DOMOVINA
Mesečna
n
Slovenski Tehnik11.
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo* 12 kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popnst.
Resolucije, sklenjene na političnem shodu v Mozirju dne 30. septembra t. I.
Prinašamo te resolucije, ne da bi navajali imen njih predlagateljev niti govorov, ki so bili na tem shodu iz-usteni. Resolucije govore dovolj jasno same za se ter so bile soglasno, brez najmanjše opozicije sprejete od vseh
do 300 zavednih zborovalcev. Ta shod je dokaz, da se je v marsikaterem pogledu začelo daniti na Štajerskem. To mnenje je vladalo mej zborovalci sploh. Resolucije same pa se glase:
Na shodu v Mozirju, dne 30. sep-•tembra 1906 zbrani volilci odobravamo stališče, kojega namerava naš poslanec dr. Voušek v gospodarstvenih zadevah ter glede volilne reforme zavzeti. Mi poživljamo svojega poslanca 4a naj	_ ,r
S I. v gospodarstvenem ozirn deluje na to,
a)	da se pri sklepanju trgovinskih pogodb in posebno pri obnovljenju nagodbe z Ogrsko varujejo koristi naše državne polovice in s tem tudi koristi kmetskega in obrtnega stanu;
b)	da se ustanove tudi pri nas Smvencih kmetijske in obrtne šole ter
da s tem našim kmetom in obrtnikom oziroma njih naraščaju prilika si pridobiti dobre stanovske izobrazbe. II. Glede volilne reforme pa zahte-I vamo, da se predležeči načrt v nastopnih točkah predrugači:
a)	Koroški Slovenci naj dobijo dva sigurna mandata ter se naj v to svrho razdeli celo slovensko ozemlje na Koroškem v dva volilna okraja;
b)	Gaučev načrt se naj glede slovenskih občin cmureškega in radgon-
skega okraja restituirà ter se naj te občine priklopijo slovenskemu volilnemu okraju na desnem bregu Mure;
c)'skupina	mest in trgov na Sp. Štajerskem se naj tako preustroji, da dobimo tudi mi Slovenci svojega poslanca. Na vsak način pa se naj prepreči, da bi se naši slovenski trgi iz-bacnili iz mestne skupine.
d)	Ker se je kompromis, ki so ga pod patronanco vlade jugoslovanski in italjanski poslanci glede Goriške in Istre sklenili kršil s tem. da se je Lahom nasproti kompromisu v seji volilnega odseka dne 21. julija t. 1. enostransko privolil še en mandat — se naj ta Lahom v protislovju s kompromisom dovoljeni mandat ali črta — ali se pa naj tudi nam Slovencem da kot nadomestilo poseben mandat. — Mi zahtevamo od našega poslanca, da naj za volilno reformo le y tem slučaju glasuje, ako se načrt v navedenem smislu predrugači.
Ako bi pa to ne bilo izvedljivo, naj glasuje" proti in naj stori vse, da ta načrt volilne reforme ne postane nikdar zakon.
III.	Shod sklene soglasno, naj opuste slovenski državni poslanci v državnem zboru klerikalizem in liberalizem, ter se naj v narodnih političnih zadevah združijo k skupnem delu v katerem si ne smejo nikdar nasprotovati. Ako pa se volilna reforma ne bode sprejela v smislu -narodovih koristi, naj izstopijo štajerski državni poslanci iz „Slovanske zveze" ter naj ustanovijo nov klub.
IV.	Istotako se je sprejela soglasno resolucija, s katero je shod izrekel svoje največjo orgorčenje nad uradnim upokojenjem vseučiliščnega profesorja, znanega pospešitelja slo-
;a hribolazstva med Nemci, g. Frischaufa v Gradcu, katero smo priobčili v 114. št. Domovine.
V7. Vsi zborovalci jemljejo z obžalovanjem in z ogorčenostjo na znanje, da ni c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu smatralo za vredno niti 'v času dveh let odgovoriti na pritožbo občin Kokarje, Bočne in Rečice zavoljo samonemškega poštnega pečata na c. kr. poštnih uradih v Šmartnem in pri Sv. Frančišku. Zborovalci smatrajo to ravnanje za čin nasprotstva in sovražnosti do Slovencev. za neodpustljivo razžaljenje naše ter za zaničevanje naših teženj in pravic, zaradi tega sklenejo soglasno, naj se vse občine Gornjegrajskega okraja proti temu krivičnemu in raz-žaljivemu ravnanju c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu pritoži1; s skupno vìogo 'pri c. kr. trgov .iiimsti-sstv« àia Dunaju.
Vi. Istotako jemljejo zborovalci z obžalovanjem na znanje, da so na vseh c. kr. poštnih uradih Gornjegrajskega okraja nabiti samo nemški razglasi, kar nasprotuje členu XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. Vsi zbrani sklenejo soglasno, naj se vse občine Gornjegrajskega okraja pritožijo pri c. kr. trgovskem ministrstvu zoper to nezakonitost z zahtevo, da se smejo po vseh poštah Gornjegrajskega okraja, ki tvori 99'99 % Slovencev, nabijati razglase le v slovenskem jeziku.
Isto tako so na vseh javnih dvojezičnih napisih slovenski napisi nekoliko manjši, kar žali naš narodni čut; kakor, da smo mi manj vreden narod nego Nemci. Zahtevamo, naj se vsi ti napisi tako prenarede, da bode slovenščina na prvem mestu, in sicer
z enako velikimi črkami, kakor nemški napisi.
Naše zastopnice, občine Gornjegrajskega okraja naj vložijo tudi v ti zadevi podobno pritožbo ter naj zahtevajo, da se na Slo"enskem ne sme nobeden poštni urad poveriti osebam, ki niso slovenskega jezika v govoru in v pisavi v smislu slovenske slovnice popolnoma zmožne.
VII. Občine Gornjegrajskega okraja naj stavijo državi za vožnjo pošte z avtomobili po naših cestah sledeče pogoje:
1. Poštni avtomobil mora mimo vsacega voza oziroma živine ter na vseh ovinkih cest počasi voziti, ter se mora na dano znamenje od strani srečajočega voznika takoj ustaviti. Za vsako po krivdi voznika poštnega avtomobila našemu prebivalstvu provi z ročen o škodo, mora jamčiti dmtva iji jo poškodovancu povrniti.
'2. Ako bode v ta namen treba širiti ceste, naj se širijo na državne troške.
3.	Na poštnih avtomobilih Gornjegrajskega okraja in sploh po ozemlju slovenske govorice smejo se nastavljati za poštne voznike, tako imenovani šoferji, le sinovi slovenskega rodn. V ta namen naj država ustanovi za slovenske sinove primerne tečaje s slovenskim učnim jezikom, v katerih se bodo za vožnjo usposobili v materinem jeziku.
4.	Napisi na poštnih avtomobilih smejo biti samo slovenski. Istotako vsi razglasi.
Občine Gornjegrajskega okraja naj kot naše zastopnice vložijo v ti zadevi skupno vlogo c. kr. trgovskemu ministrstvu na Dunaj.

LISTEK.
r
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel — nj—.
(Dalje.)
Tudi petnajsti dan pride. Bila je nedelja. Pri Magičevih so sedeli vsi za obloženo mizo, mojster, Kata, Marica, učenec in Jože Juratovič. Tiho sta minila dva- tedna, kladivo je padalo, pila pilila, železo se žarilo, mojster pa je gledal od strani na Jožefove roke ter pokimal veselo Kati, Kata pa mu je zadovoljno odkimnila. Vse je bilo dobro. Torej v nedeljo je prinesel učenec na mizo pečenko: tolstega purana. Debele dečkove ustnice so bile mastne, a Kata reče: „Ti ne-krščena duša, zakaj pa si lizal maščo?" Deček jo pogleda prav neumno. Tedaj pa vstane Jože in pravi:
„Preteklo je petnajst dni, odkar delam pri vašej milosti. Ugaja moje delo vaši milosti ali ne?"
„Ugaja" reče z zadovoljnim nasmehom svečano mojster. „Dober straž-mojster ste, a še boljši ključavničar. Tukaj moja roka in daj Bog, da sedite še dolgo za mojo mizo."
Jože prime roko in odvrne: „Hvala vaši milosti, to daj Bog!"
Mojster namigne. Kata odmigne, Marica pa zarudeči in prevrne čašo. II.
Gospod kraljevi svetovalec Anton Jankovič Bribirski je sedel v svoji sobi v Kušičevi hiši, gornjem delu Zagreba, ogrnjen s plaščem iz belega muslina ter zrl nepremično na konce svojih likanih čevljev. Njegovo podolgovato, skrbno obrito lice je bilo popolnoma mirno, njegovo svetlo oko ni trenilo: — stal je sredi sobe liki velik steber iz porcelana, krog katerega je skakal in se zvijal majhen, suh lasuljar zakrivljenega nosu ter posi-paval barvilo na ogromno lasuljo. Pritlikavec podrži po končanem delu ročno zrcalo Jankoviču pred obraz in ta pokima z glavo. Majhen nmetnik
odvzame brivčev plašč in zgine skozi vrata z globokim poklonom. Gospod Jankovič vstane, pogleda na svojo zlato žepno uro — bilo je ob 9. predpoldne — potem pa stopi pred veliko beneško zrcalo, stoječe nad mramor-nato mizico med dvema oknoma in pogleda vanj. Z izredno ravnodušnostjo si otepe s palcem in kazalcem nekoliko prahu z modre, svilene, srebrno-vezane obleke ter obriše z bruseljskim robcem konec svojega finega nosa. Gospod Jankovič je bil po svoji zunanjosti miren in hladen, gledal je ves svet pred seboj kakor da ga nič ne briga; toda pri pogledu v zrcalo se rahlo nasmehne, velike oči mu zažare v pritajenem gnjevu in na licu mu zadrhta nekako zloben smehljaj. Gospod Jankovič je bil francoz od glave do pet, seveda samo po obleki, nikakor ne po stasu. Suknja, telovnik, bele svilene nogavice, svetlo, izrezano obuvalo, lasulja in ovratnik: vse je bilo po najnovejšem verzajlskem kroju, vender on ni bil Francoz. Njegove
oči, energično lice, široke-prsi in pleča: vse je oznanjalo moža hrvatskega po-kolenja, močnega dovolj za železno obleko viteške dobe, četudi je bil vitek in okreten. Vsled teh dveh jako očitih nasprotstev je bil velezanimiva oseba, katerej nisi mogel uganiti pokolenja, pač pa na čelu znak velikega duha. Gospod Jankovič pozvoni s srebrnim zvoncem. Sluga vstopi.
„Janko, mojo čokolado", reče kratko gospodar.
V francosko livrejo potisnjeni Hrvat Janko se globoko pokloni, a ne odide.
„Kaj je?" vpraša ga Jankovič.
„Pred vratmi čaka njegova milost gospod grof Kristjan Oršič.
„Povej mu, da ga pričakujem in da me veseli. Potem čokolado, dve čokoladi! Si slišal?"
Sluga odide in kmalu stopi v sobo prileten gospod srednje postave, okrogle glave, živih očij in podrezanih brk, oblečen v črno narodno obleko. Kapo
VIII.	Podobne pritožbe naj vložijo občine Gornjegrajskega okraja kot naše zastopnice proti vsem državnim in deželnim uradom, ki nimajo ne slovenskih pečatov, ne slovenskih napisov na prvem mestu, ki ne rabijo slovenskih tiskovin, ne pišejo na pisma slovenskih naslovov, ki sestavljajo s slovenskimi strankami nemške zapisnike. ali če so v njih nastavljeni uradniki. ki niso slovenskega jezika v smislu slovenske slovnice v govoru in v pisavi popolnoma zmožni.
IX.	Istotako zahtevamo slovenske napise,in slovenske razglase po vseh postajah državne, deželne in južne železnice po občinah vsega Spodnjega Štajerja začenši od Špielfelda do konca deželnih mej. Vse železniško osobje teh prog mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožno. Tudi v ti zadevi naj vložijo občine Gornjegrajskega okraja pritožbe na dotične merodajne najvišje oblasti.
X.	Shod poziva visoko vlado, naj ona omeji sekanje bukovih gozdov knezoškofovske graščine Gornjegrajske po italijanskih delavcih v svrho pridobivanja oglja na veliko; ker se posekani gozdovi ne posade znova z bukovim temveč z igličastim drevjem, ne bodo kmetje dobivali iz teb gozdov drv ter jih bode vsled tega v kratkem zmanjkalo. Pomanjkanje drv oziroma povišanje njihove cene se že sedaj hudo občuti. To lani pričeto sekanje ne donaša knezoškofovski graščini znatnega dobička, pač pa ustvarja zelo slabe posledice za gospodarstvo kmetovalcev vsega okraja. Skupna vloga vseh občin se naj predloži vladi.
Shod je sklenil, naj se vse te resolucije v obliki uradnih vlog. podpisanih od vseh občinskih uradov, predložijo po državnem poslancu, gosp. dr. Vovšeku dotičnemu ministrstvu) '
Izobraževalno dejo pretekle sezone v Šaleški dolini.
Omika je pot do samozavesti in zmage.
Dr. Jos. Vošnjak.
Te besede šoštanjskega rojaka so v znatni meri upoštevala razna društva v Šaleški dolini v pretekli sezoni. Kmalu spet nastopi ugoden čas za društvene prireditve; radi tega je potreben kratek pregled izobraževalnega dela v pretekli društveni dobi. da se zaiuore napraviti načrt za bodoče delovanje. Ta pregled pa naj bo tudi glasen opomin društvom v raznih kra-
jih slov. Štajerja, ki mirno spe spanje pravičnega in se ne zmenijo za svojo nalogo.
Najstarejše narodno društvo v Šaleški dolini je šaleška ..Čitalnica" v Šoštanju, ki obstoji že 24 let. Ista je ne le ognjišče slovenskega življa v Šoštanju, ampak zlasti ognjišče vsega Slovenstva šaleške doline. To nalogo je osobito letos vršila, ko je večkrat, v obilni meri pa 28. januarja in 6. maja. zbrala pod svojim okriljem na stotine šaleških Slovencev. Poleg več dobro uspelih gledaliških predstav in pred-pustnih prireditev se je na čitalničnem občnem zboru sprožila ideja o ustanovitvi ljudske knjižnice in „Šaleškega Sokola". Ljudska knjižnica se je že ustanovila, za „Šaleškega Sokola" pa se vrše predpriprave. Sklenilo ste je, prirejati javna poljudna predavanja ne le v Šoštanju, ampak posebno v okolici; 11. marca se je vršilo v Šoštanju predavanje o „ljudskih knjižnicah"". Čitalnica, vzlasti pevski zbor čitalnice, je priredil neštevilno izletov v okolico. Olepševalno društvo ne skrbi samo za olepšanje trga. ampak tudi za promet tujcev, kateri se je zelo povzdignil. Od leta do leta zahaja več tujcev v divno Šaleško dolino na letovišče, kar je edino zasluga neumorno delujočega društva. Olepševalno društvo vzdržuje svojo godbo, katera je pospeševala vse društveno življenje v Šaleški dolini. Ta godba je priredila več koncertov izven Šaleške doline in se je kritika o priliki koncertov v Celju. Mariboru in Ljubljani zelo laskavo izrekla o društveni godbi.
Med'; bralnimi društvi v Šaleški dolini je bilo najbolj delavno bralno društvo v Št. Ilju pri Velenju. Ob obletnici ustanovitve ^2. septombra 1906) je pisec teh vrstic priobčil sledeče poročilo:	.S T
■S	I	JJgp<- 'i
Bralno društvo uporablja za dosego ciljev, katera so si statila izobraževalna društva, ki upoštevajo tok časa. trojna sredstva: časnike in knjige, predavanja in poučne govore ter poštene prireditve. V društveni čitalnici je na razpolago 16 dobrih slovenskih političnih, gospodarskih in zabavnih listov, katere udje (najnovejše številke) berejo v čitalnici, starejše pa jemljejo domov. Knjižnica šteje nad 200 knjig zabavne in poučne vsebine in veselo je gledati sleherno nedeljo lepo število udov. zlasti mladine, ki prinašajo pre-čitane knjige nazaj in si izposojajo nove. Veliko važnost je polagal odbor na prirejanje predavanj in poučnih govorov; predavalo se je in se ljudstvo
poučevalo o vseh važnih dnevnih dogodkih in gospodarskih vprašanjih. Že na ustanovnem občnem zboru so slavnostni govornik in neštevilni drugi govorniki govorili o pomenu bralnih društev in o važnosti narodnega dela. dne 5. novembra se je vršilo preda vanje o splošnem gospodarskem položaju in o mlekarnah, dne 10. decembra o volilni pravici, dne 6. januarja o najvažnejših dogodkih za Slovence na političnem, kulturnem in gospodarskem polju v 20. stoletju; dne 2. februarja o zgodovini Slovencev, katero predavanje se je nadaljevalo in končalo 13. maja; 8. aprila o sadjereji; 22. aprila o pregledu delovanja izobraževalnih društev na Slovenskem; 4. junija o zadružnem shodit na Dunaju; 17. junija o razmerju med kmečkim prebivalstvom in ljudsko šolo. Dne 24. maja se je predavalo o ciljih mladeniške zveze, ki se je ta dan ustanovila; naloga iste je dati mladeničem strokovuo politično in gospodarsko izobrazbo, da bodo enkrat ne le dobri gospodarji na svojem posestvu, ampak tudi sposobni v vseh zastopstvih se krepko potegovati za vsestranski napredek kmečkega stanu in slovenskega naroda. Mladeniška zveza hoče vzlasti usposobiti mladeniče za javne nastope; delovanju bralnega društva se mora pripisovati veselo dejstvo, da ima med svojimi udi dva mladeniča, ki nastopata o raznih prilikah kot izvrstna govornika. Mladeniška zveza je imela več zborovanj, na katerih so nastopili mladeniči sami in govorili o potrebi izobrazbe, o ciljih bralnih društev itd. Predavanj se je udeleževalo povprečno okrog 50 poslušalcev, osobito mladina. Privlačno silo za ude tvorijo in so neprecenljivo sredstvo za pridobivanje članov poštene društvene prireditve, ki nudijo ljudstvu potrebno razvedrilo. Ta namen ie že imela ustanovna slavnost dne :t. septembra 1905., pri kateri je sodeloval pevski zbor in godba ter so se vršile razne druge zabave. Dne 26. decembra se je igrala dvodejanka „Trije ;ki". pri kateri je sodelovala šoštanj-ska narodna godba, na občno željo se je ta igra s šaljivim prizorom „Stotnik in njegov sluga" ponavljala dne 7. januarja. Siguren ter dovršen nastop igralcev in igralk je napotil šoštanjske Slovence, da so povabili šeutiljske di-letante, da prirede dve igri v Šoštanju. Dne 28. januarja so se odzvali vabilu in uprizorili igri „Trije tički" in „Ne kliči vraga!" Ob velikanski udeležbi — Šoštanjčani sami so izjavili, da ne pomnijo tako sijajne udeležbe, so naj-častnejše rešili svojo nalogo, kar je
bilo splošno mnenje vsega občinstva. Pri veselici dne 16. aprila se je igrala v Št. Ilju velika tridejanska ljudska igra s petjem „V Ljubljano jo dajmo!'1, katera se je dne 22. aprila z igro „Ne kliči vraga!" ponavljala. Bralno dm-štvo je vzgojilo lepo število igrale« in igralk, kateri lahko nastopijo m vsakem odru. Obletnica ustanovitve si je praznovala z veselico, pri kateri je sodelovala šoštanjska narodna godba in se uprizorila igra „Jeza nad petelinom". Udje bralnega društva pa so tudi kazali zanimanje za narodne prireditve v okolici; tako so se v velikem številu udeležili občnega zbora bralnega društva v Velenju, čitalnične veselice v Šoštanju, ustanovne slavnosti ljudske knjižnice^ v Šoštanju, narodne slavnosti na Dobrni, Ciril-Metodove slavnosti v v Velenju in veselice bralnega društva v Družmirju. po deputacijah so prisostvovali pri ustanovitvi bralnega društva v Družmirju, Ponkvi in Št. Andražu.
Živahno delujoče šentiljsko bralno društvo je ugodno vplivalo na vse narodno delovanje v Šaleški dolini; zaspala društva so se obujala k življenji ustanovila so se tri nova društva: društvi se snujeta. Prvo se je zdramilo iz večletnega spanja bralno društvo v Velenju. Skrajno neugodne razmere, lega farne cerkve izven trga. pomanjkanje najskroinnejšega prostora za kal» uprizoritev, ovirajo delovanje bralnega društva v Velenju.
22. oktobra se je vršil občni zbor, na katerem se je predavalo o potrebi izobrazbe z orirom na narodno, kakor tudi na gospodarsko stališče. Društvo ima skromno sobico kot čitalnico ig knjižnico. V okvirju društva obstoji dekliška in mladeniška zveza, ki zbirata vsak mesec enkrat pri predavanjih; mladeniška zveza je uprizorila tudi -eno igro. Posnemanja vredna je vsakoletna prireditev Ciril - Metodove j slavnosti poleti na prostem, katera širi ne lè zanimanje za šolsko družbo, ampak tudi nabere znatno vsoto api družbo. i
Marljivo deluje bralno drušfrorjj Skalah, ki se je ustanovilo meseca meseca februarja 1905; poleg predavanj o dekliški zvezi so se vršila predavanja: Slovenci ob novem letu, predavanja po vaseh o delavskem vprašanju, priredili sta se dve veselici. Društvo"! šteje okrog 100 udov in je nepreceiHf ljive važnosti za faro Škale. v kateri se nahajajo premogovniki.
25. februarja se je vršilo v Družmirju pri Šoštanju predavanje ,.0 po-
položi pri vratih na stol, palico pa v kot in vsklikne glasno:
„Servus, servus, magnifice! Si zdrav? Kako se zabavaš?"
„E, e," reče Jankovič žugaje s prstom in sede takoj na mehek stolec.
„Moje spoštovanje, illustrissime amice! Kolika, sreča zame!"
„Carissime", pusti francoske po-klone in reci mi pošteno hrvatski: „Dober dan!" Meni ni za novotarije. Sinoči sem prišel iz Slavetiča, pa evo me danes pri tebi, da ti povem dve ali tri domače v brk ... pa gléj vraga, ti nimaš več brk.
„Na službo, illustrissime", poklpni se ceremonijozno kraljevi svetovalec.
„Ljubi moj Anton, reče Orišič, član banskega stola, „povej mi, kaj je s teboj. Kakšen človek pa si?"
„Ne razumem tega vprašanja."
„Besa ne razumeš. Magnifice amice, ti si piškor, » ki se ti izvije, jedva ga vloviš. Poslušaj, sedaj govorim jaz. Ti imaš pameti za deset glav, imaš denarja na mernike: — vse imaš, kar more. Bog komu podeliti, bil bi lahko v našem saboru (zbornica) prvi, mogočni tvoj glas bi veljal več
kakor vse drugo brbranje, a kaj počneš? Sediš v samoti, kadiš,, čitaš knjige, hodiš na lov in plešeš, arni ti mar, kar se godi po svetu. Kakšen človek pa si? Kaj si?"
„Hrvat", odgovori. Jankovič.
„No, kaj zlodja sem jaz? Kar so tudi drugi ? Hrvat, Hrvat v tej fran-coskej maškaradi!"
„Da", odgovori Jankovič, sede mu nasproti ter položi eno nogo preko druge. „Hrvat, ali če vam je ljubše: Diogen."
Gospod grof izbuli oči in pravi:
„Spominjam se iz gimnazije nekega capina Diogena, ki je prebival v čebru; ali če sodim po tvoji svileni obleki, ne bi ravno rekel, da si mu podóben.
„Povedati hočem svoje mnenje, illustrissime amice", odvrne Jankovič skubeč svoje manšete, „in mislim, da bo moja logika vsaj tako dobra, kakor pridga kateregakoli patra v zagrebškem jezuitskem kolegiju."
„Da slišimo!"
„Upam. da ne prihajaš k meni kot agitator prve, druge ali tretje stranke, saj pri nas jih je nad sto,
posebno od nesrečnega lanskega leta' 1849. Zato ti govorim iz srca. No, če pa te je vendar kdo poslal, ako si nekak sel, povem ti naprej, da sem polž, katerega ne izvabijo iz njegove hišice vsi dokazi tega sveta.
„Ti, carissime et magnifice, salva cum reverentia (s primernim spoštovanjem), „si norec", razjezi se grof. Je li treba, da je Oršič Slavetički kaka klepetulja ali mešetar?"
„To mi je drago" odvrne mirno Jankovič. „Prijela se me je neka žalost, neka nevolja, ko sem gledal kaj biva krog nas in kam jadra naša domovina. Ne smej se resnica je. Govoriva ad rem (k stvari). Pred vsem poglej to nesrečno razprtijo s kapi-teljem, s katerim so se stanovi hudo sprli. Kapitel je poslal deputacijo na Dunaj, sabor jo je poslal in drug drugega so črnili in obrekovali na dvoru. Kapitelj hoče, da je dubički poveljnik še zanaprej kanonik, a veli-kaši hočejo, da bodi velikaš. In sedaj še o tem pišejo tako obširne in učene razprave, da bi človek počil od smeha. To je prvo. Prosim ne moti me, sodaj govorim jaz! Drugo je naša nesrečna
krajina (granica), krajinski Statut. Človek bi kar počil od jeze, če misli, kako ste se dali prevariti tega češkega Nemca, barona Kiefeld ki je padel kakor z neba na Hrvatsko in se vgnjezdil kakor steni« v naši regnikolarni palači. Pravi otročaji ste bili. Najprej je poizvedel ta lisjak pri kanoniku Adamu Patačiču in Vukti Kukuljeviču, kacega značaja je ta ali oni, potem pa vam pravi: „Glejte, dobri ljudje, pokrajino (granico) j«^ treba urediti, ker je neurejena. Za to je že izdelana postava. Odobrite joL Na vašo korist bo. Vi boste imenovali vse graničarske častnike, in tako lahko imenujete svoje sinove in sorodnike za generale, polkovnike in četnike. Lahko jim dajete tudi visoko plačo, ker bo plačevala cesarica iz državne blagajne 40.000 gld. za častniške plače. Vsi ste šli na lim, prav vsi — tudi blagajnik Franjo Kuševič in protonotar Juri Najšič in tvoj kolega Ivan Bužan, še celo zviti podban Ivan Rauch, katerega je prekanjeni Nemec omamil ? obljubo, da naKloni njegovemu sinu Pavlu in zetu Vojkoviču poveljstvo stotnije.
(Dalje prihodnjič).
memi bralnih društev" ; sad tega predavanja je bila ustanovitev bralnega društva 29. aprila, ob kateri priliki se je spet govorilo o pomenu izobrazbe, ciljih bralnih društev itd. Društvo je j. septembra priredilo prvo društveno veselico. O potrebi bralnega društva Družmirje in vobče šoštanjsko oko-
10.	kjer živi mnogo ..Štajerčijancev'1, Ka število udov, ki, bode kmalu do-\ število 100.
Bralno društvo v Št. Andražu spi
11.	1897.; predavanje dne 14. junija pomenu bralnih društev je vspod-
budilo osobito mladeniče, da skušajo oživeti bralno društvo.
Predavanje ,.o važnosti skupnih jlletov v narodno eksponirane kraje"' je označilo velik pomen takih-izletov razširjanje narodne zavesti! Vesel pojav pa je zanimanje za gospodarski napredek, katero je širila kmetijska zadruga za Šaleško dolino, ki je začela po sedemletnem spanju elovati. Ista je uredila vse svoje delovanje, skupno nabavljala kmetijske potrebščine, ustanovila zadružno drevesnico. razun tega pa v znatni meri skrbela za gospodarski pouk. Zadruga sedež v Skalah, kjer je priredila iledeča predavanja: 26. novembra o položaju kmečkega stanu in o kmetijskih zadrugah, 31. decembra o razločka med kmetijskimi zadrugami in krasumnimi društvi, 4. marca o zatožnih zvezah ter o bodočih nalogah zadruge, 18. marca o sadjereji, 13. maja o /juskošolskem pouku z ozirom na zahteve kmetovalcev, 17. junija o zadružnem shodu na Dunaju in 29. julija o živinoreji. V Velenju in Šoštanju so se vršila predavanja, o gospodarskem položaju kmečkega stanu in kmetijskih zadrugah (11. febr. in 14. januarja), o sadjereji (18. marca in 8. aprila), v " Zavodnjem 20. maja. v Ponkvi 24. maja k v Belih vodah 10. junija, dve pre--JF?.nji o sadjereji ter raznih kmečkih zadevah.	*
Zasluga odseka konjerej-k* družbe za šoštanjski okraj je izdajanje „Ko-njerejca", strokovnega lista za konje-ejo v slovenskem jeziku. Odsek je priredil 21. januarja v Velenju gospo-rski shod, na katerem se je preda-'o o konjereji ter o drobnem gospo-taskepi delu.
Upati je. da se bode izobraževalno v prihodnji društveni dobi v ravno ta^lo obilni meri vršilo, k čemur bode otovo mnogo pripomogla ljudska knjižnica v Šoštanju kot centrala za razširjanje ljudske izobrazbe v Šaleški dolini.
SvetoYDO-politicni pregled.
Domače dežele.
Dne 4. t. m. je v odseku padel predlog za pluralitetni volilni sistem; glasovalo je 27 proti, 19 poslancev pa ta nazadnjaški sistem. Pododsek za volilno dolžnost je dovršil svoje delo ter predlaga naj se prepusti deželnim zborom, da vstanove določbe o volilni dolžnosti.
Vlada bode posredovala glede zavarovanja volilnih okrajev v tem smislu, da bo predlagala naj se predlagana razdelitev Nemcem in Poljakom na ljnbo zavaruje s kvalifikovano večino za tri volilna obdobja t. j. za 18 let, po preteku te dobe naj se pa z večino treh petink sme razdelitev volilnih okrajev spremeniti. — Nemški nacijonalci očitajo ministrskemu predsedniku, da je to velika nerednost, da je sam stavil ta posredovalni predlog in da bi bilo bolje, da bi bil to me-šetanje prepustil Poljakom. V tem slučaja bi bili Čehi in Nemci lahko sprejeli predlog, tako pa, morajo Nemci vladi nasproti ostati neupogljivi in
prepuščajo Slovanom, ali hočejo sprejeti volilno reformo, kakršna je. ali jo pa pokopati.
Poslanec Wellenhof je interpeliral danes ministra za domobranstvo, ali je res, da je ogrski pravosodni minister odklonil načrt novega pravdnega reda in ali hoče storiti vse, da se onemogoči še nadaljnje zavlačevanje te že nujno potrebne reforme. (Glej politični pregled v zadnji štev. Dom.).
V železniškem odseku je predložil poslanec Šuklje svoje poročilo o po-državljenju Severne železnice. Poslanec Steinwender je govoril proti zahtevam železniške družbe, katera zahteva veliko preveliko odkupnino ter predlaga naj se preide prek ta predlog na dnevni red in naj se počaka z odkupom do 1. januvarja 1907, ko se vlada lahko posluži svojih po koncesiji ji pristoječih pravic. Pri vseh po-državljenjih bi vlada morala bolj odločno pobijati pretirane zahteve posamičnih družb ter se postaviti odločno na stališče, da se kani poslužiti svojih koncesijskih pravic proti vsaki družbi, kateri, preteče koncesijska doba —1 potem bodo pač drugače govorile in stavile tudi zmernejše odkupne predloge. Tudi poslanec Götz je označil predlog Severne železnice kot nesprejemljiv.
Vlada predloži v kratkem zbornici načrt nove pogodbe z Lloydom.
— Na Ogrskem stopa volilna reforma vedno bolj v ospredje. Socijalni demokratje so sklenili prirejati vsako nedeljo velike shode v Budimpešti in po deželi v prilog splošni, enaki in tajni volilni pravici. To prinese med ogrske narodnosti vsaj nekaj novega, svežega gibanja. Vlada pripravlja baje neko volilno refoimo po pluralnem sistemu. Da se bo vpirala demokratizaciji parlamenta je pač jasno, saj bi si s tem sama skopala grob.
Rezervisti, kateri so bili klicani na vaje V takozvanih „ex lexnili" razmerah. t. j. ko ni ogrski parlament posloval ter vladi dovolil proračun, bodo dobili neko odškodnino. — Vse te odškodnine znašajo poldrugi milijon kron.
—: S hrvatsko • srbsko koalicijo bode glasovala tudi Starčevičeva stranka prava v hrvatskem saboru za vse predloge in zakone, katerim je predmet reforma hrvatske ustave v svobodomiselnem in naprednem smislu, da. Star-čevičevci obljubljajo v takih vprašanjih'prevzeti celo inicijativo. Pridržujejo si pa prosto roko v državno-pravnih vprašanjih, katerih bi se po želji hrvatsko - srbske koalicije, bilo bolje ne tikati. — Vzdržujejo se vesti, da bode sabor kmalo razpuščen in da bodo razpisane nove volitve. Resolu-cijonaši So nekako v stiski, ker vidijo, da imajo Madžarom nasproti prav težko stališče, kajti vse dane obljube niso bile nikdar zapisane in je vse dogovorjeno samo na viteško besedo. Se li bode to pot obneslo madžarsko politično vitežtvo — bomo videli, — do sedaj se še ni nikdar!
niso pretrgana. Listi poročajo zelo različno. nekateri trde. da se bo Srbija vdala in da naroči tudi svoje topove pri škodi v Plznu, drugi zopet trde. da je ta naročila že oddala Creuzotu na Francoskem. Tudi vprašanje o posojilu še ni rešeno.
- Nemčija. Na mednarodnem kongresu za brezžično telegrafijo je Nemčija zahtevala, naj se osnuje skupno mednarodno centralno oblastvo. ta pred^ log je pa propadel, ker sta se Anglija in Italija energično postavili proti njemu. Nemčija je postavila proti Mar-eonijevemu sistemu svoj posebni sistem, katerega imenuje „Telefunken"' (brzo-iskri) sistem, ter si je prizadevala doseči mednarodne določbe svojemu sistemi! v prilog in proti Marconijevemu sistemu, pa tudi to se ji ni posrečilo.
: Kuba stoji sedaj neposredno pod vlado severo-amerikanskih Zjedi-njenih držav. Državni tajnik Taft je generalni guverner na otoku ter vlada v imepu unije, dokler ne pride ame-rikansko vojaštvo, ki bode otok okupiralo, dokler se prebivalstvo popolnoma ne pomiri. Kakor je videti, bode ljudstvo kmalu mirno, saj vse z veseljem pozdravlja amerikanskega guvernerja in hvali njegove naredbe. Ko bo zopet mir, dobi Kuba morda zopet svojo vlado.
Vnanje države.
—	Rusija. Poročila o atentatih in najdenih bombah se vrste, kakor po navadi. Grof Voroncev Daškov je ponudil celo svoje posestvo obsegajoče 32 tisoč desetim kmetom na prodaj.
Država prevzame tudi vso zemljo na Altaju, ki je sedaj (Bog ve kako in zakaj) last krone; v svojo posest, da jo izroči kmetom, ki bi se hoteli tu naseliti. Vlada bi plačevala kroni odškodnino po 22 kopejk od desetine za dobo 49 let. Na Kavkazu so se začeli zopet boji med raznimi plemeni, Armenci, Tatari in Gruzini.
—	Srbija. Skupština je sklicana za 14. t. m. Pogajanja z Avstro-Ogrsko
Dopisi.
Iz Trbovelj. V nedeljo, dne 30. septembra 1906 sta sklicala državni poslanec g. dr. Korošec in deželni poslanec gosp. Ferdo ■ Roš javen shod v Trbovljah pri' Španku. Udeležba je bila jako obilna (okrog 400 zborovalcev) s o se brio so prostore zavzeli socijalni demokrati, česar posledicr je bila, da je bil izvoljen predsednikom shoda sod mg Rinaldo, ki je dal prvo besedo g. dr. Korošcu. Govornik je v temeljit';:.; govoru z njemu lastno spretnostjo Tu prikupljivostjo omenjal po-četek in nadaljevanje uspehov volilne reforme. Imel je v mislih militarizem, vojaško takso, katera se bode v bodoče nakladala le nevojakom z nad 1200 K dohodkov, ureditev orožnih vaj za kmetsko ljudstvo, zavarovanje delavcev v slučaju bolezni, starosti ter preskrbljevanje vdov in sirot. Njegovemu izvajanju je sledilo splošnoi odobravanje, na čemer treba g. poslancu čestitati, kot na velikem uspehu v teh razmerah.
Za , njim je nastopil deželni poslanec naš župan g. Ferdo Roš. V poljudnem, domačem govoru je pojasnjeval zborovalcem silno težko stališče slovenskih poslancev v deželnem zboru, kjer stoji 10 Slovencev nasproti 63 Nemcem, vendar se je že marsikaj doseglo s politično sprekiostjo in primerno taktiko slovenskih poslancev v prid našega naroda. Njegov glavni govor pa je bil naperjen osobito proti nameravani ustanovitvi popolne nemške šole v Hrastniku, katero zahteva par nemških uradnikov in nekaj drugih zapeljanih delavcev. Govornik je zelo prepričevalno pobijal to neumestno idejo vzpričo izvrstnih vsem zahtevam vztrezajočih šol. Tudi njegovemu govoru je sledilo burno dolgotrajno odobravanje; izjemo so hoteli imeti le nekateri ginjeni in vredni čitatelji še bolj vrednega „Štajerca"', ki si je prejšnji dan privoščil g. Roša v zadevi nemške šole v Hrastniku z vidnim namenom, da bi ga naši s°c. demokrati izžvižgali, a naši soc. demokrati so razsodnejši nego hrastuiški, kateri zahtevajo nemško šolo, kar priča sledeča na shodu soglasno sprejeta resolucija:
„Na shodu v Trbovljah pri g. Pustu zbrani zborovalci dne 3 0. septembra 1906 odločno protestujemo proti zah-
tevi nekaterih uradnikov po ustanovitvi nemške šole v Hrastniku. Izjavljamo, da se popolnoma strinjamo in zadovoljujemo z dosedanjimi jezikovnimi naredbami na vseh tukajšnjih šolah in protestujemo proti vsaki preuredbi isti h."'
Oglasil se je k besedi tudi neki sodrug Sitter, katerega pa radi njegovega kričavega glasa in „vzorne" slovenščine žalibog ni nihče razumel. Gospod jurist A. Krammer je končno predlagal resolucijo o volilni reformi zahtevajoco nezaupnico slov. poslancem v prvi vrsti Šušteršiču, ki je bila že predlagana in sprejeta v Slov. Bistrici, oziroma Mariboru, toda na predlog predsednika shoda je bila odklonjena. Ko se je predsednik Rinaldo zahvalil obema poslancema za njune poučne govore, — se je shod zahljučil s krepkimi „Živio"'-klici v zadovoljstvo vseh. Takih shodov bi trebalo pri nas še več. da bi ljudstvo prišlo do spoznanja resnice in pravice.
Iz Slov. Bistrice. (Nemška šola). Da imamo skoraj že v vseh spodnještajerskih trgih in mestih nemške šole, ki jih ustanavlja prosluli „Schulverein"', gre na rovaš določbe glede šol narodnih manjšin. Pogoji za napravo manjšin ke šole so sprejeti v čl. 19. osn. drž. zakonov z dne 21. dee. 1867 in v drž. ljudskošolskem zakonu. Če je v šolskem okrožju vsaj 40 za šolo godnih otrok, pripadajočih narodnosti manjšine in če ni v oddaljenosti 4 km nobene druge javne šole z učnim jezikom manjšine, sme ta manjšina zahtevati svojo šolo. Take šole snuje „Schulverein" svest si. da se bo potem iz javnih sredstev vzdrževala. In baš vsled tega se poraja škandalozna krivica. da morajo Slovenci po naših trgih in mestih plačevati šolske doklade za nemško šolo, a da so primorani svojo deco pošiljati v okoliško , slovensko šolo, ki jih pa ni dolžna sprejeti.
Če torej v kakem kraju obstoji šola nemškega „Schulvereina"' ali laške „Lega nazionale"', zaradi tega Nemci oziroma Lahi ne zgube pravice terjati, da se jim šola vzdržuje iz javnih sredstev, če so zato dani pogoji.
V	Slovenski Bistrici obstoji utrak-vistična šola, to je unikum, ki ga mora obsojati vsak razumen šolnik, pa tudi vsak pravi Nemec. Kakor Slovencem tako je tudi Nemcem taka šola v škodo, kar dokazuje „Marburgerca", ki je nedavno bridko tožila „von traurigen völkischen Verhältnissen und echten völkischen Rückschritt in Windisch-Feistritz". Učiteljstvo ne more delati čudežev, če ni šola zasnovana na podlagi maternega jezika.
V	spodnjih razredih te šole je učni jezik slovenski, v zgornjih pa nemški. V nižjih razredih se je torej nemškim učencem ubijati s slovenščino, v višjih pa slovenskim učencem z nemščino. Da se pri tem mnogo dragega časa porabi za vtepanje jezikov v glavice ubogih šolarčkov in da pouk v vseh drugih strokah zastaja, je pač umljivo. Če bi se n. pr. dobilo sredstvo, da bi se otroci v počitnicah med II. in III. razredom temeljito nemščine priučili. potem bi šla stvar briljantno.
Da bi bilo mogoče kaj takega doseči, pa menda gospod Stiger sam ne verjame.
Vendar pa je bila slovenjebistriška gospoda do zadnjih dob s to šolo zadovoljna; a ker deluje na šoli ' tudi četvorica narodnih elementov, ki hočejo deco vzgajati in poučevati, pa ne po-nemčevati, zato je izdal iz Brežic došli notar Wiesthaler parolo, da se mora v Slov. Bistrici takoj ustanoviti nemška šola. In župan Stiger je dobil pred notarjem tak strah, da je hipoma po-
zabil na kanoniku gosp. Hajičku dano obljufyo, da dokler bo on županoval, ne bo nemške šole. Hitel je k pobra-timu Wastianu in ubrala sta jo na Dunaj k predsedniku rSchulvereina", dr. Grossu in prosjačila za ustanovitev nemške šole v Slov. Bistrici. Dr. Gross jih je odslovil z zagotovilom, da se hoče „Schulverein" izvanredno žrtvovati za Slov. Bistrico.
Minoli četrtek pa so se že vršile komisijonelne poizvedbe glede ustanovitve nemške šole. Vlado je zastopal okrajni glavar grof Attems. šolsko oblastvo okr. nadzornik Schmoranzer, deželni odbor pa baron Warsberg.
Ves magistratni aparat je deloval z napeto nervoznostjo, da so se že Nemci sami smejali temu divjemu lovu. Vsako babo in zadnjega penzijonsta so vlekli na magistrat, kjer so se morali izreči za nemško šolo. Večina prignanih je govorila slovenski, kakor neka ženska, ki je na vprašanje je li Slovenka ali Nemka, krepko po slovensko odgoverila, da je Nemka in da je za nemško šolo!
Nalovili so z velikim trudom 120 otrok, ki bi pohajali nemško šolo in še od teh je polovica slovenskih. Začetkom prih. šolskega leta jo hočejo že otvoriti.
Slovencem je to zelo po volji, kajti to bo velika sreča za slovensko deco, da jim ne bo treba več sedeti z nemškimi podivjanci na isti šolski klopi.
Pomilujemo le zaslepljene stariše iu učiteljstvo, ki bo delovalo na nemški mučilnici.
Iz Ormoža. Desetletnica „Gasilnega društva za ormo-' š k o okolico" se je obhajala v nedeljo 16. kimovca vkljub slabemu vremenu na dostojen in slovesen način. Predpoldan so se udeležili vsi ognje-gasci skupno sv. maše v župni cerkvi. Pohvaliti moramo ob tej priliki izboren in točen nastop naših gasilcev! Ko so korakali z godbo na čelu, z lipovim listom za čelado, krepko in samozavestno skozi mesto proti cerkvi, se je vzveselilo pač marsikatero oko! Saj kdor hoče pomagati sosedu v sili. mora biti krepak in pogumen! Po maši se je pripelo 27 možem, ki so vstrajali deset let pri društvu, častne trakove na rokav. Neznatno je sicer to odlikovanje samo na sebi, a ponosen je pač lahko vsakdo nanje! Popoldan so korakali vsi ognje-gasci skupno z gosti iz Središča na slavnostni prostor pri gosp. Kandričn. Vreme nam je nagajalo neprestano, zato smo se morali zadovoljiti z notranjimi prostori. Ob največjem nalivu in viharju je prišlo tudi 18 mož slovenskega Gasilnega društva v Trgo-višču; veselil nas je ta skupni obisk vkljub slabemu vremenu tem bolj! Da si je pridobilo društvo v Ormožu in v okolici s svojim delovanjem splošno priljubljenost, kaže obilen obisk naše slavnosti ; razvila se je zato tudi kmalu splošna živahna zabava. Veselje je povečala lastna godba z mnogimi izvirnimi komadi. Med posameznimi točkami vsporeda so se vršile navdušene na-pitnice presvetlemu cesarju, ki je blagovolil podpirati naše društvo, vsem častnim in podpornim članom ter vsem onim, ki nas niso obiskali radi vremena. Cela slavnost je imela domač in prisrčen značaj ; motilo nas ni prav nič. Umetalni ogenj je moral izostati. Splošna sodba je, da je društvo s to desetletnico mnogo moralno pridobilo, In ni čuda! Saj kdor ve, koliko truda stanejo vaje, koliko požrtvovalnosti se zahteva od vsakega člana v slučaju požara, ta bo umel najbolje, da enake desetletnice niso samo prazne pàrade! Konečno se zahvaljujemo vsem, ki so nas blagovolili obiskati in počastiti, posebno pa
velečastitim damam iz Ormoža, ki so se trudile s slavnostjo, in vsem, ki so imeh s prireditvo dela in truda! Podpornike naznanimo svoječasno po časnikih. Za nadalje „Pomoz Bog!"
B. R. N.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Gg. naročnike, kateri so nam s svojo naročnino še na dolgu, prosimo, naj to blagovole čim prej poravnati, kerzastanki že preveč naraščajo in bi bilo želeti, da se to spravi na čisto.
Upravništvo.
—	Občni zbor „Slov. trgovskega društva" v Celju. S pričujočim Vas opetovano opozarjamo na izvanredni občni zbor, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 7. t. m. v prostorih male dvorane „Narodnega doma" v Celju točno ob 2. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev predsednika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti.
V smislu naloga ustanovnega občnega zbora opozarjamo posebno vnanje trgovstvo, da se predložijo popravljena pravila, katera bodo tvorila temelj za nadaljno delovanje društva in pričakujemo, da sa zanesljivo udeležite občnega zbora, da izrazite svoje mnenje glede morebitnih nedostatkov.
Sprevideli ste sigurno že vsi. kako potrebuje slovensko trgovstvo in to še posebno na Južnem Štajerskem, nove, dobre organizacije.
Vsak pasameznik naj si šteje v sveto dolžnost, naše društvo v vsakem oziru pospeševati, ker le na ta način nam bode mogoče slovensko trgovstvo akoravno pozno, vendar še rešiti iz sovražnih rok in isto spraviti pod zastavo zavednega društva, čegar natoga je, povzdigniti slovensko trgovstvo in isto dovesti do pravega pomena
Zatorej udeležite se sigurno in blagovolite v svojem krogu agitirati, naj se tega zbora udeleži kolikor mogoče veliko trgovcev in trgovskih na-stavljencev.
Za „Slovensko trgovsko društvo v Celju":
P. Kostič,	3. Pajk,
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
—	Celjski Sokol naznanja svojim članom, da od 1.1, m. ne sme več uporabljati velike dvorane v „Narodnem domu" za telovadbo. Opustiti mora tedaj popolnoma telovadbo. Bratje telovadci, ki imajo svojo telovadsko obleko shranjeno v garderobi „Narodnega doma", se pozivajo, da pridejo čim prej po njo. «
—	Za „Sokolski dom" v Celju je daroval 10 K znani Hrvat gospod Peter Derganc, celjski mestni ekonom vsled poravnave v častni zadevi gosp. Ivan Kristana, cand. phil. na Dunaju.
—	Slovensko deško okoliško šolo v Celju obiskuje ob pričetku tekočega šolskega leta blizo 400 dečkov. Vidi se, da te šole še ne bode tako hitro konec, kakor bi gotovi sloji to tolikanj srčno želeli!
—	Celjski župan vitez Jabor-negg — kranjski „Nemec" ter pri-vandrani Prus Westen, imejitelj tovarne za kovinasto posodo v Gabrju pri Celju, sta hotela sistirati občinske volitve ža celjsko okolico, ki so se pričele 1. oktobra t. 1. — Po njiju izjavi baje niso bili volilci pravilno uvrščeni glede davščine in tudi razglas volitev je bil premalo časa, oziroma prepozno javno znan. Seveda se je to izkazalo kot neosnovanoin politična oblast ni našla povoda, ugo-
diti želji označenih čuvajev „nemštva" v celjski okolici.
—	Denarna centrala „Zadružne Zveze" v Celju izkazuje z 30. septembra 1.1. naslednji denarni promet in bilanco: Vplačani deleži ... K 103.06Ò.— Izplačani ,. ... „	310 — Stanje deležev ... K 112.750'— Prejete vloge v tekočem
računu .... K 2,635.529'61 Vzdignjene vloge v tekočem računu . . 1,186.71116 Stanje vlog v tekočem
računu.....K 1.148.81845
Izplačana posojila v tekočem računu . . K 2,080.65740 Vrnjena posojila v tekočem računu . .	>541.32231 Stanje posojil v tekočem
računu.....K 1,539.33509
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe . . K 43.010 23 Denarni promet je iznašal :
prejemki . . K 5,675.59343 izdatki . . . „ 5,668.683*29 Skupni denarni promet
toraj......K 11,344.27663
—	Odlikovanje. G. Matija Koren, župnik v Žalcu je dobil zlati križec s krono za zasluge.
—	Iz šole. Gdč. Elza Klemenčič pri Sv. Martinu v Rožni dolini je dobila 4 mesečni dopust; nadomestuje jo absolvirana kandidatinja gdč. Angela Siter iz Št. Pavla pri Preboldu.
—	Mesto okrajnega zdravnika v trgu Vojniku je razpisano. Zdravniški okraj obsega občine: trg Vojnik, Be-zovica, Višnja vas, Škofja vas, Fràn-kolovo, Nova cerkev, Dobrna in Sv. Martin v Rožni dolini. — S to službo je spojen letni pavšal od 1200 K, ter je zdravniku zagotovljena velika zdravniška praksa. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Prošnje naj se pošiljajo do 31. oktobra 1906.
—	Šentpavelska godba priredi v nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. v zgornjih prostorih gostilne g. Vedenika v Št. Pavlu koncert na čast odhajajočemu sotrudniku g. učitelju Ivan Pe-traku. Začetek ob 6. uri popoldne. — Prostovoljni prispevki se uporabijo v nabavo novega kontrabasa.
—	V. izkaz darov za pogorelce v Radmirju v Savinjski dolini. 108 Kari Goričar 5 K. 109 Rezi del Negro 2 K. 110 Marija Brezovnik 1 K. 111 Anton Miklavc 1 K. 112 Strnad 50 vin. 113 Brišnik Miha 2 K. 114 Lekše 60 vin. 115 Kačunda Florjan 1 K. Vsi v Mozirju. — 116 Jakob Škraber, organist v Grižah 5 K. 117 Darovanje v Bočni 52 K 50 vin. 118 Darovanje v Mozirju 79 K 24 vin. 119 Župni urad Sv. Jurij ob juž. železnici 25 K. Po nadučitelju g. Ivan Kelc-u v Novi Štifti nabrani darovi in sicer od 120 Aleš Rotter 2 K. 121 Joža Ramšak 20 vin. 122 Neža Suhovršnik 1 K. 123 Franc Štorgelj 2 K. 124 Matjaš Janez 2 K. 125 Jakob Vrtačnik 2 K. 126 Jakob Sovinšek 2 K. 127 Matija Šark 1 K. 128 Janez Hribar 1 K. 129 Matija Podpečnik ml. 1 K. 130 Urban Tominšek 2 K. Do sedaj skupaj nabranega 1462 K 44 v. Srčna hvala vsem darovalcem!
Odbor za pogorelce v Radmirju.
Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik,
Ignacij Strmecki, učitelj.
—	Uradnik-ringelšpilar. Pri šul-ferajnski veselici v Slov. Bistrici dne 8. seplembra je sodeloval kot ringel-špilar nek davčni adjunkt iz Celja. Mož je tamkaj na dopustu zaradi bolezni! Kakor je videti se mu godi že bolje.
—	Nesreča na železnici. V Ponkvi se je dne 2. t. m. pretrgalo kopčalo
enega vagona, kar je zakrivilo, da je bil en vojak ranjen na glavi. Krivo je temu, da rabijo pri vlaku zavore, ki različno delujejo. Poštni vlak je imel poldrugo uro zamude.
—	Himen. Dne 3. t. m. se je poročil pri sv. Petru v Ljubljani gospod Hinko Šumer, učitelj na deški šoli v Šmarju pri Jelšah z gospodično Felicito Machovo, učiteljico na dekliški šoli ravnotam. — Starešini sta bila 2g. Tomislav Kurbus. učitelj na Slivnici in Ivan Debelak, učitelj v Šmarju. Bilo srečno!
—	Služba vodje zemljiške knjige
je razpisana pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru. Prosilci zmožni tudi slovenskega jezika v govoru in pisavi naj vložijo svoje prošnje vsaj do 12. oktobra t. 1. pri predsedništvu.
—	Znana tvrdka Greinitz Neffen se spremeni v akcijsko družbo. Opera-racijo izvede nižeavstrijska Eskomptna banka v družbi s štajersko Eskomptno banko, akcijski kapital bo znašal šest milijonov kron, ki pa ostane večinoma v rokah rodbine Greinitz. Ta Graško-Tržaška tvrdka je ena največjih že-lezninarske stroke v Avstriji.
—	Poroka. Torek, dne 2. t. m poročil se je na Dunaju naš rojak c. kr. ministerijalni tajnik v prezidiju ministrskega sveta in privatni docent na vseučilišču dunajskem dr. Iv. Žolger z gospico Elzo Friedinaun-ovo. hčerko Maksimilijana Friedmann-a, veleindu-strijca na Dunaju. — Priče so bile in sicer za ženina: Njegovega Veličanstva tajni svetnik ekscelenca Oto Morawettz pl. Klienfeld in državni in deželni poslanec in dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj, in za nevesto: gospod generalni konsul in avstro - ogrske banke generalni svetnik Adolf Wiesenburg plem Hochsee.
—	Zabavno izobraževalno in podporno društvo „Zvezda" na Dunaju XVII. Theresiengasse št. 18 priredi v nedeljo, dne 7. oktobra 1906 v restavraciji E. Schwarz I. Auèrspergstrasse št. 6 zabavni večer s petjem in tam-b uran jem. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Kranjsko.
—	Novo državno cesto Jugorj«-Hrast čez Gorjance so v soboto izročili prometu.
—	Grozna smrt. 16letni posestnikov sin Anton Banko v Št. Pavln pri Domžalah je delal v mlinu očetovem. 27. pr. m. zvečer ga je pa našel oče stisnjenega med kolesi. Levo roko je imel dvakrat zlomljeno ter lobanjo zmečkano, da je morala smrt takoj po nesreči nastopiti. Banko je hotel najbrž pregledati kolesne osi zaradi mazanja, a ga je vsled njegove neprevidnosti zgrabil vijak na kolesih za rokav.
—	Stara pravda. Medvodska tovarna bo obhajala prihodnje leto 25-letnico pravdanja proti nekemu kmetu zaradi vodnih pravic.
—	Ne ptič in ne miš. „Novi Slov. Štajerc" pripoveduje sledeči dogodek. ki je baje resničen: Učitelj vpraša mater, ki je pripeljala svojega sinka v šolo. kaj je njegov materni jezik, nemški ali slovenski. Mati: „Pač ne vem." Učitelj: „No. kako govorite doma?" Mati: „Mešano — nemški in slovenski." Učitelj: Razlika je ta: ako se otrok vpiše za Nemca, se bo poučeval le v nemškem jeziku, ako pa za Slovenca, pa tudi v slovenščini." Mati ' po kratkem premišljevanju: „Pa naj bo — Hrvat." To se je zgodilo letos v — Ljubljani!
—	Dijaško podporno društvo
„Radogoj". V odborovi seji dne 1. okt. se je vzelo najprej blagajnikovo poročilo o denarnem stanju na znanje;
odobravalo se je, da je nekaj gospodov bivših podpirancev ali že povrnilo vse v podpore ali jih še redno vrača, kar bodi tudi drugim za zgled. Z veseljem se je vzelo tndi na znanje, da nekateri podpiranci vršijo svoje dolžnosti z veliko resnobo, dva pa da sta bila v preteklem šolskem letu promovirana v doktorja filozofije. Po tajnikovem poročilu je odbor dovolil 14 prosilcem po 200 K podpore za šolsko leto 1^06/7. Med temi je 1 iz Istre, 1 s Koroškega, 2 s Štajerskega in '10 s Kranjskega. Ako bi bil izplačal še deželni odbor kranjski od deželnega zbora dovoljeno podporo, bi se bilo lahko pomoglo še več potrebnim in vrednim prosilcem. — Prosilci naj se zglase za svoje priloge pri društvenem blagajniku g. nadinženirju Fr. Žužku. Sodnijske ulice št. 4.
—	Nove šole. Da se sezida nova šola v Muljavi pri Višnji gori, bo ko-misijonalna obravnava na licu mesta 15. t. m. ob 10. uri dopoldne, 16. t. m. ob desetih dopoldne bo istotako komi-sijonalna razprava v Polici pri Višnji gori zaradi razširjenja ondotne šole.
—	Napaden orožnik. Dne 30. septembra ponoči so napadli fantje iz Tomažje vasi pri Beli cerkvi tamkaj patrolujočega orožnika Ivana Broliha ter ga kamenjali. Ker le niso odnehali in ko je bil orožnik dvakrat s kamenjem zadet in lahko poškodovan na glavi, je bil primoran streljati. Florijan Mehak iz rečene vasi je bil skozi obedve nogi prestreljen. Šest fantov je bilo isti dan aretovanih, šest se jih je drugi dan samih prijavilo sodniji, Mehak se nahaja sedaj v bolnišnici v Kandiji.
—' Vinski semenj v Krškem.
Prvi letošnji jesenski vinski semenj za krški in sosednji spodnještajerski * raj bo v Krškem v soboto, dne 3. sembra ob 9. uri dopoldne. Kdor bo takrat kupil vino, je bo še lahko pred sv. Martinom spravil v mesto, kar je glede daca precejšnje važnosti. Ker se ob takih prilikah zlasti na tem semnju navadno sklepajo dobre obojestransko zadovoljive kupčije, opozarjamo naše vinogradnike, gostilničarje in vino-;e že sedaj na ta semenj. ! — „Posavska straža"- bode ime urnemu narodno-gospodarskemu listu, ti bode izhajal trikrat na mesec v režicah (glavni urednik odvetnik dr. nkovič) in bode zastopal lokalne zadeve v štajersko-kranjskem Posavju. f političnem oziru se bode pa glede na domači politični prepir zavzemal za spravljivost med strankami. Tiskal se bode v Krškem.
L — Dolenjske novice. Sokolsko iruštvo se je ustanovilo 30. pr. m. v irskem ter izvolilo za starosto g. Vinka patrja, za podstarosto g. H. Stan-zerja in za načelnika g. Karla Humeka.
-	Štajerski „Narodni list" se bode tiskal v novi krški tiskarni. — V Metliki je praznoval obče priljubljeni in miroljubni prošt preč. g. Dovgan zlato mašo. — V Mokronogu je postal župnik ondotni kaplan č. g. Bukovic.
—	Krško Pedagoško društvo je v sobote zborovalo v Št. Rupertu na
olenjskem. — Pri Sv. Križu pri Ko-njevici bodo v bodočem letu zidali vo župnijsko cerkev, ker je stari, ki itak premajhna, strela zvonik razbila. — V Novem mestu, na kmetijski šoli v Grmu je v bodočem tednu osemdnevni tečaj o sadjereji za ljudske učitelje, katerega se bode udeležilo kacih 10 nadučiteljev.
Koroško.
. — Nemško-nacijonalna nesram-08t. Na celovško realko je prišel profesorja neki Slovenec. „Freie ~inen" so zaradi tega že v dveh
številkah napadle z njim lastno nesramnostjo ravnatelja te realke, češ, da je storil „eine unerhörte Herausforderung", kajti Slovenec govori nemščino tako, kakor se govori učni jezik. Tako v prvi številki. V drugi številki slovenski suplent samo še lomi nemščino in „kako naj kranjski Slovenec, ki se je nemščine na visoki šoli za silo navadil in jo z močnim tujim naglasom tolče, nemškim dečkom odklene lepoto njihovega materinega jezika, za katero sam nima čuta". „Ravnatelju se je najbrž zmešalo, da je nastavil takega učitelja", „bojujemo se proti neumnosti, netaktnosti in izzivanju". Ta nesramni tevtonski veter piha zato s tako silo, ker na celovški realki ni mesta za kričača, ki vzlic svojemu nadutemu nacijonalizmu nima za pouk potrebnih izpitov. Zaradi tega je seveda ravnatelj norec in slovenski suplent nevednež. Kaj ko bi te dve lastnosti pristojale piscu omenjenih napadov v „Freie Stimmen"? Kar se tiče priučene nemščine, bi pa o tem vedela povedati večina koroških učiteljev in tudi oče Dobernik, ki se je šele z desetimi leti začel nemški učiti, ko je nehal krave pasti po slovenskih pašnikih.
Primorsko.
—	Trgatev na Goriškem. Lepšega in ugodnejšega vremena, kakor ga imajo zdaj na Goriškem sploh, si ne moremo želeti. Trgatev sicer letos ne bode bogata, ampak le srednje vrste, a vinska kapljica bode izvrstna.
—	Stavka v Trstu. Delavci skladišč v Trstu so v sredo sklenili, da prično danes stavko, če se njihovim prošnjam ne ugodi. Delavci v luki so so se z njimi sporazumeli in sklenili isto storiti. Poslanec Mazorana in dr. Pitacco sta opozorila trgovskega ministra na posledice take stavke in zahtevala, naj vlada posreduje, da se štrajku izogne.
—	Učiteljica na Legini šoli pri Sv. Ivanu. Mestni svetovalec dr. Slavik je v debati v mestnem svetu o italijanski šoli pri Sv. Ivanu navedel slučaj, ki kaže, kake vrste Italijani so tisti, ki pohajajo v Legino šolo pri Sv. Ivanu. Prejšnja učiteljica te šole je namreč letos to mesto zapustila, ker ni mogla s svojimi učenci več izhajati. Učiteljica je znala samo italijanski in niti besedice slovenski Otroci pa so bili po veliki večini Slovenci. Tako je prišlo do tega, da učenci niso umeli svoje učiieljice, učiteljica pa ne njih. Najeli so drugo učiteljico, ki zna slovenski in ta se mora z otroci razgovarjati v slovenskem jeziku.
„Piccolo" je pojasnil dr. Slaviku, da so na Legini šoli sami Italijani (tudi Gorazd in M e t o d i j ? ?), da je prejšnja učiteljica šla iz Sv. Ivana, ker je bila prestavljena na boljše mesto v — Oprtalj (!!!) in da tudi nova učiteljica, ki sicer zna slovenski, govori z otroci le italijanski. Ta lov na slovenske otroke je res gnjusen in smešen obenem.
—	Nemška dekliška šola v Puli. „Polaer Tagblatt" je začel agitacijo med uslužbenci vojne mornarice, naj podpirajo tega lista zahteve, da se ustanovi samostojna nemška dekliška šola v Puli, češ, da nad 100 deklic ni bilo sprejetih v mornariško šolo zaradi pomanjkanja prostora.
To je vendar že več nego nesramno, ni dovolj, da se tej gospodi pod pretvezo nemškega armadnega jezika vzdržuje nemška mornariška šola za dečke in deklice, da jim minister Marchet gradi samostojno deško šolo za okolo 150 tisoč kron, zahtevajo sedaj še samostojno dekliško šolo. Minister Marchet bo gotovo dobil sred-
stva tudi za to, saj je vnet in goreč član „Südmarke" in Pul spada še, v Südmarkin okraj, kakor nam to zatrjujejo. Lahi ne vidijo nevarnosti, ki jim preti s te strani in tirajo kratkovidno politiko jeze. sovraštva in zavid-nosti proti svojim sodeželanom Slovencem in Hrvatom, Nemci se pa ta čas lepo utrjajo v deželi — in ko bo laška gospoda spregledala — bo že prepozno, da bi se jim še mogli ubraniti. Istra bo potem v resnici „Südmarkgebiet".
Druge slovanske dežele.
—	Rusko gledališče v Odesi je
v noči od 1. do 2. t. m. do tal pogorelo. Bilo je najstarejše gledališče v mestu.
—	Trgovska in obrtna zbornica v Pragi je slavila dne 4. t. m. petdesetletnico svojega obstanka ter je imela ob tej priliki slavnostno zborovanje v dvorani češke akademije.
—	Proti zvišanju poštnih in telefonskih pristojbin. Dunajska trgovska zbornica pripravlja protestno akcijo proti zvišanju teh pristojbin ter vabi vse trgovske zbornice po državi, naj se ji pridružijo.
—	Trgovci v Pragi so sklenili, da ako vlada v resnici poviša telefonske pristojbine, s 1. januvarjem odpovedo naročnino za telefon.
—	Kooperacija hrvaško-srbske koalicije s Starčevičevo stranko prava v hrvaškem saboru je zagotovljena ter bo Starčevičeva stranka prava, čuvajoč svoje državnopravno stališče, delovala za ustavne reforme.
—	Jubilejna razstava v Pragi. Trgovska in obrtna zbornica je sklenila osnovati jubilejno razstavo v Pragi v proslavo šestdesetletnice vladanja našega cesarja, ki bode 1908. leta. — V ta namen je že določila fond 100.000 K.
—	Narodni kolek na korist družbe sv. Ciria in Metoda za Istro. Mnogo odvetnikov in trgovcev v Zagrebu je sklenilo prilepljati ta kolek nat vsa svoja privatna in Službena pisma in spise. Naj bi je vsi ljubitelji narodne izobrazbe posnemali.
—	Električno centralo hoče napraviti mesto Zagreb ter potrositi v ta namen okolo 2 milijona kron. Va-raždinci svare Zagrebčane, naj ne od-dajejo tega velikega dela, onemu, ki jim bo stavil najcenejšo ponudbo, ampak onemu, ki jim daje največ garancije za pošteno, solidno delo. Va-raždinci govore iz svoje bridke skušnje, ker je njih elektrarna taka, da imajo z njo večno stroške.
—	Oddelni predstojnik za gospodarske stvari ostane pobožna želja Hrvatov. Tako je izjavil hrvatski minister Josipovič. V|nagodbi med Ogrsko in Hrvatsko so določeni samo trije oddelni načelniki pri deželni vladi v Zagrebu, oni ki so 68. sklepali na-godbo niso mislili na gospodarstvo. Madžari pa sedaj nočejo čuti o tem in ne maraja menjavati stare nagodbe.
Svetovne vesti.
—	Prometna reforma na avstrijskih železnicah je stopila 1. t. m. v veljavo. Strokovnjaki jo hvalijo, da je dobro premišljena in da pomeni velik napredek na polju železniškega prometa. Izvedba te reforme nam zagotavlja tudi VeČo varnost v prometu, kar je vsekako dobro in tolažilno za potujoče občinstvo. Reforme se tičejo spopolnitve signalizacije, upeljave samo-tvorne zavóre, obvarovalnih naprav na postajah, povečanja vozne hitrosti in pomnoženja vlakov.
„Belo" (barva ali luč) pomeni prosta vožnja, „zeleno" počasi, „rudeče" stoj! „Modro" luč rabijo odslej
samo za ranžiranje, „belkasto" za označenje napajalcev. Tudi signale jz električnim zvoncem so zelo òmejlli.
Število vseh pri vsakem vlaku delujočih lokomotiv se je povišalo od 3 na 4 ter se bode temu primerno zamoglo tudi povišati hitrost vlakov. Vsi brzo in osebni vlaki morajo imeti vseskozi samotvorne zavore.
Velike važnosti je tlidi ta reforma da bodo sedaj smeli tožiti vlaki samo v gotovi „prostorni oddaljenosti" med seboj in ne samo v „časni oddaljenosti". To se pravi, da bode vsak vlak smel zapustiti postajo le ta čas, ko dobi od prejšnjega vlaka signal, da je ta že dospel v določeno „prostopo ocdaljenost". Tako se bode znatno zmanjšalo število nesreč.	,
Če ni mogoče telegrafano ali telefonano naznaniti, da ima vlak zamudo, mora vender vsak vlak točno prispeti na križišča in ne sme dotične postaje pred zapustiti, dokler ne dobi sigurne vesti, kje je nasprotni vlak. Tako se bode preprečilo premnogo trčenje vlakov in ovarovalo premnogo človeško življenje.
Listnica uredništva.
Pisatelju članka: Ruska revolucija in Slovenci. Razliko med ruskim narodom in carskim absolutizmom sem delal vedno, saj tudi jaz le predobro vem, da je ruski carizem plod bizantinskega absolutizma in tatarščine in ga zaradi tega prav tako iz dna duše mrzim, kakor kdo drug. Vem pa in upoštevam to, da se žalibog to zlo ne bo dalo tako naglo odstraniti iz ruskega narodnega življenja in iz ruskega državnega ustroja. Razvoj ruske revolucije sem proučaval po istih virih kakor Vi, samo da sem Dostojevskega izbral za svojega glavnega učitelja v spoznavanju ruske duše. Aljoša Kara-mazov je po mojem mnenju tip pravega ruskega revolucijonarca. Aljoša je na videz boječa, splašena duša, filister bi človek dejal, ki se v ničem ne razlikuje od velike množice navadnih, vsakdanjih ljudi. In vendar, ko si bodo njegove ideje osvojile vse ruske glave in vsa raska srca, bo konec carizma. in činovniške samovolje, brez vsega nasilstva. Za Aljošo pride doba, ko potihne sedanja, po mojem poštenem prepričanju ptuja, neruska revolucija, ko bode teh glasnih in teatralnih rabuk konec, začela bo še le ona v resnici ruska revolucija, katera bode ves ruski narod v resnici preporodila. Za to Aljoševško revolucijo se hoče več poguma nego za današnjo, kajti tak revolucijonar ne pride nikdar niti do jednourne slave, njegovega imena ne objavljajo časopisi, in ne prosljav-ljajo navdušeni dijaki, njegov delež na tem svetn jo tiho vstrajno delo, samo-zatajevanje do skrajnosti. Zato pa treba vsaj toliko poguma kakor Maza-rinu, Vjeri Sasuličevi in drugim. Od Rusije ne pričakujem jaz kot Slovenec nič, nisem verjel in ne verjamem v oficijelno Rusijo, verjamem v ruski narod, kateremu želim od srca, da se povspe tudi on enkrat do svobode. Pa tudi od ruskega naroda ne pričakujem za Slovence nič, ker sploh ne verjamem, da bi mogel dobiti o d z u n a j kakeršno si koli bodi pomoč. Kdor si sam iz sebe ne more pomagati je brez upanja zgubljen, kdor ima pa v sebi dovolj moralne moči, da se vzdrži in si zavaruje življenje ga tudi ves svet, če bi se proti njemu zarotil, ne more ugonobiti. To spoznanje in tak pogum bi rad vzbudil v svojih rojakih. Mogoče da sem na krivi poti, prizadeval sem si pa pošteno spoznati resnico in to kar sem spoznal, izražam v svojih člankih, zato menim, da smem tudi jaz z Mazzinijem dati svojim čitateljem zatrdilo: Posso errare, ma non di core. Posso ingannarmi ma. non ingannarvi.
im
T
dober prodajalec, I se sprejme takoj v večjo manufak-turno trgovino. Po-m nudbe pod ,F. F. 73' na upravništvo Domovine.
(532) 2—1
Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode kupi
Anton Kolenc
r Celju vsako množino, po najvišjih cenah.
(120) 46—35
SVOJI K SVOJIM!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA'
pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Cro> atiae" » Trstu.	(425) 11-5
Zastopniki se išiejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
Zahvala!
P,ovodom požara moje viničarije pri Kapeli blizo Radgone, ki je nastal dne 9. 9. t. 1. zaran me veže dolžnost da tukaj javno domačim in sosedom od blizo in daleč posebno g. Leopoldu Horvat, g. Francu Hausman trgovcu, g. Vogrinčič, gost. g. Alojzu Jakob iz Maribora, ki so tako pridno in vstrajno pomagali gasiti in s tem zabranili veliko nesrečo, izrekam prav prisrčno zahvalo in Bog plati.
Neuschloss, dne 1. 10. 1906.
Crof S>om.dc$ Ctifans d' AVcrttas.
(531) 1
Skoraj brez Kapitala
dobi vsak inteligentni delavec (tndi žena) s prodajanjem nekega konsumnega predmeta, katerega lahko uvede v vsako gospodinjstvo, dober postranski zaslužek. Pismo pod „Massenabsatz Nr. 300" na ekspedicijo anonc
Cduard Braun, Dunaj 1. Hotcnturmstrassc 9.
(528) 5-1
mmmmmmmnm
Kupujte narodni kolek!

Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družb (270) proti požaru in za življenje najdejo 12-10
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante.
Trgovski pomočnik
Učenec
14—1 6 let star poštenih starišev se sprejme v trgovino z mešanim bla-(526) goni. Ponudbe sprejema 3—2
FRAN MLAKAR v IDRIJI.
mešane stroke, z dobrim spričevalom se sprejme do 15. oktobra t. 1. (kot vodja tìlijalke. vešč slovenskega in nemškega jezika ter dober prodajalec. Ob enem se sprejme tudi priden in krepak
iz boljše hiše in z zadostujo-čimi šolskimi spričevali. — Ponudbe je pošiljati na naslov: (521) 2—2 Florjan Gajšek, trgovec v Loki pri ..usmu.
ucenec
Cunard £ine.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
JTT
W Vsakih 14 dni vozijo "Pl Trst-New-York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana
Slomšekove ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: PANNONIA, ponedeljek, I. oktobra 1906. CHARPATIA, ponedeljek, 15. oktobra 1906. ULTONIA. ponedeljek, (1)	22. oktobra 1906.	52
W L
Stanje hranilnih vlog -■ = 22 milijonov kron.
m.
Mestna
i hranilnica
y lastni hiši y Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za vapnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tndi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% ua leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na .kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
posoja s« tildi na menice in na Vrednostne listin«.
TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =
svinčniki kamenčki peresa tablice peresniKi gobice radirke črnilo
TrgoVsH« Ktijtge
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
OdjemalneKnjižkr1
po raznih «nah. j
flajVečja zaloga Vseh tiskovin 31
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, imtarje - in privatnike.	• j
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank, i

papirnate Vreče
vseii velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Stambitje
pečatniki, vrnete. (Siegelmarken) za urade in , privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
81«2 za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
Ceniki
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
5 PriMt^rttlisi. o^iiii füll
Ne polagajte Vašega otročka nikamor drugam, kakor v voziček na angleških peresih, kajti ta je zibka, postelj in voziček. — Dobe se pri P. Kostič-u v Celju.
m Potnikom v Ameriko	g
/M	v prevdarek!!	*
/^/nji	N|n£ Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
-^^hE, ZWILCHENBART	f
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9	-J
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; —
vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto.	Š
— Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov	g
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih.	O
Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel	•$
bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—40'	S
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
iz Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tudf na obroke. —■
S spoštovanjem (109) 26—20
podružnica R. A. Sinek al.
za trgovino mešanega blaga, dobrega prodajalca i|AA||i|f| iz boljše hiše z dobrimi III pili II in z dobrim spričevali in "VVHVH spričevalom (527) spp e j m e 3-2
■■	J I I	se priporoča častiti duhov-
llm mm mm u mm	MB I« m ||U a»	ščini. slavnemu učiteljstvu.
f l|P7||fl	riVlifinim	pisateljem in p. n. občinstvu
■ I II #> 1111	I li^nill'llll	za vsakovrstno izvrševanje
ilVUIIIIU IIII1IMI IIM tiska od navadne do naj-
modernejše oblike. — Ker
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim __	100	0
ii Zvezna knjigoveznica.
priporoča	™
Povodom smrti nepozabnega soproga ozir. predragega in blagega očeta, gospoda
izrekamo tem potom prisrčno hvalo vsem znancem in prijateljem, ki so nas v bolezni in smrti pokojnika tolažili v prvi vrsti mnogoč. g. dekanu Francu Krastelj za ginljiv in prisrčen govor v cerkvi, dom. g. župniku za mnogobrojne obiske med boleznijo in druge požrtvovalnosti. vsem 15 č. gg. duhovnikom, 'ki so prišli k pogrebu, nadalje g. učiteljem in gdč. učiteljicam, ki so se v tako mnogo-brojnem številu udeležili pogreba za ginljivo petje, sosebno še dom. g. naduč. Rosensteinu za obilen trud, g. Eberlu za orgljanje, gosp. Tribniku, B. Serajniku. Dobniku. Jurkotu itd. itd. katerih ni daljna pot zadrževala, da so dragemu ranjkemu zadnjo čast skazali. Slednjič bodi prisrčna hvala tudi vsem prijateljem, znancem in onim. ki so od blizu in daleč k pogrebu prihiteli, ki so poslali ali prinesli krasne vence ali na drugi način svoje sožalje izrazili.
Vsem, tudi ne imenoma tukaj navedenim tem potoni izreka prisrčno zahvalo
(529) i	žalujoča rodbina Arzenšek.
STRANICE PRI KONJICAH, dne 3. vinotoka 1906.
Najprimernejša darila za godoVc, birmo itd. so
? _ 0# Y».|_ à 0	«
Man beachte die Fabrikmarke.
Wcjxaymxyim jsIn
y Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. vzorna
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. konstrukcija ---—— usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singepj evi šivalni stx>oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica dražba jfrfalnih stroj«!
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 38
Preprodaja umetnih gnojil za Spodnje Štajersko in Kranjsko
ŠOŠTANJ
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih
v velikosti do 1'50, 160, 1-70, 1'SO, 5 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah.
A rp Jf istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2'40 m.
IV V zalogi je zgotovljeno pohištvo. 'P
■y:
JužnoštajcrsKa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-m. • . - sinca -1905 pri zemljiških posojilih od pet na 1
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
in pol odstotk:
(43) 50-38	Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.
x —t-
ec
Izdeljnjem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
v	v v
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Stedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrse.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi
vidri, odkoder se voda lahko
poljubno napelje bodisi v
STEDIbnfi IfiUlttl
kuhinje, pralnice. dvorišča. hleve ali vrtove.
najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor
PUD POM IMO KOPALIŠČ,
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
YSAKOYRSTNE ŽELEZNE OGRAJE
(tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove n zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela
po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(10) 52—40
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni klju&alničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.


<? jrf^Cr j? *

Čffjfc*







é
fiS3
"V


jr


s M

Posojilnica v Celju uraduje vsak dan
4
•v ^

Jvy-i
7 <§> &&


od
dopoldne
9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.

«
V