo ceno žita. Za pšenico in rž mora dobiti sedaj vsak do 15. novembra 42 K za 100 kg. [Glej naš današnji članek »Kmetske pritožbe.«] Siadkorja za napravo petijota dobi štajerska letos samo 6000 kg, dočim ga je bilo 1. 1916 nakazanega 19 vagonov. Krivi so baje tega posestniki sami, ker dosedaj niso naznanjali pri obCini napravo petijota, kakor to zahteva postava. V drugih deželah vinogradniki sproti naznanjajo po obCini politični oblasti napravo petijota. V drugih deželah pa se tudi cesarski namestniki bolj brigajo za blagor kmetskih vinogradnikov kot naš grof Clary. Na Štajerskem znajo uradniki samo predpisovati, koliko se mora oddati poljskih pridelkov in živine, a da bi se potrudili, da bi tudi kmet kaj dobil, za to nimajo časa ne cesarski namestnik Clary, ne njegovi okrajni glavarji. Zgodnja trgatev se nam obeta. Vinogradniki iz mariborske okolice nam poroCajo, da je grozdje deloma že mehko; portugizec že črnf. Če bo tudi september tako suh kot julij in avgust. bomo imeli letos vinsko kapljico, kakor je že ni bilo desetletja ne. Naprava žganja iz sadja prepovedana. C. kr. urad za ljudsko prehrano na Dunaju je te dni prepovedal napravo žganja iz sadja, t. j. iz Cešpelj, bresk, hmšk, sliv ali jabolk. Tudi iz ostankov tega sadja se ne sme veC napravljati žganja. Prepovedano pa je tudi napravljati žganje iz kakega drugega sadja v svrho naprejprodaje žganja. — Ali ne bo škoda za odpadlo, črvivo in gnjilo sadje, po3ebno slive, ki se je dosedaj vedno uporabljalo za domače žganje? Vsaj kmetskim posest- nikom naj bi oblast dovolila pripraviti žganje, ki se rabi za zdravilo. Prepoved prodaje suhega sadja. Vlada je prepovedala proda.jo suhega in vkuhanega sadja in sadnih izvlečkov letnika .1917. Naš kmesski položaj. Iz južnozahodnega dela Slovenskih goric se nam piše: Nikar ne slepimo saini sebe! Odprimo oči! Kmetje smo pri kraju. Pomladi so nam rekvirirali mlado živino. Zdaj trumoma prodajamo teleta, ker jih nimamo s čim prerediti Nekateri so že oddali polovico živine. In še to, kar je imamo, bomo težko preživili, ker vsak pravi: če na gumno pogledam, je vse prazno, ni slame in ni sena, otave pa tudi ne bo, ker imamo spet sušo. Seveda gospoda po mestih bo pa hotela imeti spet mleko, a marsikdo kravam, ki jih še ima, niti slame ne bo imel dati. Na po lju je obdelano vse le na pol, pridela se vsled 3Uše in drugih nezgod niti polovica ne kot prejšnja leta. gospoda pa hoče imeti tako kot ob najboljših letih. Krompir je droben in ga je malo notri, kjer ga sploh ni suša vzela, zelja po največ krajih ne bo nič. Za to se vpraša: Kaj bomo čez zimo jedli? Kljub nevspehom na polju pa vsled pomanjkanja delavcev kmet mora vstajati zjutraj ob treh in štirih ter delati kot živina do poznega večera, toda ne smem pisati kmet, ker kmet je v strelnem jarku, ženske, starci in otroci morajo tako delati. Pri vsem tem pa sme porabiti na mesec le 7:/g kg zrna za osebo, tisti, ki se ob sedmih ali osmih iz postelje zvali, pa seveda ravno toliko, čeprav cel dan lenobo pase ali k večjemu piše v kaki pisarni. Take so naše razmere. Za to ne slepimo sami sebe. Kmet je steber države. so rekli včasih. in ta steber se zdaj podira. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu je bilo v pretekli dobi poprasevanje po tujem hmeiju malenkostno. Cene za tuj hmelj so se gibale med 80—105 K za 50 kg. Zastopnik neke nemške pivovarne je pokupil nekaj bal tujega hmelja pridelka iz leta 1915 in sicer po 45 K za 50 kg. Vsled suše so letos ogrski hmeljski nasadi precej prizadeti. Galicija in Moravska ter deloma Šlezija bodo imele letos precej slabo hmeljsko letino. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubiCni meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—58 K, trdi 55—100 K, mehke deske 95—118 K, oglati ali otesani mehki hlo4i 80—112 K, trde deske 120—200 K, mehke deske 90—120 K. Popraševanje po hrastovem trdem lesu in po mehkih deskah je bilo zelo živahno. Blaga primanjkuje. Razne novice. 6 otrok vsled zavživanja strupenih gob umrlo. V vasi Berghaltern na Nižje Avstrijskem je zbolelo kmetu Mauermanu 6 otrok vsled vživanja strupenih gob. Kljub zdravniški pomoči ,je umrlo vseh 6 otrok. Navadna melona prodana za 15 K. V Zagre bu vlada velika draginja za živila. Te dni je bila prodana na tamošnjem trgu navadna ali takozvana vodena melona za nenavadno visoko ceno 15 kron. Melona je tehlala 5 kg. Drago grozdje in vino. V Budimpešti prodajajo rano grozdje po 25 K kg: sredi tekočega meseca se določijo cene grozdju po 4 K do 5 K kg. — S Hrvatskega pa poročajo, da že sedaj hodijo po vinogradih agenti in zaarajo mošt po 4 K Jiter izpod preše. Dopisi Maribor. V soboto, dne 4. avgusta je po dolgoletni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala 791etna Marija Kren. teta vlč. g. Franca Kren, bivša hišna posestnica v Mariboru. Pogreb se je vršil v pon•deljek. dne 6. t. m. popoldne na mestno pokopališče na Pobrežju. Sprevoda so se udeležili polnoštevilno udje III. reda, katoliško gospejno društvo in Marijina družba. Pri rajni je bilo svoj Cas na stanovanju več slovenskih dijakov, ki so večinoma Tsi postali duhovniki. Svetila pokojmci večna luč' Maribor. Mestni prehranjevalni urad naznanja, da se bo dobivalo poceni rneso za revne sloje prebivalstva v soboto dne 11. avgusta na karte 2 A in 2 B, v nedeljo dne 12. avgusta pa na karte 1 A in 1 B. Maribor. Odboru za cesarsko slavnost. ki se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta popoldne v spodnjth prostorih »Narodnega Doma« se je posrečilo pridobiti dobro godbo. Pevski zbor se pridno vadi. Obisk bo od vseh strani obilen Celo iz ptuj^kega in ormoškega okraja prihajajo poroCila o udeležbi. Za tombolo je dospelo že mnogo lepih in za sedanji čas dragocenih dobitkov. V slavnostnem odboru so zastopniki vseh mariborskih slovenskih društev. Jarenina. V nedeljo, dne 12. avgusta, ob 5. uri popoldne, bomo proslavljali Jarenin6ani rojstni dan našega Ijublienega cesarja. Med drugimi slavnostnimi tofikami bo tudi govor dr. Medveda. Sosedi in dmma6i, pridite! Cmurek. V Gradcu je umrl dne 7. avgusta tukajšnji trgovec Anton Weber, star 56 let. Rajni je bil pošten katoliški mož stare korenine. Nas Slovence je spoštoval. Prepeljali so ga v Cmurek, kjer bo v petek, dne 10. avgusta ob 4. uri popoldne pokopan. N. p. v m.! Sv. Trojica v Slov. gor. Nagloma je dne 30. julija umrl Franc Lubec, veleposestnik v Spod. Senarski. Rajni je bil globokoveren, krščanski mož, dolgoletni tretjerednik sv. Frančiška, občespoštovan in priljubljen ne samo v trojički fari, ampak daleč naokoli ter zvest naročnik in bralec »Slov. Gospodarja«. Premnogi so pri njern iskali sveta in pomoči in nobeden ni šel od njega prazen. »Lubec so rekli«, in veljalo je. — Tako se nam polagoma skrivajo naši najboljši možje, stare korenine in čisti nesebični značaji. Bog tolaži dobro ženo in vso Lubečevo rodbino! Marija Reka. Misijonska vojna tridnevnica se vrši v tukajšnji priljubljeni romarski farni cerkvi v dneh od 12. do 15. avgusta. —Začne se v nedeljo 12. t. m. popoldne. Ob delavnikih bodo pridge zjutraj ob 7. in zvečer ob pol 7. uri. Na praznik Vnebovzetja bo več svetih maš in tri pridige. Bližnji in daljni romarji, pridite! Sv. Jurij ob južni žel. Naša Hranilnica in posojilnica ima v nedeljo, dne 19. avgusta, dopoldne ob 9. uri v uradnih prostorih ob6ni zbor z navadnim vsporedom (poro6ila načelstva in nadzorstva i. L &.) Ce ob določeni uri ob6ni zbor ne bo sklep6en, se vrši isti eno uro pozneje, kakor dolo6ajo pravila. — Nafielstvo. Trbovlje. Upeljano češčenje sv. Roka na Potoku, fara Trbovlje (podružnica Sv. Katarine) se bo na Rokovo, kakor vsako leto, vršilo prav slovesno s procesijo od sv. Marka, kjer bo ob 8 uri sv. maša Po sv. maši se razvije procesija z Najsvetejšjm. Prosilo se bo prav goreče za ljubo zdravje doma in naSih vrlih junakov na fronti, za skorajšni zmagoviti konec vojske in za vse, kar potrebujetno za dušo in telo, zla^ti za potrebnega pohlevnega dežja. Pobožni romarji se vabite t prav obilnein številu. Trbovlje. Telovadni odsek ,,Orel' obhaja v nedeljo dne 19. avgusta t. 1. desetletnico ustanovitve v sledečem redu: Predpoldne ob 10. uri slovesnost v cerkvi. Popoldne ob 3. uri slavnost v Društvenem Domu. Vspored: 1. godba, 2. slavnostni govor; 3. Burka v enem dejanju: ,,Ne kliCi vraga'-; 4. med prosto zabavo srečolov, šaljiva pošta, tamburanje, licitacija itd. Govornika: gg. dr. Korošecin dr. Hohnjec. K prav obilni udeležbi vabi na prireditev Odbor. Dol pri Hrastniku. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi povodom prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. v nedeljo, dne 12. avgusta po večernicah pod Hrastelovim kozolcem veliko slavnost s sledečim sporedom: 1. Tombola (karte po 40 vinarjev). 2. Licitacija. 3. Obdarovanje revnih otrok s sadjem in kruhom. Med odmori svirajo trboveljski tamburaši. Cisti dobiček je namenjen invalidom in sirolam po padlih vojakih domaCe dolske župnije. Domačini in sosedje iskreno vabljeni! Sv. Florijan ob Boču. Priden čitatelj in zvest naročnik >Slov. Gospodarja« je umrl, naš vrl pristaš Anton Perkovič v Zg. Svinem. Kot skrben gospodar je izkopal svoj dom iz dolgov in je od 1. 1906 kot vdovec po svoji moči vzgojeval svoje otroke. En sin je štabni narednik, sin Janez je padel v boju, sin Martin je v ironti. 4 hčere in Tomaž se doma trudijo. Kot občinski odbornik je storil veliko dobrega, kot cerkveni kljuCar se je trudil veliko let za korist farne cerkve in farnih vinogradov in potov ter cest. 2elodčno bolezen je prenašal voljno in vdano. Gospod Bog Ti poplačaj vse!