, CENA 1500 din - Leto XLII - št. 13 Kranj, petek, 17. februarja 1989 (g©JM!5M©IEIIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na kolenih pred ZK Kosovo v devetih slikah GORENJC njske a°ska bank. FORMU IN BANKA 'HRAMU Suhe pipe - simbol zapostavljanja Vsakič, ko se spomnimo naše "strateške naloge", da je treba preprečiti praznjenje odročnih, hribovskih naselij in propad kulturne krajine, se čudimo, da se je število prebivalcev v hribovskem območju Slovenije (nad šeststo metri nadmorske višine) v četrt stoletja zmanjšalo za eno tretjino, da je ogroženih 237 tisoč hektarov kmetijske zemlje, da gozd prerašča plodna tla, ki so najdragocenejša dediščina ustvarjalnega dela mnogih kmečkih rodov v preteklosti, da ljudje v hribih še vedno živijo z občutkom, da so "bogu za hrbtom"... Ni se kaj čuditi! Letošnja sušna zima brez snega in drugih padavin je samo še razgalila eno od vsakoletnih "poletnih težav" hribovskega območja, pomanjkanje pitne vode (za ljudi in živino) - in problem, ki skupaj z drugimi (slabe ceste, pomanjkanje telefonskih priključkov, oddaljenost do trgovin, šol in drugih javnih ustanov...) ustvarja okoliščine, ob katerih mnogim (mladim) popusti volja do življenja v hribovski vasi in do dela na hribovski kmetiji. Suhe pipe v hribovskih vaseh Laze, Grabče, Nemški rovt, Koprivnik, Gorjuše in še marsikje drugje na Gorenjskem, kjer je sicer do- volj vodnih virov, so simbol družbenega zapostavljanja hribovskih območij, znak močnega navzkrižja med načelnostjo in konkretnostjo, med obljubami in dejanji... Medtem ko se meščani Jesenic dogovarjajo, kako bi (ob šestdesetletnici mesta) uredili enega od trgov in na njem postavili spomenik, ko v Kranju zbirajo denar za gradnjo "slovenskega plavalnega centra", ko v Škof ji Loki gradijo prizidek k občinski upravni stavbi in ko na Bledu (po mnenju nekaterih domačinov) po nepotrebnem razkopavajo eno od cest, se v številnih hribovskih vaseh in zaselkih ubadajo s problemi, s katerimi so v mestih in v drugih ravninskih naseljih "pometli" že kmalu po vojni. "Rav-ninci", ki kajpak zasedajo tudi vse glavne točke v družbeni hierarhiji, se v glavnem le ob pomanjkanju vode ali elektrike spomnijo, da sta ti dobrini osnovni za človeka vredno življenje. Očitno je, da jim jo zmanjka premalokrat, sicer bi bržčas lažje razumeli tiste, ki so, denimo, zdaj že nekaj tednov vezani na cisterne, vodnjake, na samooskrbo... Pa ne le zdaj! C. Zaplotnik Teden slovenske drame Kranj, 16. februarja - S premie-1*0 Emila Filipčiea Božanska komedija v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja se je včeraj tudi uradno pričel letošnji Teden slovenske drame. Ob slavnostnem govoru so podelili tudi nagrado Slavka Grudna, ki jo je prejel dramatik Drago Jančar za besedilo Zalezujoč Godota. Nagrado je podelila žirija v sestavi Aleš Berger, Lojze Smasek, Zvone Šedlbauer in Matija Logar, ki je sicer v ožji izbor izmed 28 evidentiranih dramskih del, ob upoštevanju besedil ožjega izbora preteklega leta, uvrstila Mirka Zupančiča: Elektrino maščevanje, Dušana Jovanoviča: Zid, Jezero, Daneta Zajca: Medeja, Draga Jančarja: Klementov padec, Dedalus, Zalezujoč Godota in Iva Svetine: Šeherezada. Teden slovenske drame se danes nadaljuje s predstavo SLG Celje Daneta Zajca: Medeja. V. B. Slovenska SZDL predlaga državnemu predsedstvu Pomilostitev za četverico Ljubljana, 14. februarja - Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije se je na torkovi seji seznanilo z informacijo o dosedanjem delu in ugotovitvah skupine delegatov vseh zborov slovenske skupščine za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani. Slovensko frontno vodstvo se je zavzelo za pomilostitev četverice in bo tak korak predlagalo predsedstvu države. Čeprav skupina delegatov z delom še ni končala in še ni razjasnila vseh okoliščin, pa so že dosedanje ugotovitve zadosten razlog za pomilostitveni predlog. Borštner, Tasič, Janša in Zavrl so bili obsojeni zaradi abstraktne nevarnosti, saj sporne fotokopije niso nikomur izročili in s tem niso povzročili škode ali nevarnosti za varnost države in JLA, čeprav se v nekaterih delih države poudarja, da so bili vohuni, izdajalci in podobno. Obsojenci so del kazni tudi že prestali v preiskovalnem zaporu. Res je, da so bila nekatera dejanja obsojenih kazniva po nekaterih določbah, ki pa niso več ustrezne, drži pa tudi to, da je veliko elementov v postopku konkretnega kazenskega pregona dvomljivih in nerazjašnjenih. Pomilostitev bi bila zato upravičena, saj imamo v Jugoslaviji veliko hujših in še veliko bolj nevarnih problemov, ki pa jih ne rešujemo, ker se ukvarjamo z obrobnimi. J. K. Se nas združena Evropa otepa Ne z njo, z nami je nekaj narobe Kranj, 16. februarja - Evropa pri svojem povezovanju ne bo čakala na nas, da se bomo zdramili, ne bo nas čakala aH pa se nam celo prilagajala. Marsikdo na stari celini nas je že odpisal, saj kot država z enim največjih dolgov na svetu, z astronomsko inflacijo, rekordno nezaposlenostjo in veliko emigracijo, bodisi ekonomsko ali politično, nismo zaželen sopotnik. Razen tega smo kar lep del povojne zgodovine, razen prva leta, ko smo iskali mednarodno priznanje, svojemu evropskemu domu obračali hrbet, prepričani, da se svet vrti okoli nas, in bolestno alergični na vse, kar je prihajalo iz kapitalističnega sveta, ki naj bi nas požrl vključno z idejo socializma. Ob tem smo zaostajali in se utapljali v sindikatu revnih, ker smo tudi svojo neuvrščeno politiko napak razumevali. Z našim padanjem je bledela tudi vloga v tem gibanju. Svet in Evropa pa sta se medtem temeljito spremenila, donedavni sovražniki so postali prijatelji, razviti svet doživlja gospodarski razcvet, kapitalizem ni več tisto, kar je bil, nujnosti sprememb pa so se zavedeli tudi v največjih trdnjavah realnega socializma. Vse to se je uu^v našimi' očmi, na pragu našega doma, v katerem še vedno stanuje prepir in dvomi, kam se obrniti, čeprav tu ni nobenega dvoma več. Revna in zaostala Jugoslavija za nikogar, za nobeno gibanje ne bo pomembna, važna pa bo, če bo gospodarsko in politično trdna, če bo prvenstveno sama naj-odločnejša pri reševanju svojih težav. Prav žalostno je, da smo Jugoslovani med tistimi Evropejci, ki jim grozijo z vizumi, ki se nas v raznih svetovnih in evropskih grupacijah in združenjih branijo. Zato moramo v Evropo. To je potrdil pred dnevi tudi prvi mož jugoslovanske zunanje politike. Slovenija mu daje pri tem podporo Zaradi strahu za svojo usodo in prihodnost SZDL načrtuje problemsko konferenco o pripravah na Evropo devetdesetih let. Korak v Evropo bo težak, ker doma še nismo razčistili v tem primeru obrobnih idejnih vprašanj in ker se bojimo, da bo tudi na Balkanu zapihal drug veter in bo marsikoga tudi odpihnil. Zato se ne izgo-varjajmo na Evropo. Z njo je vse v redu. Ona ve, kaj hoče. Pri nas pa je marsikaj hudo, hudo narobe- J. Košnjek Zahtevam stavkajočih ugodili Kranj, 16. februarja - Tisto, kar je vodstvo Gradbinca obljubilo stavkajočim delavcem na sinoćnjem shodu v Ljubljani, so danes potrdili tudi na delavskem svetu. Plače se bodo povečale za 53 odstotkov na decembrsko osnovo in to z veljavnostjo od januarja dalje. Ko so delavcem sporočili odločitev delavskega sveta, so se zadovoljni razšli. Stavkajoči delavci .so sicer zahtevali, da se jim plača glede na decembrsko osnovo februarja popravi za 70 odstotkov in ker temu včeraj niso ugodili, pač pa je vodstvo dopustilo le 53 odstotno povišanje, so odšli gradbeni delavci protestirat v Ljubljano. Tam je vodstvo obljubilo, da bodo plače povišali za 53 odstotkov, vendar že's 1. januarjem, razliko pa naj bi delavci dobili izplačano do konca februarja. Danes je to uradno potrdil tudi delavski svet. Povprečna plača, ki je decembra znašala okoli 900 tisočakov, bo s povišanjem vred- na 1,3 milijona, najnižji dohodek za polno prisotnost na delu in normalen delovni učinek pa ne bo nižji od 700 tisočakov. Plače se bodo v prihodnjih mesecih povečevale skladno z življenjskimi stroški, je prav tako odločil delavski svet. Postavil pa je pogoj, da se stavkajoči vrnejo na delo in s stavko izgubljene dni nadomestijo v prostih sobotah. Stavkovnega odbora, ki so ga sestavili sinoči na poti v Ljubljano, in ga je vodil Ismet Kerano-vić, še ne bodo razpustili, temveč bo ves mesec spremljal, kako se uresničujejo zahteve delavcev. (Odbor je imel poleg pla- če še vrsto drugih zahtev, ki zadevajo krčenje režijskih služb, odnos do osnovnih sredstev (zlasti službenih avtomobilov, delovno disciplino), te pa bodo vzeli v precep do prihodnje seje delavskega sveta.) Ko je Ismet Keranovič v jedilnici množico delavcev seznanil, da so njihove zahteve sprejete' so to sprejeli z glasnim odobravanjem in vzklikanjem direktorju, nato pa so se pomirjeni vrnili na gradbišča. Več o stavki na strani 6. D. Ž. Stotnija ljudi v spopadu z rdečim petelinom Jesenice, 14. februarja - Na pobočju hriba Jelen kamen nad Jesenicami je izbruhnil požar, ki se je zaradi vetra hitro razplamtel in zajel vrh hriba ter vzhodno pobočje proti Trebežu. 150 gasilcev, poleg poklicnih z Jesenic so sodelovali tudi prostovoljni gasilci iz 16 društev, se je na strmem, težko dostopnem terenu s težavo borilo z ognjenimi zublji. Enega od gasilcev, 37-letnega Matevža Ažmana z Viševnice pri Gorjah, je med gašenjem zajel ogenj, da so ga z opeklinami prve stopnje odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl. Gasilci so bili na delu še vso noč, na pomoč jim je priskočilo tudi 60 vojakov, ki so jih po strmem pobočju v boj zoper ogenj vodili gorski reševalci in pripadniki Civilne zaščite. Požar so deloma sicer uspeli lokalizirati, a ogenj se zaradi vetra ni mogel poleči. V sredo je nad Jelen kamen poletel helikopter in zaznal več žarišč, kamor so potem z baloni, polnimi vode, ki so jo zajemali v akumulacijskem jezeru v Mostah, poleteli vojaški helikopterji. Čeprav na gozdnem pogorišču ves čas vztrajno gasi blizu 200 ljudi, med njimi tudi domačini in delavci jeseniških tovarn, požar še ni docela ukročen. ^ g. Slovenska kmečka zveza Podružnica v Poljanski dolini Gorenja vas, 15. februarja - Iniciativni odbor za ustanovitev podružnice Slovenske kmečke zveze za Poljansko dolino vabi kmete in kmetice, njihove družinske člane in somišljenike zveze na ustanovni zbor, ki bo v nedeljo ob devetih dopoldne v osnovni šoli Ivan Tavčar v Gorenji vasi. Podružnica bo zajemala člane iz krajevnih skupnosti Javorje, Poljane, Lučine, Gorenja vas, Trebija in Sovodenj. Nove člane bodo vpisovali v kmečko zvezo pol ure pred začetkom zbora. CZ. Foto: F. Perdan Trije vojaški helikopterji so nad žarišča požara ves čas dovažali vodo iz Most. Gasilci so se težko prebijali na strmem in nedostopnem terenu. @MSSSScJJgJEICaAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 17. februarja 1989 SZDL vztraja Splošno glasovanje bo Ljubljana, 14. februarja - V Sloveniji splošno glasovanje o kandidatih za člana predsedstva Jugoslavije bo, ker s tem ustava ne bo kršena. Če se bo republiška skupščina 22. februarja odločila, da bo sama izpeljala glasovanje, SZDL temu ne bo nasprotovala, če pa skupščina ne bo za to, bo SZDL to storila sama in tega ji nihče nima pravice preprečiti. Tako so sklenili na torkovi seji predsedstva republiške konference socialistične zveze Slovenije in zavrnili obtožbe, da SZDL onemogoča demokratične volitve, da vpliva na njihov izid in da so Marko Bule, Janez Drnovšek, Tomaž Kalin, Gojko Stanič, Dušan Šinigoj in Vinko Vasle njeni kandidati. 73 kandidatov so predlagali različni ljudje in organizacije, SZDL pa jih je samo vprašala, ali sprejmejo kandidaturo ali ne. Če kdo dokaže, da kršimo pravila volilnega postopka, bom takoj odstopil, je dejal Jože Smole. Predsedstvo se je odločilo, da prve republiške kandidacijske konference ne bo, ker je samo šest kandidatov in bodo zaradi tega stroški volitev za najmanj 10 milijonov dinarjev nižji, v presojo na zvezno konferenco SZDL pa bodo šli vsi slovenski kandidati, ki bodo vsaj na eni občinski kandidacijski konferenci dobili tretjino glasov. Grajali so tudi preklic in ponoven sprejem kandidature, kar je farsa in ljudi še dodatno odbija. Zanimanje za temeljne kandidacijske konference je tokrat manjše kot lani. Do začetka tedna je bilo v Sloveniji 355 temeljnih kandidacijskih konferenc ali slaba desetina. Vseh kandidacijskih konferenc po krajevnih skupnostih in tozdih bi moralo biti blizu 4000. Po teh podatkih je vrstni red kandidatov: Marko Bule 302 glasova, Dušan Šinigoj 134, Janez Drnovšek 114, Tomaž Kalin 51, Gojko Stanič 45 in Vinko Vasle 23. Ker je beograjska SZDL terjala od najodgovornejših organov federacije opredelitev do političnega pluralizma v Sloveniji, ki ga marsikje slikajo kot meščansko desnico, opozicijo in podobno, bo slovenska SZDL poslala zvezi stališča do političnega pluralizma, naši delegati pa bodo dali na prvi seji podrobnejša pojasnila. Smole je ob tem rekel, da moramo hitro reagirati, ker gre ob nerazumevanju tudi za natolcevanja, ker bi nekateri radi zaustavili prenovo SZDL, pluralizem in demokratične pobude. J. Košn.iek Slovenci v kockastih srajcah V daljši reportaži o Dunaju in srednji Evropi v Dugi novinarka Dušanka Jovanović piše, da je šla na Dunaj z nalogo, da bi tam izvedela, ali Avstrijci res želijo sprejeti Slovence (razen za služinčad), tako da ne bi v zvezi s tem Slovenci še naprej vlekli za nos vseh Jugoslovanov. Ob tem pa dodaja, da je ob obisku v Srednji Evropi poskušala izvedeti, kakšne so možnosti naših samozvanih srednjeevropejcev. V nadaljevanju reportaže novinarka piše, da kockaste, debele srajce, ki so slovenska osvobodilna demokratska uniforma, delujejo na Dunaju nepristojno poleg obveznih smokingov in frakov. Iz tega pa izhaja, da se Slovenci lahko delajo gospode samo pri nas, ko iz Ljubljane z višine učijo svobodnjaštvo, pri tem pa prikrivajo, da jih na Dunaju v najboljšem primeru smatrajo za podalpske vaške orfeje. Iz pogovora z nekaterimi pomembnimi Avstrijci pa novinarka navaja misel enega izmed njih, ki pravi: "Nesreča Slovencev je v tem, ker so nam pretili, da se bodo priključili k vam, vas pa sedaj izsiljujejo, da se bodo priključili k nam. Bodite brez skrbi, mi ne vemo niti kaj bi počeli s temi Slovenci na Koroškem. Tudi nam pa ni povsem jasno, zakaj ti naši Slovenci nočejo biti Avstrijci, tisti vaši pa hočejo. Mogoče je rešitev v tem, da zamenjamo Slovence po sistemu: mi vam - naše, vi nam Akcija za pediatrično kliniko uspela - Gorazd Marjanovi!, ki v kranjski pizzeriji ROMANO peče pizze, je imel v torek polne roke dela. Odziv Kranjčanov in okoličanov na vest, da bo torkov izkupiček te pizze-rije šel za Pediatrično kliniko v Ljubljani, posebej za nabavo aparature za zdravljenje raka pri otrocih, je bil zelo velik. Kot pove Roman Pro-sen, lastnik pizzerije, je v dogovoru s svojimi delavci poslal za bolne otroke vseh 280 starih milijonov, kolikor je bilo ta dan izkupička. Ta je bil trikrat večji kot navadno. Prav bi .bilo, da bi bil to lep zgled tudi drugim. Za vse tiste, ki ste na Gorenjski glas spraševali za številko žiro računa, vam jo tu sporočamo: 50103-603-45-816; namen: solidarnostna pomoč otrokom obolelim za rakom; naslov: Pediatrična klinika, Vrazov trg 1, Ljubljana. D.D. - Foto: G. Šinik Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan H u mer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za I. tromeseČje 32.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Račun vreden švicarske klinike Pri strokovni službi gorenjske zdravstvene skupnosti smo si ogledali osupljiv račun za bolnika, ki je od srede novembra do konca decembra ležal v Kliničnem centru v Ljubljani. Faktura je dolga meter in pol, zaključuje pa se s ceno 14 starih milijard. Po decembrskem tečaju to pomeni 50.000 nemških mark. Takšnega računa, pravijo, niso dobili niti s kake švicarske klinike. Le decembra so poleg bolnišnične oskrbe in oskrbe na intenzivni negi bolniku nudili 21 sto- ritev in za njegovo zdravljenje uporabili 48 različnih sredstev, zaračunali pa tudi storitve treh tozdov v KC in dveh zunanjih. Sodeč po računu, za katerega pa zgroženi plačniki sodijo, da še ni dokončen, je bolnik prestal 7 operacij z 9 anestezijami, na operacijski mizi pa je ležal 21 ur. 5 ur dnevno so mu nudili fizioterapijo, pri transfuziji je dobil 19 litrov krvi in prek 100 litrov infuzijskih tekočin, sodeč po številnih laboratorijskih preiskavah je en tamkajšnji uslužbenec delal le zanj. Pljuča so mu slikali 33-krat, da bi mu dognali Oskrba z vodo v radovljiški občini Najbolj kritično na Pokljuki in v obrobnih vaseh Radovljica, 13. februarja - Če v radovljiški občini ne bi v minulih letih zgradili vodovoda Radovna, dodatno zajeli Kroparice in obnovili vodovode Podvin-Peračica, Zgornje Gorje-Podhom, Lipnica-Kam-na gorica in Ljubno-Posavec, bi se v letošnji sušni zimi ubadali še s precej večjimi problemi, kot se sicer. Na območju, kjer upravlja z vodovodi Komunalno gospodarstvo Radovljica, namreč primanjkuje vode le v treh naseljih - v Zgornjih in Spodnjih Lazah, kjer je vodni vir povsem usahnil in dovažajo vodo že od 15. januarja dalje, ter v Nemškem rovtu v Bohinju, kamor so jo začeli voziti 6. februarja. Če v kratkem ne bo padavin in se bo suša nadaljevala, bo do omejitev pri porabi vode zaradi manjše izdatnosti vodnih virov in zajetij najprej prišlo v naseljih Zgornja Lipnica, Zgornje Lancovo, Ovsiše, Oto-če, Poljšica, Češnjica, Rovte pri Podnartu, Višelnica, Za trato v Gorjah in morda še kje. Po podatkih, s katerimi razpolaga sanitarna inšpekcija, je v občini najbolj občutno pomanjkanje vode na Pokljuki in v vaseh, ki ležijo na njenem obrobju. Gasilska društva so dovažala vodo (podatki zajemajo čas do 7. februarja) v naselja Laze, Pra-proše, Nemški rovt, Bitnje, Ko-privnik in Gorjuše in v nekatere objekte na Pokljuki - v Šport hotel, penzion Jelka, gostišče Mara, počitniška domova Lesnine in Splošne plovbe Piran ter tudi na kmetijo pri Sv. Petru nad Begunjami. Vode primanjkuje tudi v naselju Grabče, kjer pa si domačini pomagajo sami (vodo vozijo iz Radovne). Inšpektorji so v dneh med 3. in 5. februarjem vzeli večje število vzorcev vode iz vododov, za katere so ocenili, da bi bili lahko najprej prekomerno onesnaže- Sanitarna inšpekcija je oskrbela gasilska društva s klorovim preparatom z navodilom za kloriranje vode, obenem je vse, ki vozijo vodo v naselja, opozorila na pravilno črpanje, uporabo cistern in zbiralnikov. Po občinskem odloku je prepovedano polivati z gnojevko zemljišča, ki so v bližini vodnih virov. Da bi se v občini v prihodnosti izognili problemom pri oskrbi z vodo, predlagajo v Komunalnem gospodarstvu Radovljica več novih naložb. V krajevni skupnosti Lancovo bi tovrstne težave rešili z vodovodno povezavo Draga-Kadoviji ca-Lancovo, v krajevni skupnosti Podnart z obnovo obstoječega vodovoda (večje cevi) in navezavo na "sistem Kroparice", v Globokem z gradnjo vodovoda, ki bi ga povezali z vodom Le-devnica-Črnivec, v naseljih Krnica, Spodnje in Zgornje Laze s povezavo na zajetje Zmrzlek in s prečrpavanjem vode v zajetje Laze. V Bohinju bi bilo treba okrepiti zajetje v Vojah, višjeležeče objekte v Bohinjski Bistrici pa oskrbovati iz dveh ločenih vodnih virov. ni. Analize, ki so jih izdelali v Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju, so pokazale, da je voda v večini primerov kemično in bakteriološko neoporečna, in da pravilniku niso ustrezali le vzorci vode, vzeti v Grab-čah in v Šport hotelu na Pokljuki. C. Zaplotnik Kamnitnik še v vrsti za recenzijsko komisijo Bo padel, ne bo padel... Škofja Loka, 13. februarja — Zazidalni načrt za Kamnitnik, ki ima večletno »nesrečno« zgodovino, ne bo prišel na dnevni red marčevske občinske skupščine. V osnutku, ki spoštuje večino vsebinskih pripomb iz javne razprave, je sicer pripravljen, vendar pa ga zadržuje pri nasprotnikih najpogosteje očitana pravna ovira: neusklajenost občinskega dolgoročnega družbenega plana z republiškimi plani. Recenzijska komisija, ki ima očitno več dela, kot ga zmore, naj bi dala soglasje za stanovanjsko pozidavo dela Kamni-tnika, ki je za to namenjen že blizu četrt stoletja (ali pa ga zavrnila) sredi januarja. Kdaj bo »škofjeloška vroča tema« (po dveh letih!) zares prišla na njeno mizo se zatrdno ne ve. Zato je bil občinski izvršni svet pred dnevi pred hudo dilemo: ali naj osnutek zazidalnega načrta kljub temu posreduje skupščini s tem, da začne veljati, brž ko recenzijska komisija da pristanek, ali pa naj z njim počaka novo skupščino (prva naslednja bo sredi aprila), ko bo imela težko pričakovano republiško soglasje predvidoma že v rokah. Za prvi predlog so se ogreli zlasti urbanisti, ki se jim zdi škoda izgube nekaj mesecev časa, ko bi lahko nadaljevali postopke za priprave na gradnjo. Vendar se je izvršni svet odločil modro. V devetih letih, kolikor že trajajo papirnate »vojske« za Kamnitnik, tudi tri mesece zamika ni tako strahotna izguba časa, da bi bilo vredno izzivati ljudi. Res pa je, da zastoji pri pripravi dokumentov že povzročajo nezadovoljstvo med ljudmi, ki bi radi zidali v stanovanjski zadrugi Sora čaka na parcele več kot 250 kandidatov. Kaj jim bodo ponudili, če zazidalni načrt za Kamnitnik pade, ne vedo, saj v žepu nimajo ničesar drugega. Zato kaže verjeti tistim, ki pravijo, da se z zavlačevanjem okrog Kamnitnika (v preteklosti tudi s strani načrtovalcev prostora) že dela družbena škoda. H. Jelovčan pljučnico ali celo pljučno embolijo, pa je bilo potrebnih tudi 29 konsultacij s specialistom rentgenologom. Laiku je nepojmljivo, kako je pacient vse to preživel, nedoumljivo pa je tudi poznavalcu, ki je vajen računov na formatu A5 ob tem brez vidnega uspeha sedel debele štiri ure. Račun predstavlja 11 odstotkov vse izgube, ki jo ima matična zdravstvena skupnost tega bolnika, pri 50 podobnih primerih pa bi učakala nedvomi bankrot. Merjeno z zdravstvenimi vatli je bolnik doslej stal toliko, kot bi v kranjski porodnišnici sto porodov ali pa na kirurgiji prav toliko operacij slepiča. S primerom ne bi radi dokazovali, koliko stane bolezen ali v tem primeru nesreča. Tudi nočemo bolniku, ki ni sam kriv tako drage terapije, zbujati občutka krivde. Pač pa metrski račun dokazuje nekaj drugega: nezmožnost nadziranja storitvenega sistema, na katerem sloni pol zdravstva. V strokovnih službah zdravstvenih skupnosti, kjer navadno niso zaposleni medicinski strokovnjaki (le v Ljubljani, Mariboru in Kranju so zdravniki na čelu teh organov), se skorajda ne morejo prepirati z zdravniki specialisti, ali je bil ta ali oni poseg pri bolniku medicinsko utemeljen in cenovno upravičen. Cenika tudi ni, da bi po njem merili poštenje ustanove, ki zdravi bolnika in pošilja račune. Ob 100.000 računih, ki jih letno prejme Gorenjska, pa se tudi ni mogoče pri vsakem muditi štiri ure. Kaj je torej krivo, da je račun za omenjenega pacienta preskočil vse razumne meje? Sami posegi niso dragi, drag je medicinski material, ki ga KC velikopotezno zaračunava, ali pa ga je za bolnika dejansko toliko porabil, pa post festum seveda ni več mogoče ugotavljati. Drage so tudi storitve, naročene od zunaj. Draga je nenazadnje tudi »hotelska« oskrba v bolnišnici, ki so jo našemu pacientu v celoti zaračunali, čeprav ves čas priključen na infuzijo najbrž ni pojedel treh obrokov dnevno. Račun bodo seveda plačali; za presojo, ali je bilo vse, kar so nudili bolniku in zaračunali zdravstveni skupnosti, pa bi bil potreben simpozij, ki se bržkone ne bi končal z enotnimi mnenji. D.Z.Žlebir Stavka v Vezeninah, in Termiki Bled, 16. februarja - V torek, ko je bil v Vezeninah izplačilni dan, je približno štirideset delavcev popoldanske izmene v tozdu Pozamenterija za nekaj časa prekinilo delo in zahtevalo 50-odstotno povišanje osebnih dohodkov in dodatno pojasnilo o njihovem izračunu. Tako je storila tudi dopoldanska izmena delavcev v sredo, njej pa so se solidarnostno z nekajminutnim sestankom pridružili v tozdu Konfekcija ter tudi podprli zahteve po 50-odstotnem povečanju osebnih dohodkov. Vodstvo tovarne je na njihove zahteve odgovorilo včeraj, o tem, kaj so se dogovorili, pa bomo poročali v torkovi številki. Delavci Vezenin so s stavko grozili že nekaj časa, svoje zahteve pa so med drugim poslali tudi občinske sindikalnem svetu, ki je med drugim sklicalo sestanek z vodstvom Vezenin in najodgovornejšimi ljudmi v občini in je tudi pripomoglo, da do stavke ni prišlo že 1. februarja, kot so obljubljali delavci Vezenin. Povod za stavko je bilo ob vsem nezadovoljstvu izplačilo osebnih dohodkov, za katere so v delovni organizaciji tokrat namenili 16,5 odstotka več denarja kot za decembrske. Škofja Loka, 16. februarja - Približno dvajset delavcev nočne izmene v škofjeloški Termiki je v sredo zvečer prekinila z delom, njim pa se je v četrtek pridružila še dopoldanska izmena. Razlog je isti kot v Vezeninah - osebni dohodki. Stavkovni odbor, ki so ga imenovali delavci, zahteva, da naj bi bila najnižja osnova za proizvodne delavce 1,2 milijona dinarjev (doslej je bila bistveno nižja), da naj bi po zaključnem računu vsi delavci dobili enak znesek (lanskega) poračuna osebnih dohodkov in da naj bi delavski svet in izvršni odbor sindikata odstopila, če zahteve stavkujočih ne bodo uresničene. Delavski svet je o njihovih zahtevah razpravljal na izredni seji. Katastrofa v dolini Pasice Franja naj bo vseslovenska akcija Cerkno, februarja — Partizanska bolnišnica Franja je pred poplavami že zavarovana, na varno pa so spravljeni tudi že vsi eksponati iz barak. Z nadaljnjimi deli bodo počakali do aprila ali maja, ko se bo vreme spet ustalilo Velik zemeljski plaz, ki je v noči od 7. na 8. januar zdrsel s pobočja Velikega Njivča v sotesko Pasice, je zaprl sotesko, zasul vse mostove, ki vodijo preko slapov v Partizansko bolnišnico Franjo, uničil novi prodajni kiosk in v celoti porušil tri avtentične objekte nekdanje bolnišnice: barako za ranjence s podzemim bunkerjem, izolirnico ter barako za sanitarije. Na drugih objektih so zaradi zračnega pritiska popokala stekla, objekti so razmajani, prah pa se je usedel na ves inventar v ostalih barakah. S hitro akcijo in veliko požrtvovalnostjo ljudi iz Cerknega, Idrije in od drugod, mladine in vojakov ter strokovnjakov Geološkega zavoda iz Ljubljane so prejšnji teden prebili plaz, tako da ni več nevarnosti, da bi v soteski, to je na območju, kjer stoje barake, zastajala voda. Vsi eksponati iz bolnišnice so na varnem v cerkljanskem muzeju NOB in se z njimi ukvarjajo restavratorji. S posegi v naravo naj bi počakali do aprila ali maja, ko se bo vreme spet ustalilo. Do takrat naj bi Geološki zavod iz Ljubljane naredil načrt, po katerem bi se lotili odstranjevanja kamenja in grušča iz soteske. Pri tem naj bi sodeloval tudi idrijski Zidgrad. Predsedstvo Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije je dalo posebno priznanje idrijskemu muzeju, ki je tako ociočno priskočil na pomoč. Nekateri, ki so si ogledali mesto katastrofe, so skeptični in dvomijo, da bi še kdaj lahko tu stala bolnišnica Franja. Borci in vsi odgovorni pa si bodo prizadevali, da bosta sanirani tako soteska kot bolnišnica, saj je to edinstveni spomenik naše narodnoosvobodilne borbe, naše visoke zavesti humanosti in kulture. Prispevke za sanacijo bolnišnice Franje lahko pošljete na račun: Mestni muzej Idrija št. računa: 52020-743-1146 za sanacijo partizanske bolnišnice Franja Cerkno Predsedstvo Republiške konference SZDL je na 23. seji 31. januarja sprejelo sklep o ustanovitvi odbora za spodbujanje in spremljanje sanacije ter obnove m zaščite partizanske bolnišnice Franja, pri Mestnem muzeju Idrija pa je odprt zbirni račun št 52020-743-1146, na katerega lahko polagamo sredstva v sklad za sanacijo partizanske bolnišnice Franje. Odziv je velik širom po Sloveniji, med prvimi pa so se odzvali italijanski partizani, člani ANPI iz Videmske pokrajine, borci idrijske in tolminske občine. Naš poziv velja Gorenjcem, da se v tej veliki slovenski akciji odzovejo kar najbolje. D. Dolenc Petek, 17. februarja 1989 / GOSPODARSTVO 3. stran mmsssaBsmouiB Delegat zvezne skupščine dr. Danijel Pučko se je pogovarjal z gorenjskimi direktorji Letošnja ekonomska politika je še v megli Kranj, 14. februarja - Letošnja ekonomska politika je še v megli, čeprav vlada v odstopu zdaj presenetljivo pridno dela. Kdove, želi pospraviti vse mize in predale in zapustiti dober vtis ali pa Markoviču in njegovi ekipi (ne)dobrohotno pripraviti "teren"? Ante Marković pa hiti po državi, sestavlja dobro ekipo in molči. Dela, kakor je sam rekel, da so za uresničitev vsakega projekta zelo pomembne dobre priprave. Za zdaj imamo le njegove generalne obljube, ki so sprejemljive, toda zelo abstraktne, težko je iz njih dešifrirati, kakšne poudarke bo imela letošnja ekonomska politika. V marsičem pa bo seveda odvisna od ponovnega, enoletnega sporazuma z mednarodnim denarnim skladom, ki nas čaka maja. Razgovor dr. Danijela Pučka, podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije, delegata zveznega zbora in člana odbora za družbeno-ekonomske odnose, z direktorji večjih gorenjskih delovnih organizacij, ki ga je pripravila Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, je bil zategadelj namenjen predvsem predlogom, idejam in opozorilom direktorjev, ki naj bi jih dr. Pučko s pridom porabil pri svojem delu, predvsem v Beogradu. Seveda pa ni šlo brez njegovega uvoda, spregovoril je predvsem o stališčih Gospodarske zbornice Slovenije, ki kot osrednjo letošnjo nalogo postavlja zaustavljanje in zbijanje inflacije, ter o poteku sprejemanja zakonov v okviru reforme gospodarskega sistema. Ponovno rastejo želje po državnem uravnavanju cen Ante Marković se je jasno izrekel za tržno gospodarstvo, toda to seveda ni pometlo želj po državnem urejanju cen, po povratku k staremu, neuspešnemu načinu, ki ga prav zdaj, v megli, ki še ovija letošnjo ekonomsko politiko, ponekod skušajo uveljaviti v obliki najrazličnejših idej. Tudi v skupščini zavržena informacija o cenah je imela prav takšno ozadje, ponovno pa se porajajo zahteve, naj bi razpravljali o gibanju cen. Vlada v ostavki trenutno vztraja pri liberalizaciji cen, toda prav v zadnjem času se vse pogosteje srečuje s stališči, da je potrebno zaustaviti rast cen, kar seveda ni nič drugega kot državno reguliranje. Takšne želje seveda razpihuje visoka inflacija, saj so januarja maloprodajne cene porasle za 14 odstotkov, industrijske pa za 19 odstotkov. Če bo šlo tako naprej, bo letni porast 400 oziroma 700 odstoten. Zaustavljanje in zbijanje inflacije bo vsekakor letošnja najpomembnejša naloga ekonomske politike, o tem dilem ni, razlikujejo se le odgovori na vprašanje, kako. Kapljajo novi zakoni Reforma gospodarskega sistema ni bila napravljena z enim zamahom, celote še ni, saj vsi zakoni še niso sprejeti, zategadelj so odprta vprašanja razumljiva. Po besedah dr. Pučka je bolje, da zakoni počasi kapljajo kot pa, da bi jih z vsemi nesprejemljivi stvarmi sprejeli decembra in kaj kmalu popravljali. Pričakuje, da bodo tja do polletja osnovni sistemski zakoni sprejeti, seveda pa bo temu morala slediti še kopica republiških zakonov in celotna republiška transformacija tja do kolektivnih pogodb. Doslej so bili sprejeti štirje sistemski zakoni in sicer o tujih vlaganjih, o planiranju, o podjetjih in o JUBMES-u, te dni pa zvezna skupščina sprejema zakon o finančnem poslovanju, o poslovnem bančništvu in o ra- čunovodstvu. Stvari se seveda spreminjajo od danes na jutri in torkove besede in ocene dr. Pučka bodo morda v petek, ko boste tole brali, že zgodovina. Zato omenimo le nekaj bistvenih stvari. Zakon o poslovnem bančništvu, po katerem bodo banke postale tipične delniške družbe, rešitve v njem pa so v glavnem zadovoljive, naj bi leto 1990 določil kot rok za preoblikovanje poslovnih bank, kar torej pomeni, da bi nekoliko zaostril zakon o podjetjih, ki je kot rok predpisal leto 1991, na kar pripombe že dežujejo. Zakon o finančnem poslovanju naj bi veljal že od 1. januarja letos, torej za nazaj, ostreje naj bi sankcioniral nelikvidnost, ostrejši pa naj bi bil tudi pri osebnih dohodkih izgubarjev. Zakon o računovodstvu pa naj bi po torkovi informaciji dr. Pučka prinesel prehod na fakturirano realizacijo, "čiščenje" bilanc, nejasno pa je še, kako bo z revalorizacijo, saj so si prav tu stališča zelo nasprotujoča, od zahteve po popolni revalorizaciji (Slovenija) do nikakršne (Bosna). Odstopanja od revalorizacije so seveda bistvenega pomena, saj pomenijo tudi odstopanje od realnih obrestnih mer in posredno od realnega tečaja dinarja, torej od uveljavljanja ekonomskih kategorij in tržnega gospodarstva. M. Volčjak Pri cenah šele na pol poti Odgovor na vprašanje, zakaj je vračanje na državno uravnavanje cen še vedno vabljivo, je skrit v dejstvu, da smo pri nas pri liberalizaciji cen pravzaprav šele na pol poti. Naslednji korak je namreč odprtost v svet, saj je brez tega, čemur smo seveda prav zdaj priča, možno vsakršno monopolno navijanje cen. V bistvu smo torej na pomembnem razpotju, v Sloveniji se seveda ogrevamo za odprtost v svet, o čemer je v bistvu govoril tudi dr. Pučko, ko je dejal, da je inflacijo moč zbiti z razbremenitvijo gospodarstva, konsolidacijo notranjega finančnega sistema, s poravnavo klirinškega presežka in dolgov dežel v razvoju ter z raznimi oblikami zamenjave našega dolga v tujini. Vse to namreč ne predstavlja nič drugega kot usposobitev našega gospodarstva za odprtost v svet, za vključevanje v svetovno konkurenco, ki bi kaj hitro tudi pri nas zbila monopolno navite cene. Tožbe gorenjskih direktorjev V pogovoru z dr. Danijelom Pučkom so direktorji večjih gorenjskih delovnih organizacij v glavnem tožili o svojih žuljih in tegobah, optimizma v njihovih besedah ni bilo zaznati. TONE ROBLEK in KŽK Gorenjske je pohitel z žalostno "pesmijo" o mleku, ki mu zvezna vlada še vedno določa ceno. Zaradi tega je proizvodna cene že enkrat višja od prodajne cene, kar v kombinatu seveda povzroča vse večje izgube. S kompenzacijami si kaj prida ne morejo pomagati, saj so majhne (namesto 783 dinarjev dobijo le 111 dinarjev), poleg tega pa nenehno kasnijo. Dejal je, da je nesprejemljivo kupčevanje s slabim in poceni mlekom z Vzhoda, dokler slovenska prireja mleka za četrtino prekaša slovensko porabo. Opozoril je tudi, da je družbeni sektor vse bolj obremenjen, v primerjavi z zasebnim kar tri in pol krat bolj. FRANC PEGAM iz kranjskih Živil je prav tako potožil zaradi neznosnih obremenitev, nad katerimi se pritožujejo tudi delavic. V Živilih so morali denimo lani za nerazvite prispevati še enkrat toliko, kot je znašala vsa njihova akumulacija, kako naj se torej razvijajo. Pozdravljajo oživljanje zasebnih trgovin, toda zahtevajo izenačitev pogojev gospodarjenja. ZVONE TRŽAN iz škofjeloškega Al-petoura je jadikoval zaradi letošnje zime, ki je za turizem katastrofalna, kar načenja predvsem vprašanje obstoja in razvoja žičnic. Skrbi ga, kaj bi za naš turizem pomenila uvedba vstopnih vizumov za Zahodno Nemčijo, saj se je po takšni potezi v Franciji obisk francoskih turistov pri nas zmanjšal za 3 odstotke, zahodnonemški pa seveda pri nas prevladujejo. TONE LJUBIC iz škofjeloškega LTH je dejal, da si žele iz obdobja brezvladja priti v normalne razmere, kar onemogoča tudi časovno neuskaljeno sprejemanje nove zakonodaje. Skrbi ga, da z novimi predpisi ne bi napravili koraka nazaj pri kooperaciji s tujimi partnerji, ki so sedaj dobir vir dohodka in stranska vrata v razviti svet. Pikro je dodal, da bo klirinški presežek kot vse kaže kmalu razrešen sam po sebi, saj se tudi vzhodni trgi za nas zapirajo. ANTON GROS iz kranjske Planike se je pritožil, ker predpisi še vedno omogočajo monopol nad delovnim mestom, dokler pa je tako, ustvarjalnosti na nenor-miranih delovnih mestih ni, in dodal, da se je samoupravljanje ponekod spremenilo v delitev neustvarjenega dohodka. JELKA VIDALI iz jeseniške Železarne je ironično dejala, da bi bil uspeh že, če obremenitve gospodarstva ne bi več naraščale in bi v bilanci ostale na sedanji ravni. Iluzorno je namreč pričakovati, da se bo šolstvo, zdravstvo in vse drugo čez noč prestukturiralo. Opozorila je, da pri nas ni kontinuitete poslovnega odločanja pri zunanjetrgovinskih odnosih, v Železarni so zadnja leta izhod videli v kooperacijah, saj so se morali sami oskrbovati z devizami, zdaj pa se utegne zgoditi, da bo to postala napačna odločitev. SLAVKO ZALOKAR iz kranjskega Tekstilindusa je tarnal predvsem zaradi nespametnega ravnanja zvezne uprave pri uvozu tekstilnih surovin, ki iz Sovjetske zveze še vedno prihajajo le dvakrat letno, navkljub kritikam pa se zgodba letos spet utegne ponoviti. Dejal je, da je v besedilih, ki jih za odločanje dobiva na mizo, vse več pravljic in se vprašal, kaj bi tolikšen uvoz, kot ga mora prenašati jugoslovanska tekstilna industrija, pomenil za avtomobilsko. Čeprav imamo tekstilnih tovarn doma dovolj, namreč zvezna uprava dovoljuje 36 odstotni uvoz, predvsem z daljnega vzhoda. Na položnicah za elektriko dopisana poraba Položnice s pojasnilom Kranj, februarja - V slovenskem elektrogospodarstvu so naposled prisluhnili željam in kritikam gospodinjstev in nam omogočili vsaj malce kontrole nad številkami na položnicah. Dopisali so namreč Povprečno mesečno porabo v preteklem zimskem oziroma poletnem obdobju, na osnovi katere so izračunani obroki za plačevanje električne energije v tekočem obdobju. Skoraj pozabljeni so že dobri, stari časi, ko je na dom prišel in-kasant, pogledal na števec in napisal račun za porabljeno elektriko. Takšen obračun je bil seveda najbolj pošten, saj smo vsi plačali natančno toliko elektrike, kolikor smo je porabili, nič več in nič manj. ^nkasante so pred leti zamenjale računalniško napisane položnice, z "jimi pa so križi in težave, toliko večji, ker so podražitve vse večje in yse bolj pogoste, denarja pa imamo vse manj in smo zaradi tega na številke na položnicah vse bolj občutljivi. Osnova obračuna je namreč poraba v preteklem zimskem oziroma poletnem obdobju, kar se seveda ne ujema povsem s tekočo porabo, ki je lahko večja ali tanjša, v posameznih gospodinjstvih so odstopanja lahko tudi velika, kar seveda kasneje poračunajo. ' ■ Doslej smo le ob poračunu vedeli, smo porabili vec ali manj elektrike kot v preteklem razdobju, kaj drugega pa ne. Lahko smo le ugibali, so številke na položnici prave ali ne in se seveda jezili. Na elektrogospodarstvo so vse bolj deževale pripombe in pritožbe, na-Posled so jih le vsaj malce prisluhnili in nam omogočili vsaj delno kontrolo, za nazaj sicer, toda to je seveda bolje kot nič. Po novem so Namreč na položnice dopisali, kako so prišli do zneska, ki ga morajo plačati vsaka dva meseca. Stvar si oglejmo na primeru: Povprečna zimska mesečna poraba 8 kW x 1.975 = 15.800 din 148 kWh x 264 = 39.072 din Navedeni primer predstavlja povprečno slovensko mesečno zimsko porabo električne energije v gospodinjstvu z dvotarifnim merjenjem, ki torej znaša 370 kilovatnih ur in sicer v času dnevne (dražje) tarife 148 kilovatnih ur, v času nočne (cenejše) tarife pa 222 kilovatnih ur. Obračunska moč 8 kilovatov pa pomeni, da je priključek enofazni, jakost glavne varovalke pa 35 amperov, saj poleg porabljenih kilovatnih ur plačujemo tudi obračunsko moč, "na števec", kakor pravimo. Kakšno kontrolo nam torej omogoča pojasnilo na položnicah. Najprej seveda lahko razberemo cene, saj niti tega doslej nismo vedeli, če tega nismo ob podražitvi ujeli v časopisu. Nato pa tudi, koliko elektrike smo porabili v preteklem zimskem oziroma poletnem razdobju, kar je osnova za tekoči obračun porabe. Kdor je natančen, si bo seveda lahko napravil natančno evidenco in si izračunal, kakšen bo poračun. Bistveno je seveda, da poslej lahko vsaj malce kontroliramo račune za porabljeno elektriko, v bistvu seveda za nazaj. Kako pošten je ta račun, pa je seveda drugo vprašanje, ob vsakem poračunu ima seveda prste vsem inflacija, ki je pri nas zelo visoka. Najbolj pošten bi bil seveda, če bi nam ga inkasant sproti izstavljal. Morda - upanje seveda vselej ostane - da se bodo inkasanti vrnili, v sodobnejši obliki izstavljanja računov seveda. ^ y Lani 184 odklopov 222 kWh 264 132 29.304 din skupaj Qvomesečni obrok 84.176 din 186.400 din Kranj, februarja - Na območju Elektra Kranj so lani odjemalci porabili 512 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo 1,2 odstotka manj kot leto poprej. Manj kot leto poprej je bilo tudi izpadov elektrike, imeli so le dve večji okvari in sicer na transformatorju v Medvodah in železnem jamboru pri Gorenjski predilnici v Škofji Loki. Zanimiv je tudi podatek, da so lani napisali več kot 20 tisoč opominov odjemalcem, ki-računov za porabljeno elektriko niso pravočasno plačali. Ker nekateri kljub opominu računa niso plačali, so napisali kar 4.200 nalogov za odkop, vendar pa vsi niso bili narejeni, saj so elektriko odklopili le 184 odjemalcem. D. Papler Pravljice o razbremenitvi O razbremenitvi gospodarstva je bi Jo izrečenih že toliko lepih besed, da se jih je nabralo za zajetno knjigo pravljic, ki jih politiki pripovedujejo gospodarstvenikom, resničnost pa je seveda drugačna. Tudi torkov razgovor z dr. Danijelom Pučkom, zveznim delegatom in podpredsednikom gospodarske zbornice, so gorenjski direktorji napolnili predvsem z besedami (željami) o razbremenitvi gospodarstva. Besede, ki so izzvenele pravzaprav kot vprašanje, ali bo naposled težko breme, pod katerim se gospodarstvu vse bolj šibijo noge, le malce razloženo, da bo lahko krepkeje zadihalo in mislilo tudi na razvoj, ne le na preživetje. S to temo so razgovor napolnili nemalo tudi pod vtisom ponovnega razočaranja, saj so v zbornici pred kratkim sestavili program razbremenitve gospodarstva, ki pa je že na začetku doživel hladen sprejem. V republiški skupščini so ga nejevoljno ogledovali, češ za te stvari še ni napočil pravi čas, nikar naj ne gre še v nadaljnjo razpravo, preprosto niso. vedeli, kaj naj bi počeli z njim ter sprejeli abstraktni sklep, da naj se obremenitve ne povečujejo, temveč radikalno znižujejo, program razbremenitve pa bo izdelala republiška vlada. Veliko takšnih in podobnih sklepov je bilo že sprejetih, zato resnično vse bolj spominjajo na obljube, na pravljice o razbremenitvi gospodarstva. Naraimost ilustrativno zgodbo je povedal Slavko Zalokar, ki je dejal, da so se natančno pred letom dni pogovarjali s podpredsednikom zvezne vlade in tarnali zaradi prevelikih obremenitev. Poslušal jih je, jim dal prav in obljubil, da bo takoj ustanovljena delovna skupina, ki bo pripravila rešitev problema. Rezultat tega pa je bil, da so se obremenitve povečale za 4,8 odstotke. Pravljice o razbremenitvi so torej v bistvu basni s poučnim koncem: molči in bolje bo tako. Obetavnega odgovora glede razbremenitve gospodarstva dr. Pučko ni dal, še več, dejal je, da ga skrbi teza, ki jo je Ante Marković pred kratkim izrekel v Gospodarski zbornici Jugoslavije, češ da možnosti za razbremenitev gospodarstva ni, pri tem pa ni povsem jasno, kaj je s tem mislil. Toda, kaj ni navsezadnje to bolj pošten odgovor kot pa pripovedovanje pravljic, ki jim nihče ne verjame več. Potemtakem je tudi težko verjeti, da je nedavna ukinitev nekaterih uvoznih taks kaj drugega kot prelaganje iz žepa v žep. M. Volčjak Seja kranjske skupščine Kranj, februarja - Vsi trije zbori kranjske občinske skupščine se bodo sestali v sredo, 22. februarja, od 15. uri. Poleg letošnjega občinskega proračuna bosta osrednji točki dnevnega reda smernice za spremembo tekočega srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana kranjske občine. Spremenili naj bi ju predvsem na področju energetike, varstva okolja, zlasti gozdov, kar seveda narekujejo spremembe v republiških planih. Povedati velja, da ob-močej mesta Kranja spada v tretje območje onesnaženosti zraka, glede na slovenski družbeni plan pa so tudi v Kranju dolžni do leta 1989 zmanjšati emisije žveplovega dioksida za 15 odstotkov, do leta 1993 pa 30 odstotkov. Problematika varsta okolja pa je zdaj prisotna le v 33,3 odstotkih planov ozdov. Delegati bodo obravnavali še uporabo solidarnostih sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji ter ustrezni predlog družbenega dogovora ter predlog dogovora o solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic lanskih poplav v Srbiji. V DELOVNI HALJI Jožica Čufar: c?S> Vse leto dovolj obiska Železniki, februarja - Plavalni bazen v Železnikih je velika pridobitev za kraj, ne le za Selško dolino, od vsepovsod prihaja sem na rekreacijo staro in mlado, celo iz Ljubljane, Tržiča, Krope, Radovljice in od drugod. Tretje leto je tu tudi sauna, trim kabinet pa sta zamenjala biljarda. Jožica Čufar je pri bazenu že od vsega začetka, ko je bil bazen pred 12 leti dan v uporabo. Blagajničarka in deklica za vse. Nemci imajo za to izraz "Bademeister". Prodaja vstopnice, oddaja ključe za kabine, posoja plavalne kape, nadzoruje bazen, kontrolira čistočo in temperaturo vode in kdo ve, kaj vse je še za postoriti, kar mi ne vidimo. Te dni se je malce oddahnila od počitnic, kajti ves čas je bil bazen prepoln. Vsaj po 250 obiskovalcev je bilo dnevno. Zima brez snega je tudi tu naredila svoje. Zdaj se je malce umirilo. V četrtek zvečer so bili na svoji redni rekreaciji delavci Cestnega podjetja Kranj. Kar kombi jih pripelje. Edino oni so od delovnih organizacij tako organizirani. Vsak petek zvečer in ob sobotah dopoldne že vrsto let prihajajo sem na treninge mladi plavalci iz Radovljice. Sicer prihajajo največ domačini, ki dobe cenejše vstopnice za bazen v svojih delovnih organizacijah, družine z otroki. Ob vsakem letnem času planinci radi kombinirajo hojo v gore, na Ratitovec, Po-rezen, po okoliških hribih s kopanjem v bazenu. Skratka, bazen je v dvanajstih letih dokazal, da je bil resnično potreben. Škoda le, da je bil grajen v letih, ko energetska kriza še ni kazala svojih zob. "Če bi bila zgradba malo bolje grajena, če bi bila bolje izolirana, bi se izgubljalo veliko manj energije," pravi Jožica Čufar, "in bi bilo tudi kopanje veliko cenejše. Tako pa smo v teh dvanajstih letih že trikrat menjali streho in obnavljali fasado. Krajevna skupnost, ki je lastnik in upravlja z bazenom, ima velike skrbi, da poveže konec s koncem. Trenutno je vstopnina po 4000 din za odrasle in 3000 za osnovnošolske otroke, še vedno veliko ceneje kot marsikje drugod, kjer so manjši bazeni. Domačini imajo preko sindikatov posebne popuste. Vendar, ker je bazen vse leto kar dobro obiskan, nekako gre. Odprt je vsak dan od 15. do 21. ure, ob sobotah od lo! do 20., ob nedeljah pa od 9. do 20. ure. Moram reči, da so kopalci disciplinirani, vendar tuji bolj kot domači. Včasih imam z nekaj domačimi otroki več opraviti, kot s polnim bazenom kopalcev od drugod. Domači kar mislijo, da si lahko vse dovolijo." No, v Železnikih bazen kljub suši obratuje, kaže, da je tod okoli še dovolj vode, pa tudi iz Alplesa bazen dobro ogrevajo. Ta dan je imela voda 28, zrak pa 31 stopinj. D Online KRATKE Z GORENJSKE 1 Prenova Prešernove ulice v Radovljici - V krajevni skupnosti Radovljica so krajani na zadnjem zboru podprli stališče sveta in skupščine krajevne skupnosti, da na območju krajevne skupnosti ne bodo začenjali nove stanovanjske gradnje na novih zemljiščih, dokler ne bo zgrajena celotna komunalna inrafstruktura. Še najbolj potrebna je kanalizacija s čistilno napravo. Vendar pa stanovanjska gradnja zato v krajevni skupnosti ni zamrla. V Prešernovi ulici je bila lani končana prva faza prenove oziroma izgradnje novih stanovanj in poslovnih objektov, zdaj pa se je na odseku do prehoda Gorenjske ceste, Prešernove in Cankarjeve ulice začela druga faza. Tako bo do spomladi prihodnjega leta na tem delu zgrajenih 32 stanovanj z dvema lokaloma in sicer frizerskim salonom in gostinski lokal za hitro pripravo hrane. V vodstvu krajevne skupnosti tudi ugotavljajo, da uresničevanje tega samoupravnega sporazuma za zdaj poteka po programu. - A. Ž. Kandidacijski konferenci Radovljica, Brezje - Sinoči (16. februarja) sta bili v krajevni skupnosti Radovljica in Brezje v radovljiški občini temeljni kandidacijski konferenci, ki staju sklicali krajevni konferenci socialistične zveze. Na obeh so razpravljali o kandidatu za člana predsedstva SFRJ in o predsedniku skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Čajanka na Kokrici Seja ZSMS Krajevna skupnost Planina pod Golico Kokrica pri Kranju - Turistično društvo v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini praviloma vedno ob koncu tedna prireja v zimskem času tako imenovane Čajanke-srečanja s predavanji, pogovori in podobnim, na katerih postrežejo s čajem in domačim pecivom. Takšno srečanje bo tudi jutri, 18. februarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Kokrici. Tokrat se bodo s področja mejnih znanosti pogovarjali o radiesteziji, bioenergiji, radioniki in telepatiji. Društvo vabi krajane in tudi na druge na zanimivo srečanje. A. Ž. Denar za krajevne skupnosti Radovljica - V Radovljici je bila 10. februarja seja odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi denarja za krajevne skupnosti, ki ga podpisniki samoupravnega sporazuma namenjajo za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Organizacije združenega dela in obrtniki bodo letos prispevali 19.700 dinarjev na zaposlenega. 80 odstotkov tega denarja bo razdeljenega krajevnim skupnostim po dogovorjenem ključu, 20 odstotkov tako imenovanih solidarnostnih sredstev pa naj bi po predlogu prejele letos krajevne skupnosti Ribno, Bled, Bohinjska Bela in Brezje, naslednje leto pa krajevne skupnosti Lesce, Kropa, Begunje in Koprivnik-Gorjuše. Na seji odbora pa so tudi ugotovili, da za leto 1988 še ni poravnalo obveznosti po samoupravnem sporazumu 20 delovnih organizacij, 7 obrtnikov in 6 zavezancev iz drugih občin. Odbor je zato pooblastil strokovnega sodelavca samoupravnega sporazuma, da nenakazan denar za lansko leto takoj izterja, (cr) Program izgradnje osrednjih dejavnosti Jesenice - Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je leta 1981 pripravil zazidalni načrt središča Jesenic. V tem zazidalnem načrtu so bili opredeljeni tržnica, turizem, avtobusna postaja, mestni park, ureditev ATC in nova pošta. Šlo je pravzaprav za dopolnitev, ki je bila med dotedanjo gradnjo na Jesenicah izpuščena. Čeprav so potrebe po teh objektih in ureditvah na Jesenicah velike, ugotavljajo, da jih bo najbrž moč uresničevati po posameznih fazah. Zato so pred nedavnim vsem delovnim organizacijam v občini, zasebnikom, samoupravnim interesnim skupnostim, društvom in združenjem poslali izvlečke iz tega programa, z željo, da se opredelijo in morda odločijo za sovlaganja. Pri tem so krajevne skupnosti še posebej zaprosili, da obravnavajo posamezne opredelitve in jih po razpravi krajanov morda tudi dopolnijo. Po zbranih pripombah in opredelitvah in na podlagi ponudb pa se bodo v občini oziroma na Jesenicah odločili za posamezne faze uresničevanja tega programa. Če ne bo dovoj interesentov v občini, bodo skušali najti zainteresirane izven občine, (bb) Letošnji gasilski jubileji Kranj - Na Gorenjskem bo letos več gasilskih društev slavilo delovne jubileje. 90-letnico bodo letos proslavili gasilci v Kamni gorici, Žireh Vogljah; 80-letnico v Žirovnici in na Bledu, 60-letnico pa na Bregu ob Savi. Sicer pa bo letos kar 120-letnico obstoja in delovanja v Sloveniji slavilo gasilsko društvo Metlika, 110-letnico pa gasilska društva Dobrava, Sevnica, Breginj, Šoštanj ter Kranj (mesto). Gasilsko društvo Dovje pa bo letos proslavilo 100-letnico obstoja društva, (ip) Radovljica - Predsedstvo občinske konference ZSMS je sklenilo, da bo seja občinske konference ZSMS v petek, 24. februarja. Povabljenih je 58 delegatov in še 28 predstavnikov posameznih delovnih organizacij krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugi. Poleg poročila delu organov v minulem letu so na dnevnem redu tudi volitve dveh članov predsedstva in sprejem programa za letos. Dogovorili naj bi se tudi o financiranju programov krajevnih oziroma osnovnih organizacij ZSMS v občini, (jr) Vrtičkarji o svojih problemih Jesenice - 1. marca se bodo v okviru Turističnega društva Jesenice sestali vrtičkarji z območja društva. Na sestanku v osnovni šoli Toneta Čufar j a na Plavžu se bodo pogovorili o težavah, ki jih imajo, predvsem pa o lepšem urejanju vrtičkov, o postavitvi ličnih lesenjač za orodje, o zasajanju živih mej in spremembah zaradi gradnje jeseniške obvoznice, (bb) Prave volje ni zaradi čudnega (ne)reda Planina pod Golico, 16. februarja - S približno 400 prebivalci v treh naseljih-Plavški rovt, Prehodi in Planina pod Golico je krajevna skupnost Planina pod Golico najmanjša med krajevnimi skupnostmi v jeseniški občini. Na precejšnjem delu z državno mejo meji na sosednjo Avstrijo, sicer pa sta njeni sosedi krajevni skupnosti Hruška in Koroška Bela. Že nekaj časa v "ačetku februarja v krajevni skupnosti praznujejo v spomin na štiri padle borce 2. februarja 1945. Včasih pa so imeli praznik 23. julija, vendar so bili sredi poletja ljudje veliko po poslih in na dopustih, zato so praznovanje raje prestavili. Velika večina je namreč zaposlenih v jeseniških delovnih organizacijah, nekaj pa se jih ukvarja tudi s kmetijstvom oziroma živinorejo. Čez trgovino, prometne zveze z Jesenicami, kjer imajo v glavnem vse, od šole, pošte..., se ne pritožujejo. Sicer pa so v zadnjem srednjeročnem obdobju oziroma v osemdesetih letih veliko naredili s prostovoljnim delom in prispevki. Leta 1983 so na primer začeli urejati telefonijo. Takrat so dobili 43 telefonov, danes bi jih radi še najmanj 50, vendar bodo morali počakati, da bo avtomatska telefonska centrala na Jesenicah povečana. »Ker trenutno lahko dobimo za celotno krajevno skupnost le 13 telefonskih priključkov, smo se odločili, da jih najprej dobijo tisti, najbolj aktivni v krajevni skupnosti; ostali bodo morali še malo počakati,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Klinar. »Sicer pa so ljudje v naši krajevni skupnosti radi in veliko delali; vendar to velja predvsem za nedavno obdobje osemdesetih let. Zgradili smo TV pretvornik, javno razsvetljavo, gradili cesto v Plavški rovt in skupaj s komunalno skupnostjo glavno cestno povezavo. Zadnje čase pa sta volja in zavzetost nekako upadli. Glavni vzrok za to je čuden red, da ne rečem kar nered v naši krajevni skupnosti.« Vsa tri naselja v krajevni skupnosti imajo 140 hiš in kar 120 vikendov. Prav vikendi pa so tisti, zaradi katerih danes ljudje pravijo, saj se ne splača, saj o ničemer ne odločamo. V vodstvu krajevne skupnosti zdaj težko čakajo prostorsko ureditvene pogoje, ki naj bi končno naredili nekaj več reda na tem območju. Doslej pa se je dogajalo, da so črni vikendi rasli kot gobe po dežju, potem pa so se vodili postopki za legalizacijo. Velike težave pa imajo v krajevni skupnosti še zdaj zaradi precej nenavadne črne gradnje. V Plavškem rovtu naj bi zrasel hlev za govejo živino in ovce, nastala pa je prašičja farma (mimo vseh dovoljenj). To pa je sodu nekako izbilo dno zaradi prejšnjega nereda in kraj je dobesedno zastal. »Pa bi lahko vendarle marsikaj naredili, recimo na področju turizma,« ugotavlja predsednik skupščine krajevne skupnosti Stanko Klinar. »V športnem društvu so na primer še vedno zelo zagreti. Lani so od avgusta do konca leta pri žičnici Špa-nov vrh naredili okrog 5 tisoč prostovoljnih delovnih ur pri urejanju smučišč. Morda bodo ljudje nasploh dobili voljo, če nam bo uspelo asfaltirati še zadnjih 800 metrov ceste in pri žičnici zgraditi parkirne prostore. V načrtu pa je na spodnjem delu še manjša vlečnica. Tako bi dobili zimski rekreacijski center za Jeseničane, ki se mo- Mirko Klinar Stanko Klinar S trgovino v Planini pod Golico so domačini zelo zadovoljni... Zadnji nevzdržen primer črne gradnje, kot pravijo v krajevni skupnosti, je prašičja farma v Plavškem rovtu, ki je bila začeta kot hlev za govejo živino in ovce... rajo zdaj na smučarijo voziti v Kranjsko goro ali v Mojstrano. « Sicer pa do konca tega srednjeročnega obdobja v programu krajevne skupnosti poleg telefonije in ceste ter parkirišč in morda še vlečnice) načrtujejo tudi ureditev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Glede obojega se bodo skušali dogovoriti s Komunalno delovno organizacijo Kovinar. Predvsem problem pokopališča pa bo treba čimprej rešiti, saj na sedanjem skoraj ni več prostora za pokope. Urediti pa bo treba tudi dva mostova proti karavli in most med Plav-škim rovtom in Planino pod Golico. In nenazadnje je tudi sedanja kar avla Franceta Prešerna potrebna obnove. Če pa se bodo stvari okrog sedanjega (ne)reda začele drugače odvijati, potem v vodstvu krajevne skupnosti upajo, da se bodo morda spet lahko začeli resno pogovarjati o turizmu, o različnih prireditvah (zdaj imajo na primer celo težave s pripravo tradicionalne prireditve miss narcis) in morda bodo na poljanah, tam, kjer narcise že niso popolnoma izginile, obdržali to lepo cvetje, po katerem je Planina pod Golico danes znana daleč naokrog. A. Žalar Začetek gradnje omrežja po letu 1990 Ločani se ogrevajo za plin Škofja Loka, 9. februarja - Žal (ali pa na srečo, kakor kdaj), so pri nas strokovno-birokratsko-samoupravni postopki zelo zapleteni in dolgotrajni, ko gre za posege v prostor. V primeru nadaljnje plinifikacije Škofje Loke bolj velja prvo, saj bo minilo več let, preden se bodo lotili gradnje plinovoda. Idejna študija zanj je sicer gotova, prav zdaj dobiva delegatska skupščina na mizo predlog za "tozadevno" spremembo srednjeročnega in dolgoročnega občinskega plana, naslednji dve leti pa sta rezervirani za izdelavo urbanistične in projektne dokumentacije. Zamudno, ni kaj. Še posebej, ker se Škofjeločani ogrevajo za plin kot "energetski vir prihodnosti". To so dejali tudi na nedavni javni razpravi, kjer so jih zlasti zanimale tehnične rešitve in cene, niti en glas pa ni bil proti plinovodu. Dober zgled imajo pač v tovarnah na Trati. Tudi v mestu bi radi bolj čist in zdrav zrak, saj je zadnja leta med najbolj onesnaženimi z žveplovim dioksidom in dimom v Sloveniji. Ne nazadnje je vabljiva tudi cena; stroški izgradnje plinovodnega omrežja so približno petkrat nižji od stroškov izgradnje toplotnega omrežja. Temu primerno so nižji stroški vzdrževanja sistema. Izgub praktično ni, prednost plina pa je tudi ta, da se v primeru morebitne prekinitve dobav iz Alžirije kot rezervni vir toplote lahko uporablja nadomestni plin, mešani plin propan-butan-zrak. Po letu 1990 nameravajo v Škofji Loki začeti postopno graditi plinovodno omrežje in vzporedno obnavljati večje kotlovnice za ogrevanje poslovnih prostorov, stanovanjskih blokov in stolpnic. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo pripravili tudi vse papirje za plinifikacijo Železnikov ter Poljanske doline do Žirov. Za plin se zanimajo tudi v Retečah. H jeiovcan Razveseljiva Polonina odločitev Podnart, februarja - Ko sem se pred nedavnim pogovarjal s predstavniki krajevne skupnosti Podnart v radovljiški občini, so me le-ti opozorili na zanimivo pobudo in odločitev bodoče krajanke Polone Žirove. Na Ovsišah, v novem delu naselja, je namreč odprla ženski frizerski salon; prvega tovrstnega v krajevni skupnosti. Polona, ki z možem gradi hišo na Ovsišah 46, je bila precej presenečena nad obiskom. »Živim sicer še v Radovljici, kjer sem dopoldne gospodinja, popoldne pa tukaj, na Ovsišah, kjer gradiva hišo z možem, frizerka. Od novega leta naprej imam lokal. Delam popoldne od 14. do 19. ure (ob sobotah pa dopoldne) in za začetek sem kar zadovoljna.« Še bolj, kot kaže, pa so zadovoljne žene in dekleta v Podnartu in okoliških vaseh v krajevnih skupnosti, saj so že spoznale, da Polona dobro dela. Zadovoljni pa so nenazadnje tudi v vodstvu krajevne skupnosti, saj ugotavljajo, da v Lipniški dolini v radovljiški občini primanjkuje različnih uslužnostnih dejavnosti. - Obogatitev turistične ponudbe - »Malo me je k odločitvi spodbudila podelitev vrtnic Turističnega društva Cerklje, predvsem pa tradicija, saj je bila tukaj v Gradu pri Cerkljah Gostilna Na vasi že tradicija. Že stari oče in oče sta bila gostilničarja in potem do upokojitve tudi jaz; šah na prostem smo imeli na primer. Dve leti in pol po upokojitvi sem razmišljal,« pravi Ciril Zupin, znan zadnje čase po najdebelejših bučah, po jagodah, lubenicah.... »Zdaj pa sem se odločil, da odprem okrepčevalnico in nadaljujem nekdanjo tradicijo. Tudi žena ima tovrstni poklic. Za začetek bodo poleg pijače na voljo enostavna jedila, rad pa bi, če se bo kdo od potomcev zavzel, da bi hišo uredili in v njej tudi turistične sobe. Poleti bo spet šah na prostem pa biljard. Prostora je že zdaj dovolj, tudi za večje skupine ali ohceti, vendar pa sem se odločil, da pozno v noč lokal ne bo odprt. Ljudje tod okrog imajo namreč ponoči radi mir...« - A. Ž. Da ne bo občutka goljufije Potrošniški svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini poziva druge potrošniške svete in krajevne skupnosti, da se pridružijo njegovim ugotovitvam in predlogu. Potrošniški svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini na podlagi pritožb krajanov ugotavlja, da je dosedanji način plačevanja porabe električne energije za družinske proračune nesprejemljiv. Ljudje se čutijo prevarane, saj je dosti primerov, ko porabniki električne energije račune preplačujejo. Obračun porabe električne energije po dejanskem stanju števca se namreč opravlja šele februarja za prejšnje leto oziroma praktično po enem letu. Odstotek podražitve se avtomatično prišteva na porabo elektrike v preteklem letu. Ker pa porabniki nimajo evidence, to ne spodbuja najbolj k varčevanju. Zaradi vsakodnevnega padanja vrednosti dinarja, pa to pomeni, da so vsi, ki elektriko na ta način preplačujejo, ogoljufani. Odgovor Elektra Kranj, da imajo vsi možnost v njihovi službi sproti preverjati porabo in poračunavati stroške, po mnenju potrošnikega sveta ni sprejemljiv. Najbrž to ne bi more biti stvar porabnikov; posebej še, ker so med njimi tudi ostareli, onemogli, bolni in takšni, ki ne morejo ob rednem delu in obveznostih skrbeti še za to. Da se porabniki električne energije ne bodo počitili ogoljufane in da Elektro ponovno pridobi na svojem ugledu, potrošniški svet poziva občinsko konferenco SZDL in delegacijo za zbor krajevnih skupnosti, da o tem spregovorijo tudi republiški delegati in na prvem zasedanju republiške skupščine zahtevajo, da se za celotno Slovenijo uredi enostavnejši in pravičnejši obračun elektrike. Predlagajo, naj porabniki elektriko plačujejo vsaka dva meseca, na podlagi dejanske porabe (odčitanja v tekočem letu) po števcu. Razen tega pa potrošniški svet ocenjuje, da je za predlagano spremembo dovolj upravičenih razlogov in zato poziva potrošniške svete v drugih krajevnih skupnostih v kranjski občini in izven nje, da se do njihovega predloga opredelijo in podprejo pravičnejše obračunavanje porabe električne energije. & Z. Dr Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar Gorenjskega muzeja: IZOLACIJA NEKEGA PROSTORA Ob razkrivanju likovnih razstav v Kranju naš današnji sogovornik razlaga tudi sivino "enotnega gorenjskega kulturnega prostora" in daje v razmislek svojo vizijo poživitve kulturnega dogajanja v naši regiji. Zakaj pravzaprav ni močneje čutiti gorenjskih kulturnikov na domačih tleh? Skorajda stereotipno zveni misel, da v Kranju ni pravih možnosti razstavljanja, po drugi strani pa smo bili naprimer satno v lanskem letu priča nekaterim zanimivim projektom? "Kranj ima srečo, da tu obstaja dovolj manjših galerijskih prostorov, kjer je možnost razstavljanja na vseh ravneh, tudi dovolj možnosti za uveljavitev zamisli same postavitve - klet Prešernove hiše je to že ničkoli-kokrat dokazala, predvsem v ambientalnem smislu. Zanesljivo, da pomemben delež nosijo eksperimentalne razstave, kjer imajo predvsem mladi možnost predstavljanja svojih del. Resda moramo ugotoviti, da se predvsem pri teh razstavah največkrat močno krešejo mnenja, vendar po drugi strani ugotavljamo, da imajo izreden obisk." Ob zaključku kranjskega 'Poletja 88" je bilo govora tudi o sivini, ki vlada v mestu zaradi mrzlega in neurejenega prostora. Povsem mirno lahko tudi ugotovimo, da mesto nima ustrezno označenih kulturnozgodovinskih spomenikov? "Pred leti je izšla brošurica z naslovom Ureditev Kranja, kjer je zapisano, kako bi lahko likovniki oplemenitili mestno podobo. Kulturna skupnost je to finančno še nekako zmogla povsem pa se je zataknilo pri realizaciji zapisanega. Škoda, ker bi lahko z majhno investicijo samo mesto resnično uredili, vključno z ustrezno označitvijo vse od Prešernovega gaja pa do Pun-gerta. Mogoče je sedaj s podelitvijo televizijske Bodeče neže ponovno prava priložnost, da bi se mesto resnično dokončno uredilo in bi se odpravila njegova brezdušna podoba. Občinski možje bi morali sedaj na tem področju resnično nekaj konkretnega narediti." Zdi se mi, da je nekako glavna značilnost aktualnega kranjskega kulturnega dogajanja velika razdrobljenost, ki nima močnejšega kohezivnega faktorja, še toliko bolj, če vemo, da je v mestu kup kvalitetnih glasbenikov, likovnikov, filmar-jev...? "Resnično gre za zelo izolirano stanje, kjer ni nekega širšega sodelovanja. Kranj je bil kulturno najbolj razgiban v času poklicnega Prešernovega gledališča, ki je pomenil točko, skozi katero se je prepletala celotna kulturna srenja in dogodki. Danes ni opaziti kulturnega izvira, ki bi zdru- V Kranju je bilo v preteklem letu 42 likovnih razstav, od tega 19 slikarskih, 3 kiparske, 13 mešanih, 3 oblikovalske in 4 fotografske. 17 raz-stavljalcev je bilo iz Kranja, 11 iz drugih gorenjskih občin, 6 iz Ljubljane, 4 iz ostalih slovenskih krajev, 2 iz drugih jugoslovanskih republik in 2 iz Avstrije. Med najbolj obiskanimi razstavami so po številu obiskovalcev zabeležili avtorje: Nataša Pičman (2671 obiskovalcev), Tone Tomazin (1373 obiskovalcev), Kulturna scena Maj 88 (862 obiskovalcev) in Andrej Pibernik (800 obiskovalcev). zeval vse kulturnike. Sploh ne bi bilo slabo, če bi imeli nekakšen center, ki bi presegel meje današnje zbirokratiziranosti. Opažam, da so različni forumi, ki se ukvarjajo s kulturo, predvsem razdeljevalci finančnih sredstev (ki so še ostala), kot pa tvorci novih idej in pobudniki sodelovanja. Tudi, če gledam v gorenjskem smislu, velja ocena, da so razmere podobne, kot da se je kultura marsikje ustavila na občinski meji. V regiji preprosto ne poznamo trdnejšega združevalnega faktorja, kar po moji oceni v veliki meri izvira tudi iz načina zagotavljanja finančnih sredstev in izpeljave okrajne razdelitve prostora." Tudi sami ste omenili center, ki ga Kranj nima. V tem smislu so v boljšem položaju v marsikateri krajevni skupnosti, kjer jim urejen dom (gasilski, zadružni...) pomeni središčno točko. Resda imamo trenutno v mestu Delavski dom in Kieselstein, ki pa verjetno, takšna, kot sta sedaj, ne moreta odigrati te centralne funkcije? "Stavba, ki bi bila izključno namenjena kulturnim dogajanjem resnično manjka. Cel kup svetovnih mest nas uči, da je takšna praksa za življenje kulturnih dejavnosti eden od imperativov. Takšen kulturni center bi lahko v marsičem deloval združujoče - greš na koncert, si v preddverju ogledaš razstavo, poklepetaš s prijateljem, si ogledaš koledar mesečnih kulturnih prireditev... gre za prostor, v katerem se srečujejo kulturniki različnih profilov, kjer nastajajo nove ideje, zamisli novih akcij." Ljubljana tudi v kulturnem smislu pomeni slovenski center, ki pa menda po pričakovanjih ne daje v okolico tistega, kar bi se pričakovalo. V kolikšni meri je to vidno tudi na gorenjskem primeru? "Če govorim konkretno za likovno področje, moram reči, da od Moderne galerije še zdaleč ne dobimo tistega, kar smo pričakovali, tako pride do situacije, ko imamo več kulturnih stikov s Koroško v Avstriji kot z glavnim mestom republike. V gorenjskem smislu praktično ne prihaja do močnejših skupnih likovnih nastopov, kar bi bilo lahko še toliko bolj pomembno ob dejstvu, da za gorenjsko kulturo velja velika razdrobljenost in individualna usmerjenost ustvarjalcev." V. B. Premiera v Gledališču čez cesto V ZAČARANEM KROGU ČUTNOSTI Kostanjeva krona Evalda Flisarja v režiji Sreča Špika upodablja vase ujet svet erosa, ki ga okolje racionalne civilizacije ne more dojeti. Razmeroma neuglašena eruptivna igra. V kranjskem Gledališču čez cesto so po daljšem premoru pripravili novo predstavo: uprizorili so zgodnjo dramo prekmurskega rojaka in svetovnega popotnika — pisatelja Evalda Flisarja KOSTANJEVA KRONA. Delo je avtor priredil po svojem romanu Mrgolenje prahu, pr-Yjč pa je bilo uprizorjeno januarja leta 1971 v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru v režiji Branka Gombača. Kako da se je to nenavadno dramsko besedilo zaradi svoje tematike znašlo na odru kranjske alter scene, je mogoče le ugibati, čeprav nekateri pojavi opozarjajo na to, da je zlasti v filmu prvinski, z izročili in parapsihološkimi sestavinami ohranjen svet nekako sPet v ospredju, pri čemer je mišljen zlasti Ku-sturičev film Dom za obešanje. Tudi Kostanjeva krona se namreč dogaja v ciganskem, zdaj •"omskem okolju, ki pa se prav v osrednjem liku Janeku že razkraja. Jedro Flisarjeve drame pa je vsekakor verjetno ne tako pogost primer incesta med materjo in sinom, čeprav poznamo ta motiv iz gr-s«e klasične dramatike v primeru Kralja Ojdi-Pa. Toda razlika med tema dvema primeroma je v problemskem pogledu bistvena: Ojdipova rotična zveza z materjo je naključna, usodna n nezavedna: oba akterja dolgo ne vesta za to sorodstveno zvezo, V Flisarjevem primeru pa očitno prihaja do takšne zveze zaradi specifičnega socialnega okolja, nemara zaradi osamitve. Ta zveza je za Janeka tako usodna, da se tudi po treh letih odsotnosti, ko v mestu študira pravo, ne more navezati na drugo žensko, čeprav ima nadvse vabljivo priložnost v prijateljici Darji, psihologinji z Gorenjske. Ne gre; zaznamovan je s to zvezo z materjo do te mere, da raziskuje celo materino erotično zvezo z domačinom Gederjem v času svoje študijske odsotnosti. Razplet tega erotičnega trikotnika je tragičen, vendar ne zaradi zveze same, marveč zaradi Gederjevega spoznanja, da bo prikrajšan za očetovstvo, ki si ga očitno želi kot absolutno potrditev smisla svoje eksistence. Zato napravi samomor. Toda vse kaže, da je tak razplet avtor potreboval zato da je takemu, s strastmi opredeljenemu dogajanju, dodal še eno dimenzijo: nerazumevanje civiliziranega sveta, ki ne more dojeti (zlasti v liku preiskovalne sodnice) globljega bistva in usodnostne teže te zveze med materjo in sinom. Ta, drugi del, ki ga izpolnjuje preiskava in ki gre v smeri, da je Jani morilec (nemara po svojem hotenju tudi je in s svojim razkritjem materine skrivnosti tako rekoč položi nož v roke Geder-ju), se s svojim malce prisiljenim nerazumevanjem zdi kar odveč. Drama se torej giblje v skrajnostih, ki jih velja jemati kot usodnostna stanja v simboličnem pomenu. Srečo Špik kot režiser operira in daje poudarke z značilnimi znaki, med katerimi ima vsekakor najmočnejšo sporočilno vlogo velika pajčevina na črnem ozadju. Simbolika s posekanim kostanjem in kostanjevo krono, ki človeka odrešuje notranjih stisk, če v to verjame seveda, je opazno prišla do veljave; prav tako drugi elementi: koruza, škaf, nemara pretirana uporaba stola za klanje prašičev v funkciji postelje. Več pomislekov pa izziva pretirano poudarjam eruptivni način igralskega ponazarjanja razpoloženj in konfliktnih situacij. Tudi sicer se tokratna ekipa igralcev kaže kot dokaj različno profilirana; med njimi sta se še najbolj približala bistvu in podobi likov, ki sta jih ponazarjala — Alenka Bole Vrabec v vlogi čutne matere in Kondi Pižorn v vlogi njenega ljubimca Gederja v času Janijeve Odsotnosti: vsekakor je dobro odigral lik župnika Bojan Pretnar, le nekoliko premlad je za to vlogo, glede na to, da so starostna in statusna razmerja (mati župnika celo onika!) natančno opredeljena. Z zgolj čutno usojenostjo, ki ima v Flisarjevi Kostanjevi kroni prevladujočo in čezmerno vlogo, predstava nekako obvisi v zraku, kot potrdilo gledališke zavzetosti izvajalcev pa vsekakor zasluži pozornost. France Vurnik BARVNA ŽIVOST PLASTIK Umetnost akad. kiparja Petra Černeta je vedno znova izziv tako fa ljubitelje umetnosti kot za umetnostno kritiko, ker odstopa od re-1&tivno utrjenih smeri moderne umetnosti, kamor kipar sicer ned-v°mno sodi. .... v V galeriji se seznanjamo z bronastimi, lesenimi in plastikami v 2gani glini , Malim bronastim plastikam s svojo večpomensko pojavnostjo tanoge med njimi doživljamo kot »rastlinske ljudi« ali »človeške ![2stline«) slikovita obdelava površine njihovo živost se stopnjuje. Mr»oge poleg kiparjeve značilne poetike odlikuje tudi duhovita hu-mornost. Med večjimi lesenimi barvanimi kipi predstavljajo nekateri iz brona v les prenesene umetnikove ideje, ki še posebej z »brste-niem« form ustvarjajo živo in nenavadno panteisticno vzdušje, len-nična profinjenost v obdelavi lesa in njegova polihromacija iastvar-fofc patino, ki tudi njegove Plesalke, Jezdece, Poprsja Matere z otroki in Majolke dvigajo iz vsakdanjega življenja medtem ko so Jfegove CvetkeRole, Rastline, Zraščenke itd takomtako, tenj^ume-j£*ovi domišljiji zrasla bitja, ki sugestivno odražajo naravo njego- aLeatZa^988Te kipar lesene plastike predstavil med drugim v Mali 8aleriji v Ljubljani. x ...... ^ Prvič pa se v Šivčevi hiši seznanjamo s Černetovimi najnovejsi-^ Plastikami v žgani barvani glini. Nov material je sprožil v njem ustvarjalno igrivost, lahkotnost in humornost, ki je verjetno posledica neposrednega snovanja v voljni glini po dolgoletnem kiparjenju v lesu. Kipar izhaja iz posode kot enega najzgodnejših izdelkov iz gline, vendar jo na svoj paradoksalen način porabi predvsem kot lupino, v katero polaga soje žive antropomorfne, živalske in rastlinske oblike. Čeprav imajo terakote povsem drugačen značaj od njegovih »oklopnih« drapiranih figur iz konca 60.ih in začetka 70.ih let, je v njih vendarle opaziti tudi sorodnosti: oklopne figure so nosile v kovinski plašč odeto leseno = živo jedro, iz nekaterih sedanjih kiparjevih posod pa kakor da vre življenje; spet v drugih kipar sledi značaju keramike in ustvari Petelina, Hobotnico, Morskega konjička, Drevo, Kaktus itd., ali Posodo-ženo, Posodo-kaktus itd. Skratka: pod kiperjevimi prsti se rojevajo iskrive domislice, ki bi jih v lesu komajda lahko uresničil. Barva živost plastik še stopnjuje, saj se zgošča zdaj na »popkih« in »cvetovih«, zdaj kipar z njo stopnjuje svetlobno igro na njihovih površinah. Če si je avtor izposodil posodo iz keramčne tradicije, ji z barvanjem jemlje njen keramični značaj, ki šele z glazurami dosega svojo polno izraznost. Tako Peter Čeme z večplastno umetniško ustvarjalnostjo tudi tokrat porablja tradicijo le kot enega od elementov svoje osebne likovne govorice. Maruša Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1977-79. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Fosilne in arheološke najdbe iz Bobovka. V galeriji Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 razstavlja akademski slikar M-kolaj Beer. Danes, v petek, 17. februarja, bo ob 18. uri v mali dvorani gradu Kieselstein v organizaciji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Zgodovinskega arhiva Ljubljana Enota za Gorenjsko Kranj predstavitev novih publikacij Milana Sagadina, Janeza Kopača in dr. Jožeta Žontarja. Na prireditvi bodo sodelovali tudi učenci kranjske Glasbene šole. V okviru Tedna slovenske dramebo danes, v petek, 17. februarja, ob 19.30 na sporedu predstava SLG Celje D. Zaje: Medeja, jutri, v soboto, 18. februarja, nastopa ansambel PDG Nova Gorica S. Verč: Evangelij po Judi, v nedeljo, 19. februarja, pa bo ravno tako ob 19. 30 v prostorih Carniuma predstava Gledališča Ane Monro: Ali lahko predvojna striptizeta danes sploh še kaj pokaže. Danes, v petek, 17. februarja, bo ob 18. uri v prostorih Kiesel-steina okrogla miza o problemih lutkarstva na Gorenjskem. PREDOSLJE - DPD Svoboda Predoslje bo v soboto, 18. februarja, ob 19. uri v domačem kulturnem domu ponovilo komedijo v treh dejanjih Petra Turinija Najbolj nori dan. PREDDVOR - KUD Matija Valjavec Preddvor premierno uprizarja komedijo M. Manca Poročil se bom s svojo ženo v režiji Marka Bohinca ob 19.30 v Kulturem domu Preddvor. Ponovitev bo v nedeljo, 19. februarja, ob 18. uri ravno tako v preddvorskem kulturnem domu. ZABNICA - V soboto, 18.«februarja, prireja skupina Albatros iz Na-klega ob 19.30 v kulturnem domu Zabnica prireditev imenovano Veseli večer kot nekoč. V programu bodo sodelovali: Ekstra orkester deklet iz Olševka, folklorna skupina iz Sore, tamburaši iz Rateč in citrarka Nataša Meglic. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični listi Favna in flora iz zbirke Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina. V gledališču Tone Čufar bodo za zaključek letošnjega gledališkega krožka za mlade pod vodstvom Sandija Jakopiča pripravili mladinsko igro Peter Pan in njegovi prijatelji. Premiera bo danes, v petek, 17. februarja, ob 19.30, prva ponovitev Da v nedeljo, 19. februarja, ob 10. uri, obakrat v gledališču Tone Čufar. Danes, v petek, 17. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik Mira Kočarja v razstavnem salonu Dolik, ki jo bodo popestrili člani KUD Ivan Grohar iz Sorice. BLED - Akademski slikar Polde Oblak razstavlja v prostorih Centra za inženiring in marketing LIP Bled. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Peter Cerne. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Ivana Pipana na temo Viharni veter. TRŽIČ - Občinska kulturna skupnost tržiških kulturnikov organizira jutri, v soboto, 18. februarja, ogled predstave A. P. Čehova Striček Vanja v ljubljanskem Cankarjevem domu v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. LOM - V nedeljo, 19. februarja, pripravljajo mladi igralci KUD-a Lom pod režiserskim vodstvom Ludvika Sokliča premiero: Ignac Borštnik: Stari Tomaž. ŽIRI - V soboto, 18. februarja, bo ob 19. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole Padlih prvoborcev kulturni večer z Viktorjem Žakljem, podpredsednikom RK SZDL Slovenije na temo Usoda slovenske kulture. VISOKO - V soboto, 18. februarja, se bo ob 19. uri v dvorani na Visokem predstavil MPZ KUD Velesovo, ki ga vodi Dane Selan. NE, ČLOVEK NIMA PRAV Srečanje gorenjskih lutkarjev v Krašnji — lutkarija živi v kranjski, jeseniški in škofjeloški občini — nova iskanja, nove teme. V nadvse prijetnem in zares gostoljubnem vzdušju osnovne šole v Krašnji je bil v torek praznik za gorenjske lutkarje in zvedavo, hvaležno in vztrajno občinstvo, ki je staro od šest do enajst let je gledalo sedem lutkovnih predstav in nato vprašalo »a je res že konec«? Repertoar letošnjega srečanja je bil razpet od varne, sijoče znane klasične pravljice do ekološko angažiranih predstav z žgočim vprašanjem, ali bomo zmogli preprečiti človeku, da bi uničil samega sebe in svojo zemljo. Lutkovna skupina z žirovniške osnovne šole je predstavila PALČKA PISKALČKA Janeza Bitenca. Po Bitenčevem preizkušenem receptu so se gledalci do konca predstave naučili tudi novo pesnico. Lutkovna skupina gledališča Tone Čufar z Jesenic se je lotila klasične RDEČE KAPICE, v pravljično vzdušje je sodila tudi KAPLJICA V PRAVLJIČNI DEŽELI samostojne lutkarice Jane Stžinar iz Škofje Loke. Zadrege v ribniku so prikazali lutkarji z osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj z igrico Franceta Forstneriča KRAP KONRAD HUJŠA. Čar popolnega lutkovnega instrumenta — človeške roke je bil očiten v CIRKUSU kranjskih Lutk čez cesto, ki je v celoti delo skupine. Po sporočilu, namenjenemu današnjemu času, proti uničevanju narave, proti razčlovečenosti in vojni sta izstopali predstavi otroške skupine Lutk čez cesto s priredbo Foremanove zgodbe NE ČLOVEK NIMA PRAV in pa Lutkovna skupina Čačke z NAGAJIVO HRUŠKO po motivih Zvonimirja Baloga. Kritiško bodo o predstavah spregovorili na današnji okrogli mizi v gradu Kieselstein, ki jo bo vodil Saša Kump na temo LUTKARJI SE BOIJE SPOZNAVAMO MED SEBOJ. KNJIŽNE NOVOSTI Tisti, ki se resneje ukvarjajo s pisanjem vedo, kakšno breme lahko predstavljajo rokopisi, ki se neobjavljeni nabirajo v predalu pisalne mize. Nekateri ustvarjalci odkrito priznajo, da jim pisanje novih stvari ne gre od rok, dokler že napisanega ne spravijo »v promet«. Ker pa so kapacitete založb praviloma manjše od ponudbe rokopisov, si pisci pomagajo na različne alternativne načine — največkrat s samozaložbami. Jesenice so kulturni javnosti znane po svojih samozaložnikih, med katerimi brez dvoma prednjačita pesnika Valentin Cundrič in Sonja Koran-terjeva, ki sta na ta način v zadnjih letih izdala že kar lep kupček knjižic — v glavnem pesniških zbirk. Značilnost teh knjižic je skromna oprema in nizka naklada, ki ljubiteljem poezije, ki ne sodijo v krog pesnikovih prijateljev in znancev, ne omogoča, da bi prišli do knjige in jo prebrali. (Upajmo pa, da jih bosta upoštevala vsaj NUK in literarna zgodovina...) Naj bo kakorkoli, pred menoj je zdaj nekaj novejših izdelkov iz Cundrič — Korenterjeve književne manufakture: tri samostojne pesniške zbirke Sonje Koranter (Ognjeni zahod, Vprašanje za preroka in Iz drevesne skorje se rodi oblak) in dve skupni knjigi, v katerih poleg pesmi S. Koran-terjeve najdemo še pesmi V. Cundriča in Petra Košaka (slovenski pesnik, ki že dolga leta živi v Avstraliji, zadnje čase pa tudi v Indiji.) V posebni knjižici pa je objavljen celotni pogovor S. Koranterjeve z V. Cundričem, katerega posamične dele smo sicer že brali v Železarju in v Delovih Književnih listih, in ki nam odpira vpogled v zakulisje Cundričevega pesniškega dela. Knjižice je likovno opremil Valentin Cundrič, natisnila pa kartonaža Cvetkovič na Jesenicah. E. Torkar ureja LEA MENCINGER iSSolMSSIGLAS 6. STRAN Petek, 17. februarja 1989 Budimir Lončar obljublja evropsko usmeritev jugoslovanske zunanje politike__ Za diplomacijo nista dovolj le frak in cilinder Ljubljana, 14. februarja - Zunanja politika ne sme biti le obramba strateških interesov Jugoslavije, ampak mora, seveda v povezavi s temi interesi, služiti tudi dnevnim potrebam in problemom države. Diplomacija pa mora prinašati domov tudi tisto, kar se dogaja v tujini. Tu je naša zunanja politika, kljub uspehom šepala, zato smo zaostajali za velikimi svetovnimi spremembami. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je zrel za kadrovsko prevetritev, kar je sicer za celotno področje državne uprave že napovedal mandatar za sestavo nove jugoslovanske vlade Ante Markovič. To je med drugim na torkovem pogovoru s časnikarji dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar, ki je kot eden prvih naših zunanjih ministrov sodeloval na seji predsedstva republiške konference SZDL, govoril pa je tudi slovenskemu političnemu aktivu. Zyezni sekretar je precej govoril o* kadrovski prenovi in sodobnejših^ načinih dela zveznega sekretariata^ža zunanje zadeve. Uglajeno obnašanje, premišljeno govorjenje, frak in cilinder niso več odločujoči v premeteni diplomaciji. "Vedno sem bil zagovornik, da se morajo stvari pogledati z več strani, ker jih tako boljše vidimo. Nisem nasprotnik provokativnih stališč, drugačnih razmišljanj. Jugoslavija je v znaku velikih sprememb, ko moramo vsi preverjati svoja stališča in delo, predvsem glede razvoja. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve ni izjema. Gre za miselne spremembe, za biološki faktor, ko bo morala starejša generacija oditi. Zahteve časa so drugačne, zaostajamo, tako za svojimi plani, še posebej pa za svetom. Naša diplomacija mora preiti od ekstenzivnega k intenzivnemu delu, uporabljati mora sodobnejšo tehnologijo, informatiko, ko je informacij vedno več, vendar je čas njihove veljave vedno krajši. Število zaposlenih moramo zmanjšati, delo mora biti kakovostnejše, ljudje morajo biti bolje plačani, z možnostjo napredovanja, ne le do ambasadorja, ampak do zveznega sekretarja. Merilo morajo postati kakovost dela, izobrazba, ne pa leta službe in razni republiški in drugi ključi. Diplomatska služba mora biti odprta v svet. Število zaposlenih v zveznem sekretariatu smo že zmanjšali za 10 odstotkov, možnosti so pa še za dodatno 10 do 20 odstotno zmanjšanje. Povprečna starost zaposlenih v sekretariatu je 42 let, vodilnih pa 54 let". Majav jugoslovanski most Je Jugoslavija lahko tehnološki most med razvitimi in manj razvitimi, med Severom in Jugom, glede na svojo vlogo v neuvrščenem gibanju. Je v ta, sedaj majavi most, na obeh bregovih dovolj zaupanja. Smo mi sploh sposobni varno spraviti potnike čezenj. Budimir Lončar je ob tem opozoril na dve, nasprotujoči si šoli razmišljanja: na prvo, ki gradi na izključni povezavi s severom (z njim ima naša država 85 odstotkov trgovinske menjave, prav sever pa sedaj doživlja največji povojni trgovinski razcvet), in na drugi, ki zagovarja sodelovanje z jugom, ker sever za jug nima posluha in se dolžniška kriza poglablja. Dejstvo pa je, da se na svetu tudi glede teh vprašanj oblikuje konsenz in v njem mora Jugoslavija sodelovati. Jug se mora integrirati, vendar mora biti sposobnejši tudi politično uveljaviti svojo vlogo v konsenzu. Zanimati se mora za sever, kjer smo priča spremembam v pogledih do manj razvitega juga, sicer mu grozi splošna stagnacija. Bush na primer že predlaga novo ocenitev odnosa do dolžnikov in tu mora Jugoslavija sodelovati kot neuvrščena in manj razvita, kot država v krizi, kot država, ki se loteva korenite gospodarske reforme. To je sistem novega svetovnega dialoga, kjer ne odločata več samo dva. Skladno z razcvetom politične demokracije narašča tudi gospodarska. Zadnje tri mesece sem se pogovarjal z 19 zunanjimi ministri. Ker sem se z nekaterimi sešel po dvakrat, trikrat, sem imel skupno 35 srečanj. Na vseh pogovorih je bil ob dvostranskih vprašanjih v ospredju prav problem te demokratizacije in vključitev Jugoslavije kot evropske države v te tokove. Mnogi so poudarjali, da naša država ne sme več ostajati v sindikatu revnih, je dejal Budimir Lončar. Računamo na večjo vlogo v GATT (splošni carinski in trgovinski sporazum 23 držav za pospeševanje svetovne trgovine, katerega članica je od svoje. To je mogoče doseči v sorazmerno kratkem času. Načrtujemo intenzivnejši dialog z evropskim svetom in evropskim parlamentom, kjer smo že obravnavali štiri od petih konvencij. Pozorni bomo na gibanja v Sevu in drugih grupacijah, naš cilj pa ostaja vključitev v EFTA (evropska skupnost za svobodno trgovino). Sprva je bila skupnost za naš vstop, še posebej pa Avstrija, sedaj pa tega navdušenja ni in nasprotujeta predvsem Švica in Finska. Generalnemu sekretarju Efte, ki je bil v Beo- V Gradbincu so stavkali Vizumi za Nemčijo Bodo vizumi za ZRN poraz za zvezni sekretariat za zunanje zadeve, ki ga tudi uspela konferenca neuvrščenih v Beogradu ne more ublažiti, je bil vprašan Budimir Lončar. Odgovoril je, da je Jugoslavija storila vse, kar je mogla storiti. Genscher je obljubil, da bo storil vse, da vizumov ne bo. Poslal sem mu pismo, ki ga je Genscher objavil. O tem sem govoril na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju na Dunaju in kasneje Genscherju tudi povedal, da sem mislil na ZRN, ko sem govoril, da so vizumi omejevanje človečanskih pravic in omejevanje pretoka blaga in ljudi. Ce bodo vizumi uvedeni, bomo sprožili razpravo o uresničevanju tako imenovane tretje košare iz Helsinkov, ki govori o človečanskih pravicah. Le nekaj ur kasneje pa smo zvedeli, da je tudi zahodno-nemški zunanji minister Genscher pristal na vizume za Jugoslovane, očitno pod pritiskom svoje stranke, vendar pod pogojem, če Jugoslavija ne bo zmanjšala pritiska ljudi, ki v ZRN prosijo za politični azil (azilanti). Dejstvo je, da je bila Jugoslavija na to opozorjena, vendar ni nič storila, da bi ta pritisk zmanjšala. V ZRN prosi za politični azil (večinoma gre za ekonomsko in ne za politično begunstvo) največ Jugoslovanov in Poljakov. Za slednje je ZRN vizume že uvedla. leta 1966 dalje tudi Jugoslavija), kjer je nova kategorija pretok intelektualnih storitev in kjer se za članstvo zanima tudi Sovjetska zveza, ZDA pa želijo iz njega napraviti gospodarsko grupacijo, pa na dogovarjanja v okviru svetovne banke in monetarnega fonda. Zoper njih imamo še predsodke, ker imajo razvitu tu še največ besede, vendar se tu odvijajo procesi, za katere mora biti Jugoslavija zainteresirana, je poudaril zunanji minister Lončar. Bomo v evropskem domu klečali v kotu Jugoslovansko vključevanje v Evropo je eno osrednjih vprašanj države, tako njenega notranjega razvoja kot zunanje politike. Za Budimirja Lončarja bo Evropa 1992 grajena predvsem na skupnih interesih. Bo kot dobro organizirana vas, z urejeno okolico in moderno infrastrukturo, od česar bodo imeli korist vsi vaščani. Vas bo imela različne zgradbe, po velikosti in vrednosti, z odprtimi vrati in okni, vendar bo skoznje mogel le tisti, ki v njih domuje, ne pa vsak, kdor bi hotel. Predvsem pa bo Evropa vas z enotnim, urejenim trgom. Smo mi zreli za to vas, za to hišo kot enakopravni stanovalci, ali pa bomo v tem domu ostali pred vrati, oziroma v najboljšem primeru klečali v kotu? Budimir Lončar kategorično zatrjuje, da smo mi z obrazom obrnjeni k Evropi! "Morali bi biti zelo blizu Evropski gospodarski skupnosti, seveda pa moramo obdržati svoj politični obraz in integriteto. EGS gradi svoje delo na osmih ravneh oziroma pogodbenih odnosih. Prve so članice skupnosti in NATO, druge so članice GATT, tretji odnos obsega sredozemske države, kjer smo tudi mi, četrta raven odnosov je Izrael, pete dežele v razvoju, nato Daljni Vzhod, Latinska Amerika in kot posebnost dežele Severne Amerike. Mi moramo najprej zboljšati svoj položaj sredozemske države in z EGS vzpostaviti posebne odnose, predvsem na tehnološkem področju. Pogodbo o tem sem podpisal v Bruslju. Interes EGS za naložbe v Jugoslaviji se mora povečati in mora EGS te naložbe, predvsem v prometne povezave, vzeti kot Herojstvo ali napaka Zveznega sekretarja so vprašali, ali je sekretariat že ocenil ali ponovno analiziral dogodke v Sidnevju in Chica-gu. Odgovoril je, da je nemogoče ocenjevati, vsaj kar se Chicaga tiče, dokler ne bo znana ugotovitev sodišča. V Sidnevju pa je bilo ravnanje pravilno, saj je dolžnost diplomatskih predstavnikov varovati tudi nacionalne simbole, na primer zastavo. Takšna pravila imajo tudi druge diplomacije. Seveda pa človek v takšnih situacijah različno reagira, kar je nemogoče predvidevati ali oceniti ob sprejemu na takšno delo. Takšnih stvari je bilo včasih še več, vendar zanje nismo zvedeli. Še v sekretariatu je bila to večkrat tajnost. gradu, smo svoje začudenje tudi povedali in terjali, da se ponovno oceni naš položaj, da postanemo pridružena članica, kar je enako kot članstvo in da se nam prizna neko pripravljalno, prehodno obdobje. Seveda pa bomo morali tudi pristati na določene koncesije ter potegniti prve poteze doma. Te so: gospodarska reforma, enotni jugoslovanski trg, politični pluralizem, sprostitev odnosov s tujino, uveljavitev človekovih svoboščin in državljanskih pravic, dovolitev vpliva svetovnega gospodarstva na našega, recipročni aranžmaji in konvertibilni dinar." Evropa nas očitno ne misli čakati. Za nekatere s tega dela sveta smo zgubljeni. Vrata ostajajo vseeno priprta, vendar smo mi na potezi, če se nam bodo odprla. Zoper Evropo so doma še močni predsodki (to je posredno priznal tudi zvezni sekretar), ker bi nov veter marsikoga enostavno odpihnil, zlomil pa bi tudi ideološke predsodke, s katerimi je bila naša zunanja politika tudi obremenjena. Notranje razprtije vplivajo na zunanjo politiko in dokler doma ne bomo na čistem, kje je naše mesto in prihodnost, se nam bo Evropa dva-indevetdesetih in kasnejših let oddaljevala do nedosegljivosti. J. Košnjek Razmere so dosegle vrelišče Kranj, 15. februarja - Že v ponedeljek, dva dni pred izplačilom v kranjskem Gradbincu, je med delavci vrelo nezadovoljstvo zaradi pričakovanih nizkih plač, v torek pa so ustavili delo na vseh kranjskih gradbiščih. Osnovali so stavkovni odbor, da se je z vodstvom podjetja pogajal o višjih plačah. Vrhunec je stavka dosegla v sredo, ko je več sto delavcev iz kranjskega, jeseniškega in tržiškega tozda, nezadovoljnih z odločitvijo centralnega delavskega sveta, odkorakalo pred kranjsko občinsko skupščino, od tam pa, ker njihovim zahtevam še vedno niso ugodili, v Ljubljano. Najprej pred izvršnim svetom, nato pa pred skupščino so vztrajali do noči, zjutraj pa so se pogajanja nadaljevala na vnovični seji delavskega sveta. Nezadovoljstvo med gradbenimi delavci tli že dlje časa. Zaradi krize investicij se je delo kranjskega gradbenega podjetja, ki zaposluje okoli 1700 delavcev, zadnja leta zmanjšalo za petkrat. To se odraža na poslovanju in kajpada na plačah, ki so decembra v povprečju znašale 900 tisočakov. Kranjski gradbeni delavci sicer v tem pogledu delijo usodo s stanovskimi tovariši drugje v Sloveniji, v občini pa so s plačami ob Tekstilindusu in Planiki povsem na dnu, celo za delavci tistih kranjskih tovarn, ki poslujejo z izgubo. Ta očitek je bilo na stavki v sredo pogosto slišati, kakor tudi ugotovitve, da kvalificiran delavec v gradbeništvu zasluži manj kot nekvalificiran v tovarni. Nezadovoljstvo je podžgalo še dejstvo, da z nizkimi plačami ne zmorejo več vsakdanjih življenjskih stroškov. Delavci kranjskega Gradbinca, ki so se mu v sredo pridružili tudi ostali gorenjski tozdi, so imenovali stavkovni odbor, ki je zahteval 70-odstotno povečanje OD, najnižjo plačo 700 tisočakov, iz katere naj bi že bili izvzeti stroški za bivanje in hrano v samskem domu. Na izredni seji delavskega sveta je stavkovnemu odboru uspelo izposlovati le 53 odstotkov višie nlače flede na Ismet Keranovič, neformalni vodja stavke: »Tri dni že traja stavka, toda vztrajali bomo do konca. Izbrali smo stavkovni odbor, vendar nas je izneveril. Namesto da bi se potegoval za naše zahteve, je ščitil interese firme. 53 odstotkov višja plača bo še vedno prenizka, da bi se z njo dalo dostojno živeti - če že imamo evropske cene, zakaj so potem plače albanske? Hočemo 700.000 najnižje plače za NK delavca, brez odbitkov iz samskega doma. Če tega ne bomo dosegli v Kranju, pojdemo v Ljubljano ali pa celo v Beograd.« Stane Božič, direktor Gradbinca: »Verjamem, da delavci z nizkimi dohodki ob visokih stroških vse teže živijo. Izbruh nezadovoljstva smo v Gradbincu pričakovali, saj smo v stiski že ves čas, kar upadajo naložbe in je konkurenca na trgu neusmiljena. Delo trenutno sicer imamo, do konca leta pa smo v negotovosti, saj je zagotovljenih le okoli 30 odstotkov naročil. Plače so res nizke, delavcev v samskem domu jih zniža še odtegljaj za tamkajšnje bivanje. Toda tega jim v veliki meri regresiramo, v povprečju kar 60 odstotno.« Henrik Peternelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta: »Za 1700 delavcev Gradbinca je v današnjih razmerah, ko je vse manj investicij, premalo dela. Skupaj si prizadevamo, da bi vsaj v Kranju vaša firma dobila več naročil, saj ste kakovostni, toda zamujanje rokov vam zmanjšuje konkurenčnost. Možnosti za povečanje vaših plač, ki so res na repu v občini, so tolikšne, kot je sklenil delavski svet. Več ni mogoče, ker podjetje za to nima dovolj lastnega denarja.« december, za več to gradbeno podjetje menda nima dovolj lastnih sredstev. Dobili so tudi zagotovilo, da za normalno delo noben delavec ne bo prejel manj kot 700 tisočakov. S kompromisno rešitvijo pa delavci, ki so dopoldne do zadnjega kotička napolnili Gradbinčevo menzo, niso bili zadovoljni. Razpustili so stavkovni odbor in z neformalnimi voditelji na čelu odkorakali pred kranjsko skupščino, kjer so kot že prej na množičnem zboru v jedilnici ponovili prvotne zahteve. Direktor Stane Božič in predsednik izvršnega sveta Henrik Peternelj sta jih vno- vič skušala prepričati, da so zahteve nerealne, vendar ju niso poslušali. Z zborovanja, bolj kot stavki podobnega mitingu, vendar še vedno v kulturnih mejah, so stavkajoči z zastavami, Titovimi slikami in pesmijo peš krenili v Ljubljano, misleč, da jim bodo pred republiškim izvršnim svetom raje prisluhnili kot doma. Več sto jih je najprej pred iZ' vršnim svetom, zatem pa po (neuspelem) nagovoru predsednika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, naj se razi' dejo, še pred republiško skupščino zahtevalo višje plače, odstop direktorja, pravičnejše nagrajevanje... Šele ko jim je bilo obljubljeno, da bo centralni delavski svet takoj naslednje jutro znova zasedal in še enkrat pretresel zahteve, so se z avtobusi vrnili v Kranj. D. Z. Žlebir Petek, 17. februarja 1989 7. stran «mmmmmxLAs AFORIZMI Razlika med samoupravnim in realnim socializmom je, da je prvi propadel na izviren način. it it it * Kaj je čudnega, da nam vsepovsod primanjkuje vode, ko pa nam ta nenehno teče v grlo. it it it * Zdi se, da se je proces bega možganov zaključil že pred štiridesetimi leti. it it it . Preklinjam, torej sem! I':-. it it it Imamo ljudi, ki se ukvarjajo s samoupravljanjem, in tiste, ki počno druge neumnosti. it it it Komunistični verniki se bojijo strankarskih nebes. K družbenemu programu je veliko prispeval. Kradel je manj, kot bi lahko. • i';' it it it Vse je že pod vodo, oni pa še kar gasijo požare, it it it Ali ni svinjarija, da so jim za hiše, vile in stanovanja podtaknili toliko in tako poceni kredite? Miran Skalar ^1 Urednikova beseda četrte letošnje Odprte strani smo odprli različnim temam. Namesto uvodnika objavljamo nagovor Poldeta Bibiča na podelitvi gorenjskih Prešernovih nagrad, novinar ljubljanskega radia Gojko Bervar je pripravil aktualen komentar, prof. Slavko Gaber iz Škofje Loke je pripravil zanimiv zapis s poti po Kosovu, vine Bešter pa pogovor z avtorjem knjige Usodne odločitve dr. Francetom Bučarjem Na zadnji strani objavljamo zapis Ivana Jana o poti XIV. divizije na Štajersko in poziv delegatom slovenske skupščine ob obravnavi spornega vojaškega dokumenta, ki ga je pripravil Matevž Krivic iz Medvod. Peta številka odprtih strani bo izšla že prihodnji petek. Sredico namenjamo današnji Glasovi preji, na kateri se bo Viktor Žakelj pogovarjal z zanimivima sogovornikoma Igorjem Torkarjem in Boštjanom M. Zupančičem na temo Sodniki in žrtve. Vabimo k sodelovanju. Leopoldina Bogataj POLDE BIBIČ Prešeren Slovencu up in tolažba Spet se nekaj dni bolj poglobljeno posvečamo Prešernu — njegovemu spominu, njegovemu srcu, njegovemu duhu, njegovi moči. Najbrž ne moremo trezno in hladno odmeriti njegove veličine v primerjavi z velikani pesništva drugih narodov: Puškina, Danteja, Goetheja... Ne v teh dneh spomina, ne sicer. Prevelika je ljubezen. In upam si trditi, da ni naroda na svetu, ki bi bil s katerim od svojih vodilnih duhov tako globoko, bivanjsko povezan, kot je slovenski s svojim Prešernom. Vendar ne zaradi tega, ker se je dvignil v sam vrh svetovne književnosti kot edini slovenski besedni umetnik, ki ga vsi, tudi "ajbolj splošni svetovni pregledi pesništva omenjajo in ne pozabljajo njegovega Sonetnega venca. To nas navdaja s ponosom, a tiste resnične korenine, iz katerih je pognala Slovenčeva ljubezen do Prešerna, tiste zimzelene vitice, ki so prepletle našo človeško spoznav-ttost z njegovim duhom, so v spoznaju, da nas je njegov genij dvigal iz duhovne povprečnosti in nam vedno znova pomagal ohranjati našo samobitnost in jo braniti. Prešeren je bil (in je se) Slovencu v njegovih najtežjih trenutkih tolažba in spodbuda. V najbolj krvavih dneh naše zgodovine je bil v zavesti in v srcu slehernega upornika ln je budil v njem svobodoljubnost in Pogum, ko mu je preroško, saj sam takšne krvave morije ni doživel, pošiljal svoje človečansko, protinasilniško sporočilo: ••• manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi! In tako so po hostah bili svoj osvobodilni boj nevojaški junaki s Prešernovim imenom in s Prešernovo besedo in Prebirali njegovo Zdravljico, razmnoženo z bledimi črkami ciklostilnega stroja na premočenem, porumenelem Papirju. Prešeren nam je bil vedno, naj smo se tega zavedali ali ne, učitelj svobodo-'jubnosti in svobodomiselnosti. Učil nas je strpnosti, ljubezni do vseh ljudi, učil nas je spoštovati človekove pravi-Ce- Vzgajal nas je za socializem, ne ^Pravni, totalitarni socializem, ampak humani, kulturni socializem, čeprav še ni poznal teh pojmov. Bil pa je velik človečanski duh in kot tak je bil daleč pred svojim časom in — ko ga beremo, vidimo, da tudi daleč pred našim časom. Še vedno nam dajo misliti njegova bridka spoznanja, da ... je v tla teptano, kar najbolj žlahtnega ima življenje, kako, kar treba vsem, je redkim dano, kako nadutež drzni le češčen je, ki mu neznana je človeška cena, kako najboljših često trud zgubljen je. Ko smo prestali narodnostno in socialno zatiranje, ko smo preživeli morije in požige, ko smo se rešili pomanjkanja in ko se nam je nasmehnilo varljivo blagostanje in smo se lahko prepustili brezskrbnemu potrošništvu, smo ga malce pozabili, našega Prešerna. Takrat smo pozabili, da je premalo, če samo obsojamo njegove sodobnike, sami pa ostajamo taki, kot jih je naslikal v Elegiji svojim rojakom Kranj'c, ti le dobička išeš bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d'nar! Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcov svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led! Res je, da smo tudi v teh časih naše potrošniške zaplankanosti onemeli, ko je neka oseba iz kulturniških krogov, prav ob Prešernovem prazniku na vprašanje, kaj ji pomeni Prešeren, odgovorila, da se ji je priskutil že v šoli, ker so jo kar naprej z njim morili. Onemeli smo, se zgrozili, svoje rekli, a smo pri tem naše duhovno življenje mirno pometli v kot tako imenovane skupne porabe in popolnoma pozabili, da nas je Prešeren učil, da samo žlahtna duhovnost pelje človeka v srečno, vredno življenje. V osmem sonetu Sonetnega venca, kjer govori o mračni preteklosti Slovenstva, ugotavlja, kje je vzrok za našo nesrečo, za izgubo samostojnosti in veljave: Minuli sreče so in slave časi, ker vredne dela niso jih budile, omolknili so pesem sladki glasi... Mar nas ni doletela podobna usoda? Ko smo v nekem trenutku pozabili na vrednote, o katerih nam je pel Prešeren, smo brezglavo padli v brezno moralne, politične gospodarske krize. Ko smo že mislili, da smo se rešili srhljivih razmer, ki so spravljale v obup našega pevca, smo se nenadoma zavedeli njegovih verzov: ... Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žalvati videl sem samice... Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z goljtijami, Ježami! Gledamo neskončne seje, konference, plenume, gledamo pranje umazanega perila, metanje polen pod noge, nečedne igre za oblast. In po vseh poplavah praznih besed, demagoških fraz, ki si jih upajo stresati oblastiželjneži vpričo ljudstva, ki se vtaplja v pomanjkanju, ki obupuje zaradi negotove prihodnosti in ne more več verjeti votlemu ropota-nju, ki vodi v zmerom hujšo stisko, se. vračamo k Prešernu. Mogoče ga od vojne sem nismo tako potrebovali, iskali. Velikokrat se zatekamo k njemu in zdi se mi, da ne samo zaradi dolž-nostnega izkazovanja spoštovanja, ampak zaradi resnične potrebe. Je to znamenje naše stiske? Navsezadnje smo že nekaj časa izpostavljeni raznim podtikanjem, klevetam, celo grožnjam z nasiljem, žuganjem s tanki in vojaškimi enotami. Samo zato, ker se nismo pripravljeni odreči njegovemu človeškemu izročilu. Torej se zatekamo k najbolj svobodoljubnemu Slovencu, k najbolj strpnemu in širokemu svetovljanu med Slovenci, k socialistu iz duše in srca, ki mu je socializem izraz najbolj zrelega človeškega duha, in najpopolnejše človekove svobode: ... grab'te dnarje vkup gotove, kupovajte si gradove, v njih živite brez trpljenja! Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja... Kje je skrivnost te neverjetne sile, ki že skoraj poldrugo stoletje napaja ljudi, ki živijo na tem drobnem biseru med Nabrežino in Dobrovnikom med Djekšami in Adlešiči? Vsa velika življenjska moč tega navidez ponižnega ljudstva se je v srečnem trenutku zgostila v preprostem Gorenjcu iz Vrbe, ki je z žarom svojega srca prekalil duhovno silo svojega naroda v čudežni gra-al, ki nas napaja in ohranja. V imenu Prešernove veličine čestitam vsem nagrajencem in se jim zahvaljujem za njihov prispevek v zakladnico slovenskega — Prešernovega duha. Njim in vsem nam pa s Prešernom želim, De b' od sladko te njega poezije potihnil ves prepir, bile vesele viharjov jeznih mrzle domačije! (Na podelitvi gorenjskih Prešernovih nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku) Na kolenih pred ZK Kaže, da je zdaj, slab mesec po »zgodovinski« seji Centralnega komiteja, še vedno moderno premetavati njena dogajanja sem in tja, jih gledati od spodaj in s strani ter iskati v njih še kaj, česar v prejšnjih dneh nismo videli. To priča o tem, da smo ljudje res od sestanka pričakovali »zgodovinskost«, zdaj ko se je ta izkazal za srečanje »prepirljivih bab«,nam je vsem kar nekako žal, da so se stvari končale, kakor so se. Ena stran je od 20. seje pričakovala množične odstrele — deloma zadovoljna je po odstopih Žarkovića, Orlandiča, Vlasija in drugih lahko tudi šla spat, druga je pričakovala »Suvarjevega popa« (skratka, da bo predsednik predsedstva tudi javno rekel, to kar misli zasebno in pri tem navedel tudi ime Slobodana Mi-loševiča), spet prvi pa so komaj čakali, da se sesuje Šuvarjev stolček. Ne toliko zaradi tega, ker bi res imeli kaj resnega proti njemu — bolj zato, da se izkaže, kako močni so postali. Nič od tega se ni zgodilo povsem po načrtih posameznikov in občutek, da je šlo za zgodovinsko sejo, je šel rakom žvižgat. Vse skupaj je nasploh podobno jugoslovanskemu razmišljanju: stvarem verjamemo, ko se dogajajo z gromom in bliskom — in na enem mestu, če se nam dogajajo kar naprej in sproti, se nam očitno ne zdijo pomembne. Primer: ko se je končala 20. seja CK ZKJ so si vsi oddahnili, češ do razcepa v Zvezi komunistov Jugoslavije je prišlo že precej pred 20. sejo — ali če smo natančnejši, prišlo je do povsem drugačne razporeditve pristojnosti in odgovornosti. Na 20. seji je to tudi potrdil Slobodan Miloševič, ko je povedal, da srbska zveza komunistov najprej služi srbskim interesom, da srbski komunisti najprej odgovarjajo svoji ZK, šele potem so se pripravljeni pogovarjati na zvezni ravni. Lep primer je umaknjena ostavka Dušana Čkrebiča — kljub temu da je z glasovanjem izgubil, ga je Miloševič s podporo Zveze komunistov Srbije pustil v zveznem partijskem predsedstvu. Konec koncev je po svoje federalizacijo jugoslovanske Zveze komunistov potrdil na 20. seji tudi Milan Kučan, ki je jasno povedal, da se slovenski komunisti, če bo na zvezni ravni prevladovala pogromaška bitka za oblast, igre ne bodo šli več in bodo ravnali po svoje. To seveda nedvomno kaže, da je zvezno predsedstvo jugoslovanske Zveze komunistov že lep čas samo skupina koordinatorjev — še bolj pa blažilcev notranjih pretresov, njegova beseda ne velja nič, ali včasih še manj kot nič. Zato je seveda licemerno predsedstvu ZKJ očitati, da ni storilo zadosti za razrešitev kosovskega vozla, kajti ne srbski ce-ka ne kosovski pokrajinski komite nista zveznega upoštevala, kadar se je njegovo mnenje razlikovalo od njunega. Zato je prav tako hinavsko očitati predsedniku tega telesa, da je kriv za notranje razprtije — te pa se dogajajo mimo predsedstva in se njegovih svaril vsi izogibajo v širokem loku. Položaj v jugoslovanski zvezi komunistov je torej tak, da bi nihče ne mogel trditi, da gre za eno organizacijo: — Zveza komunistov Srbije in njena nova luna - ZK Vojvodine sta najbolj enoten in strnjen del. Vrnili sta sta se k obliki vsemogoče partije na oblasti, k čistemu enostranskemu sistemu, v katerem partija skrbi za blagodejnost moralno čistost prebivalstva, — Zveza komunistov Črne gore, kljub siceršnjemu noremu videzu ni satelit srbske partije, njena notranja podoba se šele oblikuje, boj za oblast še ni končan. — kosovska Zveza komunistov je z novim predsednikom sicer ublažila pritisk matične republike, vendar pa si je nakopala izrazito nasprotovanje večine, to je albanskega prebivalstva v pokrajini. Njena usoda je, da se bo še desetletja ukvarjala z notranjimi prepiri — na vsak način pa toliko časa, dokler se obe strani ne odločita za sporazumevanje namesto zborovanj, — makedonska Zveza komunistov se giblje med notranjo gospodarsko katastrofo, albanskim demografskim in političnim pritiskom ob ob hkratnem makedonskem občutku nacionalne ogroženosti ter grožnjo, da se zdaj v sicer neverjetno potrpežljivem makedonskem ljudstvu - utegne sprostiti rušilno energijo — in v potresnem valu odnesti vse, ki so ta hip na makedonskem vrhu, — Zveza komunistov Bosne in Hercegovine doživlja notranje čiščenje, ki sta ga omogočili Agrokomerčeva in neumska afera. Vse se sicer dogaja znotraj institucij, vendar ob stalni grožnji, da lahko mešana nacionalna sestava kaj hitro uvozi vojvodinsko »jogurt revolucijo«. Zato tudi očiščenje ne gre preveč hitro in je v sedanji selekciji kadrov težko najti pravo logiko, — slovenska in hrvaška Zveza komunistov je s pluralistično usmeritvijo in mnogo bolj resno odločenostjo o sestopu z oblasti — nasprotni pol srbskemu in vojvodinskemu eno-strankarstvu. Razlika med obema severozahodnima zvezama komunistov je morda le v veliko večji hrvaški previdnosti, ki jo je pustil nacionalistični »maspok« leta 1971. Kakor ima »slovenska pomlad« skoraj nedeljeno podporo med ljudmi v sosednji republiki, nikoli ne. pozabljajo pristaviti, da pa jim pretirani slovenski nacionalno obarvani toni niso všeč. Te zveze komunistov torej sestavljajo Zvezo komunistov Jugoslavije. Med temi naj bi torej CK ZKJ našel enotno politiko, predložil vsem svojim delom in potem po načelu demokratičnega centralizma zahteval, naj jo izpolnjujejo. Potem bi ce-ka kot nadzornik bedel nad vsemi in z vso strogostjo karal tiste, ki dogovorjenega ne uresničuje — ti pa bi se brž popravili. Na dlani je, da je, ob takih razmerah v njenih delih, to mogoče. Tako torej zvezni CK ne more biti drugega kot koordinator, kot telo, pri katerem se zbirajo stične točke, o katerih se lahko pogovarjajo vsi deli Zveze komunistov Jugoslavije; pri spornih lahko sicer poskuša uskladiti mnenja, zgladiti spor, očitno pa je, da ga s svojo avtoriteto ne more zaustaviti ali preprečiti. Zato je seveda povsem jasno, da 20. seja CK ZKJ ni mogla biti zgodovinska, da ce-kaju v takih razmerah ne moreš naprtiti krivde za dogodke, na katere nima nikakršnega vpliva. Še bolj občitno pa je, da njegove »zgodovinske« seje ne smejo več spraviti na kolena vse Jugoslavije, ko pol države tri dni trepeta, ali bo neki sestanek povzročil ne le besedni, ampak tudi fizični spopad. Če je verjeti izraženi dobri volji udeležencev, da vsaj ne bodo metali polen pod noge novi jugoslovanski vladi —• potem sicer morda tridnevno sedenje ni bilo zaman. To bi lahko bil tudi zares prvi korak ob sestopu z oblasti. Žal pa je tudi pri tem verjetnost malenkostna. [gojko bervar SLAVKO GABER Kosovo v devetih slikah Kosovo je vredno temeljitega premisleka. Knjiga Kosovo-Srbija-Jugoslavija jih v veliki meri prinaša. V prvih dveh boste v njej našli referate in diskusije z znanstvenega srečanja v Ljubljani, v tretjem delu pa prvo raziskavo javnega mnenja Kosova in določeno število tipskih globinskih intervjujev. Knjiga bo izšla na začetku aprila. Spodnji tekst je nastal kot slike ob nastajanju knjige in predvsem ob pripravi »tere-na« za raziskovanje javnega mnenja ter ob raziskavi sami. C. VV. Mills govori, da je sposobnost sociološke imaginacije posebno stanje duha. V mislih ima sposobnost misliti različne svetove, sposobnost prehajanja od individualnega k strukturnemu in od te naddoločenosti k obrobju. Zdi se, da ga nekaj vleče k celoti. Kosovo to je in v tem je njegov usoden program. 2. KRT — i zbulon Kosoven je te dni trikrat pisalo na začetku teksta, ki je v Rilindji najavljal izid knjige z naslovom Kosovo — Srbija — Jugoslavija. Telefoni so v Ljubljani zvonili že dve uri po tistem, ko se je časopis pojavil v kioskih. Res je, reklama z naročilnico je bila velika krtovsko razkošna in samovše-čna — kaj je to Krtu trikrat pol strani Rilindje. Vendar razlog za takojšen odziv ljudi, ki so klicali in naročili knjigo, v naslednjih dneh pa množično pošiljali naročilnice, s katerimi potrjujejo, da bodo kupili knjigo, ki govori o njih, ne leži v Krtovi podjetnosti. Gre prej za potrebo biti. Potrebo slišati sebe, svoje znanstvenike in tudi druge, ki o Albancih ne govorijo kot o poštenih in nepoštenih, kot o nečem, kar nima pravice spregovoriti, nima pravice manifestirati. Vprašali smo jih, kaj mislijo, odgovorili so in pričakujejo, da bodo njihove besede v knjigi prenesene korektno in ne bodo proglašene za glas iredente. Spregovorili so, to jih potrjuje v prepričanju, da so. Da bi se v to ponovno prepričali, naročajo knjigo. 3. MORINA, resnica oblasti na Kosovu, v današnjem delu (torek) govori drugače. November je za njega prispevek k poslabšanju mednacionalnih odnosov v pokrajini. ZK in policija pa bosta obračunali z organizatorji kot tudi z organizatorji najnovejših protestov, ki so usmerjeni proti njemu samemu, ki je še vedno v eni osebi šef partije in policije. Morina, pravijo na Kosovu, ne bo vzdržal več kot dva meseca. Jim gre verjeti? Nekaj je gotovo. Če bo ostal Morina, bo ostal le z morijo. Ne marajo ga. Kako neki bi ga? Njegovi razvpiti intervjuji in televizijski nastopi, v katerih se vsak drugi poskus izoblikovati stavek konča s: »pohvatali smo...« še bolj pa dejstvo, da so dejansko pozaprli enormno veliko število ljudi (govori se tudi o verjetno pretiranem številu, po katerem naj bi šlo skozi roke policije petsto tisoč ljudi) in da jih je še več doživelo druge vrste obravnave Mo-rinovih ljudi, vse to je globoko vtisnjeno v kolektivno zavest Kosova. 4. PRIŠLI SO SLOVENCI. Da, bilo je na neki poseben način že neprijetno. Na vsakem koraku je bilo čutiti, da imamo poseben status, da to zmoremo samo mi, da smo zares veliko storili za Albance. Celo v Makedoniji. Ko so nam, potem ko nas je policija pet ur zadrževala, naročili taksije, s katerimi smo se odpeljali v Skopje, se nam je taksist, ki je dojel, o čem gre beseda, zahvalil v imenu vseh Albancev. Disko klub. Pri vhodu ne plačamo obvezne vstopnine, garderober nas prepozna in se nam ponudi, da bi nas naslednji dan spremljal in pomagal, komaj se sesedemo in naročimo pijačo, že nam pristopi eden od šefov tega znaka drugega v Prištini in nas povpraša, ali potrebujemo še kaj. POMLAD SE NAJAVLJA TUDI V PRIŠTINI. To je čas, ko so ulice primerno blatne. Za-posedejo jih cigančki, ki bojda čistijo čevlje. Tujce prepoznajo kot kugo. Zaračunajo jim tudi do desetkrat več kot domačinom. Nekaj niže na ulici tik pred hotelom Grand ciganček pri temperaturi okrog ničle leži na tleh in na ta način izsiljuje usmiljenje mimoidočih. V restavracij ahi Beograd se okrog miz smukata cigana in prosita ter skrbno pazita, da ju ne zasači osebje. V nekem trenutku eden od njiju ni dovolj previden. Zaušnica, ki ga dohiti, ga moško in iz srca malodane pripravi do rotiranja. Na Kosovu obstajajo tudi cigani. 6. POVRATNIKI Zavod za zaposlovanje. Na Kosovu se mi je v besedišče nenehno vrivala rešitev »zavod za bezposlene«. Razlagal sem si, da gre pač zato, da govorim jezik, ki vendarle ni moj. Zdaj se mi vse bolj zdi, da sem nevede izgovarjal resnico zavoda. Nezaposlenih je na Kosovu toliko, da jih ne kaže šteti; tistih, ki pa se preko zavoda zaposlijo, pa tudi skorajda ni treba. bineti za študij, impresivna dvorana itd. Po drugi strani pa mi ne gredo iz glave drugi podatki. Knjižnica premore le sedemsto tisoč enot fonda, čitalnica sprejme 400 študentov — čas čakanja na sedež se meri v urah. Dnevno imajo 1000-1500 obiskovalcev. Ja, j a, to je monumentalno. Nekaj dni prej smo anketirali v študentskem naselju, v prostoru, ki ni večji od povprečne učilnice; ko smo prešteli ankete, jih je bilo sto osem. Ko smo zaključili anketiranje, so me spraševali, kaj mislim, v kakšnih pogojih študirajo. Vprašanje je bilo retorično, vendar je govorilo o nekem presežku, ki jasno opozarja, da bo Morina le Morija. Ko odhajam iz knjižnice, naredim dve fotografiji. Na prvi bo spomenik moči neke želje biti — že- je inženir, pravi, da gre predvsem zaradi pritiskov, posekali so jim nekaj mladih dreves, sto vrst koruze, njegovi materi pa je neki Albanec rekel, naj odide tja, kjer so njeni otroci. Pove, da iredenta obstaja in ima očitno ogromno denarja, ker navadnim ljudem daje denar za odkup zemlje in posestev Srbov. Albanci imajo veliko preveč otrok — ženska je pri njih stroj za rojevanje. Albanci tudi ne pustijo, da bi se Albanke poročile s Srbi. V Titovi Mitrovici smo, izstopimo, se mu zahvalimo in mu damo tri stare milijone za bencin. 9. ZA POLITIKO! Kot vse kaže, bo Maliqi na Kosovu ustanovil podružnico zagrebške demokratske zveze. Je začelo Kosovo razpadati? Nekaj znakov kaže na to in dobro je tako. Kosovo kot tisti del države, ki ima največ problemov z Jugoslavijo, lahko reši le politični pluralizem. Če po padcu Morine ne bo političnega strukturiranja Kosova, če ne bodo začeli sklepati kompromisov med ljudmi, ki na Kosovu različnim in predvsem nasprotnim segmentom kaj pomenijo, potem se iz stvari ne V petek se ob devetih s kolegom Isufom »nariševa« na zavodu za brezposelne v Prištini, da bi jih anketirala. Med organizacijo posla čakava v eni od pisarn pri enem od šefov. V pisarno vstopi moški približno tridesetih let, ki pove, da je prišel po potrdilo, da njegovega brata ne morejo zaposliti v Prištini. Postanem pozoren. Kaj hudiča pa mu bo to potrdilo? Kaj hitro mi postane jasno. Moški je Srb in če hoče dobiti delo zunaj pokrajine, mora imeti potrdilo, da v pokrajini ne more dobiti dela. No, tu pa se zaplete. Potrdila ne more dobiti oz. ga dobi le težko, ker bi bilo izdano potrdilo znak, da Srbi na Kosovu niso zaželeni, če ni potrdila pa ni dela v ožji Srbiji. Konkreten Srb se ob pritoževanju nad tem pritoži tudi nad povratniki. Pravi nekako takole: poznam primer človeka, ki je zaposlen in živi tu na Kosovu, tu ima mater, očeta, ženo, otroke, sam kdaj pa kdaj odide v ožjo Srbijo, prijavljen pa ni na Kosovu, ampak se vodi, kot nekdo ki se je izselil. Preteklo je šest mesecev, zdaj se vrača kot povratnik, dobil bo boljše delovno mesto itd., kaj pa mi tukaj, vprašuje Srb? Moj brat že štiri leta čaka na delo. 7. KNJIŽNICA. Pogovarjam se z Muharremom Hallilijem, prijaznim gospodom, ki očitno ve, da dela v knjižnici, ki ji po nekaterih elementih ni para v Jugoslaviji. Ne da se povedati: izjemno razporejeni prostori, svetloba, ki skozi famoznih 99 kupol pada z neba neposredno na tekst, vse do stolov preko miz pa do nekaterih sten je usnju, posebni ka- lje, ki je kontraproduktivna je pa razumljiva, na drugo uja-mem velik kamen z grafitom (A). Pod njim sedi ciganka, ki prosi. Vržem par kovancev. 8. NA VASI SMO. Zgodnji smo. Slovencev nihče ne čaka. Ker še ni ravnatelja šole, nas odpeljejo v dokaj velik prostor. Razgledujem se okrog sebe. Tla so? No ja, verjetno so iz lesa, vendar so toliko impregnirana s starim blatom, da je to težko trditi z gotovostjo. Ob vratih prostora stoji gašper z dolgo cevjo. Kje smo? Na steni visijo trikotniki, šestilo. Naslanjamo se na klopi, ki so enako obrabljene kot stoli. To je zbornica. Saj ne, da bi vedel, po čem drugem, le v omari sem opazil nekaj, kar je bilo sicer veliko bolj zdelano kot dnevniki, toda bili so dnevniki. V učilnicah v tej šoli nisem bil, drugod pa. Na srednji šoli je bilo v enem razredu 42, v drugem pa 50 učencev. Razreda sta bila etnično različna, vendar čista. Vrnimo se nazaj v našo krajevno skupnost. Počasi se zberejo ljudje. Okrog štirideset jih je. Med njimi ni žensk. Nepismeni pa so. Neumno smo vprašali, zakaj ni žensk. Z anketo, ki jo je mogoče izpolniti v dvajsetih minutah, smo začeli ob 17. in 15 min. Odhajamo ob sedmin in deset minut. Star Albanec v noši se nam zahvali, ker smo prišli in se opraviči z besedami: »Ste se namučili? Veste, prvič smo počeli kaj takšnega.« Zamudili smo avtobus. Najprej moramo v štirideset kilometorv oddaljeno Titovo Mitrovico, nato pa še v Prištino. Pelje nas, tako so nam povedali, »Šolevičev človek«. Izselil se bo. more izcimiti nič drugega kot lokalni masaker. Tako za Albance kot tudi za Srbe namreč velja, da bodo svoje nacionalne pravice lahko realizirali šele ob predpostavki demokratizacije. Dokler je edina legalna sila v pokrajini partija, vodi pa jo policaj Morina, rešitve ne bo. Sproščen političen prostor bi spravil na svetlo veliko število struj tudi iredento, ki je mimogrede nekaj, kar se pojavlja v vsakem normalnem narodu, in ekstremne šolevičevce. Verjetno bi po-metel z mitom Vlasija, ki je heroj zato, ker ga preganjajo, sicer pa krepko živi tudi spomin na lepo število njegovih podvigov. Pojavila bi se nova sredinska politika. Na moči bi dobilo tisto, kar je potlačeno na univerzi in. okrog nje. Sam ^og ve, kaj vse bi se še dogajalo. Eno je vendarle gotovo. Rešitev Kosova je lahko le politična. Kakšna ekomo-mija, ko ne smeš misliti, kaj šele govoriti? Kakšna produktivnost, ko živiš v nenehnem strahu in ko seodkrito grozi direktorjem tovarn? Sproščena politična struktura, poizkus vzpostavitve politike (verjetno ga ni, ki bi verjel, da je to, kar počneta na Kosovu partija in njen Morina, politika), ki je v zametkih že prisotna, le to bo na Kosovu zadržalo tudi Srbe, ki v veliki meri bežijo pred očitno bedo. Opcija, ki jo tu ponujam, je malo verjetna, je pa veliko realnejša od nacionalno romantičnih, ki prihajajo s srbske in albanske strani. Nobena še tako ponosna nacija ne more iz morije dobiti ničesar. Bližajoči se marec in spremembe ustave republike Srbije žal nosijo s sabo Morino. DR. FRANCE BUČAR VINE BEŠTER Pogovor s človekom, ki ga je Jože Smole označil za mrodmga izdajalca Usodne odločitve Odstavljeni univerzitetni profesor, doktor znanosti, eden od piscev znamenite 57. številke Nove revije, govorec pred komisijo Evropskega parlamenta, publicist, predsednik sveta Slovenske demokratske zveze... človek, ki pokončno razgrinja in javno utemeljuje svoja razmišljanja - France Bučar v pogovoru za Gorenjski glas, ki ga je vodil in priredil za objavo naš novinar Vine Bešter. V začetku sedemdesetih let beležimo v Sloveniji cel kup dogodkov, ki so posredno in neposredno vplivali na stagnacijo splošne družbene klime, ki je eno svojih velikih iztočnic dobila tudi v občutnem padcu gospodarstva. Če iz tistega časa izdvojimo tako imenovano kulturno revolucijo, ste tudi vi eden od njenih akterjev, ki je za svoje delo in razmišljanja plačal z izgubo delovne knjižice in letel z univerze? "Najprej se je ta proces začel na FSPN in po nekaj letih presledka so se spravili tudi name ter me leta 1976 vrgli s fakultete. Takrat je bilo potrebno obračunati z miselnostjo, ki se je nekako usedla na liberalizacijo in tovrstna dogajanja. Spomniti se velja, da je bil poleg udara na kulturnike napravljen tudi tako imenovani spisek sto prominentnih direktorjev. Bistveno pri tem je ugotovitev, poleg Titove, predvsem Kardelja, da, v kolikor bi šel ta proces naprej, so oni ogroženi v svoji monopolni oblasti. Potrebno je bilo pospraviti s ideološko nadgradnjo in obenem tudi s takoimenovano menedžersko strukturo. Vinko Hafner mi je enkrat rekel v obraz: "Če ne bi tega naredil, midva ne bi danes več sedela tukaj in se pogovarjala. Stvari so bile popolnoma jasne. Zame konkretno je prišlo pisemce od takratnega izvršnega sekretarja CK-ja, danes RTV-jevskega šefa, Vlada Janžiča, da knjiga Franceta Bučarja Podjetje in družba že na prvi pogled kaže, da je avtor prozahodno usmerjen, da je v nasprotju z našo samoupravno usmeritvijo..., skratka popolnoma privlečeno za lase. Zato je predlagal, da se ustanovi posebna komisija, ki naj ugotovi primernost knjige, čeprav je bila izdana že pred mnogimi leti, če pa ni v redu naj se kot učbenik izloči s fakultete, čeprav sploh ni bil nikoli predpisan. Potem se je vsul plaz, medtem ko so se na FSPN, skoraj leto dni med seboj kregali, se je Pokazala Pravna fakulteta "na nivoju" in me z veliko eleganco Vrgla čez prag. Resda šele po dveh letih, najprej so me s pedagoškega prestavili na razisko-yalno delo in me kasneje izključili s fakultete z najvišjo možno disciplinsko kaznijo - odpust iz službe in pravzaprav ne upokojen. Res, šlo je za eleganco, verjetno jim je bilo le nerodno spra-viti na cesto partizana." Prelom s stalinističnim odnosom 5?. številka Nove revije je uspela s svojo vsebino in predvsem afero, k' je nastala post festum, dodo br« razburkati tako slovenski ^ot jugoslovanski politični prodor, odkrito je bilo govora o kazenskem pregonu in na neki način Je pomenila močan preobrat znotraj tako javnosti kot politične 0|jgarhije, mnogi jo celo postajajo na čelo prebujanja slovenje pomladi oziroma oblikovanja slovenske demokratične javnosti. Kako bi danes, po časovnem zamiku, vrednotili njen pomen ozi-r°nia kako bi danes delovali tek *5 takšne vsebinske teže? "Če vzamete lanskoletne številke Nove revije in v njih objavljene prispevke, je dejstvo, da gre za mnogo tekstov, ki so "veliko hujši", kot vsebina 57. številke pa je bila uradna politika popolnoma tiho. Pred časom sem prebiral partijsko čtivo o 75. številki, kjer je ob povzetkih naših tekstov, ki so služili za razpravo partijskim celicam, na koncu objavljeno tudi pismo predsedstva CK-ja, kjer je rečeno, da se ne bodo šli sodnega pregona, pač pa bodo storili vse (izjava Kučana), da se stvari, ki se zagovarjajo v 57. številki ne bodo v nobe- nem primeru uresničile. Poglejte današnje dejstvo - vse te stvari so se več ali manj že uresničile oziroma jih je uradna politika akceptirala, mogoče malo modificirala, kar je nasploh značilno za delovanje Nove revije. Najprej smo pod udarom politike, ki potem vsebino ob izrazitem lastnem pomanjkanju idej počasi prebavi in potem pravzaprav vse to, za kar nas je prvotno kritizirala, sama sprejme. Da je bila takrat tako močna reakcija pomeni v nekem smislu prelom, kajti, dokler je Nova revija prinašala izključno kritiko, je režim to sicer z velikansko težavo, a vseeno še nekako prebavljal, ko pa se je pojavila revija vsaj s prispevki za neki pozitivni program, je eksplodiralo. Kritika obstoječega pomeni samo dreza-nje v obstoječe, pozitivni program pa pomeni predlog za nadomestitev tega, kar je, gre torej za kvalitativno razliko in zato so takrat tudi tako strahovito, živčno reagirali. Šlo je v bistvu za prelom z dotedanjim stalinističnim odnosom in zato je bila seveda tudi reakcija popolnoma stalinistična - kampanija na terenu, mobilizirali so borce, ki pa v veliki večini verjetno Nove revije sploh niso nikoli brali. Ko so videli neuspeh tega in po drugi strani reakcijo juga, je naše politično vodstvo samo ugotovilo, da je pametno nehati s pregonom, ker bi bilo lahko z nadaljevanjem tega samo prvo na udaru." O kvadraturi kroga Če narediva nov časovni preskok, ste bili na prvih straneh časopi sov in na dnevnem redu političnih organov po vašem nastopu pred komisijo Evropskega parlamenta. Tudi takrat so bile obtožbe zelo hude, tedanji (in sedanji) predsednik slovenske fronte Jože smole vas je celo označil z narodnim izdajalcem, je šlo tudi v tem primeru za sistem komentiranja že komentiranega in kakšna je pravzaprav po vašem mnenju prava osnova takratne gonje in stigmati-zacij, še toliko bolj, če imamo sedaj dnevno opraviti z letom 1992, evropsko deklaracijo in misli tipa Združene države Evrope?_ "V tem primeru ni šlo za delanje izvlečka iz izvlečkov, kajti politični vrhovi, ki so me kritizirali, so brali resda slabo preveden, a vseeno avtentičen tekst. Tudi pri tem pa je šlo za nekaj povsem drugega, možno bi bilo celo vleči paralelo s prejšnjim vprašanjem. Če je 57. številka pomenila prelom stalinistične miselnosti, je nastop pred komisijo Evropske skupnosti pred- stavljal prelom v tem smislu, da je šlo za poseg izven zaprtega, domačega kroga, ki so ga dote-daj ustvarjali in branili z vsemi silami. To dejanje politike ocenjujem kot zadnji poskus za vsako ceno obdržati naš prostor zaprt, da lahko v njem delajo tisto, kar hočejo. Razdražil jih je moj nastop zunaj, brez njihovega navodila, kaj naj tam delam. Po drugi strani sem ravno zato šel ven, sprejel povabilo, ker sem menil za svojo dolžnost, da kot Slovenec zastopam tisto, za kar se pravzaprav borim in o čemer pišem - slovensko proble- matiko je potrebno predstaviti v Evropi,kajti ne moremo biti prepričani o svoji eksistenci, dokler smo v zaprtem krogu, v katerem lahko delajo z nami, kar hočejo. Slovenski problem se lahko reši samo s prodorom v Evropo, če svet za nas ve. Vedeti je potrebno, da se je takrat Slovenija kot Slovenija prvič politično pojavila na evropskem političnem zemljevidu." Kocbek ni razumel pred kratkim časom ste pri Časopisu za kritiko znanosti izdali novo knjigo, ki ste jo naslovili usodne odločitve, v uvodu ste zapisali, da gre za vsebino, s katero ne bo zadovoljen predvsem sedanji politični režim v Jugoslaviji, zadovoljni pa ne bodo niti nasprotniki tega ražima, ki so bili premagani v državljanski vojni. Se da to misel razširiti? "To je v bistvu povedano v omenjeni knjigi v poglavju Obračun in bilanca. Moja teza je, da je tako ena kot druga stran v tej vojni izgubila. Partija se je borila, da bi ustvarila vizijo neke družbe, ki jo poznamo kot real-socia-lizem, za katero se je izkazalo, da je dejansko nemožna kot učinkovita družbena ureditev in je doživela krah pravzaprav na čisto vseh področjih. Torej, oni so se borili, kar se je popolnoma jasno izkazalo kot udarec v prazno, dosegli pa so svoj glavni cilj - prišli so na oblast. Na drugi strani se je takoimenovana katoliška stran borila za obrambo vere. Vera se ne da braniti z orožjem, z njim so lahko branili družbeno ureditev, ampak to je povsem nekaj drugega. Vera sama nima nobenega odgovora na to ali je z verskega stališča bolj ustrezen kapitalizem, socializem ali kaj tretjega. Vera na to nima odgovora, zato je popolnoma jasno, da se v imenu vere ne moreš braniti proti komunizmu, lahko se boriš proti posameznim pojavom, dejstvom..., ki so z moralnega stališča napačna. Ravno tako so se tudi krščanski socialisti borili za stvar, ki je bila absolutno nedosegljiva, kajti tudi Kocbek ni razumel, da je demokratični socializem v protislovju, da gre za kvadraturo kroga in oni so v bistvu popustili že zdavnaj pred Dolomitsko izjavo." Dotaknila sva se druge svetovne vojne, področja, ki ima še vedno verne zapisovalce Prave zgodovine, edine Resnice. Vsake toliko časa v pismih bralcev opazimo pričkanja o tem ali se je posamezen boj zgodil dan prej ali dan kasneje ali so ujeli šest ali sedem vojakov. V slovenskem prostoru se tako že dlje časa pojavljajo imena, ki so se oklicala za kroniste zgodovine in prav pedantno zasedajo stalne časopisne rubrike. Mar ne gre tudi v tem primeru za področje, ki bo moralo doživeti izrazit prepih? "Vi pravzaprav s svojim vprašanjem postavljate vprašanje filozofije zgodovine. Režim, ki je zmagal v vojni, je dosegel svoj glavni cilj, monopolno oblast, zato, da lahko preoblikuje družbo v skladu s svojimi vizijami. Če pa hoče to narediti, mora človeka kot sistemsko variablo spremeniti v konstanto. Torej se ta sestavina sistema, ki ji pravimo človek, ne more obnašati po svoje, pač pa tako kot zahteva ta družbeni projekt, zato so ti sistemi antidemokratični in totalitarni, ne zaradi zlih namenov, ampak ker je to bistvo sistema. Za kontrolo nad človekom pa danes ne zadostuje samo fizična represija in celo tudi ne ekonomska represija, potrebna je predvsem duhovna aktivna represija. Potrebno je duševnost človeka na- ravnati tako, da bo on sam od sebe delal v skladu s svojim projektom. Zgodovina naj bi bila eden od teh elementov in zato je le-ta izključno instrument za indoktrinacijo in nima to nobene zveze s filozofijo zgodovine, ki pa bi jo še kako potrebovali in to ne samo za analizo enobeja, pač pa tudi za nazaj, česar praktično sploh še nimamo. Tudi zgodovinarjev imamo bolj malo, pa še ti verjetno ne bodo pripuščeni h koritu, kamor so povabljeni tisti, ki imajo v bistvu funkcijo člana agitpropa, to je v bistvu propaganda. Biti filozof zgodovine je seveda nekaj povsem drugega, kot biti zgolj navaden kronist, registrator dogodkov." Socializem kot umetni konstrukt Slovenska mladinska organizacija, ki je v zadnjem času naredila nekaj močnih korakov, je pred dnevi objavila svoj projekt imenovan "Za demokracijo", v katerem med drugim pravijo, da je najhujša herezija prava vera, kajti edina vsebina kakršnekoli prave apriorne vere je zgolj nenehna produkcija grizljivih razlik tipa in oznak: kontrarevolucija, nacionalizem... Če v ta kontekst umestimo še edino dovoljeno stranko v državi, dobimo svojstveno sliko? "Ob tem je potrebno reči, da je herezija vedno obratna od prave vere in ves napredek je bil vedno v herezijah, ne pa v pravih verah. Res pa je, da je resnica (družbeni pogled na svet, na usodo človeka...) vedno relativna. Zato se tudi naš pogled spreminja z našim razvojem, zato bo tudi vsaka doba pisala drugačno zgodovino, ker je pravzaprav to naša avtorefleksija na tisto, kar se je dogajalo. Zato je sleherni režim, ki se postavlja na stališče, da je odkril zadnjo, pravo resnico, nujno fašističen. Zakaj? Če si ti v posesti prave in dokončne resnice, je popolnoma logičen korak, da preganjaš slehernega, ki je drugačnega mnenja, kajti ta škodi ljudem. Pravo resnico imamo vendar mi, torej če ta nekaj drugega pripoveduje, je škodljiv, potrebno ga je v blagor človeštva zapreti. Zato pridemo v mesijanstvo, misijo-narstvo, inkvizicijo, preganjanje nasprotnikov in to velja za ene in druge." Tomaž Mastnak je v brošurici Boj za oblast zapisal, da socializem ni v krizi, ampak je pri koncu, ker je doživel zgodovinski neuspeh: realiziral se je. Vprašanje zato ni, kako priti iz krize socializma, temveč, kako priti iz socializma. Postavimo ob to še misel iz naših šolskih učbenikov, da je socializem svetovni proces, ki bo zdaj zdaj prekril umazani kapitalizem, ki se že tako ali tako duši v poslednjih vzdihljajih? "Za kapitalizem velja, kako priti iz krize, kajti kapitalizem je nasledek razvoja znanstvene revolucije, ki je nastala v 16. stoletju in so se danes pokazale strašanske disfunkcije - problem ekologije, problem svobode človeka, problem institucionalne ureditve, problem ekonomije... Ob tem bi sicer raje uporabljal sistemski izraz tako imenovani naravni sistemi in umetnih oziroma zaprtih sistemih. Problem socializma sploh ni problem, kajti socializem je kot ideja že zdavnaj propadel in ne zaradi tega, ker bi bil slabo voden, recimo Gorbačov še vedno govori o reformah, pač pa zato, ker je v svojem jedru protisloven. Bistvo tako imenovanega znanstvenega socializma pomeni zgraditi družbo kot umetni konstrukt. Mene najbolj moti dejstvo, kako daleč je naša indoktrinacija v teh štiridesetih letih uspela, govorite danes s povprečnim intelektualcem, pa vam bo rekel, da ima tega, kar je danes, že povsem čez glavo in si želi močan in pošten socializem - človek ne ve, kaj govori. V redu, učinkovitega, dobrega socializma, kot znanstvenega socializma ne more biti, ker je to protisloven pojem. Mi smo lahko samo za naravni sistem." Vojska ideološko zaostala Področje, ki občutno posega v aktualno življenje v nasi državi, so zanesljivo oborožene sile, točneje JLA. Znane so ocene marčevske seje vojaškega sveta, dogodki s četverico, takoimenovani napadi na vojsko... Kako komentirate vse to skupaj z mislijo, ki so jo zapisali slovenski soaal demokrati, da se bodo zavzemali za popoln nadzor slovenskega naroda nad vojaškim aparatom JLA na območju Slovenije? "Pri nas ima vojska resnično specifični položaj in to zaradi načina, s katerim je prišel ta politični režim na oblast - neposredno z oboroženim bojem in politični monopol vzdržuje zlasti tudi s fizično represijo, zato je vojska integralni sestavni del tega sistema. V vseh naravnih sistemih ima vojska instrumentalni značaj, gre torej za orodje družbe za opravljanje določenih funkcij, pri nas pa vojska ni namenjena samo temu, pač pa je hkrati tudi garant tega, kar si je partija priborila v NOB, garant monopolne oblasti. S tem je v določeni meri partija postala ujetnik svojega lastnega instrumentarija. "Nastane veliko vprašanje, ali si vojska to vlogo sama pristaja ali lahko dela samo po nalogu zveznega predsedstva, kjer sam ocenjujem, da si vojska te pravice, da bi sama posegala, ne sme in ne bi smela lastiti, mora biti v instrumentalni vlogi. Pri nas govoriti o vojaškem puču je pravzaprav malo čudno, govorimo o civilni in vojaški oblasti, hkrati pa je na vrhu v bistvu ena in ista oseba. Dokler je bil Tito vrhovni komandant oboroženih sil in države, je vse to povsem dobro funkcioniralo, ko se je razcepilo, pa ta model ne more več funkcionirati. Vojska je razvojno ideološko zaostala, še danes se obnaša tako, kot se je civilna oblast na-primer ob 57. številki Nove revije. Govorjenje o tem, da napadamo vojsko,so navadne pravljice, ki niso za nikogar sprejemljive. Zamerim našemu političnemu vodstvu, tudi v krivdo pred slovenskim narodom, da je tezo vojske o napadih sprejelo in se tako tudi obnaša, to je žaljivo za Slovence in v nasprotju s Slovenci kot narodom." Skrajšali za glavo Ena od trenutnih dežurnih tem, je vsaj v naši republiki pluralizem političnih interesov. Na veliko se govori in piše o strankarskem sistemu, o prvih resnično svobodnih volitvah leta 1990, ustanavljajo se nove zveze, tako imenovana demokratična javnost prihaja vedno bolj v ospredje. V kolikšni meri so to samo Potemkino-vi procesi centrov moči, ali pa gre za resničen preobrat, ki ga ne bo možno zaustaviti z eno samo nočno akcijo aretacij? "Vsaj slovenska politična elita je ugotovila, da ne more več tako voditi družbe, zato iščejo možnosti, kako bi pod novimi oblikami vendarle ohranili staro. Vendarle vsaj bolj pronicljivi ljudje vodilne politične ekipe že opažajo, da se samo s takšnimi manevri ne bo dalo, da bo potrebno nekaj bistveno spremeniti, kaj in kako, pa ne ve še nihče. Spomnimo se samo, da je bilo samo še pol leta nazaj javno govoriti o strankarskem sistemu in strankah hudo pregrešna zadeva, danes pa se to že da. Ob vprašanju, kako premostiti težave, je en odgovor najbolj zaostalega dela, da je potrebno ponoviti leto 1971, torej v bistvu državni udar, z eno samo potezo vse skupaj ukiniti. Vedeti moramo, da je to režim sposoben narediti vsak trenutek - nekaj bi nas pozaprli, nekaj mogoče skrajšali za glavo in bi se stvar hitro uredila. Na tem, kako nekdo do tega vprašanja reagira, se vidi tudi njegova pro-svetljenost, odprtost in resnično razumevanje položaja." Zaključiva najin pogovor na področju delovanja Slovenske demokratske zveze, kjer ste pred kratkim časom sprejeli predsedniko vanje svetu SDZ, čemu? "Če hočemo izboriti nov politični prostor, se je potrebno politično angažirati, druge izbire preprosto ni, sam od sebe seveda ne bo prišel. To funkcijo sem prevzel, ker to menim kot svojo državljansko dolžnost in tudi kot dolžnost Slovenca." ...Skratka, jasno se je pokazalo, da enopartijski sistem upravljanja družbe ni ustrezna oblika upravljanja visoko razvite družbe. Enopartijski sistem predstavlja nizko družbeno strukturiranost, hierarhično-birokratski sistem upravljanja in s tem sedež vse vednosti na organizacijskem vrhu. Povratne informacije, kolikor jih sistem potrebuje, imajo samo funkcijo nadzora nad tem, koliko so nižje ravni v sistemu natančno izpolnjevale odredbe in navodila, ki prihajajo od zgoraj navzdol. V sociološkem pogledu temu modelu še najbolj ustreza absolutistična prosvetljenska država z izrazitimi fevdalnimi primesmi. Zato je tudi cela vrsta podobnosti med našo sedanjo družbeno ureditvijo in nekaterimi fevdalnimi institucijami, zlasti pa elementi absolutistične države. Vse pa deluje anahronistično in protisistemsko... (Usodne odločitve, str. 13) ...Upoštevati pa je treba še naslednjo okoliščino: slovenstvo se lahko ohrani šele na podlagi zavesti, da se splača biti Slovenec. Navdušenje delavstva in najrevnejših kmečkih slojev za Nemce ob njihovem prihodu je jasno pokazalo, da hočejo ljudje najprej in predvsem vsaj približno zagotovljen gmotni položaj, da si želijo predvsem red in socialno varnost. Če naj bi ljudje videli kako perspektivo v slovenstvu, ki bi jo morali videti predsvem v primerni gospodarski in socialni urejenosti -torej predvsem v tistem, česar jim stara Jugoslavija ni zagotavljala... (Usodne odločitve, str. 21) ...Ob tem je treba presoditi tudi naš odnos do drugih jugoslovanskih narodov. Ali je Jugoslavija, kakršna koli že, sploh primerna oblika in povezava za uresničevanje naših narodnih ciljev? Z okupatorji se v sedanjem trenutku vsekakor soočamo popolnoma sami, popolnoma odtrgani od ostale Jugoslavije. Ob grožnji narodnostnega uničenja se je pokazalo, da nam Jugoslavija ni mogla prav nič pomagati. Ali je naša narodna usoda povezana z dogajanji v Srednji Evropi ali na Balkanu? Vse to so stvari, ki jih je treba ponovno presoditi. Vsekakor ljudje doslej nikoli niso imeli možnosti, da bi o tem povedali svoje mnenje. A jim jo je treba dati!... (Usodne odločitve, str.22) ...Pomembnosti te okoliščine, ki se je z vso jasnostjo pokazala zlasti po prvi svetovni vojni ob koroškem plebiscitu, nismo ne takrat ne pozneje ovrednotili v vsej njeni razsežnosti. Plebiscit smo, kot rečeno, izgubili prav zaradi bojazni, da bi s priključitvijo v novo jugoslovansko državo prišli v kulturno in civilizacijsko drugačno okolje, ki bi pomenilo prekinitev z dotedanjim izročilom in načinom življenja. Resda je to okoliščino znala napihniti in do kraja izkoristiti nemška šovinistična propaganda, toda v bistvu je bila karikiranje nekaterih dejansko obstoječih dejstev... (Usodne odločitve, str JI) MATEVŽ KRIVIC Kaj bo skupina delegatov predlagala skupščini? Skupina delegatov za proučitev okoliščin in posledic procesa pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je na seji ta ponedeljek sprejela besedilo informacije o svojem delu in o svojih dosedanjih ugotovitvah, ki so jo te dni že dobile skupine delegatov po občinah oziroma delegatskih okoliših. Te skupine bodo to informacijo obravnavale večinoma konec naslednjega tedna, torej nekaj dni pred sejo skupščine, ki bo 22. februarja, zavzele do nje svoje stališče in določile iz svojega sestava (to je v Sloveniji okrog 2300 ljudi) 68 delegatov zbora občin in 150 delegatov zbora združenega dela, medtem ko šteje družbenopolitični zbor republiške skupščine 50 stalnih delegatov iz sestava vodstev SZDL, ZK, ZSS, ZZB in ZSMS — in teh 268 ljudi bo 22. februarja odločalo o tem, ali bo slovenska skupščina potrdila ugotovitve svoje skupine delegatov o nezakonitosti spornega vojaškega povelja in jih prevzela kot svoje ali ne, od česar utegne biti seveda v precejšnji meri odvisna tudi nadaljnja usoda štirih obsojencev v ljubljanskem vojaškem procesu. Ali naj ocena povelja ostane tajna? Tisti del omenjene informacije, ki vsebuje oceno spornega povelja, je označen kot strogo zaupen. Nekateri v skupini smo bili mnenja, naj bi ocene izločili kot strogo zaupno le dobesedno navedbo besedila 5. in 6. točke povelja, vse ostalo pa naj bi bilo javno objavljeno, toda večina je bila mnenja, da mora tudi navajanje posameznih besed in besednih zvez iz spornega povelja IVAN JAN ostati tajno, čeprav pri tem ne gre za nikakršne vojaške podatke (o enotah, oborožitvi itd.). Gre samo za izraze, s katerimi je jasneje povedano tisto, kar je naša skupina javnosti že povedala v svojem sporočilu 18. novembra lani, namreč, da povelje ukazuje nižjim poveljstvom »registriranje in analiziranje določenih dogajanj v družbi zunaj vojaških enot in objektov«. V povelju in v naši oceni povelja so ta »določena dogajanja« jasneje nakazana z nekaterimi značilnimi izrazi — in ti izrazi so vsa domnevna »strogo zaupna vojaška skrivnost«, poleg še nekaterih podobnih formulacij v celotnem besedilu 5. in 6. točke povelja, ki pa bi ga iz javne objave, kot že rečeno, tako in tako lahko mirno izpustili. Samo zaradi teh nekaj izrazov torej celotna naša ocena s kompletno argumentacijo ni šla v javnost in samo zaradi tega bo v stališču Slovenije do te zadeve odločalo 268 ljudi na podlagi poprejšnje obravnave v krogu kakih 2500 ljudi (vsak delegat naj bi torej dobil pred odločanjem o tem še mnenje kakih desetih ljudi). In vsi ostali? Ti lahko od svojih delegatov vsekakor zahtevajo, naj na seji 22. februarja v vsakem primeru glasujejo za javno objavo naše ocene ustavnosti in zakonitosti vojaškega povelja. Smisel »prvih ocen o neogroženi suverenosti« v sedanji oceni povelja V uvodu v oceno povelja je v informaciji povzeta tudi vsebina prvega javnega sporočila skupine delegatov z dne 10. novembra 1988, med drugim tudi stavek, da »prve ocene kažejo, da slovenski narod in njegova suverenost nista bila ogrožena«. Danes bi sam dodal: vsaj ne tako, kot je velik del javnosti mislil do takrat, ko sta naša skupina in kasneje tudi Ivan Borštner v Mladini jasneje povedala, za kaj je v resnici šlo, ampak kvečjemu v smislu nezakonitega poseganja vojske, pa čeprav v tem primeru morda neznatnega in samega po sebi morda še ne nevarnega, v sfero pristojnosti oziroma suverenosti civilne oblasti, ne le v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Ker se skupina kot celota od 10. novembra, ko je ob prvem soočenju z vsebino spornega povelja izrazila prej omenjene »prve ocene«, s tem vprašanjem neposredno še ni ponovno ukvarjala, smo nekateri člani nasprotovali temu, da se po treh mesecih dela v našem poročilu samo ponovijo te »prve ocene« — brez njihovega soočenja z rezultati trimesečnega dela pri ocenjevanju ustavnosti in zakonitosti povelja, s katerimi v trenutku izrekanja tistih »prvih ocen« seveda še nismo razpolagali. Ker to še ni bilo storjeno, smo trije člani skupine v ločenem mnenju samo kratko opozorili, da bo to skupina morala še storiti. Poročilo v Delu z naše ponedeljkove seje je v tem delu nejasno, ker ga je možno razumeti, kot da je skupina te »prve ocene o neogroženi suverenosti« na tej zadnji seji sprejela in ne le informativno vključila v prikaz svojega dela kot ocene s svoje druge seje, ki pa še niso dokončne. In kaj bo sklenila skupščina? Skupina delegatov je imela namen na zadnji seji izdelati že tudi predlog »ugotovitev, stališč in sklepov« za sejo republiške skupščine 22. februarja. Ta predlog naj bi bil priložen informaciji o delu in ugotovitvah skupine, da bi se tako vsaj skupine delegatov po občinah lahko pravočasno opredelile tudi do teh predlogov in dale svojim delegatom glede tega ustrezne smernice — po možnosti tudi na podlagi stališč in pobud iz širše delegatske »baze«, saj to gradivo ne bo »strogo zaupno«. Zal je na zadnji seji naše skupine za to zmanjkalo časa in tako bomo o tem sklepali šele na seji 14. februarja, torej komaj teden dni pred sejo skupščine. Zato sem se odločil, da svoj predlog teh skupščinskih stališč za sejo 22. februarja na tem mestu javno objavim in s tem širši delegatski bazi omogočim, da vsaj glede tega (če že glede ocene povelja tega ne more storiti) svojim delegatom ali pa neposredno republiški skupščini sporoči svoje strinjanje ali nestri-njanje s takim predlogom — ali pa jo spodbudi k drugačnim predlogom. Ta moj predlog se glasi: Na podlagi obravnave na sejah vseh treh zborov dne 22. februarja 1989 Skupščine SR Slovenije: 1. sprejema informacijo skupine delegatov o njenem dosedanjem delu; 2. nalaga predsedstvu skupščine, da zagotovi skupini večjo strokovno pomoč, kar bi omogočilo pospešitev njenega dela, k čemur so dolžni prispevati tudi vsi organi republiške uprave, od katerih bi predsedstvo skupščine tako pomoč zahtevalo; 3. v celoti podpira oceno ustavnosti in zakonitosti povelja komandanta LAO št. 5044-3 z dne 8. 1. 1988, ki jo je sprejela skupina delegatov; 4. zaradi pomena vprašanj obravnavanih v tej oceni, poziva pristojne zvezne organe in vso jugoslovansko javnost k poglobljeni obravnavi teh vprašanj, brez etiketiranj in vnaprejšnjih diskvalifikacij, da bi tako zagotovili dosledno spoštovanje ustavnosti in zakonitosti tudi na tem področju, ter omogočili nadaljnji napredek socialistične demokracije. 5. da bi omogočila javno obravnavo teh pomembnih vprašanj, nalaga predsedstvu skupščine, naj javno objavi oceno skupine delegatov o ustavnosti in zakonitosti spornega povelja, iz katere naj se izpusti neposredno citiranje 5. in 6. točke povelja (v tretjem odstavku 3. točke ocene povelja); 6. ugotavlja, da ti obsojenci niso bili niti obtoženi tega, da bi bili sporno fotokopijo izročili še komurkoli drugemu in da torej interesom države in varnosti JLA niso povzročili nobene dejanske škode, ampak kvečjemu »abstraktno nevarnost«; 7. na podlagi tega in drugih javnosti znanih dejstev izraža prepričanje, da četverice obsojencev v lanskem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani pri njihovem ravnanju niso vodili nikakršni izdajateljski, vohunski ali drugi sovražni motivi, ampak predvsem motivi obrambe demokratične ustavne ureditve; 8. poziva k prenehanju nedopustnega in kaznivega javnega označevanja štirih obsojencev kot izdajalcev in vohunov in k prenehanju gonje proti demokratični javnosti ter najvišjim organom v SR Sloveniji, ki iz prej navedenih razlogov kažejo določeno stopnjo razumevanja za tista ravnanja štirih obsojencev, ki ne predstavljajo kaznivih dejanj in za prizadevanja, da bi se celovito razjasnile vse okoliščine procesa in zagotovilo polno spoštovanje ustavnosti in zakonitosti; 9. ugotavlja, da so dejanja, ki so pripeljala do procesa, čeprav nekatera nesporno pomenijo kazniva dejanja, vendarle omogočila javno obravnavo teh izredno pomembnih vprašanj, ki bi drugače lahko ostala javnosti in celo najvišjim organom oblasti in političnim vodstvom še dolgo neznana; 10. izraža razumevanje za odločitev zastavnika Ivana Borštner-ja, da z vsebino spornega povelja seznani politično vodstvo Slovenije, ne pa tudi za pot, ki jo je pri tem uporabil in s tem storil kaznivo dejanje, zlasti zato, ker povelje poleg delov, ki so sporni z gledišča ustavnosti in zakonitosti, vsebuje tudi nesporno zaupne vojaške podatke; 11. poziva Predsedstvo SFRJ — če Zvezno sodišče ne bo ugodilo zahtevam obsojencev — da na podlagi vsega navedenega pomi-losti vse štiri obsojence; 12. izraža prepričanje, da bo v demokratični jugoslovanski javnosti pomilostitev iz navedenih razlogov naletela na pozitiven odmev in da bo sprejeta kot dejanje humanosti in politične modrosti. Nekaj o velikem bojnem pohodu 14. divizije na Štajersko O odlikah in posebnostih Znano je, da po končanih bitkah hočemo vsi biti generali. Zlasti še v teh krizno-občutljivih časih, ko prav pri vseh dogodkih v preteklosti hočemo najti predvsem napake. Toda, če smo v preteklosti v glavnem vse preveč hvalili ali poveličevali, zdaj zahajamo v drugo skrajnost in nam kar ustreza, če opisujemo le temno plat dogajanj ali pojavov. A ta bojni pohod, ki se je odvijal pred 45 leti, je bil nekaj tako velikega in povezanega s tako številnimi žrtvami, med katerimi se je znašel tudi komaj 22-le-tni, a že znameniti pesnik Karel Destovnik-Kajuh, da si ne smemo privoščiti nobenih netočnosti, nobenih skrajnosti. Zlasti ne zato, ker nam je danes o tem znanega veliko več kot pred leti in z raziskavami zorimo tudi mi. Pri tem spet opozarjam na razna oporekanja, da zgodovino pišejo pač zmagovalci in hkrati zavračam ugovore, da zato pisanje ne more biti objektivno. Vse bom namreč podprl s podatki, ki so zgovorni tudi za premagance, pri ocenjevanju — kakršnega pač zmorem — pa se ne bom izogibal tudi napakam in slabostim, brez katerih pač ne more potekati nobeno dogajanje. Še posebej ne takšno, tako občutljivo, o kakršnem teče beseda. / Vprašanj okoli tega je veliko: kakšne so bile tedanje razmere, je bila odločitev za čas in kraje za ta podvig prav izbrana, kako je bilo s taktiko pohoda in boja, kakšen je bil odnos sil in še marsikaj. Časovna razdalja nam omogoča oceniti veliko tega. A preden se tega lotimo, je potreben kratek opis splošnih razmer, še posebej na Štajerskem. Najprej zapišimo, da se je znameniti pohod 14. udarne divizije začel 6. januarja 1944, torej sredi zime, čez mesec dni, 6. februarja pa je a prehodom Sotle pri vasi Sedlarjevo, prešla na štajersko stran. A takoj za tem so jo začeli napadati močni nemški oddelki in hudi boji, med katerimi je tudi hudo snežilo, so bili končani šele čez tri tedne — 25. februarja 1944. Kako je bilo torej na Štajerskem predtem, predvsem v drugi polovici 1943. leta? V primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami je bilo na Štajerskem med vojno še huje kot na Gorenjskem. Oborožen upor na Gorenjskem 1941 in potem v 1942. letu je Nemce prisilil, da so se odrekli hitri germanizaciji pokrajine. Na Štajerskem, kjer je bila že pred vojno močna — tudi v ekonomskem pogledu — nemška manjšina in je bila med okupacijo trdna, organizirana osnova nacistom, nikakor niso popustili. Vseskozi so nasilno izpolnjevali Hitlerjevo naročilo »Napravite mi to deželo zopet nemško.« Nemška narodnostna manjšina je nemškim oblastem poročala o najza-vednejših in najnaprednejših Štajercih ter jih nato skupno z okupatorji tudi preganjala. Če vemo, da je bilo ob začetku okupacije in pred njo na Štajerskem okoli 10.000 članov nacističnega Kultur-bunda — neprimerno več kakor na Gorenjskem, ki so že pred okupacijo rovarili po Štajerskem, si lahko predstavljamo, kakšno nasilje so izvajali nad zavednimi Štajerci. Saj so nacisti izganjali napredne, zavedne in druge ljudi tudi z Gorenjske, vendar so to na Štajerskem izvajali v še večji meri. Razselili, pozaprli ali pobili SO vse izobražence, uničevali kulturne dobrine in naseljevali svoje ljudi, ki so jih dovažali iz raznih dežel. S pomočjo izdajalcev so polo-vili in pokončali večino aktivistov KP in OF ter so domala uničili vse poizkuse upora in med prebivalstvo vnesli veliko strahu. Poleg tega je do konca 1943. leta moralo v nemško vojsko že veliko štajerskih Slovencev, ob njih pa so množično organizirali verman-šaft. V takih pogojih se je pravo narodnoosvobodilno gibanje moglo začeti šele v 1943. letu, kajti prve partizane in aktiviste so v glavnem uničili. Medtem se je NOB v drugih slovenskih pokrajinah — seveda nekje bolj drugod manj — že močno razvilo. Zaradi hudih razmer je torej NOB zlasti v severnem predelu Štajerske, na Koroškem in v Prekmurju zelo zaostajal. Vendar je partizanska vojska tudi na Štajerskem do konca 1943. leta postopoma narasla na okoli 800 borcev, ki so bili razporejeni v brigadi Slavka Šlandra, v Pohorskem odredu, v Koroškem bataljonu in v Kozjanski četi. Za tako razsežno območje so te enote predstavljale le slabotno moč. To še posebej zaradi dejstva, ker je okupator tedaj na Štajerskem razpolagal z več kot desetkratno premočjo (na Gorenjskem, kjer je bil tudi močan, je bil le 5-6 krat močnejši). To pa je pomenilo okrog 9.000 dobro oboroženih mož, pri čemer so štete tudi sile verman-šafta, ki pa na Gorenjskem ni uspeval. Likvidiran je bil že poleti 1942. leta. Take razmere in tak odnos sil so okupatorju omogočali partizanskim enotam, ki jim je poveljeval štab 4. operativne cone (gorenjskim tedaj štab 3. oper.cone) zada- jati pogoste udarce. In če bi šlo tako še naprej, je grozila nevarnost, da bi partizanstvo v glavnem zadušili. To je bilo še posebej aktualno zato, ker je bilo na Štajerskem doma še veliko moških, ki še niso bili vpoklicani v vojsko. Ocenjeno je bilo, da je tedaj na Štajerskem prebivalo doma še okoli 20.000 mlajših mož in fantov. Če bi partizani uspeli okrepiti mobilizacijo, ne bi povečali le štajerskih enot, temveč tudi enote 7. korpusa na Dolenjskem in Notranjskem, kjer je bil teren v vsakem pogledu že zelo izčrpan. Toda tako terenske organizacije OF kot partizanske enote na Štajerskem zaradi svoje slabosti niso bile v stanju sprožiti tako široke mobilizacije in utrditi NOB. To bi mogli izvesti le s pomočjo kake večje, močnejše enote, ki bi prešla v napad. Zaradi takih okoliščin se je Glavni štab NOV in PO Slovenije, s čimer je soglašal tudi Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije, odločil, da bo na Štajersko poslal tako močno enoto, kot je bila 14. divizija. Ta pohod, ki naj bi prešel v napad, so povazali tudi z akcijami hrvaških partizanov na Kalniku ter z načrti širjenja NOB v severovzhodnih predelih Slovenije. Uspešna partizanska dejavnost bi hkrati zelo podprla politično aktivizacijo štajerskega prebivalstva, ki je v drugi polovici 1943. leta vse bolj nagibalo na partizansko stran. Kako močna je bila 14. divizija ob odhodu in v kakšnem času se je zbirala ter krenila na pot? Pohod 14. divizije, ki so jo sestavljale Tomšičeva, Šercerjeva in Biačičeva brigada, vse tri preizkušene v številnih bojih tako, da je bila divizija ena najboljših sploh, se je začel 6. januarja 1944 na Su-horju v Beli Krajini. Kljub zimi je bilo kopno in zato ugodno za pohod. Tedaj je štela 1.112 borcev, med njimi okoli 60 deklet. V skladu z načrti in težavnostjo predvidene poti, je bila divizija za partizanske razmere izredno dobro oborožena. Poleg okoli 900 pušk je premogla 35 lahkih in 12 težkih strojnic in 180 brzostrelk ter večje količine streliva. Za prenašanje tovora je imela divizija ob odhodu tudi 126 konj in mul ter 6 jahalnih konj. Vse enote so bile oskrbljene tudi s sanitetnim in drugim spremnim osebjem, čez 50 % ali 653 bork in borcev pa je bilo članov KP, njenih kandidatov in Zveze komunistične mladine. Take sestave in tako oborožene enote tedaj ni premogla nobena druga brigada ali divizija slovenske narodnoosvobodilne vojske. Poleg tega so iz svojih vrst izročili starejše, slabotnejše in bolehne tovariše, ki ne bi zmogli predvidenih naporov. Glavni štab je namreč dobro vedel, na kakšno območje odhaja divizija, še posebej komandant Franc Rozman-Stane, ki je že dvakrat vodil partizane na Štajersko. Zaradi težjih prehodov čez Savo v Sloveniji, so divizijo usmerili prek Hrvaške, od koder naj bi vdrla v vzhodni predel Štajerske. Taka divizija se je torej v odrejeno smer odpravila na pot 6. januarja. O njeni poti in njenih hudih bojih tu ni mogoče pisati, naštel pa bom nekaj posebnosti in ocen. Na poti prek Hrvaške je bila divizija kar cel mesec in tod opravila vrsto nalog. Sicer je nameravala prek Sotle že po dveh tednih, ko je prehodila že več kot 180 km, a je bila zadržana zaradi nepredvidenih bojev. Tako je Sotlo prešla v noči na 7. februar 1944, potem ko je bilo za njo že 310 km hoje. Prek Sotle je šlo 1.025 bork in borcev, kajti dotlej jih je izgubila 107, med njimi 7 padlih in 29 ranjenih. Medtem pa so na Štajerskem po svojih močeh delovale enote 4. operativne cone, s katero pa divizija ni mogla vzpostaviti dobrih zvez, kar je delovalo negativno. Ze sam prehod prek nemško-hrvaške meje in prek Sotle je bil tako zanimiv in tako pomemben, da zahteva širok opis, kajti od tega prehoda je bilo odvisno, če in ali bo diviziji uspel prehod na ta vroči predel. Na kratko torej tole: preboj divizije prek omenjene linije in reke vojaški strokovnjaki ocenjujejo kot veliko mojstrovino partizanske taktike. Toda, s prvimi boji so bili Nemci opozorjeni, da se na tem predelu dogaja nekaj večjega in kmalu so ugotovili, da se je na ozemlju, kar nihče ne bi pričakoval, pojavila močna enota NOV. Preplah je vzdignil na noge vse razpoložljive nemške moči, ki so do 15. februarja dosegli 3.121 dobro oboroženih mož, ki jim je poveljeval polkovnik Evgen dr. Treeck. Med boji, ki so potem trajali 3 tedne in so bili vse srditejši, je bilo razmerje sil v merilu od približno 1 : 3 do 1 : 6 v korist Nemcev, kajti divizija je v vsakodnevnih bojih hudo krvavela. Da pa bi bilo še huje, sta svoje odigravali še dve stvari. Prva je bila v tem, da poveljstvo divizije zaradi slabe povezanosti s 4. operativno cono, neznanih, nezaupljivih in tudi sovražnih prebivalcev — tod so bili naseljeni tudi Kočevarji — ni imela pravih vodičev ter ni poznalo ne razmer ne terena. Zato je glede odločitev prestajalo hude trenutke. Druga in še hujša okoliščina pa je bila zima, česar so se najbolj bali. Kot nalašč je začelo tam snežiti že 8. februarja, torej že drugi dan prihoda na neznano štajersko ozemlje. Snežilo je vedno huje, burja je z zledenelim snegom zasipala divizijo. In tega dne zvečer ga je bilo že 40 cm. Potem je divizijo vseskozi in med vsemi boji spremljal sneg ter hud mraz, ki je dosegel tudi - 15° Celzija. Vse to je divizija morala premagovati in se prebijati proti severni Štajerski. Kakšni so bili'ti boji, kaj vse je bilo treba prestati, kolikšno junaštvo je bilo izkazano pri tem, kakšno tovarištvo je vladalo vseskozi, koliko padlih, ozeblih, bolnih in ranjenih je utrpela divizija - o tem so že in bodo še napisane debele knjige. Tu naj opišem še, kakšne so bile izgube 14. divizije na tem zgodovinsko pomembnem bojnem pohodu na Štajersko ter nekaj ugotovitev. Treba je ugotoviti, da so bile izgube velike, a tudi boji izjemni. Dne 26. februarja 1944, ko je nemška ofenziva ponehala, je bilo za boj sposobnih divizijskih borcev le še 440 ali približno 40 % tistih, ki so 6. januarja krenili na pot. Padlo je ali bilo ujetih ter pogrešanih 367 bork in borcev, ranjenih in bolnih pa je bilo 261 ali približno 23 %, med padlimi je bilo tudi veliko požrtvovalnega poveljniškega kadra, vsi preživeli pa so bili silno izčrpani. Divizija je med pohodom in boji izgubila tudi vse živali ter veliko orožja. Nemci pa so po lastnih poročilih imeli 50 mrtvih in okoli 160 ranjenih. Zaradi ozeblin, poškodb in bolezni so Nemci morali izločiti še 300 do 400 mož, vseh torej od 17 do 20 %. Vendar pa naloge, naj bi divizijo uničili, niso opravili, čeprav je divizija hudo krvavela. Tako je bila 14. divizija prva večja enota ne le slovenske, temveč tudi vse jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, ki je vdrla tako visoko severno od Save, to je na Štajersko, kjer so dotlej gospodovali okupatorji v prepričanju, da je ta pokrajina del Hitlerjevega rajna. Največji uspehi pa so se pokazali čez nekaj mesecev, ko so enote 14. divizije naglo naraščale in začele osvobajati velike predele dotlej tako močno okupirane Štajerske. Cilj je bil torej dosežen, a s poukom, da brez žrtev, in to najžlaht-nejših, ni mogoče doseči nič dragocenega. In na koncu še nekaj, a res le nekaj, ugotovitev o negativnih straneh tega velikega podviga, ki je 14. divizijo in njen bojni pohod v neposredno bližino Tretjega raj ha uvrstil v zgodovino kot zgled požrtvovalnosti, vztrajnosti, trpljenja, ljubezni do domovine, tovari- štva, junaštva in moči duha, ki ga more pretrgati le smrt. — Najprej: izbran je bil zelo neugoden čas pohoda, saj se je začel pravzaprav sredi zime, čeprav je bilo potem še mesec dni kopno. — Prav ta mesec — od 6. januarja do 6. februarja se je divizija zadrževala sicer na koristnem delovanju na Hrvaškem, namesto da bi čimprej in še po kopnem prešla Sotlo. — V tej zamudi jo je prehitela zima, kar je strahotno zaviralo njeno delovanje in tako omogočilo veliko močnejšemu sovražniku napade nanje v neustreznih pogojih. — Pri tem je prišlo do izraza tudi njeno osamljeno delovanje na neznanem terenu, kajti zveza s štabom 4. operativne cone, W je že bolje poznal Štajersko, je bila slaba ali je sploh ni bilo. — Zato bi bilo pravilneje, če bi celotno operacijo vodil štab 4. operativne cone, seveda v tesni povezanosti itd. Vendar je bila divizija kljub pomanjkljivostim in žrtvam velika, legendarna zmagovalka. Ko si je divizija ozdravila rane, ko so vanjo naglo začenjali pritekati številni Štajerci, ko so tudi enote 4. operativne cone — Šlandrova in Zidanškova brigada ter odredi — okrepile dejavnost, je tudi Štajerska začela doživljati svojo veliko pomlad. To nam je potrdil tudi komandant policije in varnostne službe za Sp. Štajersko na primer s poročilom že 3. marca 1944, torej le nekaj dni po njihovi ofenzivi proti diviziji, z naslednjim poročilom; ali bolje okrožnico: »... Problem bande pri vsem prebivalstvu še nadalje vzbuja največjo pozornost. Čeprav se je v zadnjih dneh razširila novica, da so policija, vermanšaft in vojska razbili oziroma razpršil g>.ovnino — govorijo o 2.000 do 3.000 možeh, ki so vdrli s Hrvaškega (številke o 14. diviziji so očitno hudo pretirane, verjetno zaradi nemškega neuspeha pred višjim poveljstvom — op-I. J.), vendar je ta dogodek zapustil močan vtis in še zmeraj je opaziti strah (med nemčurji — op. I-J.) pred podobnimi vdori na ozemlje rajha (torej so Štajersko šteli za rajh — op. I. J.). Govorijo, da se je močnejšim skupinam iz te banditske formacije posrečilo prebiti na Pohorje in da so pohorski banditi tako dobili, precejšnje okrepitve. V tem, ker se nam ni posrečilo obvladati tega zla, vidi sovražno razpoloženo pa tudi nam naklonjeno prebivalstvo dokaz šibkosti rajha...« To poročilo dovolj zgovorno priznava, da 14. divizije kljub naporom niso uspeli uničiti, in priznava pomanjkljivosti taktike v boju z njo. Avtoritarna vzgoja v šolah le počasi popušča demokraciji Kako z generacijo, ki dvomi Šenčur, Škofja Loka, 15. februarja - Priznani slovenski strokovnjak, psiholog Vid Pečjak, označuje demokratično vzgojo z rekom "naj cveti tisoč cvetov". Demokratična vzgoja, ki pa je ne smemo enačiti z "laissez faire" vzgojo, ko je otrokom vse dovoljeno, namreč učence spodbuja, da mislijo s svojo glavo, da odstopajo od tega, kar piše v knjigah ali pove učitelj, da so v pogovorih izvirni in samosvoji, da ne priznavajo tabujev in nezmotljivih avtoritet, da si upajo dvomiti. Prihajajoče 21. stoletje rabi ustvarjalne ljudi, kakršne lahko daje le demokratična vzgoja. Ali je naša šola že uspela presekati močne korenine avtoritarnosti, ali je demokratična? Na to vprašanje je Jana Artač, psihologinja v osnovni šoli v Šenčurju, ki jo še zlasti zanima delo z nadarjenimi otroki, odgovorila z novima vprašanjema: »Ali je naša družba demokratična? Ali so bili naši učitelji vzgajani demokratično?« In nadaljevala: » Mislim, da avtoritarne šole v najbolj strogem pomenu ni več, demokratične pa tudi še ne; meje so zelo zabrisane, smo nekje vmes. Naša šola je državno vodena; učni načrti, predmetniki, ure, vse je določeno. Vprašanje je, koliko je v tem okviru še prostora za svobodo, ustvarjalnost učiteljev in učencev.« Šola ima najraje povprečne otroke, kakršnih je približno polovica, drugi odstopajo bodisi navzdol ali navzgor. Kaj z njimi? Učitelji so se šolali bolj za učno snov kot za vzgojo. Zato je dobra (demokratična) vzgoja pogojena predvsem z učiteljevo osebnostjo. Zato je tako pomembno, kakšni ljudje (ne samo, s kakšnim spričevalom) gredo v pedagoške poklice. V osnovni šoli edina prisila ocena »Učitelj biti ni preprosto. V osnovni šoli ima nad seboj vrsto pritiskov; od tega, naj bi vsi otroci izdelali, do pritiskov staršev, ki so vse glasnejši, kar je tudi prav, in očitkov iz srednjih šol, češ da osnovna šola daje premalo določenih znanj. Težko je motivirati učenca v sedmem razredu, recimo, da bo uspešen. Avtoritarna šola je šola, ki pozna pritiske, prisilo, osnovna šola jih, razen ocene, nima in jih ne more imeti, že zato ne, ker je obvezna. Torej ne more biti avtoritarna šola.« Demokracija je najtesneje povezana z motivacijo. Učitelj nima zunanje motivacije, ostaja mu edino notranje zadovoljstvo, ljubezen do otrok in poklica, ki pa tudi ne traja večno. Učitelji pred upokojitvijo so večinoma zagrenjeni; otrokom so dali veliko sebe, dobili zelo malo. Ali res rabimo ustvarjalne ljudi »Vse pogosteje dvomim, ali se res zavedamo, kakšen pomen ima za našo prihodnost znanje, o čemer sicer veliko govorimo. V šoli vodim tudi poklicno usmerjanje. Učencem priporočam, naj se uče, hodijo v šole, ker prihodnost terja veliko znanja. Kaj pa kažejo izkušnje? Službo prej dobi tisti, ki hodi dve ali tri leta v srednjo šolo kot izobraženec, tudi svoje znanje lahko bolje vnovči. Zato otrokom ne upam več toliko govoriti o pomenu znanja, ker so izkušnje drugačne. Zal je tako,« pravi Jana Artač. Druga plat je ustvarjalna vzgoja. Najlaže je učitelju vzeti v roke učni načrt in delati po njem, zelo težko pa je razvijati ustvarjalnost nadarjenega učenca (v razredu so otroci mentalno tudi tri leta narazen). Za tako vzgojo mora biti učitelj najprej sam razgledan, izobražen, širok. Pred nami so posledice več let trajajoče negativne selekcije učiteljev. Nizke plače niso dobivali po naključju ali pomoti. Zaradi takšnih osebnih dohodkov jih je veliko zbežalo. Mnogi so ostali sfrustrirani. Psihologija nas uči, da sfrustrirani ljudje izživljajo svoj bes na nedolžnih žrtvah in jih tlačijo, ne dopuščajo, da bi ravnali po svoji volji in glavi. Njihovi vzgojni prijemi so super-avtoritarni. Jugoslavija prihaja v 21. stoletje z dvajsetletno ali celo tridesetletno zamudo. Naša dežela, takšna, kot je, ne potrebuje ustvarjalnih ljudi, konformisti in kimavci ji pridejo bolj prav, ker je z njimi lažje manipulirati. Ustvarjalni ljudje jih celo dobivajo po glavi, ker mislijo preveč samosvoje, ker se avtoritetam premalo pokoravajo, ker se požvižgajo na socialne in intelektualne tabuje itn. Vid Pečjak v Prosvetnem delavcu Demokratična šola pomeni tudi to, naj bi ne bilo učitelja zemljepisa, ki ni od blizu spoznal evropskih velemest, naj bi ne poučeval angleškega jezika, kdor ni bil vsaj nekajkrat v Veliki Britaniji, ne učil slovenščine, kdor doma nima knjižnice. Učitelj bi se moral vseskozi izobraževati. Ne le ozko v stroki, ampak tudi v pedagogiki, psihologiji. Za to pa rabi čas in denar, ki mu ga šola ne dajeta (dovolj). Demokratična šola tudi ni samo učiteljevo predavanje, ampak je pogovor z učenci, delo v skupinah, so poskusi, so dvomi o resnicah. Tudi za to ni pogojev; razredi so prepolni, učni načrt prenatrpan. Koliko je šola še avtoritarna? O večnem strahu otrok pred šolo je Jana Artač povedala tole: »Lani sem se precej poglabljala v to, kako se otroci počutijo v šoli. Zajela sem učence od drugega do osmega razreda. Kar 33 odstotkov jih je odgovorilo, da neradi hodijo v šolo, 31 odstotkov jih je vedno strah spraševanja, 55 odstotkov jih je odgovorilo, da je znanje treba ocenjevati. Mislim, da bi morali oblikovati šolo po meri otroka. Učitelj bi moral imeti možnost in sposobnost individualnega pristopa do vsakega. Na sploh preveč poudarjamo samo znanje. Tudi sama veliko dam nanj, še več pa na dobro počutje, zadovoljstvo otroka v šoli. Nisem za to, da vzgajamo nevrotike.« Vid Pečjak pravi, da je avtoritarnosti mnogo preveč, kot bi bilo potrebno zlasti v srednjih šolah. V škofjeloški družboslovno-jeziko-vni šoli, ki slovi za bolj odprto, demokratično od drugih, smo zato vprašali psihologinjo Lidijo Magolič, kaj je tisto, kar vpliva na bolj ali manj demokratično vzgojo in kje oni poskušajo presegati ovire na poti v večjo demokratičnost. »Prav gotovo ima določen vpliv način vodenja pedagoškega kolektiva šole. Pri nas odnosi niso avtoritarni, hierarhični, vsak ima svoj manevrski prostor za strokovno delo. Strokovnost je izjemno pomembna in tega se večina učiteljev dobro zaveda. Odvisna je od njih samih in od možnosti biti na tekočem z dosežki v svetu. Ko sem iskala primerno literaturo za seminarske naloge v Narodni in univerzitetni knjižnici, na primer, sem naletela na letnice okrog 1960 in 1970; kar je bilo novejšega, so bili v glavnem ponatisi. Hočem povedati, da so materialne možnosti za dograjevanje strokovnosti pri nas izjemno slabe. Ni literature oziroma je tako draga, da ji učiteljska plača ni kos. Razen tega učitelj tudi nima dovolj časa za študij, dopolnjevanje. Danes so učenci razgledani, sami se proglašajo za generacijo, ki dvomi. Zato so učenci srčika, so spodbujevalci ali žrtve večje demokratičnosti.« Lidija Magolič pravi, da učenci zelo dobro prepoznajo strokovnost svojega učitelja in so najboljši kriterij zanjo. Ne le zanjo, ampak tudi za odnos učitelja do predmeta, za trud, ki ga vlaga v pouk, za odnos učitelja do učencev. Vsaka šola je konfliktna skupnost V škofjeloški "gimnaziji" skušajo vzpostaviti dvosmerno komunikacijo, kar je najbrž pogoj za večjo demokratičnost. Učenci tisto, kar začutijo kot globlji problem, prek šolske skupnosti in mladinske organizacije predstavijo učiteljskemu kolektivu, ki je tako seznanjen z realnostjo in se odziva nanjo. Z metodo ankete so učenci so obdelali, na primer, prednosti in slabosti kurznega sistema, kvaliteto in predloge za naravoslovne in kulturne dneve, predlagali, kako bi zboljšali kakovost pouka, kateri učitelji naj bi zboljšali metode svojega dela, zaželeli so si več dobrih predavateljev od zunaj, predlagali več svobodnega pogovora pri pouku, več časa za vaje, razlage, povedali, kako bi lahko zboljšali disciplino in učni uspeh in tako dalie. »Učenci so torej pomemben izvor pritiskov, ki vodijo v demokratizacijo. Po tem, da dvomijo, se razlikujejo od nas in nas včasih presenetijo. Dobro je, da je tako,« pravi Lidija Magolič. Škofjeloški učitelji imajo dokaj posluha za realnost. Predlog šolske skupnosti o možnosti pospešenega študija za bolj nadarjene učence, denimo, so dopolnili s svojim predlogom; učencem dajejo pravico do desetih ur mentorskega dela. Skratka, z učenci se lahko pogovarjajo o tem, na kakšen način do več znanja, kdo bo pri tem pomagal, nikakor pa ne, ali bodo učenci znali ali ne. Tudi to je posluh za realnost. H. Jelovčan Nežka Jugovic Nežka Jugovic se na oko ne razlikuje od vrstnic, ki so tri desetletja služile tekstilnemu stroju, nato pa nekaj let pred svojim časom odšle v pokoj. Kot številne mlade upokojenke, ki so komajda srečale Abrahama, se tudi Nežka suče po hiši in hipoma prežene najmanjši prah, ki se prikrade v kot, razvaja družino, najbolj pa vnučke, in ima končno nekaj časa tudi zase. V nečem pa je ta ženska, doma iz Stražišča pri Kranju, vendarle posebna -skoraj četrt stoletja je že krvodajalka, za seboj ima domala sto krvodajalskih akcij, dvakrat je za svoje humano dejanje dobila tudi priznanje. Pa tudi med sto tisoči slovenskih krvodajalcev, ki letno darujejo kri za bolnike, porodnice in ponesrečence, je Nežka nenavadna. Čeprav iz preteklosti pozna tudi čar skupinskih krvodajalskih akcij s klobaso in poličem vina ob zaključku, jo zadnja leta posebej vabijo na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano. Tam jo imajo namreč na seznamu krvodajalcev z redko krvno skupino in kadar jo potrebujejo, jo pokličejo na odvzem. S svojo krvjo (ali še pogostje krvno plazmo) Nežka navadno pomaga nosečnicam in porodnicam z negativnim RH faktorjem v krvi (tudi njena kri A skupine je RH negativna), da bi rodile brez tveganja zase in za novorojenčka. Pred več kot 25 leti je namreč Nežka pri porodu ravno zaradi posebnosti v svoji krvi izgubila otroka. Ta boleča izkušnja je tudi v največji meri odločala, ko so jo kmalu zatem poprosili, naj s svojo krvjo pomaga bodočim materam v enaki stiski. V svojem dolgoletnem krvodajalskem stažu je nedvomno pomagala ohraniti veliko življenj mater in novorojenčkov. O njihovem številu ali imenih Nežka ne ve ničesar, le svojo človeško dolžnost je storila in pomagala tako, kot zmore. »Svojce je dostikrat skrbelo, ali ni tolikokratno darovanje krvi nevarno za moje zdravje,« pripoveduje sogovornica. »Toda z zdravjem zaradi tega nimam nobenih nevšečnosti. Pred odvzemom krvi me tudi vselej pregleda zdravnik. Všeč mi je taka skrb za krvodajalca in njegovo zdravje, saj pomeni, da nisi le številka in da cenijo tvoje dejanje. Mama me je spočetka velikokrat svarila, naj mislim tudi nase. Potem pa je v bolnišnici sama potrebovala transfuzijo. Krvodajalca, čigar kri je dobila, so ji pred posegom tudi predstavili. Odtlej je vselej poudarjala, da ji je docela neznan fant rešil življenje, in me spodbujala, naj le nadaljujem z darovanjem krvi.« Nežkino solidarno početje traja že več kot dve desetletji. Pred leti je dobila priznanje za 25-kratno darovanje krvi, predlani za 50-kratno. Če bi štela danes, je kri dala že blizu stokrat. Od osemkrat do desetkrat na leto jo povabijo na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani, kjer ji po posebnem postopku odvzamejo kri, izločijo plazmo, preostale sestavine pa nato vrnejo v žilo. Z osebjem na zavodu se je z leti že dodobra seznanila in najbrž gre tudi njihovemu skrbnemu odnosu zasluga, da Nežki ni težko desetkrat na leto priti na odvzem krvi. »Vem, da veliko ljudi daruje kri. Na zadnji republiški slovesnosti, kjer smo se zbrali iz vse Slovenije, sem med krvodajalci videla celo invalida brez noge, pa vrsto mladih in starih, tudi precej starejših od mene. To je razblinilo tudi moje pomisleke, ali nisem nemara že prestara za darovanje krvi. H krvodajaltvu sem skušala nagovoriti tudi moža, a ga je premagal strah. Sicer pa se mora o čem takem odločiti vsakdo sam, jaz sem se najbrž zaradi boleče osebne izkušnje ob porodu, nato pa me je zadoščenje, da pomagam, kolikor morem kar potegnilo v ta tok.« D. Z. Žlebir Franc Tušek - kmet z Martinj vrha Velika razlika je, ali z gozdom živiš ali si v njem le v službi Martinj vrh, 15. februarja - Vsem, ki so me v sredo dopoldne usmerjali po makadamskih, gozdnih poteh, speljanih po hribih v okolici Železnikov, in mi pomagali priti do kmetije Franca Tuska, že na začetku najlepša hvala! Nenadejana vožnja od domačije do domačije in ';okrog zadnjice v zep je bila po svoje tudi koristna. Pisec teh vrstic se je lahko še enkrat prepričal, da je s hribov sicer (ob lepem vremenu, kakršen je bil v sredo) čudovit razgled, da pa tod ni mesta za pomehkužene meščane, ki so vajeni, da imajo pred nosom trgovino, avtobusno postajo, asfaltno cesto, pločnik, solo, vrtec m se marsikaj drugega. Ko sem se po debeli uri iskanja nazadnje le ustavil na dvorišču hribovske kmetije, na 760 metrih nadmorske višine, še vedno nisem bil povsem Prepričan, ali sem prav ali ne. Vse dvome je pregnal gospodar Franc, ki se je prikazal izza vogala "Prepričan sem, da' 80 odstotkov slovenskih kmetov ve, katero drevo sme posekati in katero ne. To so med drugim dokazali že številni rodovi v preteklosti." "Tudi naši gozdovi, ki veljajo za zelo vitalne, umirajo, propadajo. Še posebej je ogrožena jelka. Ker je znano, da je glavni krivec onesnaževanje zraka, bi morali tudi na tem področju uvesti čiste račune - kdor onesnažuje okolje, naj plača odškodnino za posledice v naravi." novega poslopja. "Če se dobro spominjam, pred dvema letoma še niste imeli tako sodobnega hleva," sem ga nagovoril. "Ja, marsikaj se je zgodilo na kmetiji od vašega zadnjega obiska," je pripovedoval Franc. "16. junija predlani je strela udarila v gospodarsko poslopje. Požar je uničil hlev in pogorela bi bila tudi hiša, če je ne bi obvarovali gasilci. "Če si lastnik gozda in z njim živiš od otroških let naprej, je to nekaj povsem drugega, kot če si v gozdu le v službi. To je tudi razlog, da so zasebni gozdovi bolje negovani in vzdrževani kot družbeni in da se z njimi bolje gospodari." ___ je bila po nesreči v reji pri sorodnikih. Zdaj je v novem hlevu vsega sedem goved: enajst smo jih namreč po požaru prodali pa tudi sicer smo zadnje čase imeli pri živini nekaj smole." Namesto odgovora - rubež_ Vsak, ki ve, kaj je naravna nesreča in koliko stane gradnja novega hleva, bo razumel, zakaj je Franc na raznih koncih prosil za razumevanje in pomoč. Poštarji so mu ustregli in jim je še danes hvaležen, da so mu prej kot ostalim na tem koncu priključili telefon. V času gradnje mu je veliko koristil. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ga je do konca leta oprostila plačila prispevkov, podobno prošnjo za oprostitev davkov v letu 1988 je naslovil tudi na škofjeloško občinsko skupščino, odkoder pa mu za zdaj še niso odgovorili. V pričakovanju ugodne rešitve (in že prej) ga je trikrat obiskal rubež, s katerim je - to prizna -izmenjal tudi nekaj ostrih besed. Potem se je začelo - poleg rednega dela se gradca. Veliko so nam pomagali domačini, sorodniki, Prijatelji, v kmetijski zadrugi in v gozdnem gospodarstvu smo dobili dokaj ugodno posojilo... 20. novembra je bil hlev, ki je 25 metrov dolg in 13 metrov širok, v njem pa je prostora za 22 goved in se 2a nekaj prašičev in kokoši, pod streho. Cez leto dni, novembra lani, smo že preselili vanj živino, ki "Če bi bili v samoupravnih organih gozdnih gospodarstev in njihovih kooperantskih organizacij samo kmetje, ki jim je les glavni ali celo edini vir zaslužka, bi se bolj "tolkli" za cene in za plačilo lesa, kot se tisti, ki jim je les le postranski zaslužek. Mislim, da ni pošteno, da kmetje dobijo plačilo za les šele po enem mesecu in v nekaterih primerih še kasneje." Pravo zdravilo zoper zaraščanje Franc se ne strinja povsem s tistimi, ki trdijo, da je treba hribovske kmetije le gospodarsko okrepiti z raznimi (domačimi) obrtmi, s kmečkim turizmom in drugimi dejavnostmi - in vsi problemi bodo rešeni. "Ce cena mesa in mleka ne bo tolikšna, da bo kmeta spodbujala h košnji in spravilu sena, h kultiviranju krajine torej, potem ne bomo ničesar spremenili - senožeti, košenice in druga kmetijska zemljišča v hribovskem območju se bodo še naprej zaraščala." "Kmetje prispevamo od vsakega kubika 33 odstotkov plačila za gradnjo gozdnih cest in vlak in za biološka vlaganja. Ta delež je previsok, v njem se "skrivajo" tudi slabo delo, monopolne cene in še kaj. Mislim, da bi bilo dovolj, če bi kmetje prispevali za te namene 10 do 15 odstotkov vrednosti kubičnega metra lesa. Za gozdove pa naj bi prispevali denar še drugi, že zato, ker gozd nima samo proizvodne funkcije, temveč še številne druge." Davek na etat in proste roke pri prodaji Na Tuškovi kmetiji, kjer imajo 14 hektarov kmetijskih površin in 48 hektarov gozda, beseda prej kot o hlevu in živini nanese o gozdu' in vseh njegovih problemih. Franc veliko razmišlja o njih, še posebej o novem zakonu o gozdovih, ki naj bi tudi na to področje prinesel številne»novosti. "Sedanja organiziranost gozdarstva ima kljub številnim kritikam nekatere dobre strani. Gozdna gospodarstva, kakršna že so, so veliko pripomogla k odprtosti gozdov in k temu, da danes skorajda ni hribovske ali gorske kmetije, ki ne bi imela urejene poti za vožnjo s tovornjaki in drugimi vozili. Tisto, kar nas kmete najbolj žre, so gozdarski monopoli - pri prodaji lesa, pri gradnji gozdnih cest in vlak... Jaz predlagam, da bi že z letnim posekom določili, koliko prispevkov mora kmet plačati za gradnjo prometnic in za biološka vlaganja, potem pa bi mu dali proste roke in mu dovolili, da svobodno izbira kupce in da se sam odloča, ali bo prodal hlodovino, deske ali kaj drugega. Na ta način bi se otresli tudi "domače uporabe" in "izredne domače upOrabe" lesa, odpadel bi za gozdarje in za kmete neprijeten ("žandarski") nadzor in gozdarji bi se lahko še več posvečali strokovnemu delu. V gozdnem gospodarstvu nad takim predlogom niso posebej navdušeni, saj bi morali koga odpustiti, ker bi ostal brez dela," je dejal Franc Tušek, kmet in v tem mandatu tudi predsednik sveta GG Kranj-tok Škofja Loka. C. Zaplotnik mmmsmniGLAB 12. stran ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 17. februarja 1989 Silvo Poljanšek pred razpletom državnega hokejskega finala Psihološka prednost zmagovalca prve tekme S petkovim srečanjem med Kompas Olimpijo in Jesenicami se je končal polfinalni del tekmovanja za državnega hokejskega prvaka. Vsa srečanja so bila kakovostna in borbena, predvsem pa izredno razburljiva za gledalce. To velja še posebej za tekme med Jesenicami in Kompas Olimpijo. Posebno analizo zasluži zadnje, peto srečanje v Ljubljani, izredno razburljivo za igralce in gledalce. V prvem delu je Kompas Olimpija priigrala skoraj nedosegljivo prednost štirih zadetkov in imela igro v svojih rokah. Po moje je bil eden prelomnih trenutkov tekme izredno dobro speljan jeseniški protinapad, ki ga je zaključil Šuvak z golom. Jeseničani so zaigrali kot prerojeni in to ne samo v napadu, ampak tudi v obrambi, kar je po drugi strani omogočalo hitre protinapade, zoper katere Olimpija ni našla zdravila. Ljubljančani so bili brez moči v napadu zoper jeseniško obrambo, pomaknili so se v obrambo in s tem omogočili Jeseničanom izenačitev izida ter zmago. Za jeseniški uspeh so zaslužni vsi igralci, vendar je na vseh srečanjih izstopal vratar Cveto Pretnar, ki je branil vrhunsko in dokazal, da je ta čas prvi jugoslovanski vratar. Na drugi strani pa lahko govorimo o tragičnem junaku zadnjega srečanja, tudi vratarju, vendar Olim-pijinemu Zvonetu Bolti. Najboljši je bil na srečanjih, ki jih je Olimpija dobila po kazenskih strelih, na odločilni, peti tekmi pa je napravil napako, ki je dala Jeseničanom poleta in na koncu zmago. Tak preobrat se je v odločilnih srečanjih v zadnjih letih že dogajal in ne moremo govoriti o sreči ali naključjih, temveč o odločilnih napakah vratarjev oziroma obrambe Olimpije. Prva tekma finala bo jutri v Zagrebu med Medveščak Gorta-nom in Jesenicami (članek je bil napisan pred torkovo tekmo - op. J. K.). Medveščak je imel sedem dni premora in se je pripravljal na to tekmo. Je nesporen favorit predvsem zaradi velikega števila kakovostnih igralcev, prednosti prve tekme doma in izredne želje po uspehu v letošnji sezoni. Državnemu naslovu so podredili vse delo in teh ambicij ne skrivajo. Zato bo prva tekma nadvse pomembna. Medveščak je sicer iz tekmovalnega ritma, kar je lahko pomanjkljivost, po drugi strani pa je svež. Jeseničani bodo skušali na prvi tekmi obdržati doseženi tekmovalni ritem ter visoko kakovost igre v obrambi, kar lahko čim dlje zadržuje ugoden rezultat in zadrži pritisk na začetku tekme, šansa pa so hitri protinapadi. V prvem srečanju imata obe moštvi enake možnosti za uspeh, z zmago enega ali drugega pa bo imel zmagovalec prve tekme veliko psihološko prednost, kar je pomembno. Čas med srečanji je kratek in psihološka plat je zato še bolj pomembna. Predvsem pa upam na kakovostno sojenje, zaradi česar lahko hokej samo pridobi. Hokej Danes druga finalna tekma Jesenice, 15. februarja - Prva finalna tekma za državnega prvaka v hokeju na ledu med Medveščak Gortanom in Jesenicami v Zagrebu se je končala z zmago domačinov s 4 : 2. Zmaga Zagrebčanov, ki doma v letošnjem prvenstvu niso zgubili tekme, je bila težja, kot je bilo pričakovati. Medveščak je povedel, nato pa je Razinger z dvema goloma zagotovil Jeseničanom vodstvo. Ti so zamudili tudi nekaj izrednih priložnosti za gol in zmago, odličen pa je bil zagrebški vratar Domine Lo-movšek. Nato so Jeseničani, tudi utrujeni od petih tekem z Olimpijo, popustili in Medveščak je zabil tri gole. Druga tekma finala bo nocoj na Jesenicah, kjer lahko domači izenačijo rezultat. V prvi tekmi za tretje mesto pa je Kompas Olimpija premagala Partizana s 6 : 2. j ^ Rokomet Kranj Duplje poliinalist Kranj, 14. februarja — četrtfinalna tekma rokometašic za pokal mladosti na področju Slovenije Kranj Duplje : Mlinotes (Ajdovščina) 29 : 23 (15 : 8) dvorana na Planini, gledalcev 150,sod-nika Čeak, Jovanovič (oba Ljubljana). Kranj — Duplje: Lenič 1, Orehar 4, Valant 1, Bajrovič, M. Mežek 2, Zontar 3, Kastelic 11, Jeruc 1, Gradišar 1, Mežek 4, Jak-šič, Sonc. Najboljša strelka pri Mlinotestu je bila Čeferinova z 9 goli. Skozi vso tekmo so bile Kranjčanke veliko boljše kot gostje iz Ajdovščine. Ta zmaga jih je pripeljala v polfinale pokala mladosti, hkrati pa je lep obet za sobotno tekmo, ki jo Kranj Duplje igra v Koprivnici pri drugoligašu Podravki. ^ ^ Danes začetek tekmovanj Kranj, 10. februarja — Rokometna zveza Slovenije je tudi letos pripravila odprto klubsko prvenstvo za kadetinje in kadete. Med kadetinjami se je prijavilo 22 ekip, ki bodo razdeljene v šest skupin. Pravico nastopa imajo kadetinje, rojene 1972. leta in mlajše. Zmagovalci skupin se bodo uvrstili v finale, ki bo na sporedu 4. in 5. marca. Prva skupina bo nastopila v športni dvorani Poden v Škof j i Loki. Danes, 17. februarja, ob 18.15 bo na sporedu prvo srečanje Alples : Polje, ob 19.15 uri Duplje - Kranj : Polje in ob 20.15 Al-ples : Duplje—Kranj. V drugi skupini, ki igra tudi danes v Ljubljani; nastopa ekipa Peko iz Tržiča. Prvo srečanje Itas-Kočevje : Olimpija bo na sporedu ob 17.20 uri, ob 18.15 uri igrata Peko in Itas-Kočevje, ob 19.10 uri pa še Olimpija in Peko. ' Za odprto prvenstvo za kadete se je prijavilo 31 ekip, ki so razdeljene v 10 skupin. Zmagovalci skupin se bodo uvrstili v polfinale, ki bo 4. in 5. marca, finale pa bo na sporedu 11. in 12. marca. Sedma skupina igra v nedeljo, 19. februarja, v športni dvorani Poden v Škofji Loki, sodelujejo pa gorenjske ekipe Peko, Preddvor in Termopolz Ob 9. uri bo srečanje Preddvor : Termo-pol ob 10. uri Peko : Preddvor in ob 11. uri Termopol : Peko. J. Kuhar Kegljanje Kranjska gora prva Kranj, 11. februarja - V gorenjski kegljaški ligi so odigrali 8. in 9. kolo. V 8. kolu so bili doseženi naslednji izidi: Bled : Simon Jenko 4745 : 4957, Jesenice : Ljubelj 5095 : 5035, Triglav : Adergas 4981 : 4758, Elan : Kranjska gora 4726 : 4858 in Lubnik : Sava 4925 : 4992. V 9. kolu pa so igrali: Sava : Bled 5010 :4987, Kranjska gora : Lubnik 4978 : 4877, Adergas : Elan 4898 : 4942, Ljubelj : Triglav 4923 : 4891 in Simon Jenko : Jesenice 4905 : 4826. Prvi del prvenstva je tako končan. Vodi Kranjska gora s 15 točkami, Jesenice jih imajo 14, Triglav 12, Ljubelj 11, Sava 10, Simon Jenko 10, Lubnik 8, Bled 8, Elan 2, Adergas pa je še brez točke. Odigrana so bila tudi četrtfinalna srečanja za gorenjski kegljaški pokal. Izidi: Elan : Ljubelj 4754 : 4780, Bled : Jesenice 4923 : 4907, Sava : Triglav 5055 : 5278, srečanje Lubnik : Krvavec pa zaradi neudeležbe Krvavca ni bilo odigrano. T. Bolka ureja JOŽE KOŠNJEK Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah Lahti 89 Sedmerica naših računa na uspeh Ljubljana, 13. februarja — V torek je z Brnikov v Lahti na Finsko odpotovala naša smučarska skakalna in tekaška reprezentanca. Od tekačev bo na letošnjem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah nastopal le Jani Kršinar, v skakalni reprezentanci pa je šest skakalcev. To so Matjaž Zupan, Hajko Lotrič, Primož Ulaga, Miran Tepeš, Janez Debelak in Matjaž Debelak. Vodja reprezentance v Lahtiju je predsednik SZ Jugoslavije Milorad Savičevič. Na pot so odšli direktor nordijskih disciplin Lojze Gorjanc, zvezni trener Luka Koprivšek, pomočnika Jelko Gros in Bogdan Norčič, zvezni trener tekačev Jože Raišp, dr. Vanja Vuga, serviserja Elana Janez Re-ber.šek za teke in za skoke Jože Justin. SP bo od 17. do 26. februarja. Lahti je mesto na Finskem, ustanovljeno šele leta 1905, oddaljeno kakih 100 kilometrov od Helsinkov. Izredno hitro se je razvijalo, ne le kot finski smučarski center, marveč tudi kot pomembno gospodarsko in kulturno središče. Mnogi sloviti športniki so doma v Lahtiju. Med sedanjimi skakalci je tu doma Jari Puikkonen, iz prejšnjih rodov pa Juhani Karkinen in Penti Kokkonen. Tu živi znana finska tekačica Suri Rautanen. Lahti pa je. sicer že petič gostitelj svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah. V ponedeljek so se reprezen-tantje predstavili na tiskovni konferenci. V Lesnini, ki je glavni pokrovitelj smučarskih skakalcev, so bili na konferenci tudi ostali pokrovitelji Videm Krško, Paloma, Toper, Unior in Smelt. Naše reprezentante je s paradnimi oblekami opremila Mura, svoje pa je dodal še Toper. Lojze Gorjanc je optimist, saj od naših reprezentantov pričakuje, da bodo dosegli odmevne uvrstitve. V načrtu je, da bi med posamezni- ki od skakalcev eden osvojil tretje mesto, eden od njih naj bi bil do šestega mesta, ekipa naj bi bila med dobitniki medalj, medtem ko od tekača Janija Krši-narja pričakujejo, da bo izboljšal svojo najboljšo uvrstitev, 25. mesto, s svetovnega prvenstva, ki je bilo leta 1987 v Oberstdor-fu. Jani Kršinar bo tekel v vseh štirih disciplinah: tek na 15 km, (dvakrat, klasična in prosta tehnika), 30 in 50 kilometrov. Skakalci niso glede uvrstitev taki optimisti kot njihov direktor. Zadnje piljenje forme so imeli na treningu v Rudpoldingu, trening pa je pokazal, da je forma vseh boljša kot na tekmah svetovnega pokala, ni pa še vrhunska. Prav zato je od njih težko pričakovati, da bi ponovili uspeh z lanskih zimskih olimpijskih iger v Calgarvju. Jani Kršinar je naš edini tekač. Kot je dejal zvezni trener Jože Raišp so vsi ostali nazadovali. Norma za nastop v Lahtiju ni bila visoka. Le uvrščati bi se morali v svetovnem pokalu do štiridesetega mesta. • Jani Kršinar: »V Lahtiju bom nastopil v vseh štirih tekih. Dvakrat na 15 in nato na 30 in 50 kilometrov. Kot kaže, sem dobro pripravljen za te nastope. Rad bi izboljšal svojO'najboljšo uvrstitev, ki jo imam s svetovnega prvenstva leta 1987 v Oberst-dorfu. Vendar bo težko. Še najbolj mi leži tek na 50 in 30 kilometrov v prosti tehniki.« • Matjaž Zupan: »Za letošnjo sezono sem imel že dobre kondi-cijske priprave na odsluženju vojaškega roka. Smolo sem nato imel pri poškodbi, potreben je bil kirurški poseg. To mi je onemogočilo še boljše priprave. Ujel sem se in dosegel že nekaj dobrih uspehov. A skoki na teh tekmovanjih še niso bili idealni do potankosti. Uspeval mi je le en skok. Sicer Lahti in skalnice poznam. Rad bi dosegel dobre uvrstitve. Upam, da bom res naredil dva skoka enako dobro. Da bom lahko zadovoljen. Forma se mi zdi dobra.« Rajko Lotrič: »Ni me uspavala lanska sezona, ki je bila dobra. Menim, da sedaj v Lahtiju prihaja naš čas. Menim, da smo vsi v dobri formi in da bodo uspehi boljši, kot so bili v letošnji sezoni.« D. Humer Streljanje Na Jesenicah Dobra udeležba na kranjskem prvenstvu Kranj, 12. februarja - Kranjski strelci so v vseh kategorijah (člani, članice, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke) tekmovali za ekipne in posamične občinske naslove. Tekmovalo je kar 122 strelcev, kar je udeležba, kakršne že dolgo ni bilo. Med člani je ekipno zmagala strelska sekcija Iskre v postavi Jure Frelih, Marjan Umnik in Jure Bojanič s 1096 krogi od 1200 mogočih. Sledijo Iskra II 1069, SD Franc Mrak Predoslje 1065, SS Tone Nadižar Čirče 1063 itd. Posamično pa je zmagal Jure Frelih (Iskra) s 374 krogi od 400 možnih, sledijo pa Osterman (Predoslje) 363, Umnik (Iskra) 362, Hafner (Tone Nadižar) 361 itd. Med članicami je zmagalo moštvo SD Bratstvo edinstvo s 1066 krogi v postavi Darinka Smrtnik, Sonja Hafner in Lidija Vodopivec pred strelsko sekcijo Tone Nadižar, ki je zbrala 1065 krogov. Med posameznicami pa je zmagala Darinka Smrtnik s 360 krogi. Med mladinci je ekipni vrstni red naslednji: 1. SS Tone Nadižar I 1035, 2. SS Tone Nadižar II 985, 3. SD Franc Mrak Predoslje 977 itd., med posamezniki pa so bili najboljši Matej Malovrh (T. Nadižar) 350, Nurfet Alidžanovič (T. Nadižar) 345 in Boštjan Jelen (T. Nadižar) 340. Med mladinkami je ekipno zmagala strelska sekcija Tone Nadižar Čirče z 969 krogi pred Bratstvom in edinstvom z 791 krogi, posamezno pa so bile najuspešnejše Bernarda Lokar (S. Kovačič) 340, Ema Turnšek (T. Nadižar) 338 in Monika Gašperič (S. Kovačič) 331. Pionirji ekipno: 1. Franc Mrak 464, 2. SS Tone Nadižar 441, 3. Franc Mrak II 396 itd., posamično pa 1. Gorazd Umnik (Predoslje) 157, 2. Jože Pišek (T. Nadižar) 157, 3. Marko Malovrh (T. Nadižar) 156. Pionirke ekipno: 1. SS Tone Nadižar 476, 2. SD Bratstvo edinstvo 332, posamično pa 1. Darinka Žarn 162, 2. Andreja Malovrh 160, 3. Nina Brovč 154 (vse Tone Nadižar). J. Sitar Danes zbor tržiških planincev Tržič, 13. februarja - Planinsko društvo Tržič, ki se lahko pohvali z visokim odstotkom občanov, včlanjenih v društvo, med katerimi je večina tudi aktivnih, vabi na občni zbor, ki bo danes, 17. februarja, ob 18. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole v Bistrici pri Tržiču. Društveno delo se uresničuje v številnih odsekih. Po aktivnosti izstopajo gospodarski in alpinistični odsek ter postaja Gorske reševalne službe, ne moremo pa mimo prizadevnega dela markacijskega in propagandnega odseka, gorske straže in varstvenikov narave. Poglavje zase je mla dinski. odsek, v katerem naj bi delali mladi, pa je teh med društvenim članstvom le 7 odstotkov. Razveseljiva pa je dobra planinska vzgoja v osnovnih šolah in vrtcih, pri čemer imajo veliko zaslug mentorice in vzgojiteljice ice. Zato vabljeni na občni zbor, ki bo popestren z glasbo in diapozitivi. I. B. V Kranju gostuje Gusar Kranj, 15. februarja — Vaterpolisti Triglava so odločno startali v prvi B zvezni vaterpolski ligi. V prvem kolu so v »domačem« bazenu v Tivoliju v Ljubljani premagali Budvo. V drugem kolu so gostovali v Beogradu in v bazenu Tašmajdan premagali gostitelja. Kranjčani so prepričani, da bodo osvojili tudi tretjo zmago, saj Gusar v teh dveh kolih ni bil uspešen. Osvojil je le točko. Tekma bo to soboto ob 19.30 v bazenu Tivoli. Državno prvenstvo drsalcev na ledu Jesenice, 15. februarja - Drsalni klub Jesenice prireja med 17. in 19. februarjem (petek, sobota, nedelja) državno člansko prvenstvo v drsanju na ledu. Prvenstva se bo predvidoma udeležilo okrog 15 drsalcev. Danes bo uradni trening v jeseniški dvorani, tekmovanja pa bodo v soboto in nedeljo. Jutri med 8. in 12. uro bodo na sporedu obvezni liki, ob 17. uri bo otvoritev prvenstva, ob 18. uri pa bo originalni program. V nedeljo ob 9. uri pa se bo začelo tekmovanje v prostem programu. j V Kranju Zimska košarkarska liga Kranj, 9. februarja - Medobčinska košarkarska zveza Gorenjske in ZTKO Kranj organizirata marca zimsko rekreacijsko košarkarsko ligo. Pogoja za sodelovanje sta dva: pismena (ne telefonska) prijava na Medobčinsko košarkarsko zvezo Gorenjske, Kranj, Valjavčeva 5, do vključno torka, 21. februarja, ali udeležba predstavnika ekipe na sestanku, ki bo 23. februarja ob 17. uri v športni dvorani na Planini. Kasnejših prijav ne bodo upoštevali. Prijavnina znaša 150.000 dinarjev, kavcija pa 50.000 dinarjev. Znesek so ekipe dolžne poravnati pred 1. kolom. Denar bo potrošen za organizacijo tekmovanja, sodnike in pokale. Liga se bo igrala 4., 11. in 18. marca, finale pa bo 25. marca. Moštva bodo dobila razpored tekmovanja na sestanku 23. februarja. Kazni za nedisciplino bodo denarne, v primeru napada na sodnika bo moštvo izključeno, kavcija pa nje bo vrnjena. Nekatere ekipe morajo poravnati še lanske kavcije. J. K. Kranjčani dobri na ciklokrosu Kranj, 15. februarja - V Krškem je bilo slovensko prvenstvo v ciklokrosu, na katerem so uspešno tekmovali tudi kolesarji kranjske Save. To je dober obet pred bližnjim državnim prvenstvom v Poreču. V Krškem je bil med pionirji B Valjavec prvi in Berce drugi, med starejšimi mladinci pa je bil Bertonceli prvi, Pilar pa četrti. M. Z. Ragby na Visokem D. H. Prihaja Krajina Kranj, 15. februarja — V devetnajstem kolu prve B ženske košarkarske lige ženska vrsta Kranj gosti Krajino iz Banja Luke. V sedemnajstem kolu so Kranjčanke gostovale v Puli in zmagale. To je lep obet, da bodo tudi jutri, v soboto, ob 17. uri v dvorani na Planini premagale gostje iz Krajine. D. H. Dobro obiskano predavanje himalajcev Tržič, 14. februarja - Slovenska alpinistična odprava, ki je lani novembra osvojila 8201 meter visoki Čo Oju, je še vedno v središču zanimanja ljubiteljev alpinizma. Tako je bilo tudi v Tržiču, kjer sta udeleženca odprave dr. Iztok Tomazin in Jože Rozman predstavila svoja vzpona na šesto najvišjo goro sveta. Pred polno dvorano tržiškega kina je najprej spregovoril predsednik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja, potem pa sta imela besedo alpinista, ki sta jo popestrila z izvirno glasbo in diapozitivi. Alpinisti so bili nagrajeni s spontanim aplavzom. j . Visoko, 15. februarja - Ragby očitneje resno prodira tudi k nam. Ragby sekcijo so organizirali tudi pri TVD Partizan Visoko pri Kranju. Tu bo v nedeljo, 19. februarja ob 15. uri na nogometnem igrišču demonstracijska tekma med domačini in moštvom Fogies iz Londona. Igrali bodo po turnirskih pravilih: 7 igralcev na vsaki strani. Takšna pravila omogočajo hitro igro in so zato za gledalce še posebej privlačna. J. K. Sankanje Naši mladinci povprečni Jesenice, 10 februarja — Naši mladi sankači so sodelovali na Evropskem mladinskem prvenstvu v sankanju, ki je bilo v Brucku v Avstriji. Dosegli so povprečni uspeh, več pa glede na skromne treninge tudi niso mogli pričakovati. V reprezentanci so bili predvsem tekmovalci Iskre iz Železnikov, eden pa je bil z Jesenic. Najbolje uvrščen je bil mladinec Iskre Železnikov Boris Nastran, ki je zasedel 21. mesto, Jeseničan Matej Šabjanič je zasedel 27. mesto, ostala tekmovalca Iskre pa sta se uvrstila: 30. je bil Tomaž Habjan in 33. Gregor Kalan. V dvosedih sta Florjan Šturm in Boris Nastran zasedla 9. mesto. Na prvenstvu med posamezniki nista mogla nastopiti Florjan Štrum in Andrej Habjan, ker sta na treningu polomila sani. j RaDjc Sankači na evropskem prvenstvu Jesenice, 15. februarja — Naša reprezentanca v sankanju bo konec tega tedna (od 17. do 19. februarja) sodelovala na evropskem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu v ZRN. Sestavljajo jo predstavniki treh naših najboljših klubov: Drago Česen, Franc Pohleven, Janez Luznar in Simon Bernik, ki so člani kluba Iskra iz Železnikov. V svojih vrstah imajo tudi edino žensko predstavnico v reprezentanci Tinko Tolar. Ostali re-prezentanti so Janko in Marjan Meglic ter Mirko Klinar z Jesenic ter Drago Česen iz Tržiča. Boljših uvrstitev na letošnjem evropskem prvenstvu skorajda ne morejo pričakovati, saj vso zimo nimajo pravih možnosti za treninge in tekmovanja. Menijo, da bi bila vsaka uvrstitev okoli 15. mesta že uspeh. J. Rabič Petek, 17. februarja 1989 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 13. STRAN (^TmmJ§m,GLAS TVSPORED PETEK 17. februarja 9.00 Video strani 910 Kaj je film 10.10 Tednik 11.00 Alpe Jadran 11.30 L. Mc Murtrv: Umor Mary Phagan, ameriška nadaljevanka 12.30 Vidoe strani 15.45 Video strani 15 55 SP v klasišnih smučarskih disciplinah 10 km (ž), posnetek iz Lahtija 16.25 Vidoe strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Tednik, ponovitev 18.05 Video strani, spored za otroke in mlade 18.00 Zlati dež, danska nadaljevanka 1905 Risanka 1912 TVokno 1917 Naše akcije 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Naš edini svet: Mesto v pesku, angleška dokumentarna serija 20.35 Propagandna oddaja 20.40 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka 20.55 Propagandna oddaja 21.30 Mini Show Odzila, oddaja TV Skopje 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Steklena celica, nemški film 23.35 Video strani II. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Videomeh, ponovitev 1930 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20.05 Iz koncertnih dvoran: Koncert simfonikov RTV Ljubljana, neposredni prenos 22.05 Skupščinska kronika, oddaja TV BG 22.20 Vsako sredo, ameriški film 23.50 Satelitski program - poskusni prenosi TV Zagreb I. program 21.35 TV dnevnik 3 21.50 Kulturni magazin 22.55 Nočni program 0.50 Poročila SOBOTA 18. februarja: 8.20 830 9.00 10.30 10.30 12.30 12.35 14.05 15.15 17 15 17.35 18.05 18.25 19.10 19.15 19.30 20.00 20.55 TV koledar Oddaja za otroke Zimski počitniški spored Poročila Zimski počitniški spored Poročila Ptice brez kril, ameriški film Zimski počitniški spored Nočni program, ponovitev TV dnevnik 1 Oddaja za otroke Številke in črke: Kviz Narodna glasba Risanka Vreme TV dnevnik 2 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka Ljubo doma, kdor ga ima, humoristična serija_ 8.05 Video strani 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček: Voda 8.25 Lonček kuhaj: Špageti 8.45 ZBIS: Cvet, ki večno cvete 8.50 J. Pengov-N. Simončič: Zlata ribica, 1. del 9.15 Poleti pesem, nanizanka TVSK 9.45 Periskop: PTT 10.45 Črnomelj: Ob 45. obletnici SNOS-a, prenos 12.00 Izbor tedenske programske tvornosti 14.00 Video strani 14.10 Črnomelj: Ob 45. obletnici SNOS-a, vključitev 14.40 Zadnji Mohikanec, ameriški mladinski film 16.10 Črnomelj: Ob 45. obletnici SNOS-a, vključitev 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 SP v klasičnih smučarskih disciplinah 30 km(m), posnetek iz Lahtija 17.25 Beograd: DP v košarki — Partizan : Bosna, vključitev 18.45 Zdaj pa po slovensko, izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.15 Video strani 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 S. Conran: Čipke, ameriška nadaljevanka 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Žrebanje 3x3 23.00 TV dnevnik 3 23.10 Kalifornijska suita, ameriški film 0.50 Video strani _II. program TV Ljubljana 14.50 Haag: EP v atletiki, prenos Banja luka. DP v rokometu — Borac : Zagreb, prenos 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd 19.30 TV dnevnik 20.10 Propagandni program 20.15 Filmske uspešnice Ali gori Pariz, francosko ameriški film 23.10 Satelitski program - poskusni prenosi _I. program TV Zagreb 8.50 TV koledar 9.00 Zimski počitniški spored 10.30 Velika dežela, ameriški film 13.10 Prezrli ste — poglejte 14.30 Kritična točka 15.15 Folklora 15.45 TV dnevnik 1 16.00 Zasledovanje grizlija Adamsa, mladinski film 17.30 Gruntovčani, ponovitev TV nadaljevanke 18.30 Švenk, dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Lavvrence Arabski, angleški film 23.55 TV dnevnik 3 0.15 Nočni program 2.15 Poročila NEDELJA 19. februarja: 8.40 Video strani; Otroška matineja 8.50 Živžav 9.40 Zlati dež, ponovitev danske nadaljevanke 10.25 S. Conran: Čipke, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.20 Domači ansambli: Slovenski muzikantje 11.50 Kmetijska oddaja TV Zagreb 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Lahti: Skoki, velika skakalnica, prenos 15.30 Video strani 15.40 Ropot 16.25 EP video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Oliverjeva zgodba, ameriški film 18.15 SP v klasičnih smučarskih disciplinah 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 G. Mihič: Srečno novo leto 1949, nadaljevanka TV Skopje 21.10 Propagandna oddaja 21.25 Zdravo 23.00 Video strani _II. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri in Pastorale Heroica, poljski film 14.25 Haag: EP v atletiki, prenos 18.00 Anton Dermota, ponovitev 19.05 Da ne bi bolelo: Ko zbolijo ledvice 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Cousteaujevo ponovno odkritvanje sveta: Haiti — vode žalosti, angleška poljudnoznanstvena serija 21,00 Dokumentarec meseca: Kratka raziskava o kruhu 21.40 Športni pregled 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi TV Zagreb I. program 9.30 Otroška matineja 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja 12.30 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 13.00 Hišica v preriji, ameriška mladinska nadaljevanka 13.50 Nedeljsko popoldne 16.30 Tista dva, reportaža 17.10 Maratonci tečejo častni krog, jugoslovanski film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret Ilije Pevca, TV nadaljevanka 21.20 Zakaj ste me obsodili na življenje?, ameriški film 23.20 TV dnevnik 23.40 Nočni program 1.40 Poročila PONEDELJEK _20. februarja: 9.05 Video strani 9.15 Kaj je film, 11. oddaja - Izrazna sredstva filma: Zvok v filmu in Plamen v dvonožcu 10.10 Utrip 10.25 Zrcalo tedna 10.40 TV mernik 10.55 Da ne bi bolelo: Ko zbolijo ledvice 11.15 Oči kritike 11.25 Bobby Deerfield, ameriški film 13.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 SP v klasičnih smučarskih disciplinah 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Utrip 17.00 Zrcalo tedna 17.15 TV mernik 17.30 Oči kritike 18.00 Da ne bi bolelo: Ko zbolijo ledvice 18.15 Video strani, spored za otroke in mlade 18.20 Radovedni Taček: Robot 18.40 Poleti pesem, nanizanka TV Skopje 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 C. Carrel: Sebastijanovo darilo, francoska TV drama 20.15 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan 22.50 TV dnevnik 3 22.00 Glasbeni večer 23.05 Video strani II. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi poskusni prenosi 17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika, izobraževalna oddaja TV Zagreb 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Shakespeare na TV: Timon Atenski _TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Otroci, pojte z nami. oddaja za otroke 8.45 Skrivnostno darilo, oddaja za otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste poglejte 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Bataljon Feniks, dokumentarna oddaja 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 5000 metrov s preprekami, TV drama 21.10 Vivo, vivace, oddaja o resni glasbi 22.55 TV dnevnik 3 22.35 Nočni program 0.15 Poročila TOREK 21. februarja: 9.10 Video strani 9.15 Kaj je film, 12. oddaja 10.10 Šolska TV 11.15 Video strani 16.45 Video strani 15.55 SP v klasičnih smučarskih disciplinah — 15 km (ž), posnetek iz Lahtija 16.25 Propagandna oddaja, video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV Mozaik, šolska TV, ponovitev 17.55 Video strani 18.00 Lonček kuhaj: Dušena jabolka 18.05 Zdravilo za strah, TV musical 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.00 N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka 21.30 Propagandna oddaja 21.10 Mednarodna obzorja 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Ropot, ponovitev 22.45 Video strani _II. program TV Ljubljana 16.30 Naša pesem, 12. oddaja 17.00 Zagreb: DP v hokeju — 3. tekma končnice — Medveščak : Jesenice, prenos 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Svet na zaslonu 20.45 Žrebanje lota 20.50 Videogodba 21.35 PPZ v košarki — polfinale Real : Cibona, posnetek iz Madrida TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Mali svet, oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 Zimski počitniški spored 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 14.45 Agresivnost in destrukcija, 15.15 17.15 17.35 18.05 18.25 19.10 19.15 19.15 19.30 20.05 21.45 22.05 23.45 izobraževalna oddaja TV Sarajevo Nočni program, ponovitev TV dnevnik 1 Mali svet, oddaja za otroke Številke in črke, kviz Znanost in mi Risanka Vreme Risanka TV dnevnik 2 Filmi po romanih Agathe Christie, Deset zamorčkov, sovjetski film, 1. del TV dnevnik 3 Kontaktni magazin Poročila SREDA 22. februarja: 9.40 Video strani 9.50 Kaj je film, 13. oddaja 11.30 Osmi dan 12.10 Svet na zaslonu 12.50 Propagandna oddaja 12.50 Lahti: SP v klasičnnih smučarskih disciplinah — 15 km, prenos 14.40 Video strani 15.35 Video strani 15.45 ZBIS: Na kaj bi zaigrali? 16.00 Pengov-Simončič: Zlata ribica, 2. del lutkovne igrice 16.25 Video strani 16.50 Propagandna oddaja 16.55 Lahti: Skoki, velika skakalnica, prenos 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.59 Vreme 20.05 Film tedna Boter I., ameriški film 23.00 TV dnevnik 3 23.10 Video strani _II. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana - studio Maribor 19.00 Prastara ovijalka, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 F. M. Dostojevski — D. Jovanovič: Blodnje, posnetek predstave 22.20 Svet poroča _TV Zagreb I. program 8.25 TV koledar 8.35 Super babica, angleška nadaljevanka za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 16.00 Sokolov greben, ameriška nadaljevanka 16.45 Narava in človek, izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Super babica, angl. nad. za otroke 18.00 Risanka 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarni program 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Telekino Hooper, super kaskader, ameriški film 22.35 TV dnevnik 3 22.50 Nočni program 0.55 Poročila ČETRTEK 23. februarja: 10.15 Video strani 10.25 Kaj je film, 14. oddaja 11.25 TV mozaik, šolska TV 12.20 Po sledeh napredka 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Lahti: SP v klasičnih smučarskih disciplinah — 4x5 km(ž), prenos 11.40 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Šolska TV 17.45 Po sledeh napredka 18.15 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 20.55 Propagandna oddaja 21.00 L. Mc Murtrv: Umor Mary Phagan, ameriška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 3 21.50 TV dnevnik 22.00 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30"". let nagrade Jelen Padec Italije 23.30 Video strani _II. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi- poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi, Liberator stricker 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Mali koncert 20.15 Prisluhnimo tišini 20.55 Oči kritike 21.25 Zabavnoglasbena oddaja TV Beograd 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi _TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Poletavček, oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Poletavček, serija za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 A. Dumas: Gospa Monsorojska, francoska nadaljevanka 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Politični magazin 21.05 Zabavnoglasbena oddaja 22.05 TV dnevnik 3 RADIO PETEK, 17. februarja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane 12.00 Poro Čila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba 14.05 Gremo v kino 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melo dije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Zele n" val - 20.30-23.00 Slovencem Po svetu - 23.05 Literarni noktur no - Ciril Bergles: If riki ja -23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 18. februarja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5 50 Rekreacija - 6.50 Do- bro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Prizma optimizma (Trebnje) - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 1930 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z ansamblom Green town jazz band -20.00 Radijski portret - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - naši poustvarjalci 23.05 Lite-, rarni nokturno - Jens Rehn: Sladnosnedi požeruh 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 19. februarja:_ Prvi program 5 00-8.00 Jutranji program, glas ba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Sonja Grizila: Zvezdica hoče v nebo - 9.05 Se pomnite, tovariši - 1005 Glasbe na matineja - 10.35 Nedeljska reportaža - 11.03-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -17.00 Poročila - 17.30 Humoreska tega tedna - Ilija Popovski: Nove humoreske - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva -2305 Literarni nokturno - Geor-ge Mikes: Kako združevati narobe - 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 20. februarja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Salierija in Havdna - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.10 Pihalne godbe varn igrajo - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glas ba - 18.00 Poročila - 18.05 Minu- te z Ello Fitzgerald in Frankom Sinatro - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Vac-lav Jarm: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba TOREK, 21. februarja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev -14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - Pavel Lužan: Kandidat 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Juan de ibarbouru: Pesmi -23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 22. februarja. Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 S poti po domovini - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik - radio triglav Jesenice PETEK, 17. februarja: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: Kaj je z obnovo Čopove hiše? Kdaj v Podmežaklji novi telefonski priključki? - 18.20 Povabljeni ste -18.55 Zaključek programa SOBOTA, 18. februarja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Moja je lepša kot tvoja, zabavna glasbena oddaja z lestvico narodnozabavne glasbe, 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP - 19.55 Zaključek programa NEDELJA, 19. februarja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Spomeni partizanske učiteljice -11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne - vmes čestitke poslušalcev in EP PONEDELJEK, 20. februarja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.15 Športni pre- gled - 18.40 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek pro grama TOREK, 21. februarja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Rekli so... - 17.30 S čajem ob pol šestih - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa SREDA, 22. februarja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novice iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa ČETRTEK, 23. februarja: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Osrednja tema: Kakšna bo prenova sindikatov - 17.45 Obvestila 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zakrjuCek programa KINO KRANJ CENTER J7. februarja: franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 16. un, amer. komedija ZAUUBLJE NI POROTNIK ob 18. in 20. uri, 18. februarja: franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 16., 18- in 20. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA V. - OPERACIJA MIAMI BE-ACH ob 22. uri, 19. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI pLES (DIRTV DANCING) ob 10. "ri, franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 15., 17. in 19. uri, Premiera amer. vojnega filma BlLOXI BLUES ob 21. uri, 20. februarja: amer. vojni film BILOXI BLUES ob 16. in 18. uri, 21. februarja: amer. vojni film BILOXI BLUES ob 16., 18. in 20 uri, 22. februarja: amer. vojni film BILO-x' BLUES ob 16., 18. in 20. uri, 23. februarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V. -OPERACIJA MIAMI BEACH ob '8 «n 18. uri, FILMSKI ČETRTEK, »mer. pust. film KLOŠAR IZ BE-VERLLY HILLSA ob 20. uri KRANJ STORŽIĆ YJ. februarja: amer. roman-tič.-komedija thriller film HO-KUS POKUS ob 16., 18. in 20. uri, 18. februarja: amer. vojno. pust. film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 16., 18. in 20. uri, 19. februar ja: amer. vvestern film TRINITA ob 14. in 18. uri, amer. akcij, film MAŠČEVALEC ob 16. uri, premiera ital. amer. erot. filma LJUBEZEN IN STRAST ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 20. februarja: Ni kinopredstavl, 21. februarja: amer. ital. erot. film LJUBEZEN IN STRAST ob 16., 18. in 20. uri, film ni primeren za otrokel, 22. februarja: amer. ital. erot. film LJUBEZEN IN STRAST ob 16., 18. in 20. uri, 23. februarja: amer. krim. film PEKLENSKI PREGON ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 17. februarja: hongkon. fant. pust. film LEGENDA O BISERU ob 16 in 18. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA AKADE MIJA V. - OPERACIJA MIAMI BEACH ob 20. uri, 18. februarja: amer. romantič.-thriller film PRIČI NASILJA ob 16. in 18. uri, premiera amer. vojnega filma BILO-XI BLUES ob 20. uri, 19. februarja: hongkon. fant. pust. film LE- GENDA O BISERU ob 16. uri, amer. thriller film PRIČI NASILJA ob 18. in 20. uri, 20. februarja: premiera amer. srhljivke HID-DEN ob 16., 18. in 20. uri, 21. februarja: amer. srhljivka HIDDEN ob 16., 18. in 20. uri, 22. februarja: amer. vojni film VOJAKOVA ZGODBA ob 16., 18. in 20. uri, 23. februarja: hongkon. pust. film GUSARSKA PATRULJA ob 16., 18. in 20. uri _KAMNIK DOM_ 17. februarja: amer. thriller film PRIČI NASILJA ob 18. in 20. uri, 18. februarja: amer. celovečerna risanka AMERIŠKA PRAVLJICA ob 17. uri, premiera amer. akcij, filma SOVRAŽNO OZEMLJE ob 19. in 21. uri, 19. februarja: amer. akcij, film SOVRAŽNO OZEMLJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA V. OPERACIJA MIAMI BEACH ob 21. uri, 20. februarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V, - OPERACIJA MIAMI BEACH ob 18. in 20. uri, 21. februarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V. - OPERACIJA MIAMI BEACH ob 18. in 20. uri, 22. februarja: Ni kinopredstavl, 23. februarja: hongkon. fant. pust. film LEGENDA O BISERU ob 18. in 20. uri TRŽIČ 17. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 17. in 19. uri, 18. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 17. in 19. uri, premiera amer. srhljivke HIDDEN ob 21. uri, 19. februarja: amer. ljubezen, film UMAZANI PLES (DIRTV DANCING) ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije ZALJUBLJENI POROTNIK ob 21. uri, 20. februarja: amer. komedija ZAUUBLJENI POROTNIK ob 17. in 19. uri, 21. februarja: amer. komedija ZAUUBUENI POROTNIK ob 17. uri, amer. vojni film VOJAKOVA ZGODBA ob 19. uri, 22. februarja: Ni kinopredstavl, 23. februarja: amer. akcij, film MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 17. februarja: hongkon. pust. film GUSARSKA PATRULJA ob 17. in 20. uri ĆESNJICA 17. februarja: amer. vojno.-pust. film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 20. uri LAZE 17. februarja: amer. akcij, film MAŠČEVALEC ob 20. uri _CERKLJE_ 17. februarja: amer. celovečerna risanka AMERIŠKA PRAVLJICA ob 18. uri DUPLICA 18. februarja: amer. komedija ZAUUBLJENI POROTNIK ob 20. uri, 19. februarja: amer. risanka AMERIŠKA PRAVLJICA ob 16. uri, amer. srhljivka HIDDEN ob 18. in 20. uri, 22. februarja: amer. romantič.-komed. thriller film HOKUS POKUS ob 20. uri, 23. februarja: amer. vojni film BILO-XI BLUES ob 20. uri _KOMENDA_ 18. februarja: ital. amer erot. film LJUBEZEN IN STRAST ob 19. uri MEDVODE 18. februarja: amer. vojni film VOJAKOVA ZGODBA ob 17. uri, 19. februarja: hongkon. pust. film GUSARSKA PATRULJA ob 16. uri DOVJE 19. februarja: amer. vojno pust. film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 19. uri RADOVUICA 17. februarja: italij. erotični film NEŽNA KOZA DEVICE ANGELE ob 20. uri, 18. februarja: amer. film ROJEN VOJAK ob 18. uri, amer. film POD UDAROM ZAKONA ob 20. uri, 19. februarja: amer. film POD UDAROM ZAKONA ob 18. uri, italij. erotični film NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE ob 20. uri, 20. februarja: amer. film ROJEN VOJAK ob 20. uri, 21. februarja: italij. erotični film NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE ob 20. uri, 22. februarja: amer. film ROJEN VOJAK ob 20. uri, 23. februarja: španski film DEKOLTE ob 20. uri BLED 17. februarja: amer. akcij, film PARK JE MOJ ob 20. uri, 18. februarja: amer. grozljivka PETEK 13. - ZADNJE POGLAVJE ob 18. in 20. uri, 19. februarja: amer. akcij, film PARK JE MOJ ob 18. uri, amer. zabavni film TAJNA OBOŽEVALKA ob 20. uri, 20. februarja: amer film POD UDA ROM ZAKONA ob 20. uri, 21. februarja: amer. film POD UDAROM ZAKONA ob 20. uri, 22. februarja: italij. erot. film NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE ob 20. uri, 23. februarja: amer. film ROJEN VOJAK ob 20. uri BOHINJ 18. februarja: amer akcij, film PARK JE MOJ ob 20. uri, 19. fe- bruarja: amer. grozljivka PETEK 13 - ZADNJE POGLAVJE ob 18. in 20. uri, 23. februarja: amer film POD UDAROM ZAKONA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 17. februarja: amei. film TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 18. in 20. uri, 18. februarja: amer. zgodovinski film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 17. in 20. uri, 19. februarja: amer film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 17. in 20. uri, 21. februarja: nem. kriminalni film PIŠTOLA ALI LJUBEZEN ob 20. uri, 22. februarja: nem. film PIŠTOLA AL/ UUBEZEN ob 18. in 20. uri, 23. februarja: amer vvestern film SARTANA... PROsi ZA SMRT ob 20. uri ŽELEZNIKI 17. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 17. in 20 uri, 18. februarja: amer. komedija HOLAND-SKE LUTKE ob 20. uri, 19. februarja: amer. komedija TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 18. in 20. uri, 22. februarja: amer. zgodovinski film ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 20. uri _POUANE_ 17. februarja: amer. komedija HOLANDSKE LUTKE ob 18. uri. mSSaSSSSSESGLAB 14. stpan MALI OGLASI, OGLASI, OGLASI Petek, 17. februarja 1989 V petek, 17. februarja, ob 19. uri bo v kranjskem hotelu Creina GLASOVA PREJA Misli na temo SODNIKI IN ŽRTVE bodo predevali Igor Torkar dr Boštjan M Zupančič in voditelj Glasovih pre] mag Viktor Zakelj Vabimc Vas aa se nam pridružite' Rezervacije sprejemamo na telefon 2.1-860 in 21-835 PIVOVARNA UNION Pivovarniška 2, p. p. 73 61107 LJUBLJANA HP Pivovarna UNION Ljubljana vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog ORGANIZIRANJE PRODAJE za Gorenjsko Delo je pretežno vezano na teren. Od kandidata se zahteva višješolska izobrazba ekonomske smeri in nekaj let prakse pri prodaji prehrambenih izdelkov. Delo je zanimivo za mlajšega, komunikativnega delavca, ki se želi uveljaviti s svojimi rezultati. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh v splošni sektor, HP Pivovarne UNION Ljubljana, Pivovarniška 2. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n sub o Jezerska c. 41 64000 KRANJ Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge VODENJE PROIZVODNEGA OKOLIŠA Kandidati naj izpolnjujejo poleg splošnih, z zakonom določenih, še naslednje pogoje: — srednja strokovna izobrazba kmetijske ali veterinarske smeri — 1 leto delovnih izkušenj — izpit B kategorije, lastno prevozno sredstvo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela je možen takoj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga Kranj, Jezerska c. 41, kadrovska služba. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet skupščine občine Kranj na 136. seji dne 8/2-1989, sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZGORNJA BESNICA 1. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Zgornja Besni-ca, ki predvideva gradnjo stanovanjskih objektov. Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Domplan Kranj, TOZD Urbanizem, štev. projekta UD/273-44/88 v avgustu 1988. 2. Osnutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sobi štev. 106 skupčine občine Kranj in krajevni skupnosti Besnica. Osnutek bo javno razgrnjen en mesec od dneva objave. 3. V času jevne razgrnitve bo organizirana javna obravnava: — v sredo, 15/3-1989,ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Besnica. Občani, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku zazidalnega načrta. Ta sklep sc objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v Krajevni skupnosti Besnica. MflLl OGLASI ® 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam nov VIDEO REKORDER Fisc-her. Tel.: 39 234 _ Prodam novo KOMBINIRKO (tri operacije). Zminec 9, Škofja Loka 1904 Prodam nov plastificiran 50-litrski BOJLER, 10 SM ceneje. Pintarjeva 8, Kranj 1908 Prodam 5-tonsko gozdno VITLO in ro-tacijsko KOSILNICO fela, 165 cm. « 064/631 -597_2007 Ugodno prodam 210-litrsko zamrzo-valno SKRINJO gorenje in KIPER- BUSCH.« 28-662_2025 Hitachi stereo TV, ekran 68 cm in VI-DEOREKORDER sharp, prodam. « 22 586_ 2026 TRAKTOR štore 402 super s kompresorjem, prodam, « 88-257 2055 Ugodno prodam industrijski ŠIVALNI STROJ pfaff. « 35-045_2064 Prodam barvni TV iskra. Srednja vas 52, Šenčur 2065 Prodam JVC stolp z gramofonom, boksi in slušalkami. « 50-702 2066 Prodam rabljen 80-litrski BOJLER. ■g 42-318 _ 2073 Ugodno prodam 380-litrsko SKRINJO Ith. « 35-891_2085 Prodam GLAVO amerikanko za struž-nico, premer 160 mm. Leopold Hafnar, Zg. Bela 6, tel.: 45-313_2104 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat z omarico. Cena 60 SM. g 66-739 2121 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ passat duomatic 80 z dodatki. g 35-905 _2122 CARENA CX 300 s flešem prodam in kupim MAESTRAL 9. « 46-482, Ivan _____ 2125 Prodam STROJ za rezanje železnih profilov. »66-850 2126 Ugodno prodam KOMPRESOR In manjšo KOSILNICO, primerno za hribovit teren. « 80-328 2129 Prodam 2 rabljeni zamrzovalni SKRI-NJI. Sr. Bitnje 28, Žabnica 2151 Prodam nov barvni TV. « 23-811, po-poldne 2152 Poceni prodam KIPERBUSCH Eržen, Koroška 57, Kranja tel.. 26-007 2159 Prodam barvni TV ei Niš, star 6 let. « 74-585 _ 2174 Prodam TRAKTOR zetor 52-45, star 3 leta 500 delovnih ur. Pivk, Sopotnica 13, Škofja Loka 2187 Prodam 300-litrsko SKRINJO Ith, do-bro ohranjeno. Mavčiče 20 2190 Prodam KOSILNICO rex - combi Go-renje Muta, malo rabljena. Pivk, Cegel-nica 30, Naklo 2196 TRAKTOR TX 55 A ugodno prodam. « 83 176 2198 Prodam rotacijsko KOSILNICO 135, zadnji NAKLADAČ riko, DROBILEC za pesek in krmilni KROMPIR ter MOLZNI STROJ tehnomont, nov. Sp. Brnik 11, Cerklje_2203 Poceni prodam PRALNI STROJ zopas. g 80-752_2211 Poceni prodam KOMPRESOR s priborom, g 37 694_2214 Sony TV stereo, ekran 54 cm, star 3 leta, brezhiben, z dokumenti, prodam. ■g 74-343 _2220 Prodam barvni tri črno-bel TV! «21-102 2224 Prodam barvni TV išl? «39-798, popoldne azur. 2242 Prodam barvni TV gorenje electronik in GLASBENI STOLP schneider SPP 120. « 38-376_2248 Ugodno prodam popolnoma nov PRALNI STROJ gorenje. « 064/622-043, od 17 do 19 ure 2254 Prodam barvni TV. « 38 840 2256 Prodam 170-litrski HLADILNIK z zamr-zovalno omaro. Jenko, Trboje 96, tel : 49-316 _ 2264 Prodam ohranjeno barvno TV 401 ker-ting, zelo ugodno in GLASBENI STOLP fischer tuner M 200. « 23-145 _2277 Prodam KASETOFON techniks M 502, techniks FM/AM stereo tuner ST-80011 K in ZVOČNIKE 70 W ali menjam za barvni TV. «74-247, popoldne_ _ 2282 Prodam barvni TV sprejemnik ei Niš. «39-469 2288 Prodam starejši barvni TV sabba, 56 cm, z daljinskim upravljanjem. « 35-736 _ 2290 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Šmartno 7, Cerklje_2291 Prodam barvni TV gorenje. Hrastje 207 __ 2292 Prodam OHIŠJE menjalnika za IMT 539. Breg 8, Komenda 2297 Ugodno prodam 70-litrski HLADILNIK gorenje in trajnožarečo PEČ plamen magma Jaka Jankovec, St. loka 66, Škofja Loka_2299 Prodam starejši PRALNI STROJ, še uporaben. Rajgelj, Zasavska 43/f, Kranj_2301 Prodam GLASBENI CENTER gorenje in barvni TV gorenje. Dražgoška 6, tel.: 28-563___ 2321 Prodam barvni TV montreal. « 34-260 _ 2335 Prodam ročno CIRKULARKO iskra 1700 W, 4500 obratov/min., novo, še nerabljeno. Naklo, Voglarjeva 4, pritličje 2336 GRADBENI MATERIAL Prodam PUNTE, BANKINE in rabljene ELEMENTE. «34-185 2075 Prodam 1.000 kosov opečnega TLA-KOVCA (šesterokoten), 15'odstotkov ceneje, « 51 -028_1964 LEPILO stvronol, 250 kg in podporne LETVE, 50 m, za stiropor, prodam 40 odstotkov ceneje, « 75-291 1998 Ugodno prodam smrekov OPAZ. « 74-587, v soboto_2103 Prodam 30 kvad. m. hrastovega klasičnega PARKETA. ^ 27 338 2153 Prodam STRESNO KRITINO - špičak, na strehi. * 49-210 2171 Prodam SKODLE, metrske, cca 90 do 100 kvad. m. g 76 332_2201 Zaradi adaptacije prodam kompletno OSTREŠJE 8 x 7, 100 kosov SIPOREK-SA za prezidke in več kvad. m. STEKLENE VOLNE s folijo. Hafnerjeva pot 16, Kranj - Stražišče_2202 Ugodno prodam 30 kub. m. rabljenega OSTREŠJA za drva in 2 000 kosov OPEKE špičak, rabljene «27-417 _2217 Prodam suh smrekov OPAZ. Šenčur, Gasilska 1 2233 Prodam 400 rabljenih SALONITK (60 x 40) po 500 din in novo pokončno OKNO ( 52 x 107) za polovično ceno. « 25-468, Kranj, Kajuhova 29 2250 Prodam 580 betonskih ZIDAKOV in GARAŽNA VRATA Jelovica GVO, 10 odstotkov cenje. Informacije na tel.: 38-167, popoldne_2260 Prodam 1.000 kosov betonskih BLO KOV BV 30, 400 kosov bvetonskih BLOKOVBV 20, 16 kosov ARMATUR NIH MREŽ 9/6 (752 kg), 525 kg ŽELEZA premera 10 mm, cca 4 kub. m. DESK V. kvalitete, 250 kosov PUNT in 310 m BANKIN ter dve PUŠKI šibrnico 12/12 CZ in karabinko CZ kaliber 7 x 64 s strelnim daljnogledom 6 x 40 habicht, nova, sulska montaža. «064/622-444, popoldne_2268 STREŠNIK vesna 1 500 kosov ter 10 kosov okroglega BETONSKEGA ŽELEZA, premera 20 mm, dolžina palic 12 m, prodam 20 odstotkov ceneje. Tel.. 65-111_2294 Prodam smrekove PLOHE in DESKE 25 do 30 mm ter 20 kvad. m. hrastove ga klasičnega PARKETA. Praprotna polica 12, Cerklje 2310 Ugodno prodam staro strešno OPEKO (špičak) in OSTREŠJE gospodarskega poslopja. « 44 601 2320 nama t do 25. februarja posezonsko znižanje zimsko - športnih oblačil POSESTI Prodam gozdno, po možnosti, zazidljivo PARCELO. 10.000 kvad. m. po 35.000 din. Šifra: UDINBORŠT 1902 Poceni prodam montažno HIŠICO je-lovica, 7 x 6 m, primerno za vikend ali skladišče. «064/620-747_1978 Prodam PARCELO - 611 kvad. m., na lepem kraju, v bližini Kranja. Šifra: KMALU ZAZIDUIVO_ 2032 V Preddvoru prodam TRAVNIK. Na-slov v oglasnem oddelku. 2119 Manjši POSLOVNI PROSTOR najamem. «39-966_2133 Prodam GARAŽO na Planini in FORD ESCORD, letnik december 1987 « 36-901_2200 V Kranju - Sorlijevo naselje prodam GARAŽO. Cena 3.5 mio. «061/573-304_ 2207 Prodam 1 ha GOZDA v Udinborštu. Naslov v oglasnem oddelku. 2319 RAZNO PRODAM Prodam eno tono SENA, dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje in žen-sko KOLO. Tel.: 28-330, popoldan Z 101, letnik 1982, dvokrilna vhodna VRATA, železno PLOŠČO, 4 mm, plastično ROLETO in termoakumulacij-sko PEČ, prodam. «25-197, od 14. do 16. ure_ _ 2041 Prodam GLASBENI CENTER in nutrija PLAŠČ, štev. 40 do 42. «35-352 2054 Prodam CEVI 2-colske, 8 litrski elektri-čni BOJLER in KOLO BMX. «43-161 _ 2061 Prodam trajnožarečo PEC kiperbusch in 3 tone PREMOGA Fojkar, Pipanova 45, Šenčur_2071 V najem ODDAM 1,5 ha NJIV najbolj-šemu ponudniku. Ponudbe s ceno. Ši- fra: BITNJE_ 2093 Prodam 60 kvad. m. terasnih TO5SC 25 x 25 cm, II. kvalitete. Na zalogi imam domač PROPOLIS. Oglasite se pri. Franc Hubat, Šmartno 33,.Cerklje, tel.:42-379_ 2099 Izpušno, kvalitetno CEV za fiat 850, ra-zne dele za škodo, AVTORADIO ZVO ČNIKE in RADI O KAS ETO FON, prodam. «80 186_________ 2116 Prodam novo MIZARSKO delovno Ml-ZO in suha DRVA. Lesce, Boštjanova 6/a_2135 Prodam otroško STAJICO in 10-litrski podpultni BOJLER, nerabljen. Gale, Planina 8, Kranj_2139 Zelo ugodno prodam 40 kvad. nv 5-centimeterskega trdega TERVOLA, PERLIT, nova leva sprednja VRATA s steklom za amija, neuporabljeno sedečo litoželezno KAD, dolžine 130 cm «77-356_ 2157 SENO in PRIKOLICO za osebni avto prodam. Jože Božič, Kranjska 25/a, Radovljica_2166 Ugodno prodam R 4, letnik 1976, vo-zen, staro OMARO - letnica 1881 in GAJBICE « 064/633-389, popoldne _ 2195 Prodam KOTEL za žganjekuho, stara izvedba, kompleten, za 30 SM, enofazni ŠTEVEC, ČRPALKO za praznenje ali polnenje bazenov in PLOČEVINO, deb. 4 mm, 2x1 m. Šubic, Ul P. Me-detove 39, Naklo, tel.: 48-009 2227 SLAMO in Z 750 po delih prodam. Bri- tof 22, popoldne_2243 Prodam ŠTEDILNIK rostfrei za vgrad-njo, TOČILO za med, zadnji levi BLATNIK in LUČ za Lado 1600. Pirš, tel.: 27-735 ______ 2244 Prodam večja garažna VRATA, RE ŽALNO MIZO, REZILKO, PRALNI STROJ, ELEKTROMOTOR 4 kW in VR-TALNIK «22-449 2258 popust 40 % • na oddelku posebne prodaje v veleblagovnici NAMA v Škofji Loki vam v prihodnjem tednu nudimo nekatera živila in konditorske izdelke po ugodnih cenah. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Italijansko OTROŠKO KOLO s pomož-nimi kolesi, POSTELJICO in zložljiv športni VOZIČEK, prodamo «35-197 _2263 Prodam KOLO maraton in OTROŠKA KOLESA ter športni VOZIČEK. Kuč, Benedikova 12, Kranj - Stražišče 2266 Prodam TRAKTOR steyr 18 KM s koso, suha hrastova DRVA in suhe BUTARE za krušno peč « 69 109, samo zvečer _2283 STAN.OPREMA Po ugodni ceni prodam TROSED in dva FOTELJA. Podlubnik 51, Škofja Loka, tel.: 064/621-103_1995 Prodam sedežno kotno GARNITURO in črno-bel TV, ekran 42 cm. « 28-653 __2020 Prodam polokrogli ŠANK s tremi STO-Ll in 8 kvad. m. LADIJSKEGA PODA. Ogled popoldne. Krašnova 21, Kranj _ 2029 Prodam kuhinjske ELEMENTE. Andrej Mesaric, Staretova 36, Kranj - Čirče _2050 Ugodno prodam nove OMARE ža otroško sobo «57 943_2057 Prodam rabljeno BANJO Kropa 40 _ 2086 Ugodno prodam ra bljeno POHIŠTVO. Erjavec, Nova vas 10, Preddvor 2100 Prodam kuhinjske ELEMENTE, bele barve, dolžine 3.40 m, s koritom in ŠTEDILNIKOM (4 plin, 2 elektrika) ter SEDEŽNO GARNITURO, rjave barve, s klubsko MIZICO. « 27-561 2141 Ugodno prodam LEŽIŠČE z jogijem. Bavec, Kovor 107, Tržič, tel.: 57-384, popoldne 2160 Prodam kompletno SPALNICO m HLADILNIK ter električni ŠTEDILNIK. Valjavčeva 29, Kranj, tel 21 882 2165 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNI TURO. «064/621 987_2178 Prodam KAVČ in FOTELJA ter MIZO. «35-713_2180 Ugodno prodam 2 skoraj nova FOTE UA. «41-103 2181 Zelo ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO in dva bakrena LESTENCA. « 74-833, po 15. uri 2296 Prodam JOGIJA 50" x T150" ■57-417 cm. 2339 STANOVANJA Prodam 2-sobno konfortno STANO-VANJE na Planini. « 34-185 2074 Bančna uslužbenka išče STANOVA NJE v Kranju ali Radovljici. Šifra: PREDPLAČILO_2098 Enosobno STANOVANJE 33 kvad. m., konfortno, opremljeno, na Planini I., prodam« 37-669_ 2156 Zamenjam lastniško 2-sobno STANO VANJE v Kranju za garsonjero na Pla nini I. ali II. Naslov v oglasnem oddel ku. _2179 Enosobno družbeno STANOVANJE zamenjam za večje v Kranju. « 37-454 ___2261 Prodam STANOVANJE v Skofji Loki Informacije na tel.: 68-056, od 18. do 20. ure Naslov v oglasnem oddelku. _2300 SOBO dobi pošteno, pridno in pamet-no dekle za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Fani Rutar, C. na Klanec 46, Kranj (pri Primskovem) 2332 VOZILA ŠKODO 109 prodam po delih SAJE VIC, Voglje 9_ Prodam JUGO 45 E, letnik 1987 Tel : 24-780_ OPEL KADETT karavan 1,6 diesel, 5 vrat, 5 prestav, dodatno opremljen, ka-sko zavarovan, letnik avgust 1985, pro dam. Tel.: 46-030 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Tel.: 39 234_ Prodam zadnjo STENO karoserije in ODBIJAČ za golf, letnik 1977. «22-192_2028 Prodam DIANO, letnik 1980. «39-794 2035 Prodam DIANO, letnik 1979, registrira-na do oktobra 1989. Informacije na tel.:51-792_2036 Prodam VW JETTA, letnik 1981. Krni- čar, Sp. Gorje 212_2037 Prodam OPEL ASCONO, prevoženih 20 000 km, letnik 1987. « 22-008 2038 Ugodno prodam GOLF bencinar, letnik 1979, po generalni, registriran do avgusta 89. « 77-945 1941 Prodam motorno ŽAGO stihi in osebni avto ŠKODA 110 L, letnik 1974. «64-187 _1960 Prodam MOPED APN 4. Ogled v nede-Ijo od 6. do 12. ure. Milan Zebec, Mače 6/a, Preddvor 1962 Z 101, letnik 1975, poceni prodam. Podnart 1.« 70-169_1977 Prodam tovarniško nov TOMOS avto- matik 3. « 34-298_1999 Ugodno prodam Z 101, letnik 1987, ga-ražiran. « 34-298 2000 Prodam LADO samaro, staro 1 leto, po ugodni ceni. « 75 955, v soboto od 12. do 14. ure in v nedeljo od 19. do 21. ure _2027 Prodam 126 P, letnik 1980, 48 000 km, dobro ohranjen. Janez Kodrič, Sr. Dobrava 10, Kropa, tel : 28-861, int. 22 57, od 6. do 14. ure 2039 JUGO 1.1 GX, letnik 8/1987,13 500 km, prodam. Tel. 37 051 2042 FIAT 125 P, letnik 1/1981, prodam. « 34-229_2043 Prodam JUGO 45 AX, po zelo ugodni ceni. «68 488 2045 Prodam GOLF, letnik 1982. Franc Škantar, Finžgarjeva 6, Bled, tel.: 78 208 2046 Prodam Z 101, letnik 1978, Sr. vas 14, Golnik 2047 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega Prodam Z 128, letnik 1986 Podreber 12, Naklo, tel.:48-204 2049 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Udir, Sp. Besnica 177_2051 Prodam nove GUME pirelli rvfš - 185/65 R 14. «83-046_2058 Prodam osebni avto BMW 316, letnik 1986. Franc Ažman, Suha 6, Kranj 2060 Prodam Z 128, letnik 1985. Andrej Me-terc, Rečiška 57/a, Bled 2062 Prodam OPEL REKORD. Lahko tudi za dele. Klemenčič, Cegelnica 25, Naklo, tel 48-636 _2067 Prodam otroško KOLO kekec, dobro ohranjeno. Cena 200.000 din. Jerič, Savska loka 5, Kranj 2068 Z 128, letnik 9/1986, dobro ohranjen, prodam « 26-901, popoldne 2069 Prodam ASCONO, staro 2 leti, uvože-na, kovinska barva, 4 vrata. « 21 -241 2076 Prodam MZ 250 ETZ, letnik 1983, do-bro ohranjen, registriran. «64-295 2077 Prodam 2 7557 « 064/622-911 letnik 1979" 2078 Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do 16. 12. 1989 in MOTOR za Z 101. Savska c. 18, Kranj_2110 Ugodno prodam obnovljen R TT «57-305, popoldne 2111 Ugodno prodam Z 101 luxe, letnik 1978. V račun vzamem tudi dober glasbeni stolp. «23-430, petek po poldne 2112 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Rado-slav Batar, J. Gabrovška 21, Kranj 2113 Prodam Z 101, letnik 1982, registrirana do februarja 1990. Ogled popoldne. Plemelj, Bohinjska Bela 137 (pri železniški postajij 2114 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do avgusta 1989. Marija Jeraj, Žiganja vas 60, Duplje, tel.: 58-385_2079 Prodam R 4, letnik 1983, dobro ohranjen. Šmidova 11, Kranj - Čirče 2080 Prodam JUGO 55, letnik 1984, registri-ran do oktobra. Leter, Proletarska 6, Tržič__ 2081 Ugodno prodam VVARTBURG, letnik 1982. « 35-378_2082 Prodam GOLF diesel, letnik 1983 ali zamenjam za novo izvedbo z doplačilom. Tel. 064/621-458_2083 Prodam GOLF turbo diesel, kovinsko sive barve, zatemnjena stekla, letnik november 1985. « 064/375-503 2084 Ogodno prodam Z 750, letnik 1970. In-formacije v petek in soboto popoldne, v nedeljo dopoldne na tel.. 39-891 2087 Ugodno prodam R 12, po delih. Motor po generalni. Mirsad Mulatovič, C. na Loko 9, Tržič_2089 Prodam OPEL KADETI 13 S, prevože-nih 35.000 km. Dolenc, Lom 4, Poljane _2091 Prodam Z 750 v nevoznem stanju in re-zervna KOLESA za Z 750. « 36-608 _2092 Prodam FIAT 126 P, dobro ohranjen. Tel.. 47-804_2094 Prodam JUGO 45 E, letnik 1986 in VW 1300, obnovljen. «40-691_2096 Prodam žensko KOLO maraton na 10 prestav, skoraj novo. « 77-265 2097 Ugodno prodam Z KOMBI, letnik 1984 Ogled v petek in soboto. Jovan Kupre-šak, Frankovo nas. 42, Škofja Loka _ 2101 5PACKA prodam z rezervnimi deli. Edi Zupan, T. Vidmarja 8, Kranj, tel.: 35-009_2102 Prodam KOMBI zastava, letnik 1983, neregistriran. Milenko Despot, Franko- vo nas. 42, Škofja Loka_2107 Ugodno prodam AUDI 80, letnik 1974, neregistriran, v voznem stanju. «80-187, popoldne_2108 fiujno prodam OPEL ASCONO 16 S, letnik 1976, registrirana do septembra 1989^« 89-012_2109 Prodam 2 leti starega GOLFA 2 XD". Kejžarjeva 25, Jesenice_2123 Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do novembra 1989. Josipovič, Benedi- kova 22, Kranj - Stražišče_2124 Prodam JUGO 55, letnik 1986. Poklu-kar, Sp. Gorje 124 2127 Proda R 4 GfL, '66-179, po 14. uri letnik mr. 2130 Prodam Z 101, letnik 1977. Obnovljena, rumene barve, 80.000 km. Cena 650 SM. Ogled v petek, po 16. uri. Pernate, Ljubljanska 2, Kranj 2131 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1987, Prevoženih 17.000 km, kot nov. «33-387 _ 2137 Prodam JUGO 45, letnik 1987 in 4 alu-minijasta PLATIŠČA z gumami Sava 165 - 70 x 13, «50-852 2138 Ugodno prodam OPEL REKORD, le tnik 1979, s 4 vrati. «36-930 2140 GOLF diesel, letnik 1985, prodam ali zamenjam za letnik 1983 ali 1984, z do Plačilom. « 35-265, zvečer_2142 Prodam ŠKODO 120 L. Marko Povšin, Ribno, Koritenska 10, tel.: 78-417, po 15_uri_ 2143 Prodam Z 128, stara 2 leti. Brajič, Zlato Polje 2/a, Kranj 2144 Prodam ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik |985. « 064/620-530_2145 Ugodno prodam DIANO, letnik oktober! 979. « 35-060_2147 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. * 064/633-074 2148 Pr<: letnik 1986. rodam ~R g064/633-742 _ 2149 Prodam R 4 GTLJ, letnik 1985. Intor- macije na tel: 69-790 ^iou "Vodarn Z 101, letnik 1986 « 35-926 __ _2154 Ogodno prodam GOLF, letnik 1978, dobro ohranjen. Pipanova 78, Šenčur ___ _2155 prodam 126 P, letnik avgust 1987, '000 km. Gselman, Smledniška 45, Kranj, tel.: 33-423_ 2158 Proda~m FORD GRANADO, letnik 1978: ^35-431, od 15. do 20. ure 2161 iJpT mediteran, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Marjan Karu, Zg. P"plje64_ 2162 ProHam GOLF JGL, letnik 1982, regi stiran celo leto ali zamenjam za JU-«0. Miroslav Buha, C. revolucije 7, Je- ^ice _2163 ' '5u, starejši letnik, v nevoznem sta-")u, prodam. Golniška 15, Kranj - Ko- _ 2168 GOLT'letnik 1981, prodam. «26-525, 5gpetova 15, Kranj_ 2169 Pro3im JUGO 45 A, letnik 1987, regi-striran do februarja 1990. Anton Ja-"Tar^Bohinjska Bela 90 2170 frodim GOLF JGL, letnik I9fl1. «33^534_ 2172 JLTG13 45, letnik 7/1984, 31.000 km, do-^[oohranjen, prodam. « 82-013 2173 ^ocJalr] 2 m. litmE-T38T jj^064/633-570 _2175 poceni prodam popolnoma novo gla-vno GRED za Jugo 45. «064/633-015, Popoldne _2176 P?o3im 2 101, letnik 1978, za 750 SM •25-722_2177 gggim 2101. Predoslje 69/a 2182 ^odam Z 101. Blažič, tel.: 27-512 2188 frodarn obnovljeno ŠKODO 105 S, le-*n'k 1977. Informacije na tel.: 77-793, popoldne. Ogled na domu popoldne: ggvskac. 17, Bled_2191 ProoTm LADO 1200, letnik 1986, registrirana do avgusta 1989. Informacije 2gjel.: 79-424, popoldne 2192 Prd^iTr) LADO 1600, letnik 1980. ,*34-943_2194 [JOKrov motorja, prednja in zadnja aesna VRATA za Z 101, starejši tip, Prodam« 46-103_2199 £4~GTL, letnik 1985, registriran do terana 1990, prodam. « 25-535 2206 ^5odr7o prodam R 4 TLS, letnik 1983, li°00 km. «22-391 2208 2150 Prodam JUGO 45 koral, nov. « 66-970 _2212 Prodam 2 101 GTL 55, letnik 1983. Pševska c. 1, Kranj - Stražišče 2216 Zelo ugodno prodam 6 mesecev star 126 PGL, dodatno opremljen. Zako-tnik, Kidričeva 34, Škofja Loka 2218 Prodam Z 101, letnik 1978, ohranjen. «42-644_ 2221 Prodam R 4 G"TL"^ ietrnk T58T «58-154, od 14. do 16. ure 2222 Prodam JUGO 45 A, letnik oktober 1986. Strehovec, Voglje 103, Šenčur, tel.: 49-243 2226 Prodam 2 TOl «064/622-572 letnik im. 2229 Prodam JUGO 45 A, letnik 4/1987. «064/633-118 2230 Prodam JUGO koral 45, letnik 5/1988. « 66-986 _2231 Prodam Z 101 GT 5b, letnik 1984. «46-421 _2232 Prodam LADO 1200 karavan, letnik 1979. «57-976 Prodam GOLF, letnik 1986. '23-585 2238 Prodam FIČOTA Z 850, starega 5 let. «40-032 __ 2240 Prodam karambolirano Z lOl, registri-rano ali zamenjam za VIDEO. « 28-570, v soboto, od 11. ure dalje _ _ 2245 Prodam JTJGT5 W, (etmlč 1987/ «064/632-878 ____ 2251 Prodam Z 850, letnik 1982. Senturška gora 8, Cerklje_2252 Prodam Z 750, letnik 1976. Predoslje 116, Kranj, popoldne _2257 Prodam VlSO 11 RE, letnik 1986. «46-161_ 2262 KAMION ZA AVTOVLEKO ugodno prodam. V račun vzamem osebni avto. « 064/77-623 Prodam AUDI « 26-340 ~50,letnik 1974: 2272 Prodam GOLF diesel S paket, letnik 1985. «27-569__2273 Prodam Z 850, letnik december 1982. Ogled v Radovljici, Triglavska 42 ali na tel.: 74-641 __2274 Prodam Z 101, letnik 1983 in COMO-DORE128D«64 137 2275 Prodam 126 P. Dacar, Breg ob Savi 28 _2279 Prodam Z 101, letnik 1977/1978 in FIAT 127 letnik 1978. Miltenovič, Valjavče- va 14, Kranj _2280 Prodam R 16, zelo ugodno, karamboli-ran. Štefan Horvat, Zelezarjeva 32, Jesenice__2281 Prodam OPEL KADETT C, dobro ohra-nien, letnik 1976. Joža Šink, Suha 38, Kranj 2284 Prodam MOPED BT 50. Joža Sink, Suha 38, Kranj _2285 Prodam VW 1200, letnik 1975. «40-686_ - _ 2286 Ugodno prodam 126 PGL, star 10 mesecev. Okroglo 14, Naklo_2287 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Srako- vlje6, tel.: 27-236 ____ 2289 Prodam ALFA ROMEO - sud 1,5, letnik 1982. Jelovčan, C. na Rupo 3, Kranj -Kokrica 2293 Prodam JAMAHO yz 125, po ugodni ceni. «83-270, od 17. do 19. ure 2295 Prodam JUGO 45 E, letnik avgust 1987. «23-481 2298 Prodam Z' 101, letnik 1979. « 39-673 _2303 MOTOR BT 50 z dodatno opremo, za-radi gradnje, prodam. Vilfan, Zg. Bitnje 61/a 2304 Prodam Ž TOTT «064/622-575 letnik 7987 2305 LADO, letnik 1974, ugodno prodam. Luže 47, Šenčur_ _2307 Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do leta 1990. « 064/620-014 2308 Prodam JUGO 45, letnik december 1986. « 064/633-321, po 14. uri 2309 Prodam Z 750, neregistrirana, v voz-nem stanju, z rezervnimi deli. Cena 100 SM. Gašperšič, Mošnje 67 2311 Prodam 2 meseca star FIAT 126. Č. lo-neta Fajfarja 12, Cerklje 2315 Prodam BMW in GOLFA. « bi -h/d _ 2317 Prodam Z 101, letnik 1981. Efremov, Škofjeloška 3, Kranj 2318 Prodam FORD TAUNUS 1.6 L, letnik 2325 1976. Jenšterle, Kidričeva 19, Kranj Tomos A1X 50, letnik 1988, kot nov, ugodno prodam. « 78-857 2326 Uiodno prodam L 101, letnik 1979, ka-rambolirana. Martin Babic, Finžgarje_ va 20, Lesce _ . 23 / Pr7idarn~126 P, letnik 19/9, za 4b0 SM. «37-382 _2329 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana, dobro ohranjena. Ogled vsak dan. Adam Buganik, Tomšičeva 94, Jes^em- Ugodno prodam GuLh JGL, letnik 1982, rdeče barve. Zupan, Gradnikova 3, Kranj _ 2334 Prodam 2 /bO, neregistrirana, po ugodni ceni. «42-348, Adergas 24, Cerklje -■ -a« Ugodno prodal PUVTISCA za Z 101 in notranji desni BLATNIK za Škodo MB 1000 ter desni BLATNIK za Austm « 064/622-420__ ZAPOSLITVE ZaDoslim KV in PKV PLESKARJA za nedoSnčas. šifra: VESTEN PRIDE-j^jj I o9b 2a prodajo tehničnega artikla iščem PRODAJALCE. Informacije na tel.: 23-148, v petek do 14. ure 1842 Iščemo ČISTILKO za delavnico, 4 ure dnevno, v popoldanskem času. «47-584 _ 2044 Dobro plačamo zanesljivo žensko, ki bi za pol leta pazila 15-mesečnega fantka, na našem domu, s 1. avgu stom« 35-179 2053 Frizersko POMOČNICO zaposlim Iščem mlajšo upokojenko ZA POMOČ dvema starejšima osebama. Hrana in stanovanje preskrbljeno. «82-133 _2115 Iščem DELO na dom. Naslov v oglas-nem oddelku. 2120 Zaposlimo POTNIKA za prodajo najno-vejših enciklopedij in priročnikom DR-2AVNE ZALOŽBE. «35-060 2146 Sprejmem honorarno DELO za nedoločen čas. «38-869_2185 Iščemo pošteno žensko, ki bila pripra-vljena 1 x do 2 x tedensko POSPRAVLJATI (likati, prati) stanovanje v Škofji Loki. «33-776 2186 ORODJARJA ali REZKALCA v plasti-čarsko delavnico in DELAVCA za montažo, sprejmem, šifra: ALG 2215 ASK Triglav Kranj honorarno zaposli VOZNIKA kombija. V poštev pridejo predvsem mlajši upokojeni poklicni vozniki. Informacije: ponedeljek, torek, od 18. do 20. ure na tel.: 27-193 _ 2228 Išćemo VODJE SKUPIN in POTNIKE za prodajo atraktivnega artikla. « 36-218, od 16. do 18. ure 2306 Honorarno zaposlim za nekaj ur dnevno osebno veščo ŠIVANJA. Bližnja okolica Kranja. Tel.. 33-034_2324 SEKAM in VLAČIM les. « 39-580 2337 Komunikativnim osebam nudimo ho-norarno DELO. « 78-269_2340 ŽIVALI Prodam rjavo KRAVO, staro 1 leto, primerno za pleme. Ljubljanska c. 35, Bled, tel.: 78-162 _ 1949 Prodam 2 TELICI simentalki, stari 16 mesecev. Sp. Besnica 153 2008 Prodam črno-belo TELIČKO, staro 8 tednov. Sr. Bitnje 9, 2abnica 2048 Prodam TELICO simentalko, čez me-sec dni bo telila. Tupaliče 24, Preddvor _ 2052 Prodam črno-belo TELICO, brejo 8 mesecev. Kuhar, Luže 3, Šenčur 2059 Prodam ZAJCE in ZAJKLE za rejo. Polica 13, Naklo__ 2070 Vzamem PSA čuvaja ali ovčarko. Na-slov v oglasnem oddelku. 2095 Prodam 5 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Partizanska 18, Bled, tel.: 77-996 _2132 Prodam mladiče - črne KODRE z ro dovnikom, odličnih staršev. «58-104, popoldne 2136 Prodam 10 dni starega TELETA simen-talca. Ziherl, Sr. Bitnje 24, 2abnica _______2167 Prodam OVCO z jagnjetom. « 50-021 __ 2183 Prodam črno-belega BIKCA, starega 10 dni. Korbar, Klanec 32, Komenda, tel.: 061/841-049_2204 Prodam 12 let staro KOBILO ali menjam za karkoli. Pivka 3, Naklo 2209 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. Zgoša 47/a, Begunje 2223 Prodam večje in manjše PRAŠIČE. Po-savec 123 tel.: 70-379 2225 Oddam 3-letnega OVČARJA, dobrega čuvaja. «57-976 2236 Prodam brejo KRAVO. «40-032 2241 Prodam dva JAGNJETA Podbrezje 170__2247 Prodam mlado KRAVO za zakol. « 42-897_ 2253 Prodam visoko brejo TELICO. Sp. Bela 3_ 2259 Prodam KRAVO simentalko, brejo ali po telitvi ali mlado za zakol, SENO, OTAVO in SILA20. « 42-072 2269 Prodam v 8 mesecu brejo KRAVO. Pšenična polica 14, Cerklje 2270 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, s tretjim teletom. Dacar, Breg ob Savi 28 _ 2278 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol in oddam mlade KU2KE. Informacije: Pavlin, Za-goriška9, Bled 2312 Prodam PRAŠIČA za zakol. Prebačevo 30 _ 2313 Pol leta starega črnega PUDLJA prodam. Fojkar, tel.: 064/631-012 2316 Prodam TELICE križanke, breje 8 do 9 mesecev, BIKA, starega 9 mesecev in ŽREBICO haflinger, staro 8 mesecev menjam za jalovo goved. Visoko 90, Šenčur _2323 Prodam 110 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Struževo 12, Kranj 2328 IZGUBLJENO V soboto sem v bližini družbenih prostorov v Begunjah izgubil belo volneno RUTO. Najditelja prosim, če jo vrne v Špecerijo Begunje na Gorenjskem. _2056 Najditelja 2LATE ZAPESTNICE z napi-som Denis, prosim, da jo proti nagradi vrne« 23-706 2134 KUPIM ■ 77-076 2106 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Selški dolini. Šifra: NAVEDITE CENO Kupim starejšo HIŠO z nekaj zemlje, v tržiški ali radovljiški občini. « 50-382 _ 2014 V okolici Kranja in Radovljice kupim HIŠO. Lahko starejšo ali zgrajeno do III. faze. Marjan Anderle, Britof 237, Kranj _ 2088 Kupim 10 kosov suhih borovih PLOHOV. «37-396 _______2118 Kupim mizarski namizni REZKAR, rabljen.«68-563_2184 Kupim MAČESNOVE PLOHE deb. 5, 7 in 8 cm. «42-751 _2246 Starejšo GARSONJERO v Kranju kupim. Šifra: GOTOV DENAR 2249 Kupimo manjšo enodružinsko HISO ali zazidljivo PARCELO, v okolici Kranja.« 34-144 2255 Kupim karambolirano Z 101 ali JUGO. «45-309 _____ 2265 Kupim DVIGALO (konzolo) na vleko traktorja. « 43-167, zvečer 2314 2I102U TOM D 3 V OBVESTILA SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV gorenje na Bledu. Naročila sprejemam med 8. in 9. uro ter 14. in 16. uro. Milan Koprivec, Kolodvorska c. 3/c,tel.: 77-247_233 IZDELUJEM CISTERNE za kurilno olje različnih oblik in velikosti. Opravljam tudi KLJUČAVNIČARSKA dela in splošno varjenje. Pokličite in zadovoljni boste. « 79-855 248 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV gorenje na Bledu. Naročila sprejemam med 8. in 9. uro ter 14. in 16. uro. Milan Koprivec, Kolodvorska c. 3/c, tel : 77-247_1852 Popravljamo in preoblačimo oblazinje-no pohištvo. Šivamo in montiramo vse vrste zaves. Pridemo tudi na dom. «28-516_1911 OPRAVLJAM vrtanje, štemanje, dol-benje za elektriko, vodovode in centralne kurjave.« 73-894 1952 VODOVODNO INŠTALACIJO na novi ali stari hiši (tudi razna popravila) vam naredim solidno in hitro. «28-427 _ 2034 GRADITELJI - Izdelujem lovilce snega za vse vrste kritin - eternit, tegula, bo-brovec, ovalni strešnik. «21-258, popoldne 2164 Sprejemam naročila za DOMAČO BE-LO MOKO tip 400. Cena ugodna, z dostavo na dom. « 35-632, Stanković _ 2213 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA, kera-mične in kamnitne obloge. « 74-736 ______ _2267 ROLETE, 2ALUZIJE, večja popravila, zasteklitev balkonov, naročite samo po telefonu 064/75-610. Cena velja na dan naročila, plačilo pri montaži. 2276 Za hitro in solidno POPRAVILO vaše-ga pralnega stroja, štedilnika, bojlerja in drugih gospodinjskih aparatov - pokličite SERVIS Andrej Žepič, tel.. 57-727 ali 57 695 _2330 OBRTNIK - zidar, dela fasade. Cena 2 SM za meter. « 33-276 2333 OSTALO Prodam več vrst neškropljenih JA- BOLK. Perčič, Babni vrt 2_2004 Prodam otroško POSTELJICO, STAJI-CO in VOZIČEK marela. Podnart 52, popoldne 2031 Prodam «66-482 kovaško OGNJIŠČE. 2040 Prodam ŠOTOR za 4 osebe (spalnica, baldahin). Cena po dogovoru. «74-320, popoldne_2063 Anglež INSTRUIRA angleščino za vse stopnje. «33-116_2072 Prodam dve diatonični HARMONIKI in 80-basno klavirsko HARMONIKO. « 46-089_2090 Prodam VRTNO ZEMLJO. «42-789 _ 2105 Prodam uvoženo kvalitetno moško in žensko GARDEROBO, digitalni telesni TOPLOMER, FOTOAPARAT, avtomatski DE2NIK, električno zobno ŠČETKO in PRHO ter še nekaj stvari. « 80-186 _ 2117 Prodam suha bukova DRVA in krmilno KOLERABO. «74-368, Lesce 2128 Prodam diatonično HARMONIKO B-S-AS, znamke prostor. « 44-683 2189 Prodam polovico mlade GOVEDI in PESO za krmo. Lahovče 19, Cerklje _2193 Prodam SENO «49-444 2197 Prodam JADRNICO elan 430. Alojz Melihen, Reševa 1, Kranj_2205 Prodam večjo količino SENA. Ožbolt 7, Škofja Loka, tel.: 064/622 874 2210 Prodam nemški športni VOZIČEK z do-datno opremo. Hladnik, Pot v Bitnje 15, Kranj _2219 Prodam OTAVO in SENO, po ugodni ceni. Babni vrt 3, Golnik 2234 Prodam SENO in OTAVO. Tatinec 10, Preddvor _2235 IŠčem INŠTRUKTORJA za matemati-ko za IV. letnik tekstilne tehnične šole. « 74-447_ 2239 Prodam bukova in mešana DRVA ter smrekove suhe BUTARE. « 45-294 __ 2302 Prodam dolgo obhajilno OBLEKO. «42-712, popoldne ____ 2322 Prodam dve beli otroški POSTELJICI 120 x 60 z jogi vložki. Tereza Dolar, Gorenjskega odreda 10, Kranj 2341 V 86. letu nam je umrla naša mama, babica, prababica, sestra in teta IVANKA OBLAK roj. Hladnik iz Križev pri Tržiču Njena žara bo do pogreba na Žalah v Tržiču. Pogreb bo izpred domače hiše na kriško pokopališče, datum in ura pogreba bo objavljena pozneje. ŽALUJOČI: sin Janez, hčerke Rina, Klara, Marija, Aga z družinami in ostalo sorodstvo Križe, Kranj, Ljubljana, Beograd Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec v pokoju EDO GREGORC roj. 1932 Ohranili ga bomo v lepem spominu. ROG TOZD CEVARNA KRIŽE Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Umetno usnje MIRKO VODNIK roj. 1924 Od pokojnika smo se poslovili v sredo, 15. februarja 1989, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica TONETA STRAJNŠAKA iz Stare ceste 14 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, delovnemu kolektivu Zavarovalnice Triglav, Društvu upokojencev za odpete žalostinke ter CIV za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: brat Jože z družino ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica EDVARDA GREGORCA st. iz Sp. Veterna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena ustna in pisna sožalja in za podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred, Martinu Dolžanu za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Sp. Veterno, Zg. Veterno, Pristava, Retnje ZAHVALA Ob nenadni, tragični izgubi našega ljubega «\ L MARKA BOŠTJANČIČA se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem, vsem mladim iz Milj, posebej pa vsem sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Najiskrenejša zahvala pevcem, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki ste ga zasuli s cvetjem, vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. župniku za bodrilne besede in zares lep pogrebni obred. Za njim žalujemo: mami, oči, sestra Nataša in ostalo sorodstvo @@ffiffiSMJ8mcaAs te. stran /razvedrilo, Petek, 17. februarja 1989 Učimo se kampanjsko Težke torbe, kupi učbenikov, domala ose-murni šiht, ki ga naš šolar prebije v klopi, nam daje misliti, kako učenec, dijak, študent zmaguje šolske dolžnosti. Naši sogovorniki so nas potolažili, da jim kar uspeva, če imajo le pravo mero pri učenju. Roko na srce, mladež se od nekdaj do danes ni dosti spremenila: uči se, kolikor se mora, resneje pa se oprime knji- Erika Komljanec: »Hodim v prvi letnik VŠOD, predtem sem končala srednjo ekonomsko šolo. Moram priznati, da se ne učim sproti. Navadno resneje zagrabim pred izpitom. Doslej mi je na ta način kar uspevalo.« Helena Glavan: »Učim se bolj kampanjsko, tedaj ko mi zagrozi kon-trolka ali spraševanje. Učitelji nam priporočajo, da bi delali sproti, vendar se večina učencev tega ne drži. Sicer pa mislim, da tudi sami v šolskih letih niso bili dosti drugačni od nas.« Mira Pintar: »V šoli sem nekje v zlatem povprečju, včasih pade tudi kak cvek. Kot vsi starši tudi moji silijo k sprotnemu učenju, vendar se navadno učim tedaj, ko mi gre za nohte. Čeprav se je šolsko polletje komaj dobro začelo, učitelji že sprašujejo. Takole na začetku se najlaže zgodi, da te najdejo nepri- pravljenega.« ge le, kadar ji pred šolsko nalogo ali izpitom teče voda v grlo. Pa zato ni, da bi jim večno očitali kampanjsko učenje. Tudi v slednjem je nekaj dobrega, celo pedagogi so pripravljeni to priznati, češ na ta način se šolar uči, kako se je v življenju najbolje znajti. To pa obeta, da bo to ljudstvo živelo, kot je nekoč izustil neki šolski poznavalec. Nataša Ciperle: »V tretjem letniku srednje šole sem, učim pa se le za silo. Kljub temu mi uspevajo srednje ocene. Starši me seveda silijo k učenju, jaz pa imam ob šoli opraviti še toliko drugih stvari.« Tomaž Brezar: »V osmem razredu sem, jeseni pojdem najbrž v Iskrino srednjo šolo. Učim se večinoma kampanjsko, bolj sproti pa težje predmete, na primer kemijo in matematiko. Starši me seveda spodbujajo, naj se sproti učim, in se sklicujejo, da so sami v šolskih letih tako ravnali.« Uroš Milačič: »Končal sem srednjo šolo in študiral na VŠOD. V šolskih letih sem se učil ravno toliko, kolikor je bilo potrebno, večinoma pa kampanjsko. Važno je bilo, da si zlezel skozi, kdor pa si je želel" boljše ocene, se je moral bolj potruditi. No, na faksu potem sam dože-neš, zaradi česa se učiš in kaj je zate najbolje.« D. Ž. CVEK /© ljubljanska banka GORENJC FORMU LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ, VAM JE PRIPRAVLJENA PRIHRANITI ČAS, DENAR, ODVEČNE POTI IN SKRBI! KAKO? S TRAJNIKOM! Vsak imetnik tekočega računa lahko pooblasti LB - TBG Kranj, da v breme njegovega tekočega računa poravna redne mesečne obveznosti. In sicer v: — enakih zneskih (RTV naročnina, časopisi in revije, potrošniška posojila, stanovanjska posojila, stanovanjsko namensko varčevanje, prenosi in hranilne vloge,...) in neenakih zneskih (poraba električne energije, stanarina, telefon, varstvo otrok v WZ, plin, komunalne storitve,...) Temeljna banka Gorenjske Babilonski stolp Na sedežu Evropske skupnosti je zaposlenih tri tisoč prevajalcev, ker ima skupnost devet uradnih jezikov. Prevajalci so v letu 1987 prevedli 810 tisoč strani, lahko pa bi jih še več, če se ne bi po dogovoru delovni dokumenti prevajali le v angleščino, francoščino in nemščino. Ob tem so prevajalci zaposleni še s prevajanjem na sestankih, kjer so zaslužili 105 tisoč prevajalskih dnevnic. Neverjetno, toda resnično — Najbučnejši bar na svetu je v Avstraliji: lastnik kavarne pravi, da se pri njem razbije povprečno najmanj 3.300 kozarcev na leto. — Na Zemlji je danes okoli milijon milijard živih mravelj. — Prvi pes, ki so mu zdravniki vstavili kontaktne leče, je nedavno poginil. Povozil ga je avto, ko je prečkal cesto. — Tisti, ki bi želel pojesti trdo kuhano nojevo jajce, bi moral počakati polne štiri ure, da se skuha. — Slon je edina žival, ki ima štiri kolena. — Na Danskem sploh ni nič zapletenega nabaviti preservativ. Dovolj je, da greš v prvo lekarno in rečeš SVANGEISKA BSFO-REBYGGENDEMIDDEL. — Človeški možgani delujejo na tok. Če bi nekomu uspelo povezati 60.000 možgan, bi lahko prižgali le svetilko žepne baterije. — Vsako od 300.000 govedi, ki jih ima država Izrael, ima svojo osebno izkaznico. — Vsi polarni medvedje so levičarji, saj se ne za napad ne za obrambo ne poslužujejo desne šape. — Razdalja med vrhovi kril Boe-inga 747 je večja od tiste, ki sta jo ob prvem uspelem letu preletela brata Wright, pionirja avia-cije. Kokerji najbolj priljubljeni Ameriški klub ljubiteljev psov je ugotovil, da so v ZDA že šest let zapored na vrhu lestvice popularnosti koker španjeli. La-bradorci so z drugega mesta zrinili pudle, sledijo pa nemški ovčarji in čivave. CLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 22. februarja, na valovih Radia Žiri, med 16. in 19. uro. Gostja oddaje bo Simona VVeiss, ki ste jo izbrali za najpopularnejšo pevko leta 1988. Lestvico ureja Nataša Bešter. DOMAČA LESTVICA: Novi fosili - Sedam dugih godina Agropop - V imenu ljudstva Simona VVeiss - Padla je zadnja solza Neda Ukraden - Zbogom ljubavi Marijan Smode - Ko sem gledal tvoje solzne oči Bojan Rakovec - Slep si Majda Arh - Samo spomni se včasih . 8. Don Juan - Rdeča roža 9. Miki Šarac - Vsi žuriramo 10. Stane Vidmar - Nocoj kozarec draga mi nalij Novi predlog : Mišo Kovač - Samo nas nebo rastavit može TUJA LESTVICA: 1. Kylie Minoque -1 Got to be Certain Koto - Smokie Mix BiH Medlev and Jennifer VVarnes - The Time of my Lite Det Lepard - Love Bites U 2 - Desire Boby McFerrin - Don't Worry Be Happy Kim VVilde - Never Trust a Stranger 8. Santa and Claus - Christmas Dance 9. Sabrina - Boys Lestvico ureja Nataša Bešter 10. Michael Jackson - Dirty Diana Novi predlog: Francesco Napoli - Simmphony of Love Domača pesem. Tuja pesem.......... Moj naslov............ Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Danes smo izžrebali Marijo Frelih, Log 10, Železniki, ki bo dobila kilogram kave Loka, ki jo podarja DO Loka. V naslednjem žrebanju bo dve nagradi poklonila LTH iz Škofje Loke, zato pohitite s kupončki! NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve prejšnje križanke: sit, uho, tara, Rim, Obodriti, Stanovnik, jen, Nam, Stalin, nisan, tenija, Elena, Erevan, Cana, Laze, Nisa, en, cs, Ibo, Kott, afp, gaz, urar, Lie, ovnič, zi, Jože, rč, vadi, Smole, avenija, Ales, ris, Ras. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Francka Hočevar, Kettejeva 3, Kamnik; 2. nagrada: Tone Kuralt, Kurirska pot 2, Cerklje; 3. nagrade: Roman Šalamon, L. Hrovata 5, Kranj; Jožica Krajne, Potrčeva 35, Ptuj, in Milka Krmelj, Oprešnikova 88, Kranj. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada 20.000 dinarjev 2. nagrada 15.000 dinarjev 3. nagrade (tri) po 10.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 22. februarja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). RUSKA BAJ KA POLNA FANTA STIKE TIHO TAPSTV0 LILIJI PODOBNA LONČNICA MODEREN PLES SVOJINA LAST, IMOVINA "BALTIŠKO MORJE BRANISLAV NUŠIĆ MEJNA RE KA MED SZ ITALIJ FILMSKA IGRALKA MASSARI JUG0ZAH 0EIUU BLJANE PRISTAŠ INTERNA CI0NA LIZMA KARLI ARHAR K0MUNIS TIĆNAIN TERNACI 0NALA P0KRAJI NA V VIETNAMU TEŽKO OROŽJE ST SLOV SMUČAR RUDI VALENČIČ DEL KONJSKE JAHALNE OPREME 0CENJE VALEČ 0R08IŽ MESTO V ZRN.OB RE KI K0CHER STAR0SL BOG POLJE DELCEV IN ŽIVINE ONDHEJ NEPELA OKRASNI PTIČ DVORIŠČ GRŠKA BOGINJA NESREČE JAPONSKI DROBIŽ SOVJETSKI VES0UEC VEČANJE ŠVIC SLIKAR ANA~~ PAVLOVA AVTOR R NOČ NAJVIŠJI CERKVENI DOSTOJAN STVENIK INDUSTR MESTO V GRČIJI (ELEFSISl GRAFIK DF.BENJAK JUNAK BUUBA MAJHNA MERA R0ŽEVINA PRIPADNIK INKOV STOPNJA PRIDEVNI KA, KINI MA PRI MERJAVE PREZlV NINA ČUVAR ČREDE ZMESM0 KE IN VODE ENA 00 ERINIJ VELIKA TEKOČA VODA TEKMO VALNA JADRNICA ZNAMKA TUJIH RAČU NALNIK0V NOVAK PETER KRALJICI NA SPREM UEVALKA SKAND M0Š IME ITALIJ AVTO MOBIL KRALJEVIČ IZMAHAB HARATE IVO Z0RMAN VRSTA KONJSKEGA TEKA ORGAN VIDA ČEŠKO M0Š IME BANČNI PREDAL, SEF TOVARNA AVTOM V SARAJEVU SLIKAR PIRNAT POTNI LIST ZA AVTO M0BILE NEMŠKI MEŠČAN FILOZOF (GE0RG) KAVBOJ SKAVRV Z ZANKO MUSLIM DOBRO DELNA USTANOVA TRIMESTNO ŠTEVILO / ureja DARINK/A SEDEf Jf Petek, 17. februarja 1989 17. stran (^HR ,,n" 'r'™ >""«'■* JHHH ko postavimo tudi tja Dostikrat ljudem zato ni všeč, ker trika, pridite si ogledat kuhinje, Lm «| ^ "Ko sva že pri kopalnici, spre- ni les. Vse bolj se ogrevajo za na- katera vam je bolj všeč. Brest? ^^^^..<<.v H mL Jfl^HI govoriva še o njej." ravni les. Prav res je pomanjklji- Martes? Gorenje? Različne cene, _"y^mmmmmmmSL^~ ^^^Wšm%mmmmimmmmm H i,,je v vosi naših programov, da se dobo različne kvalitete. Odprite omari- \^Hi''''"~''' I njej vsi elementi mokrega dela le v eni, dveh barvah. Cenejših, ta- ce, da vidite, kaj je uporabno, kaj WL^^S00&Wk Jp #fe||limT ffll I kad s tušem, tuš, umivalnik, bide. kn univerzalnih pohištev pa ni. So ni. mr^ZZm10* r I wc naJ bo posebej, če je le mogo- nekateri starejši komponibilni Predvsem se odločajo za dve vr- ■ ■p£ill^^^*L#lB ^KHE&^^M če Po novejših zasebnih hišah programi, a so oblikovno zastareli sti kuhinj: za bivalne ali laborato- iPJB«^^g—m ||§§ W& miv............................ W^KMImm^^^m imajo kopalnico v vsaki etaži, tudi WB£Xi in tudi niso toliko univerzalni, kot rijske kuhinje, kjer le kuhamo. V ^gjM Hl| V .^M ^■■■m^ v kleti, če drugega ne, vsaj tuš. V ta. Morda iz njih sestavimo dne- novejših stanovanjah so zanema- «■ K fF'' ■ kopalnici naj bodo večje ogledalo vno in predsobo, za sestavo spal rili shrambe. Ljudje, ki imajo ^■■PPP^^ ' ; iffll K I ^^^^BP omarice za kozmetiko, higieno' niče ali otroške sobe so pa že po možnost, da ... narede shrambo ^■_^ZmaggSSB d ■ %, mUlMiM..... """ " Kdor ima zadosti prostora, si lah- manjkljivi, so pa ravno tako dra- zraven kuhinje, bi jo priporočila. gHBjBjSjjH| "1* flHHHHi ko opremi kopalniško steno; oma- gi." Ne omara v kuhinji ne hladilnik je *- ^^^^^^ re lahko napolni tudi z brisačami "Se vam ne zdi, da prehitro me- ne more zamenjati; in spravimo vanje prav vse, kar bi Če sta v sobi dva otroka, kom- perilom. Tudi lepotilni kotiček je "Kai bi rekli za začetek vsem rijamo pohištvo? Včasih so trije Najosnovnejše v kuhinji je: sicer tiščali v spalnico. ponibilno pohištvo razdelimo ta- lahko tu, sicer pa pri psihi v spal- k» se obračate na vas do nasvet Dri rodovi imeli eno pohištvo, zdaj pa shranjevalna omara, hladilnik v Pa same spalnice me niti ne ko, da naredimo z njimi ločene de- nici. Psihe so prav zdaj spet mo- opremi stanovanja''" en rod trikrat zamenja opremo kombinaciji z zamrzovalnikom, motijo. Bolj me moti funkcional- lovne kotičke. Če sta različnih derne. " "Že ored cradnio bi morali raz- stanovanja." odstavne površine ob štedilniku, nost omar. V njih so le police za spolov, -naj imata po možnosti Če je stranišče posebej, naj ne m.šljati kakšne funkciie bodo "Staro pohištvo je bilo iz masiv- štedilnik s kuhalno površino naj- perilo in palica za obešanje oble- vsak svojo sobo. Starši naj pazijo bo preveč utesnjeno. V njem je Prostori' onravliali Zakonodaja nega lesa, ročno izdelano, natan- manj 60 cm in pečico spodaj, po- ke, globina pa 60 cm. Za zlaganje predvsem na to, da bo vsaka otro- lahko tudi umivalnik, omara za či- zahteva načrt ki ie navadno tin- čno.. trdno. Danes ga zamenjamo, mivalno korito. Delovne površine perila je to pregloboko, za obeša- kova delovna miza imela pravo stila in podobno. Če je stranišče ski Posamezniki na radi spremi- ker se «a naveličamo, ker smo se naj bo vsaj 60 crnce je večja dru- nje obleke pa je potrebna ta globi- svetlobo. Nič ne sme delati sence. ločeno od kopalnice, je kopalnica njajo zraven pa si ne predstavlja- °«reli za nekaj novega, lepšega, zina in bomo veliko pekli, kuhali na. Zunaj so te globine različne, Vsak naj ima tudi primerno svetil- bolj intimna. WC je za vse, tudi za jo, koliko prostora bodo potrebo- mo,da bolJ praktičnega. Živimo pa vsaj 120 cm. Mogoče se en od- prirejene za posamezne potrebe. ko." goste, kopalnica je samo za doma- vali na primer v kuhinii za mizo Pač v času Potrošništva. Pohištvo stavni prostor, odcejalnik pri kon- Spalnice navadno uporabljamo "Predsobe se še nisva lotili." če." stole Največkrat nastane problem ni več tako trdno, je le bolj za oko. tu shranjevalne omare za črno in le za spanje. Mogoče bi se jo pa "Predvsem pazimo, da je ne "Zdaj, ko sva takole obdelali v premajhnih prostorih prostorih Material so iverne plosce, furnira- belo posodo, pa bo dovolj. Dovolj dalo uporabiti še kako drugače, prenatrpamo s pohištvom. Tu se vse stanovanje, od vrha do tal, na ki so razbiti z okni vrati Iz kuhi- ne ali oblečene z drugimi materia- za malo družino, za gospodinjo, ki morda za delovni ali bivalni koti- srečujemo, tu sprejemamo goste. kaj bi še posebej opozorili naše nje m jedilnice navadno narede »• če prestavljamo omaro dvakrat, rada veliko kuha, bo pa premajh- ček staršev, posebno takrat, ko je Če je preozka, je neprijetna, kajti bralce?" veliko bivalno kuhinjo dnevno so- Je tretJič ne, bom.° vec ^^T' no; Prav bl P''lšl° vee, delovne.ga stanovanje majhno in dnevno so- nehote butnemo zdaj sem, zdaj "Ko izbiramo pohištvo, pazimo bo pa potem ne vedo 'za kaj bi jo ker ne bo noben vijak vec prijel. pulta ze zaradi strojckov, ki jih bo zasedejo mladi. Spalnica sicer tja. Z izbiro pravih barv, z ogledali na skladnost materialov in barv. uporabljali Kuhinjo'natlačijo, v Ne poceni ne drago pohištvo ne stalno uporablja m naj stoje tam. ni primerna za velika dela, pisalno si steno malce povečamo, zraven Naša vzgoja o estetskem prostoru šest metrov dolgo dnevno sobo pa kupujemo za dve leti. Nekateri 'Na Zahodu imajo kuhinjske mizo pa prenese." pa je še okras. Predsoba mora biti je zelo slaba. Nismo na duhovni Postavijo ob eno steno sedežno kupujejo le poceni ker res ne omare prirejene nalasc: za stroje- Kakšna pa naj bi bila po vaše tudi dovolj razsvetljena. Če ni na- ravni zahodne Evrope, ko oprem-Karnituro ob drugo pa regal, mor- zmorejo. Danes je pohištvo ze res- ke, da so ti vedno pn roki, sicer pa otroška soba?" ravne svetlobe, naj bo umetna. Ti- ljamo stanovanje. Prvič n. take izda še kam kakšno rožo pa je stvar nično drago. Inflacija je naredila spravljeni v omari. Idealno je seveda, da ima vsak sti, ki si pa gradijo novo hišo, naj bire, kot je tam, drugič pa je vse opravljena To so ljudje, ki ne raz- svoje. Sodobne kuhinje imajo poseb- otrok svojo sobo, kajti vsak razvi- ne skoparijo preveč s tem prosto- manj denarja. Ljudje morajo gle-mišljajo veliko o opremi doma. "Prav g* " se moral1 danes no marmorno plosco za mesenje jai svojo osebnost, vsak se zase rom. Naj bo prostor za odlaganje dati na denar in dragi, kvalitetni So Pa druge vrste ljudje, ki pn- Pr?.d opremljanjem stanovanja se testa, ob štedilniku za odstavlja- oblikuje. V otroško sobo dajmo oblačil, za čevlje, za telefon, naj ga nakupi tako odpadejo. Tudi zato dejo z načrti, željami. Jaz poznam bolj upravičeno posvetovati z ar- nje posode, v pultu je lesena deska pohištvo, ki se ga da prestavljati. bo toliko, da se bomo svobodno gi- je še vedno preveč uniformirano- pohištvo, vem, kaj jim lahko nu- hitektom, kaj postaviti vanj. Kupi- za rezanje Pojavljajo se kuhinje z Dajmo otrokom večji prostor, če- bali in se ne bomo kar naprej za- sti v stanovanjski opremi. Ljudje dim, kaj se da dobiti, česa ne. Na- »» b» "»nično le tisto, kar bi potre- nižjo kuhalno ploščo zaradi pre- prav se odpovemo naši spalnici in devali v predmete okrog nas. In če ji kar ne morejo uiti Mladi bi ji. ti redimo skice, se dogovorimo." boval. tako pa "as zelje zanesejo gleda nad Ione, k, pa po drug. gremo v manjšo sobo. Majhen le moremo, naj bo na severni stra- ,majo dovolj potenciala v sebi a »Zunaj se bolj' ogrevajo za m velikokrat se zgodi, da stanova- strani niso varne za otroke. otrok rabi veliko prostora za igra- ni, da bodo ostali prostori na son- nimajo možnosti. Veliko iznaid ii- »najhne hiše! za majhna stanova- nje preveč natrpamo Nekoč sem Prav pa je, da je kuhinja odprta nje Uredimo ga tako, da ga bomo čni legi. Spalnica, če je le mogoče, vost, Jje treba pri te m. Pro»ta m o v nja med arhitekti se vse bolj uve- sreča a preprostega človeka, ple- v bivalni prostor da tud, gospodi- lahko čistih, posebno tla. Ko gre naj bo na vzhodi strani, da nam na tržišču je veliko, a so si zelo po^ •javlja geslo- Small is beautyful - «kar le bd' a.sl )e ™ opremo svoje- nja lahko komunicira z ostahmi otrok v solo, potrebuje svojo delo- zjutraj sonce posije v sobo, da nas dobni. Tako si omejen tud. v mož- Majhno te čudovito Kako vi gle- ga stanovanja v bloku vzel arhi- ki so v stanovanju -Sodobne nape vno, mizo polico za knj.ge. stole, že navsezgodaj razveseli. Seveda nosti svetovanja. Po naročilu si date "a °V,t°- ™ 8 tekta. Priznati moram, da je imel preprečijo, da bi se duh iz kuhinje kajti vedeti moramo, da je otrok moramo vse to načrtovati ob grad- stanovanja lahko opremljalo le zl- "Res e t ki iti 7unai ne aradi stanovanje izredno lepo opremlje- širil v dnevni prostor in po stano- družabno bitje, da bo pripeljal do- nji hiše,'' lo premožni id hi*™ ovni«*S« amoak no, predvsem pa je dihalo, niso ga vanju. mov prijatelje. A dostikrat se zgo- "Gospodinje imajo rade kotiček vsak le zase Ko otroci zrastejo se zapirale omare do stropa. Povedal Tudi pomivalni stroj ni vec luk- di, da starši vse predvidijo, na zase, kjer skrijejo oprano perilo, Še enkrat pa bi rada poudarila zanosle n-i i-ime o m-in i še stano- je tudi, da je z arhitektom, kljub sus. ampak je pripomoček, ki bi otroke pa pozabijo. Zanj nabavijo ki ga nimajo časa takoj zlikati, da je naša miselnost zgrešena: vante in se sam lotiio reševanja temu da ta ni bil poceni, veliko ga morala imet, vsaka gospodinja. najslabšo vzmetnico, kajti za otro- kjer kaj pošljejo." vse, kar je dobro oblikovano, ni >V&a\?n^l«^'avoMBm prihranil. Predvsem pa si je ohra- Zakaj nebi imeli cas pomivanja ka je vse dobro, lahko je mehka in "Ločen prostor za gospodinjska nujno, da mora biti tudi drago. Te- Starši t« l .V,V,h ,VA h . hoHr> slei ko nil prostor v stanovanju." posode za prosti cas!? Raje kaj poceni. Pozabljajo pa, da se otro- dela, tako imenovan utility, je zelo ga bi se morali zavedati v naši po- prei n^Ji mi Tn ie en trend "Le redki si vzamejo arhitekta. drugega pogrešimo v stanovanju, kovo telo oblikuje, da mora imeti koristen prostor, kjer gospodinja hištveni industriji. Drugo pa je se- DrJBit™nHn»i<. t hn,»-,stva' Tisti, ki imajo denar, si ga. Se pre- kot pomivalni stroj. trdo ležišče, saj bo zagotovo ležal šiva lika, krpa. Tam je delo vedno veda kvaliteta. Ta je in bo vedno moč, Tnvenve SSSnSSSSelS den imajo hišo izdelano, si naja- Ves zahodni svet tezi k temu, na njem vsaj do osemnajstega le- začeto, ni ga treba pospravljati. Če draga." X!wn/^rJ2ra mejo nekoga, ki jim napravi kom- da se zaposleni zeni kar najbolj ta. Starši stalno delajo to napako. ni prostora v stanovanju, kje blizu D. Dolenc « ponašajo z veličino prostore, J projekt interierja. To so ste- olajša delo doma. Zato vsi sodobni--,-;-__ bogatimi materiali, z zelo jasn.m. P«*ni l J .šin6i okna, strojčki in aparat.. Bosch na pri- nrl ; ™})ami' st^; "Ste skratka prostor, ki ga zno- mer dela svoje kuhinje, ki jih f-J J .«| • VI jI . . s^^fefe ^jfflAaSf^EK Zdravilna in škodljiva sevanja ^^»«s| 3 J«, učinek, ciste oblike. Te vse bolj kalite usluge plačati posebej. že dolgo v rabi. SVEA Zagorje je I^H^^^HH uran, je škodljivo, če je kalcit ali tem bi sam. lahko zmerili, k j "lajajo do izraza v poslovnih morali določene stvari na zadnjem sejmu pohištva v Beo- magnezij, so ta sevanja zdravilna. imate v stanovanju sevanja, kate- 'r'""1' 1,1 v stanovanjih. •' stroko\ makom Koliko gradu pokazala nekaj zelo sodob- aHH^pP^^HHn^H Nevarna so sevanja radona, ki pri- rih prostorov se ogibali. Znano pa Veliko večje možnosti so tudi i . energije izgube, ker nega - iz. obdelanega jesena, kot HB^* - g^^BHHH haja skozi porozno zemljišče - na- je, da si mačka vedno išče nevarna ^a opremo stanovanja. Razlike se . S|)()/1I;';, Saj so lahko nekakšno bio kuhinjo, s predalom ., "^'n^tegovem obrazu vi- nekateri že razmišljajo v tej sme- O tem, kje postaviti hišo, kako Sevajo TV aparati, računalniki." h™ ste,? noh.štvo nnJsf Še vedno čutim, da pri nas ^»^^S^S^ben ri, da bi gospodinji kar najbolj jo obrniti, kako se izogniti nevar- "Kako se ogniti nevarnemu se- ^1^,Iffi^,aSa?>J,K Prevladuje miselnost ekonomi- dim, da ga ne DO »pcmeviu. delo nih sevanj> kam postaviti ležišče, vanju v stanovanju?" J. u obLU\ku: ztl Lf.takrdt se bo f ov: če je nekaj dobro oblikovano, argument "e zaleže, r i kuhinja naj zahteva čim manj danes odgovarjajo radiestezisti. "Na Zahodu dobiš gradbeno do- hfrJ ^N^™ [e zelo drago. Zunaj se plačuje moreš dopovedati tud n^^iea_ koiakov; naj bo pravo zaporedje Mi smo se po nasvet obrnili na voljenje šele takrat, ko dob.š sk.co «mel opiavka z barvami Nekaj pa kvaliteta izdelave, nI dizajn. Pri točno Usto napako ki j.m jo^ck k kuhalnJ0 plo^čo in pomival- znanega gorenjskega radiestezista radiesteziste, kjer so vrisana seva- res svetujem: naj jih izbirajo zen- nas je obratno. Če ima neka stvar vek hoče JJjg^f^J g nim korit()m. Urejena naj bo tako, Stanci Oblaka iz Škofje Loke. nja. Tako se izognejo vozlišč. Ta Ske" Te imajo najboljsl cut zan^e- dober dizajn, pa tudi če ni kvali- Je stiska s pios ( - J g p10gra- da bi se ne bilo treba preveč skla- Takole nam je povedal: so potem lahko med vrati, kjer ni- "Menda je za dobro spanje po- etna, je draga. Mislimo, da je to la m° a .j2^.^ enega Trudim njati. Hladilnik in pečica naj bi bi- "Sovražniki bivalnih mest so česar ne postavljajo, ni sedežev, ni membna tudi smer ležišča glede 2a neki višji sloj, čeprav s tem ne ma, a se trdno . . cenovru ra- la v višini oči. Edino Gorenje daje škodljiva sevanja za ljudi in neka- postelje. Za hišo bi, še preden jo na smeri neba. Kaj lahko rečete o 2anikam> da so nekateri izdelki se, da to ■ ()n0| tako da tak program. Tako urejena kuhi- tere živali. Sevanja delimo v koz- zakoličimo, morali izmeriti radia- tem?" _ resnično dobri in imajo temu pri- zred, poskus- i _UCJUJ ' toda na nja zahteva manj hoje, manj dela, mična zemeljska sevanja, sevanja cije. Vendar v hiši lahko spremi- "Večini ljudi najbolj odgovarja merno ceno, ne pa vsi." Je vcasih ie K' svoje - ' manj telesnega utrujanja." podzemnih vodnih tokov, sevanje njamo lego tega ali onega. Druga- lega z glavo proti severu in noga-. . "Po kakšnih vprašanjih priha- koncu narede p '. ' den prj_ "Kako pa naj izgleda naša spal- plina radona, ki prihaja iz zemlje, če je v bloku, kjer se, recimo, lah- mi proti jugu. Redkim posameznico ljudje največ k vam?" h reJ*remlianja stanova- niča?" in tehnična sevanja. Ta sevanja so ko zgodi, da so v stolpnici vse kom bolje dene, če leže z glavo na "Po zelo različne nasvete. Za dem,° "Klasične postelje zavzamejo škodljiva šele, ko se vračajo z otroške sobe na sevanju, otroci se zahod in z nogami na vzhod, so pa opremo mansard, tipskih steno- nj'a*„v k ostor diha osebnpst veliko prostora, 6-delna omara jo zemlje proti kozmosu, glede na to, slabo počutijo, zbolevajo, nimaš tudi taki, ki jim je vseeno, kako leganj, zasebnih hiš. Problemi so ra- i/a k Pr niem živi Najprej je zapre do stropa, potem so pa tu še na kakšne rudnine so naletele, ko ga pa kam prestaviti. S pravočas- že. Tu ni pravila. Radiestezist bi o zlični. Tipska gradnja ali stanova- človeka, ki v j 'q samega pro- nočne omarice, psiha, prostor pa so se od zemlje odbijala. Preplah, nim merjenjem radiacije bi se te- tem vprašal nihalo." nJe, vsak potegne za seboj svoje treba nareai ^ ^e m yse navadno majhen. Teh omar se ne da so vsa kozmična sevanja škod- mu lahko ognili. "Tudi za sobne rastline je bilo Probleme, ki se tukaj rešujejo." štora, UP° j.azmisli"tj kako T>i se da razdeliti, tudi postelje ne. Ne- Ijiva, je odveč. Škodljiva so le ne- Ta huda bojazen, da imamo vsi slišati, da so nekatere škodljive, "Imate trenutno kaj res lepega, predriosti. ^ -em0) dale praktične so prav zaradi te togosti. katera vozlišča. Škodljivih vozlov .naenkrat narobe ležišča, je nasta- da sevajo." •nnkcionalnega, s čimer se da stvari, ki |t • F ostavitj ' Vendar jemljejo te, klasične, prav je okrog 20 odstotkov, zdravilnih la prav zaradi šarlatanov, ki se po- "Govorili so za taščin jezik, pa °Premiti veliko prostorom?" naJr^C1" p za Garsonjero vemo, da zaradi še vedno nizke cene, čeprav prav tako okoli 20 odstotkov, ostali nujajo po stanovanjih, da merijo ni res. Te rastline ne sevajo škod- "Odvisno od okusa, od kvalite- Ce_ ^aihe7, bivalni prostor, ki bi si lahko izbrali kaj iz komponi- pa so nevtralni. Enako velja za se- sevanja. Pri Delavski univerzi v Ijivo, le dobro uspevajo na mestih, oblikovnosti, funkcionalnosti, Sre za m*] narediti večjega lire- bilnih programov, kjer pa je cena vanje podzemnih vodnih tokov. Ljubljani so redno organizirani kjer je škodljivo sevanje. Tudi ,estavljivosti. Trenutno je zelo do- Sa moranv□ da dosežemo dokaj višja-. Če gradimo hišo, ima- Na Županjih njivah, na primer, so tečaji za radiesteziste. Zakaj naj češnji in vsemu koščičastemu sad- bra FORMA 88 od Mebla, ki jo d\ga T*celoto prostora Če je hi- mo to možnost, da načrtujemo vsi vozli izredno zdravilni. Enako bi ga ne naredil vsak, ki ga te ju najbolj ugaja škodljivo sevanje, ,ahko uporabimo za opremo cele- enotnosi,te h lahko vsak prostor v hiši posebej za garderob- je z zemeljskimi sevanji. Odvisno stvari zanimajo. V dveh dneh spo- na tistih mestih najbolje rodi, pa 8a stanovanja, razen kuhinje. Ima sa, vecje sia j . j ne omare, ki so vgrajene do stropa je od rudnin spodaj. Če je spodaj znaš vse skrivnosti sevanja. Po- zato ni škodljivo." eno pomanjkljivost - izredno dra- prostor svet zase. _ _ _ ._ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO dobre odločitve ne boste nikoli obžalovali KERAMIKA Skrbno izbrana peč uresniči želje po posebnem stanovanjskem stilu, je gospodarno in atraktivno dopolnilo za vsak bivalni prostor, jedilnico ali kot ogrevalno telo za več prostorov. Naše peči, ne glede na obdelavo sten, dosežejo harmonijo, ki jo drugje ne najdete. INFORMACIJE: GIP D^Df^o^Dra TOZD LESNI OBRAT Kettejev drevored 37 tel.: (068) 21-826, 25-189 TOZD KERAMIKA Slakova 5 tel.: (068) 21-201,24-298 telex: 35710 yu pionir LESNI OBRAT Potrebujete notranja vrata? Želite nekaj novega, drugačnega, nekaj, kar ne bo odvzelo potrebnega bivalnega ali poslovnega prostora. Odločite se za drsna, preklopna ali harmonika vrata - PIONIR, ki so konstrukcijsko in estetsko, vrhunsko izdelana, saj predstavljajo skladno celoto, ki se vklaplja v vsak notranji prostor. Merkur Kranj v svojih prodajalnah Ime, ki vedno pomaga in rešuje iz zadreg Če pravi pregovor, da je za ljubezen potrebno dobro počutje želodca, potem je za življenje to prav gotovo prijetno stanovanje. Za oboje, za dobro počutje želodca in za prijetno bivanje, pa ni le pomemben denar. Največkrat so pestrost, pravilen izbor, red, urejenost... tisti, ki pripomorejo, da se delovni dan že zjutraj lepo začne. Pri teh, bolj ali manj drobnih, vendar zelo pomembnih stvareh, pa je lahko včasih kar precej težav in zadreg. Iz teh pa vam pomaga in vas rešuje MERKUR KRANJ v svojih prodajalnah. Ime, z bogato tradicijo in s še bogatejšimi izkušnjami, in kar je najbolj pomembno: ime z vsemi novostmi, dosežki, posebnostmi, drobnimi in velikimi dodatki za dobro počutje v opremljenem stanovanju... MERKUR KRANJ s številni mi prodajalnami na Gorenjskem in v drugih krajih Slovenije sodi med trgovske delovne organizacije s širokim, pestrim in bogatim izborom najrazličnejših izdelkov. Lahko bi kar ugotovili, da pravzaprav ni stvari, ki jo potrebujete ali iščete, da je ne bi imeli v prodajalnah Merkurja Kranj. Vendar ostanimo tokrat pri opremi stanovanja. ugotovitve: če boste zraven vsakega pripomočka, izdelka... napisali ime, kje se to dobi oziroma, kam se morate podati, da boste, tisto, kar bi želeli in hoteli obnoviti ali dodatno oziroma nanovo opremiti, dobili, potem se ne boste veliko zmotili, če kar povsod napišete Prodajalna Merkur Kranj. Takšne prodajalne pa ima Merkur v domala vseh gorenjskih občinah. ali TV aparata, do kasete s prijetno glasbo ali sliko. Kot rečeno, pa to nimajo le v kranjskem Globusu. V Škof ji Loki je takšna prodajalna Merkurjeva Blagovnica Škofja Loka, v Ljubljani pa Merkur Ferrum. Marsikaj, kar Na Gorenjskem oziroma nasploh med svojimi številnimi prodajalnami ima Merkur Kranj kar nekaj takšnih - specializiranih z izdelki in opremo, ki sodijo v stanovanje. Ste za majhen preizkus? Najbrž nimate preveč časa, morda pa se vam tudi da. Lahko pa tudi šolarčka zaposlite, da si ogleda in vam natančno popiše vse, kar je v stanovanju; od kleti do spalnice in še naprej do podstrešja. Morda boste pri tem ugotovili, da kje kaj manjka, da bi bilo treba obnoviti, popraviti, zamenjati... Torej bo ta »igra« celo koristna, ki pa vas bo nazadnje »pripeljala« še do ene Na Jesenicah je to na primer Supermarket Union, kjer ima Merkur Kranj svojo prodajalno z bogatim izborom izdelkov in pripomočkov za stanovanja v prvem nadstropju. Poleg drugih Merkurjevih prodajaln v radovljiški občini naj vas še posebej spomnimo na Zeleznino Radovljica in Kovino Lesce. V Kranju je seveda največja tovrstna specializirana Merkurjeva trgovina v Blagovnici Globus. Tu, če kje od naštetih in tudi drugih prodajaln slučajno tisti hip ne bi imeli tistega, kar iščete, boste resnično in zagotovo našli prav vse; od drobnih do velikih pripomočkov za klet, predsobo, kuhinjo, dnevno sobo, spalnico...; pa naj bodo to ploščice za kopalnice ali tla, vodovodne Armalove pipe, vtičnice ali pa svetila, različni gospodinjski aparati in stroji s seznama tako imenovane bele tehnike, porcelan, steklo, drobno orodje, barve, laki, najrazličnejša oprema in dodatki za kuhinje, dnevne sobe... Takole na-splošno rečeno: od skodelice za kavo, žličke in lonca, do pralnega ali šivalnega stroja, baterije, sušilnega stojala za perilo, radio sodi v tovrstno opremo in med izdelke za stanovanje pa boste našli tudi v drugih, številnih specializiranih prodajalnah na Gorenjskem in po drugih krajih Slovenije. Sicer pa je morda prav zdaj, v teh dneh, lepa priložnost in dodaten razlog, da se odločite za načrtovani nakup tistega, kar MERKUR film nameravate, ali pa ste o tem že nekaj časa razmišljali, da dopolnite, zamenjate ali dokupite v stanovanju. Za nekatere vrste blaga oziroma izdelkov v skupni vrednosti nad 500.000 dinarjev nudijo prav zdaj v Merkurjevih prodajalnah ugoden nakup. Pri plačilu za gotovino boste izdelke lahko kupili za 15 odstotkov ceneje. Če pa se boste odločili za posojilo, ga boste lahko odplačali v petih obrokih brez obresti. Kar ugodni pogoji. Tako pravijo tudi kupci, ko smo se v teh dneh med ogledom Merkurjevih prodajaln z izdelki za opremo stanovanja, pogovarjali z njimi. Kaj vse pa pravzaprav lahko dobite v omenjenih in drugih Merkurjevih prodajalnah, pa še najbolj pove izjava enega od kupcev, ki smo ga srečali v prodajalni Železnina v Radovljici: »Merkur Kranj je res prvi na Gorenjskem, ki vedno pomaga in rešuje iz zadreg, kadar se odločaš za opremo ali spremeni' be v stanovanju! Pa tudi pravi ljudje so tukaj vedno na pravem mestu... Saj pravijo tako Mer* kurjevim prodajalnam in proda' jalcem oziroma prodajalkam* mar ne...« Petek, 17. februarja 1989 UDOBEN IN PRIJETEN DOM 19. stran (?mmmr<:>- membo sedanjih razmer in so pripravljeni tudi konkretno poseči v dogajanje, da pričnejo ustanavljati odbore SDZ. Podrobne informacije dobite po telefonu 061 214-144 in sicer vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure. Izvršilni odbor SDZ V vseh salonih s pohištvom so vam na voljo naši proizvodi — sistemsko pohištvo TRIGLAV — sistemsko pohištvo DOM OREH — pedsoba AL in spalnica AL — klubske mize ADA in jedilne mize SARA — karnise BETA in cvetličnjaki Pri nakupu pohištva v naši maloprodaji v Železnikih vam poleg stalnih ugodnosti nudimo še popust pri gotovinskem plačilu ali obročno odplačevanje ZA OBNOVO IN OPREMO VAŠEGA DOMA talne in stenske obloge barve, laki,premazi, lepila izolacijski materiali plastične odtočne cevi z vsemi dodatki > svetila poleg tega pa še najrazličnejši kuhinjski in gospodinjski aparati, pripomočki, pa še marsikaj! Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA PLAČEVANJA! v blagovnici ASTRA KRANJ kovinOtehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE Z ROKO V ROKI Prodaja na 4 mesece brez obresti, ali 15 % popust pri plačilu z gotovino Kotli za centralno ogrevanje FEROTHERM in TVT Boris Kidrič, radiatorji JUGOTERM Bela tehnika GORENJE, LTH in Rade Končar TOKOS Poleg standardne ponudbe različnih ometač in lopatic v kovani in varjeni izvedbi in dosedanjih oblik in izvedb zidarskih gladilk vam TOKOS nudi kot NOVOST: ZIDARSKE GLADILKE iz visoko kvalitetnega nerjavečega jekla, primerne predvsem za finaliziranje plastičnih fasad. Za polagalce različnih podov pa bodo kmalu na voljo tudi POSEBNE GLADILKE ZA LEPILO. TOKOSOVE izdelke lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah in v lastni tovarniški trgovini na Deteljici pri Tržiču. ORODJE TOKOS ZA LAŽJE IN HITREJŠE DELO. 51 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK Kranj, Jezerska c. 108/c tel.: 064/35-770 Izdelujemo iz masivnega lesa: — vhodna, garažna in sobna vrata, balkonske ogaje, kotne, talne in razne zaključne letve. — Izdelujemo tudi letve za okvirjenje slik — Sestavljive regale za kleti in shrambe ter vinoteke za shranjevanje vina. — Oglejte si naše izdelke na našem stalnem razstavnem prostoru. 3W i BHj GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo — Cement, apno, maltit, salonit, betonski izdelki vseh vrst — najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — izolacijske materiale - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi — zaščitni premazi vseh vrst — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev, sanitarno keramiko — fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod - parketi in talne obloge — stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice — betonski mešalci, samokolnice in drugo zidasko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč) Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. r ivhN SERVISNO PODJETJE KRANJ ItMtT Tavčarjeva 45 Delovne enote mizarska - kjučavničarska (balkonske ograje, vrtne ograje, razni nadstreški, vhodna in druga vrata, skladiščni regali) - slikopleskarska - tlakarska - gradbena - krovsko-klepar-ska - električarska - vodoinstalaterska in centalno ogrevanje GRADITELJI, ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderski mi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakarskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21-282. na^edeAr trgovsko gostinska DO k napredek domžaie NAPREDEK n.sol. o. domžaie Za gradnjo se oglasite v naših specializiranih trgovinah, kjer vam nudimo: KURIVO (tel: 061/721-330) (cement, opeko, železo, stavbno pohištvo, dimnike itd.) KOVINAR (tel: 061/721-415) X\ (inštalacijski material, keramiko, sanitarno keramiko, pribor za ••*•; kopalnice in ogledala, armature, bojlerje in peči za kopalnice, solamo-toplotno tehniko itd.) BARVE LAKI (tel. 061/721-254) !;!;'. (barve za notranje in zunanje barvanje, barve za les in kovino, itd.) Če pa stanovanje opremljate, potem obiščite: '■;'■;[ SALON MEBLO (tel: 061/721-155) kjer lahko kupite pohištvo po ugodnih kreditnih pogojih v/ VELEBLAGOVNICO NAPREDEK (tel: 061/721-531) ;X; oddelek dekorative in pohištva, elektro oddelek in oddelek talnih oblog UGODNI KREDITNI POGOJI Z OBROČNIM ODPLAČEVANJEM -BREZ OBRESTI! Pokličite nas, ali nas obiščite, kupite lahko vse od temeljev do strehe, od pohištva do zaves, od... SLOVENIJALES RADOMLJE Lesna in pohištvena industrija Radomlje 61235 Radomlje, tel.: (061) 721-922 PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO: — Visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg — usnjene sedežne garniture in počivalnike — žagan les — viseče strope — stebelne rezkarje za numerično vodene rezkalne stroje Naš program predstavljamo v lastnem razstavnem prostoru v Radomljah in v vseh boljših trgovinah v Sloveniji. Priporočamo vam nakup naših izdelkov! SLOVENIJALES RADOMLJE pri opremljanju Stapranja $ Združena lesna industrija Tržič po. Obiščite Bled in našo novo trgovino! IZREDNA KAKOVOST, ŠIROK IZBOR, UGODNI KREDITNI POGOJI ZA VRATA VSEH VRST. Program stilnih vrat - izvozna kvaliteta! Informacije po telefonu (064) 77-161. Petek, 17. februarja 1989 OBVESTILA, OGLASI 23. stran «mim&mwauk& MERKUR V FEBRUARJU IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA NEKATERIH VRST BLAGA V SKUPNI VREDNOSTI NAD 500.000 DIN 15 % POPUST ob gotovinskem piačiiu plačilo v 5 OBROKIH brez obresti PLAČILO S ČEKI v 5-mesečnem zaporedju V PRODAJALNAH 1 MERKUR kranj SLIKOPLESKARSTVO KOČNIK STANE POT NA JOSTA 8 64000 KRANJ Oglaša prosta dela in naloge KV PLESKAR Pogoji: končana poklicna šola, najmanj 2 leti delovnih izkušenj ter resnost in samostojnost pri delu. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe poslati v roku 15 dni po objavi. ~m GRADBINEC KRANJ SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GO TRŽIČ SGP GRADBINEC KRANJ, TOZD GO TRŽIČ bo gradil garaže v Tržiču na Bistrici. Garaže bodo zgrajene v celoti in sicer 48 boksov v treh etažah. Informacije in sprejem naročil v komercialnem oddelku Kranj, Nazor jeva 1 telefon 26-361 ali na sedežu TOZD v Tržiču Cesta na Loko 11, telefon 50-042. HIHlll ELMONT BLED, p.o. ■■■■■■■ Spodnje Gorje 3/a gfiffijj 64260 BLED Komisija za delovna razmerja DO Elmont Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOG OPERATIVNE PRIPRAVE DELA 2. VEZALEC 3. KLJUČAVNIČAR Pogoji za zasedbo: 1. V. stopnja izobrazbe strojne smeri, tri leta delovnih izkušenj na obdelavi pločevine. 2. IV. ali V. stopnja izobrazba elektro smeri, tri leta delovnih izkušenj 3. IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj na obdelavi pločevine Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujejo v osmih dneh od objave na naslov: Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled, komisija za delovna razmerja. DO ne razpolaga s stanovanji. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključeni objavi. GRADIŠ TOZD GRADBENA ENOTA 64270 JESENICE Objavlja prosta dela in naloge: ZAHTEVNA GOSPODARSKO-FINANCNA OPRAVILA PRI VODENJU TOZD Pogoji: — VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri (VŠ) in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri (VIŠ) in nad 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP Gradiš TOZD GE Jesenice, Prešernova 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ Oglaša prosta dela in naloge EKONOMSKEGA, KOMERCIALNEGA TEHNIKA ALI TRGOVINSKEGA POSLOVODJA za samostojna referentska dela v komerciali Posebni pogoji: 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit B kategorije. PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE s polovičnim delovnim časom za prodajo živilskih artiklov Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge je določeno 1 do 2 mesečno poiz-kusno delo. Pis'ne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. (M)) BJ GLAS KIRSCHENTHEVER 48 ...... AVSTRIJA KAVA Pred Dravskim mostom - desno BRASIL MOCCA KAVA 1 kg 49,90 ATS DISKONT UGODNA MENJAVA DINARJA PLAČILO TUDI V DINARJIH 100% RASTLINSKO JEDILNO OLJE 10 lit. 119,90 ATS SUROVA KAVA MINAS 1 kg 41 ATS MILKA ČOKOLADA 100 g - 7,90 ATS ITAL. RIŽ 5 kg Z VEDROM 49,90 ATS .A M - KŽK Gorenjske tfpSSL TOZD AGROMEHANIKA Kranj - Hrastje 52 a KMETOVALCI! Oskrbite se pravočasno, pred sezono, z rezervnimi deli in drugim reprodukcijskim materialom za traktorje in priključke proizvajalcev IMT BEOGRAD in TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar ter vsemi potrebnimi rezervnimi deli za naš lastni program škropilnic in atomizerjev. Obenem nudimo škropilnice in atomi-zerje iz naše lastne proizvodnje, po ugodnih pogojih-popust ali kredit Telefoni: (064) 36-461, 34-033, 34-034, 34-035. Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. NOVO V KINU Gadje maturirajo sicer ni nov film, je pa zato silno priljubljen med mladimi, zaradi česar je tudi ponovno odkupljen. Francoska komedija pripoveduje o gimnazijcih, ki se pripravljajo na maturo in si izmišljajo vse mogoče, kako bi jo kar najbolje in najceneje - s čim manj učenja odnesli. V petek, 17. v soboto, 18. in v nedeljo, 19. februarja, bo na sporedu v kinu Center v Kranju. Policijska akademija V je prav tako komedija, le da je vojaškega značaja. Štiri "akademije" že poznamo, vse so nas navdušile, od srca pa se bomo nasmejali tudi peti. Tokrat mladi policaji svojo najnovejšo avanturo doživljajo v Miami Beachu. Ljubezen in strast je italijanski erotični film. Mož in žena, Amerikanca, prideta na počitnice na Capri. Tu sta bila že leta 1944, med vojno. Oba sta prav na tem otočku doživela svojo največjo strast. Harrv je imel svojo Doro, Jane je imela Alda. Kasneje sta se poročila, toda iz spoštovanja, ne iz ljubezni ali želje. Njuna strast je pripadala drugima. Vrnitev na Capri pa ju sooči s svojo lastno seksualnostjo in zakon pripeljala v vse drugače razburkane vode. V nedeljo, 19. februarja, ob 10. uri bo v kinu Center še zadnjič na sporedu priljubljeni film Umazani ples. Za vse tiste, ki si ga še niso ogledali, pa bi ga radi. Torej, v nedeljo na matinejo! V redni program je zdaj prišel odlični ameriški vojni film Bi-loxi Blues, ki smo si ga nekateri že ogledali v filmskem gledališču. Zgodba se dogaja leta 1943. Eugene Morric Jerome je mladenič, ki se želi vključiti v vojno in se priključi vojaškemu treningu v Biloxiju, v državi Mississippi. Piše dnevnik, vanj pa zapisuje vsa opažanja o prijateljih, pa tudi vse težave in probleme, s katerimi se srečuje pri vojaškem življenju. Ni vse tako, kot je pričakoval. Veliko se mu zgodi hudega, pa tudi nekaj lepega - zaljubi se. Vojaške vaje niso le priprava na vojno, so tudi prava priprava na življenje. Vsak od njih pride domov s kopico novih življenjskih spoznanj, stopi iz obdobja brezskrbne mladosti v svet odrasle odgovornosti. HLAČE ZA VSO DRUŽINO do 25 % tovarniško nižje cene TRIKON" Tovarna pletenin in konfekcije Kočevje TOVARNIŠKA TRGOVINA KRANJ Janka Puclja 7, tel.: 36-696 Obiščite nas vsak dan od 8. do 12. in 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure Nudimo vam tudi otroške pletenine! UDOBEN IN PRIJETEN DOM izdelujemo: — bitumensko strešno lepenko — pergamin, izoval — bitumenske varilne trakove - IZOTEKT — bitumensko skodlo - IZOKRIT — bitumensko lepilo - IZOSTIK — ibitol, bitumenske mase — bitumenske tesnilne trakove — izdelke iz stvroporja — kombi S plošče, akuterm plošče — fenoterm - mineralno volno — protipožarna vrata, izodekor strop nudimo: strokovno vgradnjo vseh vrst izolacijskih materialov z jamstvom, krovska in kleparska dela, inženiring za vse vrste izolacijskih sistemov in protipožarni inženiring Za dodatne informacije pokličite našo tehnično-informativno službo - telefon (06t 443-096 int. 36 ali 59 izolirka industrija izolacijskih materialov, 61110 Ijubijana, ob železnici 18 telefon: 061/443-096, 442-402, teleks: 31585 yu izo, telefaks: 061/445-182 metalka n. sol, o., Ljubljana triglav Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2, Jugoslavija tel. (064) 50-040 Triglav zatezno sidro TSA Sidro z zunanjim navojem in z že nameščeno matico in podloško. Primerno za pritrjevanje v beton in naravni kamen. Zvrtajte luknjo In jo oćlatlte Z lahkimi udarci zabl|te »Idro. Pri zabijanju mora biti matica na začetku navoja. Prlvl|te matico do vrednosti prlteznega momonta Iz tabele. Ne se bati dodatkov Leto dni že v tržiškem Zlitu kupcem svetuje ing. arh. Danica ftačič -Ahačič. Zlit je daleč naokrog znan po odličnih sedežnih garniturah, saj jih tu še po starem izdelujejo mojstri tapetniki v njihovem obratu v Križah. Sedežne garniture Zlit so funkcionalne, celo kotne garniture se lahko raztegnejo v dvojno ležišče. Najbolj znane so garniture Zala in Kofce, Zala z visokim in Kofce z nizkim naslonjalom. V delu pa imajo novi sedežni garnituri Vitranc in Kanin. Pri teh je nov izvlečni mehanizem, tako imenovane škarje, novi so ročniki -naslonjala ob straneh. Sodobneje so oblikovane, lažje so, enostavneje se odpirajo, dvosed pa ima še vložen prostor za posteljnino. Bistvo Zlitovih sedežnih garni- takšnih ležišč? Pa tudi če imamo tur je žično jedro, tako imenovana šlarafija, zato so zdrave, vzdržljive, zračne. Na njih se dobro sedi, zdravo leži, predvsem pa zavzamejo malo prostora v stanovanju, kajti raztegnemo jih le čez noč, zjutraj jih pospravimo in v trenutku je iz spalnice spet urejen dnevni prostor. Kaj bi danes v teh majhnih tesnih stanovanjih brez spalnico, imamo otroško sobo, moramo imeti rezervno ležišče za primer obiskov. Kdo pa si danes lahko privošči posebno sobo za goste, ki naj vse leto čaka na naključnega gosta, ki bo tudi prespal. Pri številnejših družinah pa je tako ležišče redno v rabi. Skratka, sedežne garniture, ki ne bi imela še dodatne funkcije ležišča, si sko- rajda ne privoščimo več. Če ležišče odmislimo, tudi za samo sedenje je potreben zdrav, zračen sedež. Saj vendar ves večer tičimo pred televizijo in naša hrbtenica zahteva anatomično oblikovano naslonjalo. Zlitove sedežne garniture nam to nudijo. HITRO • ZANESLJIVO • ENOSTAVNO • GOSPODARNO lesna industrija idrija SALON ARK Informacije: (065) 76-010 Idrija (061)312-814 Petkovškovo nabrežje, Ljubljana pohištvo najbolj znanih proizvajalcev za dnevne sobe, kuhinje, spalnice, otroške sobe, kopalnice, predsobe itd.. talne obloge vseh vrst preproge stenske obloge svetila karnise OBROČNO BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE Informacije tudi po tel. 50-898 • T I I tiirnl.lii.lnli ti t f ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, EI, RUDI ČAJEVEC, GRUNDING in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKF.»A — Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje. ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRA: — vse vrste radijskih sprejemnikov — kasetofone — el. gramofone — HI — Fl naprave — avtoradijske sprejemnike in kasetofone — TV črno — bele aparate — TV barvne aparate — video rekorderje — posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno — bele in barvne ekrane — izvajamo meritve in popravljamo skupinske antenske naprave — vse vrste elektromotorjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje in električna orodja Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripomočke in merilne instrumente.