Prim nevmk Poštnina plačana v gotovim .. Abb. postale I gruppo Cena oUU llF Leto XXXV. Št. 297 (10.516) TRST, nedelja, 23. decembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SLABI OBETI Izid zadnje skupščine petrolejskih držav v Caracasu predstavlja zadnjo potrditev nedvoumne resnice: doba lcl:ka» energije in civilizacije, ki se je na njeni osnovi uveljavila v zadnjih treh desetletjih zlasti v ahodnem svetu, se dokončno izteka. Neuspeh 55. konference 13; članic OPEČ pri poskusih za usklajevanje cen in proizvodnje, ki naj bi uravnavalo svetovno petrolejsko tržišče, odpira novo dobo, Pri čemer je najbolj jasno, da bo petroleja čedalje manj in da bo čedalje dražji. Odslej bodo ceno najpomembnejšega med energetskimi viri in količinsko nihanje dobav krmarile velike multinacionalne družbe in državne oblasti proizvajalk, ki se v mnogih primerih istovetijo z družinskimi dinastijami. Pred tako perspektivo so vse države, ki petrolej Uvažajo, tako bogate industrijske zahodne države, kot tudi nerazvite 'n države v razvoju, zlasti pa te, skoraj povsem nemočne. Potrebno in pošteno je pa takoj Pribiti, da nosijo glavno odgovornost za tako stanje prav bogate države industrializiranega Zahoda. Če je postalo nadzorovanje svetovnega petrolejskega tržišča vedno težje, in po propadlem zadnjem poskusu konference OPEČ v Caracasu nemogoče, so namreč krive ravno najbolj bogate in najbolj razvite države. Njihova odgovornost sega sicer že v zgodovino (kolonializma | neokolonializma), a ni prav nič i manjša v zadnjih prelomnih časih. Po brezobzirni logiki sebičnega j Interesa in profita so gradile svoje blagostanje na neusmiljenem izkoriščanju nerazvitih, do nedavna ko-! lonialnih ali napol kolonialnih držav, njihovih naravnih bogastev in Poceni delovne sile. Ogromen gospodarski razvoj bogatejših držav v I Petdesetih in šestdesetih letih je temeljil na petroleju, ki je stal stotinko ali dve dolarja na sodček za črpanje in nekaj podobnega drobiža Za ^odškodnino* državam, ki so ; imele suverenost nad ležišči. Za-; hodne petrolejske družbe, slavnih ; 'sedem sester», so gospodovale na trgu in z nizkimi cenami uničile ®sako možno konkurenco drugih e-Uergetskih virov predvsem premoga. Še do leta 1972 je stal sodček (158 litrov) manj kot dva dolarja. Na : takih cenah je razviti Zahod, v Prvi vrsti ZDA. gradil svojo civi-I lizacijo avtomobila in plastičnih mas, mmerican uiay oj Ufe* (način Življenja), ki ga je z gospodarsko Premočjo, neredko pa tudi z voja-! Ško, vsiljeval vsemu svetu. Cena nafte je začela skokovito naraščati le po bližnievzhodni krizi leta 197,1, i toda le delno kot posledica narodnega prebujanja v nekaterih arabskih državah, mnogo boli po odločitvi muliinacionalnih družb, ki : 'o bile že dosegle popolno nadzorstvo nad trgom z energetskimi viri. Zgovorno je namreč dejstvo, da So dohodki držav OPEČ v naslednjih letih nihali, med leti 1975 in 1977 so se celo občutno zmanjšali. j medtem ko so petrolejske družbe kopičile ogromne nove profite, ki so iz leta v leto naraščali celo za : 200 odstotkov. Njihove špekulacije i so postale v zadnjih letih, ob izbruhu energetske krize, tako v nebo j Ppijoče, da je bil celo ameriški se-\ nat prisiljen pred nekaj dnevi odo-\ briti posebno obdavčenje nsuperpro-fitov* petrolejskih družb. Konec 1978. leta je izbruhnila | nova petrolejska kriza ob islamski i revoluciji v Iranu, ko se je izvoz iz j te države zmanjšal na polovico in se je usmeril predvsem na aprosti* ir g, kjer se petrolej prodaja mnogo ! dražje. Bil je močan, a bi nika-: kor ne mogel biti odločilen udarec, Če bi razvite države upoštevale svarila, ki so že nekaj let prihajal a iz naftnih držav in svetovnih krogov: petrolej ni neizčrpna dobrina, prenehati je treba s potratami, uvajati je treba nove, pravičnejše odnose v mednarodnih gospodarskih odnosih in se v tem okvi-fu sporazumevati o vlogi petroleja kot gonilne sile bolj uravnovešene 0a gospodarskega razvoja, ki naj bsaj postopno odpravlja razlike med tevnimi in bogatimi državami. V bistvu enaka svarila so prihajala v zadnjem letu z vrha neuvrščenih držav na Kubi, s skupščine Svetovne banke v Beogradu, z mednarodnega strokovnega simpozija v Bukarešti in iz drugih mednarodnih Pristojnih krogov. Razvite države Zahoda so odgovarjale s svečanimi, n neizpolnjenimi obljubami EGS in trha industrijskih držav v Tokiu o zmanjšanju uvoza in varčevanju z Energijo. Dejansko so pa, zlasti ZDA, ki so celo iz državnih sredstev finansirale uvoz, Zahodna Nemčija in Japonska, hitele kopičiti izredne zaloge z nakupi na rprostem* tržišču v Rotterdamu in Singapuru, ki so povzdignili ceno na 40 do 45 dolarjev za sodček. Raj naj bi storile države OPEČ v takih razmerah in spričo dejstva, da so nečlanice (Mehika, Kanada, Velika Britanija in druge proizvajalke) prodajale svoj petrolej dražje i cene 23,50 dolarja za sodček, ki so jo določile za zgornjo mejo junija letos? Ker se je rprosto* tržišče razširilo :ia 15, v zadnjih časih pa tudi do 30 odstotkov prodaj, je postajalo jasno, da se mu bodo morale s svojimi cenami prilagodili. Skrajni poskus doseči sporazum, da bi z enotno ceno i? u-sklajeno proizvodnjo iz svojih nahajališč, ki trenutno krijejo več kot 80 odstotkov svetovni.', potreb, uravnovesili tržišče, so ministri 13 držav OPEČ izvedli v Caracasu. Neuspeh je posledica njihovih notranjih nesoglasij, nespravljivih razlik med ^zmernimi* (Sandova Arabija in manjše arabske države) in ^jastrebi* (na čelu z Libijo in Iranom), ampak tudi in morda predvsem tudi «psihološke* nepripravljenosti razvitih držav, da se potrudijo iskati na enakopravni ravni in ne s pozicij sile sporazum s proizvajalkami o smotrni uporabi petroleja za premostitev svetovne energetske in gospodarske krize, z uvajanjem novega gospodarskega reda. Da jim gre tudi in morda predvsem za to, so kljub vsemu države OPEČ dokazale tudi v Caracasu, ne samo v uradnem geslu 55. konjeren-ce, ampak tudi s povečanjem pomoči državam v razvoju, ki so še najbolj neposredna žrtev energetske krize in sedanjega ustroja mednarodnih gospodarskih odnosov. Kakšne so perspektive po neuspehu petrolejskega vrha v venezuelskem glavnem mestu? V’ mednarodnih in domačih "stfokovnih krogih vlada skoraj popolna zmeda. Splošno osvojena napoved je le, da se bo petrolej se podražil in da ga ne bo povsod dovolj, zlasti ne toliko, kot bi si ga razvite države želele. Pomanjkanje in podražitev petroleja pa pomeni upočasnjenje proizvajalnih procesov in gospodarskega razvoja na splošno, in zaradi tega povečanje brezposelnosti. V sami EGS se bo zaradi tega brezposelnost povečala za nadaljnjih 600.000 enot, to je za okrog 10 odstotkov. Za države s šibkejšim gospodarstvom bodo posledice seveda sorazmerno hujše. Za Italijo, kjer je že itak predviden za prihodnje leto energetski deficit več kot. četrtine predvidenih potreb :n so zaloge pod varnostno mejo 90 dnt porabe, pomeni sprostitev cen petroleja, ki izhaja iz konference OPEČ (pahljača cen bo najbolj verjetno šla odslej od 24 do 35 dolarjev za sodček) nadaljnjo obremenitev 3.500 milijard lir. Vrzel namerava baje vlada nadoknaditi s prilagoditvijo notranjih cen (nove občutne podražitve zlasti bencina in plinskega olja) ter s solidarnostjo Mednarodne agencije za energijo Ker znaša primanjkljaj petroleja več kot 7 odstotkov potreb, bo Italija zahtevala, naj ji dodelijo večji delež skupnih nabav 20 včlanjenih držav. Vprašljivo je pa, koliko ji bo la težka naloga uspela, upoštevajoč njetio notranjo in zunanjo šibkost. LUCIJAN VOLK V NOČI OD PETKA NA SOBOTO VAL IZREDNO SLABEGA VREMENA ZAJEL VES APENINSKI POLOTOK Povsod v Italiji velika škoda, ki znaša več milijard liir Težave v prometu, izpadi električnega toka, zaprte ceste Izredna plima v Benetkah * Eden mrtev in več ranjenih RIM — Eden mrtev, veliko število ranjenih, na stotine ljudi brez strehe nad glavo, prekinitve električnega toka, na številnih mestih ustavljen promet, za mnogo milijard materialne škode: to je obračun, žal za enkrat le začasni, izrednega vala slabega vremena, ki je zajel vso Italijo v noči od petka na soboto in se včeraj še ni v celoti polegel. Slabo vreme je zajelo prav ves Apeninski polotok, od najsevernejših alpskih predelov, kjer je vso noč in ves dan snežilo ter so zameti in plazovi onemogočili pro- met na številnih krajevnih cestah in otežkočili ljubiteljem zimskih športov, ki sc podajajo za bližnje praznike v zimska športna središča, da dospejo na cilj, pa do Sicilije, kjer je na južnem delu otoka neurje uničilo številne nasade in povzročilo ogromno škodo v kmetijstvu. V severni Italiji je bil marsikje prekinjen železniški promet zaradi deročih rek, ki so poškodovale nasipe in tudi zaradi drevja, ki ga je ponekod eter odlomil kot travnate bilke, da so morali poseči uslužbenci železniške uprave, da so osvobodili progo. V Benetkah je izredno visoka plima povzročila nemalo preglavic, saj je voda dosegla raven 170 cm nad morsko gladino, kar je le 24 cm manj kot leta 1966, ko je prišlo do katastrofalnih poplav v vsej Padski nižini in v Firencah, škode seveda še Nejasno ozadje petkovih aretacij MILAN — Po petkovem protiterorističnem «blitzu» v Severni Italiji in v Rimu — v katerem so agenti Digosa aretirali 16 oseb, po večini avtonomistov in bivših članov «potere opera io», ni še povsem jasno na katerih temeljih in predvsem dokazih se opirajo hude obtožbe na račun aretirancev in nekaterih avtonomistov, ki so bili aretirani 7. aprila letos. Vsekakor kaže, da je celotna preiskava usmerjena v domnevno prevratniško rovarjenje «delavske avtonomije* ter v dva zlačina: ugrabitev in umor inženirja Carla Saronia ter umor m'adega člana skupina »Lotta continua* Al-cesteja Campanileja. Kar zadeva dejavnost avtonomije je celotna preiskava precej zapletena. začel jo je v Padovi namestnik državnega pravdnika Ca-logero, načeli so jo nato rimski sodniki in sedaj skoraj vsi preiskovalni uradi vseh sodišč na severu države. Presenečajo pa obtožbe glede zagonetnega umora inženirja Saronia, zaradi katerega je bil obsojen na 27 let zapora Carlo Fioroni, »revolucionar*, ki je organiziral ugrabitev in zločin v tesnem sodelovanju z navadnim kriminalom. Krvavi dogodek je V tesni zvezi z umorom mladega Campanileja, ki je bil v še povsem nepojasnjenih okoliščinah, ubit pri Reggio Emilii. Petkove aretacije kot vidimo torej odpirajo nova dramatična vprašanja v boju proti terorizmu. o domnevni povezavi med političnim in navadnim krimina lom ter o neposrednem sodelovanju med tako imenovano organizirano avtonomijo in terorističnim prevratništvom. ni bilo mogoče oceniti, vendar pa znaša več milijard lir. Izredno močan veter je povzročil ogromno škodo na domala vseh obalah, tako na Jadranskem kot tudi na Tirenskem morju; prekinjene so bile vse pomorske zveze s Sardinijo in Sicilijo in nekateri trajekti so se morali zateči v zavetje in v zalivih počakati, da mine neurje. Slabo vreme je, kot že rečeno terjalo tudi smrtno žrtev. Zaradi izredno mečnega vetra je prišlo na avtocesti Genova - Sestri Le-vante do prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje voznik nekega tovornjaka, dve osebi pa sta bili težje ranjeni. Na Sardiniji pa sta bila ranjena dva delavca, ker se je zrušilo drevo na avto, s katerim sta se peljala v službo; prav tako na Sardiniji je bil zaradi slabega vremena ranjen agent pomorskega oddelka policije v Cagliariju; zaradi nenadnega sunka vetra je izgubil ravnotežje in si je zlomil desno nogo. Večje število ranjencev je bilo tudi v drugih krajih Italije, vendar so vsi utrpeli lažje poškodbe. V Rimu je pihal nenavadno močan veter, ki je dosegel 100 km na uro, kar je za glavno mesto Italije prava redkost. Gasilci so imeli polne roke dela, pa tudi prebivalstvo se je moralo soočati s številnimi preglavicami, predvsem z zastoji v prometu in tudi s krajšim izpadom električnega toka. Za nekaj ur sta bili ohromljeni tudi obe rimski letališči, Fiumi-cino in Ciampino. Zračni vrtinci so odkrili več poslopij, ki so jih morali gasilci izprazniti, nekaj sto ljudi je brez strehe in so jih začasno namestili v zasilnih bivališčih. Končno pa naj navedemo še zanimivost: v nekaterih predelih Ligurije je včeraj snežilo. To sicer ni nič posebnega, posebno pa je dejstvo, da je bil sneg rdeče barve, kajti pomešan je bil s peskom iz Sahare štiri osebe: Daphne in Annabel Schild. žena in hčerka znanega angleškega inženirja, industrijec Benigno Bral ter trgovec z me-sopi Antonio Orru. Homeini napoveduje sojenje talcem ZDA TEHERAN — Medtem ko se v palači OZN v Nevv Yorku ZDA pripravljajo na spopad za dosego gospodarskih sankcij proti Iranu, je v Teheranu ajatulah Homeini v intervjuju egiptovskemu časnikarju Halhaliju, ki ga objavlja današnji londonski «Sunhay Times*, napovedal proces proti »predstavnikom ameriške vlade*, kot imenuje verski voditelj talce v ambasadi ZDA. Homeini je poudaril, da bo šlo za proces pred «mednarod-nim zborom pravnikov* in da bo »zahodni sveč šokiran* nad objavo dokumentov, ki so jih zaplenili v ambasadi. Časnikar Heikal, ki je bil eden najtesnejših Naserjevih sodelavcev in ga je dal kasneje Sadat odstraniti, je mnenja, da bodo po procesu vse ameriške talce izpustili. iiiiiiiiinAiuiiuiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiMUiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiimiMMinmiiiMitiNiuM OB DESETLETNICI SMRTI ZASLUŽNEGA KONTOVELSKEGA ROJAKA V RIBIŠKI IZOLI ODKRILI DOPRSNI KIP REVOLUCIONARJA IRANCA ŠTOKE■ RADA Slovesnosti so se udeležili Štokovi svojci, soborci in sotrpini iz fašističnih ječ in konfinacij, predstavniki obalnih družbenopolitičnih organizacij in organizacij iz zamejstva ter rojaki s Kontovela in Proseka »Ob božičnem drevescu in jaslicah, ki smo jih sami z veseljem izdelali iz koruznega’ ličja, želimo učenci slovenske celodnevne osnovne šole v Saležu, skupno z učiteljicami, vesel božič in srečno 1980 svojim staršem, prijateljem in vsem ljudem». Voščilom, ki jih rade volje posredujemo, se pridružuje PRIMORSKI DNEVNIK De Andre in Dori Ghezzi ponovno na prostosti CAGLIARI — Po več kot štirih mesecih ujetništva sta popevkarja Fabrizio De Andire in Dori Ghezzi ponovno na prostosti. Vest o tem so sporočili včeraj, čeprav so ju banditi izpustili že v noči med četrtkom in petkom, potem ko so sorodniki plačali približno 600 milijonov lir odkupnine Kot znano, so ugrabitelji sprva zahtevali kar pet milijard lir Popevkarja sta bila ugrabljena v noči med 26. in 27. avgustom v njuni vili v kraju Tempio Pau-sania na severu Sardinije, poli cija pa je o tem zvedela skoraj dva dni kasneje. Po izpustitvi De Andreja in Ghezzijeve, so sedaj v rokah banditov ria otoku še Spomenik Francu A toki - Radu v Izoli PRVO PREDAVANJE BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVOV 1979 Nacionalno vprašanje in osvobodilna vojna v Furlaniji Letošnji ciklus benečariskih kulturnih dnevov, ki se je začel v petek zvečer v Špetru, je v celoti namenjen sodobni zgodovini Beneške Slovenije, obdobju od druge svetovne vojne do danes. Izbira posameznih tematik ni bila slučajna, niti mso organizatorji pri tem hoteli biti nepristranski, nasprotno tematike posameznih predavani so izbrane tako, da bi moral ciklus osvetliti predvsem najbolj sporne in problematične trenutke Obravnavanju nacionalne problematike v času osvobodilne vojne. ki je bilo tematika prvega srečanja, bo tako šledilo predavanje o trikolorističnem gibanju, ki se ie v Beneški Slovenij’ raz vilo po koncu vojne nato obravnavanje povojnega gospodarskega razvoja in njegovega vpliva na življenje v Benečiji, kar bo gotovo tudi priložnost za pogovor o problemih emigracije, predava- nje a stališčih cerkve do vprašanja Slovencev v Furlaniji ter končno še dve Širše zasnovani predavanji o vzniku narodnih vprašanj v Evropi po l. 1968 ter o stališču, ki jih do teh vprašanj zavzemajo pomembnejše mednarodne listine. Na petkovem večeru bi bila morala nastopiti dva predavatelja, podpredsednika furlanskega inštituta za zgodovino Osvobodilne vojne v Furlaniji ter hkrati pomembni osebnosti furlanskega odporništva, oziroma obeli njega vih komponent garibaldinske in osopovske: poslane Mario Lizze ro in monsignor Aldo Moretti. Žal pa je moral Moretti zaradi bole zn i odpovedati svoje sodelovanje, zaradi česar je Lizzero uvodoma izrazil željo, da bi se k neka terlm specifičnim problemom oh kaki drugi priložnosti lahko povrnila skupaj. Lizzero je nato začel * obrav- navanjem karakteristik jugoslovanskega in italijanskega odporništva. Poudaril je, da se ie italijansko odporništvo začelo prav v Furlaniji, in to še pred kapitulacija Italije, nakar je brez dvoma vplivala bližina slovenskih partizanskih odredov, ki jo je bilo na ozemlju Beneške Slovenije čutiti že vse od koned leta 1941. Pomembno razliko med obe ma gibanjema je tvorila enotnost Of pod vodstvom Komunistične partije na eni strani ter plurali zem strank v CLN na drugi strani. kar je vplivalo tudi na obravnavanje nacionalnega vprašanja. Predavatelj se je nato zaustavil pri predvojnih stališčih Komi ntemu, o pravici do samoodločbe ter pri izjavi treh partij iz leta 1934. ki jo je narekovalo predvsem dejstiK). da je bilo. po rapalski pogodbi pol milijona Slovencev in Hrvatov priključenih Italiji. Ti so. si pravico do samo- odločbe pridobili s predvojnim odporom, ki ga dokazujejo obsodbe pred posebnim sodiščem ter z množično vključitvijo v partizansko gibanje. Drugačen je bil položaj v Beneški Sloveniji ki je bila del Italije vse od leta 1866 in tega množičnega odpora ni doživela. Nacionalno vprašanje se v ti stem času še ni postavljalo kot vprašanje zaščite narodnostnih manjšin, temveč predvsem kot problem razmejitve. Ne glede na različna stališča, je bilo mogoče aprila in maja 1944 podpisati dve pogodbi med garibaldinsko komando in komando IX. korpusa, kateri so vprašanje razmejitve predložili na pozneje in poudari H. da je neposredna naloga zgolj boj proti 'skupnem sovražniku. Vendar se je vprašanje razmejitve začelo spet postavljati jeseni 1944, ko je bilo jasno, da se bliža konec vojne in da so si za- vezniki med seboj že razdelili vplivna področja. To je povzročilo vrsto konfliktov in napak, kot na primer prisilno mobiliza cijo v Benečiji, ki je odvrnila ljudi od slovenskega partizanskega gibanja, umik divizije Gari baldi - Natisone iz vzhodne Furla nije in tako naprej Po koncu vojne je sicer vprašanje meja rešila diplomacija, vendar ie jasno. da je pri pogajanjih imelo svojo težo tudi odporniško gibanje, Dokončno na je bilo vprašanje razmejitve rešeno šele z osimskimi sporazumi. Po predavanju se je razvila zanimiva diskusija o nekaterih specifičnih momentih in pojavih v Benečiji kar kaže. da sta organizatorja ciklusa. Študijski center Nediža in Slovenski raziskovalni inštitut, z izbiro tematike zadela v živo in da bo ciklus vsekakor vzbudil v Benečiji aktivno zanimanje. . Ž. G. IZOLA — »Franc Štoka - Rado je bil sin slovenskega Krasa In delavskega Trsta, kjer pa razmere še niso dozorele, da bi se oddolžili njegovemu spominu. Zato se mu v imenu vseh revolucionarjev s Krasa, iz Trsta, Tržiča, sotrpinov iz fašističnih zaporov v Italiji in Argentini, soborcev za narodnostne pravice, partizanov in aktivistov, v imenu vseh slovenskih ribičev oddolžuje Izola — slovenska ribiška metropola.* S temi besedami je sekretar občinskega komiteja občine Izola Jože Cilenšek začel včeraj popoldne na Trgu JLA v Izoli slovesnost ob odkritju doprsnega kipa revolucionarju Francu Štoki - Radu ob 10. obletnici njegove smrti. Slovesnosti so se poleg Štekovih najožjih svojcev, žene, otrok, sestre in drugih udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja obalnih občin, mnogi njegovi vrstniki iz časov antifašističnega boja med obema vojnama z obeh strani meje, mnogi iz vrst tistih, ki so z njim delili usodo fašističnih zaporov in konfinacij, revolucionarno dejavnost v argentinski emigraciji, partizansko vojskovanje in aktivistično ilegalno življenje v Trstu, njegovi soborci iz Komande mesta Trst, pa tudi številni mladi z obale in iz slovenskega zamejstva v Italiji, ki so Štoko komaj poznali ali pa niti ne, vedo pa za njegovo revolucionarno delo v vrstah komunistične partije, v času narodnoosvobodilnega boja in v letih po osvoboditvi v Trstu. Prisotni so bili tudi številni predstavniki današnjega družbenopolitičnega življenja Slovencev in demokratičnih Italijanov na Tržaškem. Na odkrivanje spomenika svojemu rojaku so seveda prišli tudi številni prebivalci njegovega rodnega Kontovela in Proseka ter pevski zbor «Vasilij Mirk* s harmonikarji proseške podružnice šole Glasbene matice, ki so pod vodstvom dirigenta Evgena Prinčiča začeli slovesnost z izvedbo Pesmi 14. divizije. O liku Franca Štoke - Rada je nato spregovoril predsednik skup ščine obalnih občin Alojz Cegnar. Orisal je njegovo življenjsko oot dela in boja za socialne pravice delovnih ljudi in za narodnostno osvoboditev in ob tem omenil še druge ugledne revolucionarje, ki sta jih dala slovenskemu narodu Kontovel in Prosek. Zadržal se je pri njegovi zgodovinski vlogi komisarja Komande mesta Trst in njegovem povojnem delovanju Zaradi božičnih praznikov v torek in v sredo v Italiji ne bo izšel noben časopis. Prihodnja številka Primorskega dnevnika Izide torb] v četrtek, 27. decembra. v Trstu v obrambi pridobitev narodnoosvobodilnega boja. »Do zadnjega je izgoreval za ideale svobode, za delavski razred, kateremu je pripadal vse svoje življenje* — je dejal na kodcu Cegnar in povezal slovesnost, s 'praznovanjem dneva JLA, kateri je Štoka pripadal. V italijanščini je nato spregovoril še podpredsednik Občinske skupščine Izola Gianfrapco Si-lian, ki je sklenil svojf besede takole: »Franc Štoka je bil lik človeka, ki bi bil. če bi. bil danes med nami, ponosen na vse, kar smo dosegli v povojnem razvoju, v naših odnosih s sosedno republiko Italijo in z osimskimi sporazumi*. Ob zvokih fanfar in siren ribiških ladij v zalitfu je predsednik skupščine občine Izola Bruno Podreka odkril bronasti doprsni kip Franca Štoke - Rada, na podstavku iz kraškega kamna. Borbene zastave so se priklonile in salva voda JLA je odjeknila v počastitev spomina zaslužnega delavca - revolucionarja, zastopniki borčevskih, družbenih in partijskih organizacij z obeh strani meje so k spomeniku položili vence, mladinci pa z baklami prižgali ogenj svojega mladostnega žara. ..... Slovesnost je sklenil še kratek kulturni program. Proseško-kon-tovelski pevski zbor »Vasilij Mirk* je ob spremljavi mladih harmonikarjev zapel pesmi »Podgorski mornarji* in »Bohor je vstal*, mladinski zbor italijanskih šol je zapel nekaj italijanskih borbenih, član SSG iz Trsta Slane Raztresen .je recitiral Kosovelovo »Pravi mi brat*, izolska mestna godba pa je zaigrala državno himno. Markanten obraz Franca Štoke -Rada. verno vlit v bonasto mojstrovino kiparja Stojana Batiča upira sedaj oči izpod visokega ponosnega čela preko jamborov ribiških ladjic in čolnov v prostranost morja in obzorij, v katera je bil uprt njegov borbeni duh in naravnano njegovo revolucionarno delo. (jk) BILBAO — Baskovski generalni svet je določil, da bodo ». tnarca prihodnjega leta prve volitve v baskovski parlament VČERAJ POPOLDNE S SPREVODOM IN BAKLAMI OD SV. JAKOBA DO TRGA UNITA Demokratična mladina protestirala proti jedrskim raketnim izstrelkom Na prireditvi tudi Colli, Cuflaro in Rossetti ■ Pred koncertom v Krožku za kulturo in umetnost sta spregovorila B. Siega (Mladinski odbor SKGZ) in R. Cosolini (ZKMI) Sinočnja demonstracija demokra tične mladine na Tržaškem proti tako imenovanim evroizstrelkom. ki so jo med drugim podprli tržaška federacija KPI ter pokrajinska odbo ra UDI - ZŽI in ARCI, navidezno morda ni pokazala kdo ve kakšnega odziva, Tu mislimo na širšo javnost seveda, ne pa na mladince komunistične partije, socialistične stranke, Slovenske kulturno - gospodar ske zveze, združenja krščanskih de lavcev ACLI, stranke proletarske enotnosti PDUP in »proletarske demokracije* DP, ki so se pobudi res množično odzvali ter imeli ob strani tudi starejše ljudi v potrditev teze, da žgoči problem vsesplošnega oboroževanja na svetu in še zlasti seveda na evropski celini ni samo problem mladih, ampak vseh. Manifestacija se je pričela ob 17.30 včeraj na Šentjakobskem trgu. kjer se je zbralo več sto mladih obeh spolov, pa tudi starejših, ki so nosili rdeče in bele transparente z gesli proti prodiranju NATO v o-srčje naše celine z jedrskimi izstrelki. Množica je z baklami obšla središčne mestne ulice tja do Trga U-nita, kjer je sežgala namišljeno raketo ob vmesnem skandiranju gesel proti Cošsigovi vladi, ki je odobrila namestitev jedrskega orožja na italijanskih tleh. Zatem se .je sprevod zgrnil v dvorano Krožka za kulturo in umetnost v poslopju Verdijevega gledališča. kjer je bil koncert angleških narodnih pesmi v izvedbi tria Chris Humbling. Ta je požel toplo odobravanje, pred njegovim nastopom pa sta spregovorila Boris Siega v imenu Mladinskega odbora SKGZ in pokrajinski tajnik ZKMI (FGCI) Roberto Cosolini. Govornika sta ostro obsodila sklep o namestitvi ameriških raketnih j izstrelkov z jedrskimi konicami na evropskih tleh v sklopu oboroževalnega načrta NATO kot protiukrepa spričo namišljene krepitve orožne ga potencailru. na področju varšavskega pakta. Zavzela sta se za pospešitev procesa, popuščanja napetosti v smislu razorožitve in v tem okviru za izkoriščenje vseh človeških sposobnosti in tvarnih dobrin za odpravo lakote na svetu, ki po-žanje vsako leto vrtoglavo število otroških življenj. Hkrati sta naglasila nujo, da se italijanska sever-novzhodna meja ohrani odprta ter ostane kot taka tudi še naprej meja miroljubnega sožitja in prijateljskega sodelovanja. V'tej zve-gi.Jft.,seveda še najbolj pomembno sožitje med Italijani in Slovenci v zamejstvu, ki bo res tako šele tedaj, ko bodo naši narodnostni skupr nosti priznane vse pravice, ki ji po ustavi pritičejo. Med demonstrativnim pohodom in pozneje na Trgu Unita smo zapazili poleg drugih tudi predsednika deželnega sveta Gollija, poslanca KPI v Rimu Cuffara, deželnega tajnika KPI Rossettija in milj: skega župana Bordona. Uvodoma smo naglasili, da manifestacija navidezno morda ni pokazala kdo ve kakšnega odziva. Mislimo seveda na širšo javnost, na mimoidoče pešce, na mimo vozeče avtomobiliste: sprevod so zrli nekam začudeno, vsakdo je imel kaj »izvirnega* povedati, niso pa se pridružili množici v sprevodu. Ta pa je pošteno spravil v zagato promet in — četudi nehote — ljudem je vse to ostalo v spominu. Tako vsaj upamo, (dg) dal ju je, dokler ne bo novih elementov za nadaljnja pogajanja. Vsekakor se bodo uredniki »Piccola* spet sestali 2. januarja, da bi proučili nadaljnje akcije. Več mestnih redarjev pri Sv. Jakobu! šentjakobski rajonski svet je o-svojil peticijo prebivalcev te mestne četrti, ki zahtevajo, da občina poveča število mestnih redarjev na križiščih in ob šolah, predvsem ob u-rah, ko je promet najbolj gost. Pri Sv._ Jakobu smo bili v zadnjih časih priča številnim prometnim nesrečam, od katerih je bilo nekaj tudi smrtnih. Zaradi tega zahteva rajonski svet sestanek z odbornikom in odgovornimi za promet, da bi razpravljali in našli rešitev temu vprašanju. Deželna pomoč za avtobusne zveze z Jugoslavijo V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanija - Julijske krajine je objavljen deželni zakon štev. 72/1979, ki daje na razpolago finančna sredstva za redno vzdrževanje 7 avtobusnih zvez med našo deželo in sosednimi kraji v Jugoslaviji. Gre za proge Trst - Reka, Trst - Koper, Trst - Novigrad, Trst-Pulj, Trst - Buje, Trst - Piran in Čedad - Tolmin. Po ustreznem dogovora med Italijo in Jugoslavijo bi moralo obmejne kraje obeh držav povezovati 10 avtobusnih prog, deset prog pa je bilo ukinjenih zaradi nerentabilnosti. PO STATISTIKAH TRŽAŠKE OBČINE Življenjski stroški na Tržaškem v zadnjem letu poškočili za 22 od sto Poplavljeno postajališče avtobusov v središču Trsta (Foto Magajna) iiiiiiiiiiittiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiriinniiiiiiifiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMimiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHHiiiniiiiiuuiiiinnunumnnnHUp IZREDNE VREMENSKE NEPRILIKE V NAŠIH KRAJIH Nižji predeli Milj in Trsta včeraj zjutraj poplavljeni zaradi neobičajno visoke plime Voda vdrla v pritlične prostore stanovanj, skladišča, trgovine - Številni posegi gasilcev - Slabo vreme tudi drugod v naši deželi in na Koprskem V Miljah splavili 2000-tonski tanker Kljub neugodnim vremenskim razmeram — nenavadno visoka plima, močan veter in dež — so v milj-skem obratu »Cantieri Alto Adria-tico* včeraj bo 11. uri splavili 2.000-tonsko tankersko ladjo »Ardenza*, ki so jo zgradili po naročilu ladjarja D'Alesia iz Livorna. «Arden-za» je prva izmed dveh enakih ladij v gradnji za omenjenega podjetnika, prevažala pa bo petrolejske derivate predvsem na priobalnih relacijah. Začeli so jo graditi proti koncu lanskega leta, po splavitvi pa bo ladja ostala v Miljah še dva meseca, da jo dokončno u-sposobijo za plovbo. Opremljena je z dvema pogonskima strojema GMT s skupno močjo 1.045 KM. Ladja meri 73,5 m v dolžino, 13,8 m v širino in 4.25 v višino. Pri polni obtežitvi bo plula r hitrostjo 11,7 vozla. Nadaljuje se stavka časnikarjev «Piccola» Tržaškega italijanskega dnevnika «11 Piccolo*, ki že včeraj ni izšel, verjetno še nekaj dni ne bo v kioskih. Stavka novinarjev se namreč nadaljuje v pričakovanju, da jim bo založnik dal ustrezne protipredlo-ge glede pogajanj o notranji dopolnilni pogodbi. Skupščina časnikarjev je včeraj sklenila, da se stavka na- Šolske počitnice do 3. januarja Na vseh tržaških šolah je bil včeraj zadnji dan pouka v letošnjem letu. Zaradi božičnih in novoletnih počitnic bodo učenci osnovnih šol in dijaki nižjih srednjih šol prosti pouka vse do 3. januarja 1980, ko se bodo — po 11 dneh oddiha — spet vrnili v šolske klopi. Dan po uradnem začetku je včeraj zima tudi v naših krajih pokar zala zobe. Vso Furlanijo - Julijsko krajino je zajel val slabega vremena z občutnim padcem temperature, dežjem in vetrom, kot da tega ne bi bilo dovolj, pa je obalne kra-jm presenetila izrčdno močna plima kakršne ne pomnimo že vrsto let. Visoka voda je preplavila v dopoldnevu v naši pokrajini nižje predele Trsta, Milj in Sesljana, prizadejala pa je tudi veliko škode v Gradežu in Lignanu ter v obmorskih mestih v sosedni republiki. V naši pokrajini je bil včeraj zjutraj položaj najhujši v Miljah. Voda je približno ob 8. uri prerasla pomole miljskega portiča ter zajela domala vse ulice starega mesta. Dopoldne je bil glavni trg-pred občinsko palačo poplavljen z več kot pol metra vode, z bližnjih ulic je voda vdrla in poplavila pri-i tlične prostore, stanovanja, kleti in trgovine, tako da je bilo mestece vse do 13. ur ., ko se je voda začela postopoma umikati, res podobna poplavljenim Benetkam. Miljski gasilci so imeli v teh urah polne roke dela. Posegli so pri številnih trgovinah, iz katerih so z motornimi črpalkami izčrpali kalno vodo; svojo pomoč so nudili tudi številnim zasebnikom, v nekaterih primerih pa je h' njihov;poseg odvečen zaradi "neznatnih količin vode v prostorih. Ob istem času je voda poplavila tudi nizke predele Trsta. Zalila je Nabrežje, Trg Unita, ulice v spodnjem dem Terezijanske četrti. Prav tako kot v Miljah se je prismukni-la v veže, pritličja, preštevilne trgovine, skladišča, 1 :ti. Vdrla je na dvorišče pristaniškega poveljstva v poslopje, kjer ima svoje u-rade pristaniška ustanova, v gledališče Verdi. Povzročila je velik zastoj v prometu, saj so se znašli nekateri avtomobilisti kar na lepem z ugasnjenim motorjem sredi nepredvidene luže. Fenomen visoke vode je bil še učinkovitejši, ker je takrat pihal južnjaški široko, ki je gnal morske valove proti mestu. Poleg avtomobilistov je voda presenetila tudi številne pešce in jugoslovanske državljane, ki so spet prišli v velikem številu po nakupe pred prazniki. Voda jih je zalotila kar na ulicah ali v trgovinah. Tržaški gasilci so imeli prav toliko, če že ne še več ela kot njihovi miljski kolegi. Pc^egli so v Ul. Diaz, v Ul. Cadorna, v Ul. Rossini; iz gledališča Verdi so črpali vodo skoraj tri ure, poleg njih pa so se trudili tudi mestni redarji, da bi čimprej vzpostavili normalen promet po ulicah. Slednji je slekel z običajno hitrostjo šele v opoldanskih urah, ker se je potem, ko se je voda umaknila, zlila nad mesto prava povodenj, ki je povzročila udeležencem v prometu še do datne preglavic'. Visoka voda je poplavila v Seslja-nu kleti restavracije Castelre"r‘io, kjer so morali tudi poseči gasilci, hudo pa je bilo še v Gradežu, Lignanu in drugih obmorskih krajih naše dežele. Narasla voda je povzročila veliko škode, ki so jo začeli prizadeti ugotavljati popoldne med čiščenjem in pospravljanjem poplavljenih postorov. Proti večeru se je vremensko stanje nekoliko izboljšalo, emperatura se je zvišala, prenehalo je deževati in tudi veter se je ublažil. Kljub temu predvidevajo izvedenci tudi za danes ponovitev visoke plime. V drugih krajih naše dežele se je slabo v, etre nadaljevalo tudi popoldne. Stanje na cestah v Furlaniji ni še kritično, vendar varno: stni organi nriporočajo vsem, ki se bodo dane a ali jutri odpravili na počitnice na sneg, največ jo pozornost za avtomobilskimi volani. Posebno morajo paziti v predelih z več kot 900 metri nadmorske višine, kjer obstajajo možnosti plazov. Vsekakor zimska oprema avtomobilistom, ki bodo vozili v gorske kraje, ne bo odveč. Kot smo že omenili, je močna plima včeraj presenetila tudi prebi- li največji meri narastli stroški za stanovanje (+44,9 od sto) Za kilogram zrezkov je treba odšteti nad 10.000 lir Draginja v Trstu nezadržno narašča in podatki za pretekli november pričajo, da se je življenje v našem mestu v zadnjih dvanajstih mesecih podražilo kar za 22%. Statistični urad tržaške občine je namreč na podlagi pokazateljev o gibanju potrošniških cen za delavske in uradniške družine ugotovil od novembra lani do novembra letos naslednje podražitve: prehrana +14,7 odst., oblačila in obutev +26,5%, električna energija, plin in gorivo +39,6%, stanovanje +44,9% (pravična stanarina!) in razni drugi stroški +23,9%, Poprečen skok je torej znašal 22%. Na področju prehrane so najhujšo podražitev zabeležili pri sardelah (+62,1%), močno pa so se podražili tudi zelje (+44%), krompir (+43,9%), ciplji (+37,5%), banane (+33,9%), paradižniki (+30,3%), sardoni (+32,3%), cikorija (+29,4 odst.), zelena paprika (+24,8%), limone (+21,2%), grozdje «moškat» (+15,9%) itd. Rahle pocenitve, vedno v primeri z novembrom lanskega leta, so zabeležili le pri rižu, fižolu in jabolkih. Po novih poviških je najboljše meso za zreške prekoračilo 10.000 lir za kilogram, mešanica pražene kave 7.600 lir, gnjat 15.000 lir, parmezan prve izbire pa 12.000 lir za kilogram. Božična prireditev otrok šentjakobske osnovne šole Učenci so uprizorili Ribičičevo igrico «Pri sv. Petru*, recitirali in zapeli Pročelja hiš v zgodovinskem predelu Milj so se včeraj zrcalila v narasli vodi valce obalnih občin sosedne republike. V Piranu je morje poplavilo Tartinijev trg in del obalne ceste. V Izoli cesto, ki vodi v mestno jedro, v Kopru pa semedelsko cesto in prostor okrog stare avtobusne postaje. Voda je v obalnih mestih zalila številne pritlične prostore trgovin, skladišč, tovarn in stanovanj. Štabi civilne zaščite, gasilci in organi ljudske milice so takoj stopili v reševalno akcijo, pridružili pa so se jim tudi številni delavci in občani. Potrebno je bilo rešiti vrsto avtomobilov ki so bili parkirani , ,(Foto F. Balbi) ob morju ter odnesti ali zavarovati predmete v skladiščih in v drugih prostorih, ki jih je zalila voda. Sredi dneva se je začelo morje umikati, vendar meteorologi opozarjajo, da lahko tudi v prihodnjih dneh pričakujemo pojav visoke pli- skupaj zapeli dve božični pesmi in, ob mednarodnem letu otroka, še pesem rVeseli ringaraja». Prireditev je popestrit srečolov, ki so ga znali starši in babice otrok pridno izkoristiti. Ob koncu so malčki vsem prisotnim prisrčno zaželeli mnogo sreče in uspehov ob božiču in v no: vem letu. Delna omejitev avtobusne službe za praznike Vodstvo podjetja za prevoze sporoča, da se bp mestna avtobusna služba na predvečer božiča in novega leta (24. in 31. decembra) zaključila dve uri prej kot običajno, za božič in novo leto (25. decembra in 1. januarja) pa se bo začela z dveurno zamudo. Našega dragega očeta Andreja Udoviča • V smislu nedavnega sklepa EGS, bodo v začetku prihodnjega leta tudi v naši deželi popisali gostoto prometa na celotnem cestnem o-mrežju. Popis se bo predvidoma začel 27. januarja in bo trajal 16 dni. bomo jutri, v ponedeljek. 24. de: cembra, ob 10.15 odpeljali iz mrtvašnice tržaške glavne bolnišnice v kripto na mestnem pokopališču pri Sv. Ani, od koder ga bomo v naslednjih dneh, po opravljenih formalnostih, pospremili na pokopališče v Kubed v slovensko Istro. SVOJCI Trst, 23. decembra 1979 Po štirih naših osnovnih in nižjih srednjih šolah so učenci pripravili v teh dneh tradicionalne božičnice. s katerimi So razveselili svoje starše in sorodnike. Ena takih prireditev je bila Uidi včeraj v Marijinem domu v Ul. Risorta, kjer so se predstavili svojcem z domiselnim programom učenci šentjakobske o-snovne šole. Predstava je spadala v okvir pobud ob poimenovanju šole po mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču, in prav njegova igrica «Pri sv; Petru* je bila osrednja točka včerajšnje prireditve. Učenci so v igrici ustvarili pravo božično vzdušje s petjem in plesom j angelov. V igri so nastopali Irena Pahor (Otrok - Dušica), Mitja Peta-ros (sv. Peter), David Slama (st). Pavel), jure Jerman (sv. Miklavž), Aleš Turk in Tom Hmeljak (flavtista) ter Barbara Superitta, Alenka in Ljuba Lepiš«, Meri Stoper, Sabrina Slcjulac, Giuliana Pavlica, Branka Gabrovec in Kristina Bandi (angeli). Po igri so nastopili učenci posameznih razredov, ki so, posamezno ali skupinsko, recitirali pesmi o Miklavžu, Betlehemu, repatici, božiču na Krasu in o zimi, nato pa so vsi Obveščamo vse prednaročnike JADRANSKEGA KOLEDARJA, da bodo zaradi zamude pri tiskanju Vorančeve knjige »Do- berdob* zbirko dobili šele v januarju. Uprava PD •iiiiiiiiiHiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitimiiiuiiiiiMiiiiiiiimniiiiiiiiuiiiiiilniiiiiMiniiiiiiiiiiiu POMENLJIVI KULTURNI DOGODKI V PRIREDBI NAŠIH DRUŠTEV ZBOR «KOCO RACIN» SINOČI NA PROSEKU Koncert makedonskih pevcev je potekal v slovesnem vzdušju - Deset lel plodnegu sodelovanja z našimi društvi V proseškem Kulturnem domu smo bili sinoči priča nekakšnemu idealnemu pobratenju, oziroma vrhuncu in kronanju 10-letnega plodnega sodelovanja med makedonskim mešanim pevskim zborom «Kočo Racin* in SPZ ter nekaterimi našimi društvi. Že celo desetletje je torej v teku pretakanje in utrjevanje bratskih vezi med makedonskimi pevci in našimi prosvetarji. To sodelovanje je doslej obrodilo že veliko sadov in odveč bi bilo tu poudarjati pomen podobnih stikov: v desetih letih se je zvrstilo mnogo gostovanj, vzniknilo veliko prijateljstev, vse to pa je dobilo sintezo in združitev v enem — v ljubezni do zborovske pesmi. To so poudarili sinoči tudi govorniki, Mirko Kapelj za SPZ, predsednik makedonskega zbora Slave Popov in predsednik domačega PD »Prosek - Kontovel* (ki je srečanje organiziralo) Srečko Orel. Govorniki so poudarili pomen desetletnega sodelovanja in si zaželeli, da bi bili ti stiki tudi vnaprej intenzivni in čim bolj pogosti. Mirko Kapelj je gostom iz Makeddnije izročil tudi plaketo SPZ, ti pa so v zameno pripravili priložnostna darila ra vsa tista naša društva, ki so z njimi doslej sodelovala. Priznanja so dobili Slovenska prosvetna zveza, zbor »Vasilij Mirk* in PD «Prosek - Kontovel*, PD «Igo Gruden*, PD «Jezero» iz Doberdoba, PD »Valentin Vodnik* in PD «Tabor» z Opčin. Celoten sinočnji večer je bil torej v znamenju slovesne proslave, makedonske goste pa sta s petjem najprej pozdravila zbor «Vasilij Mirk*, ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel «Zdravljico» in zbor »Tabor*, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel »Pozdrav*. Člani mešanega pevskega zbora «Kočo Racin* so rtato pod vodstvom dirigentov Letke Dimovske in Georgia Smokvar-skega izvajali svoj celovečerni koncert, v katerem so številnemu ob- činstvu, ki jih je nagradilo s toplim ploskanjem, predstavili niz narodnih in umetnih makedonskih pesmi, posebno pa so navdušili s slovensko «Pesmijo o svobodi* R. Gobca. Samomor mladega asistenta Včeraj zjutraj so morali v Vicolo Castagneto 25 poseči gasilci, ker se je s tretjega nadstropja svojega stanovanja zagnal 33-letni Claudio Cergol. Mladenič je bil pri padcu na mestu mrtev. Okoliščine njegove smrti so zavite v meglo. Cergol je bil asistent na tržaški univerzi. Zakaj se je odločil za usodno dejanje, ni znano, ker nesrečnik ni pustil ni- PESTER IN PRIJETEN VEČER S KOROŠKIMI GLEDALIŠČNIKI Amaterji iz Slovenj Plajberka predstavili Nušičevo komedijo «Navaden človek» - Danes ponovitvi v Trebčah in Ricmanjih česar napisanega. iiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiimfuiiiiiimiiiniiniiiiiifiiiiiiiMiiHiimiimmiiiisiiiiiiiiiiitimi Slovence v Italiji in Avstriji vežejo bratske vezi in oboji smo si edini v boju, da bi postali enakopravni člani družbe na liste m o-zemlju, kjer živimo. V teh mislih, ki sta jih sinoči v bazoviški kinodvorani izrekla predsednik domačega PD Lipa in predsednik SPD Vrtača iz Slovenj Plajberka Janko Malte, je zaobjeto celotno vzdušje večera, ki je v mnogih obiskovalcih pustil globok vtis. S predstavo Branislava Nušiča ovaden, človek* v bazoviški kinodvorani so slovenski rojaki z av .strijske Koroške začeli svoj dvodnevni obibk pri nas. Kot rečeno so bili sinoči gostje PD Lipa. danes pa jih bodo sprejeli še prosvetarji iz Trebč in Ricmanj. \ Boljuncu počastili spomin herojskih kurirk iz Prebenega «Izza mrkih oblakov je plah žarek zdramil šibke duše, da se je telo dvignilo v kriku upora in upanja v jasno življenje*. Po 35. letih je spomin na mlada dekleta, ki so darovala življenje za svoje vaščane in za svobodo vsega človeštva, še vedno živ. To je sinoči dokazala polna dvorana v boljunskem gledališču «France Prešeren*, to je dokazal ganljiv in angažiran nastop Prebe-nežanov, ki so v spominski recital vložili vse svoje mlade moči. Moderna scena,' plastična igra luči, domiselni glasbeni vložki, pesem iz otroških grl prebeneških malčkov in sveži glasovi moškega zbora »Valentin Vodnik* iz Doline so prispevali svoje k realizaciji teksta, ki so ga ustvarile mlade članice prosvetnega društva »Jože Rapotec*. V njegovo interpretacijo pa so se pognale pogumne prebenežanke s svojim predsednikom Borisom Bandljem kot ve- zalcem na čelu. Uvodni govor je imel Dario Kraljič, nato je spregovoril domačin Peter Krmec - Lojze, ki je tam živel in preživel strahotni čas. Dekleta, ki se jih danes spominjamo, so bila v cvetu svoje mladosti, predana do poslednjega vlakna naši stvari, prezirala so težave, nevarnosti in smrt, čeprav so ljubile življenje, ltot ga ljubi samo mlad človek, poln nad in samozavesti Drugi del predstave pa je bil ves posvečen proslavi obletnice smrti petih kurirk: Mire Bandi, Angele Bandi, Slave Grahonja, Elvire Kocjančič in Anice Parovel. Na koncu je še; Slava Slavec prebrala pismo padlim kurirkam, pismo, ki je izzvenelo kot živo pričevanje, saj so skupaj delovale'in se borile. Predstavo 'je režiral Stane Raztresen. S sinočnjo proslavo je PD «Jože Rapotec* veličastno začelo svoje delovanje, (ris) Komedija «Navaden človek», ki sta jo režirala Marjan Srienc in Sonja Ban. igrali pa domači fantje in dekleta iz Slovenjega Plajberka (nekateri so bili sploh prvič na odrskih deskah), je kot nalašč, da ustvari pristno vzdušje med odrom in dvorano, gledalci. Kot je znočil no za vse Nušičeve komedije, je tudi ta polna situacijskega humorja. dejanje se na odru vrtoglavo razvija, brez predaha. tako da se gledalec ne more odpočiti in prehaja iz smeha v smeh. Ko je za plet najhujši, ob koncu prvega dejanja, kaže, da bodo protagonisti zabredli v osebno tragedijo, saj so zakuhali juho v takem loncu, ki bo vsak čas počil. Seveda, vse se na koncu srečno izteče, tu so poroke, veselje iv spet smeh. Amaterji s Koroške so pokazali dobršno mero znanja in odrske prilagodljivosti, pa tudi take pomanjkljivosti, ki so značilne za vse neizkušene in mlade igralce. Kljub temu jih gre p oh valiti, ker so sicer skromnemu občinstvu nudili prav lep večer, ki sta ga popestrili tudi sestri Velik. Ti sta namreč odpeli nekaj presunljivih skladb oziroma tekstov Jan ka Messnerja, Valentina Polanska in Kajuha. Agenti iskali mamila v psihiatrični bolnišnici Agenti letečega oddelka tržaške kvesture, finančni stražniki in karabinjerji so izvedli včeraj zjutraj koordinirano preiskavo v komprenzori-ju bivše psihiatrične bolnišnice, ker so sumili, da bi lahko v prostorih našli mamila, ki so jih ukradli pred dvema tednoma iz tržaške sodne palače. Preiskovalci so prečesali več paviljonov, vendar so po nekaj urah prenehali, ker akcija ni obrodila zaželenih sadov. Po včerajšnji j obsežni preiskavi se da sklepati, da se organi javne varnosti držijo v preiskavi o kraji več pol stota mamil »tržaške sledi*. Dotrpel je ljubljeni mož, brat, svak in stric MARTIN K0PUŠAR (bivši trgovec v Celju) Večni mir bo snival na celjskem pokopališču. Tja bo odpeljan iz hiše žalosti, Ul. Scorcola 2, jutri, 24. decembra, ob 10. uri. Pogreb bo v Celju 25. decembra ob 15. uri. Žalostno vest sporočajo vsem prijateljem in znancem žena Liza roj. Daneu, brat Tone z ženo Angelco, svakinji Evalda Dancu vd. Normali, Lizika Fludernik vd. Kopušar, nečaki dr. Vlado, Ivo, Jure Ermenc, Roman in Xenia Kopušar Trst, Ljubno ob Savinji, Celje, Beograd, Sombor, London, 23r decembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega nonota in očeta VLADIJA CIBICA se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so v njegov spomin darovali cvetje ali v dobrodelne namene in ga počastili s pesmijo ali besedo. lanovol« iouo j ;Hči Marjetica, sinova Rado in Vili z družinami. Prosek, Devinščina, 23. decembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage matere GIZELE TENCE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči sin Lado, hčeri Marcela in Gizela z možema Križ, Genova, 23. decembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage mame in none FRANCKE PUNTAR vd. PUNTAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Prosek, 23. decembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage JUSTINE ROŽNIK por. FURLAN se iskreno zahvaljujemo g. Albinu Grmeku, PD «Valentin Ved nik», darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči mož Angel, Livija, Marijo. Giorgio in Nataša Dolina, 23. decembra 1979 25. 12. 1971 25. 12. 1979 Ob 8. obletnici tragične In prerane izgube se mati in oče, sorodniki in prijatelji ter vsi, ki sa ga imeli radi, spominjajo dragega HERMANA GERLIJA B.Babič med nameščenci ZTTl SESTANEK ?2SXINSKE SEiz' delkov, ob mednarodnem letu otroka, zbrali čedno vsoto denarja, k* so jo namenili v dobrodelne namene. 85 tisoč lir so ^arovali Dija; škemu domu, prav toliko pa tudi Alojzijevišču in Zavodu Svete Družine v Gorici. Ob prvi obletnici smrti drage m«' tere BERNARDE KOMJANC se j« spominja žalujoči sin Angel. Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi oče FRANC TERPIN Žalujoči sinovi: Ciril, Ivan in Marjan z družinami Števerjan, Gorica, 23. decembra 1979 Prireditve Slovenska skupnost priredi v sredo, 26. t.m., ob 18. uri v gostilni Soban v Jamljah tradicionalno šte-fanovanje za člane in somišljenike. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALEŠA HVALA se in iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Žena Wanda in drugi sorodniki Podgora, 23. decembra 1979 OB 90-LETNICI PAVLE ČERNIGOJEVE-METE y Življenje polno veselih in žalostnih dogodkov vedno in povsod posvečeno slovenski stvari Bila je med prvimi igralkami Dramskega krožka v Gorici že pred prvo vojno ■ V dvajsetih letih je z drugimi goriškimi ženami skrivaj učila slovenske otroke naš jezik Pri Černigojevih je bilo v času NOB zbirališče zdravil za partizansko vojsko V petek, 21. decembra, je sredi svoje družine v svoji hiši v Ulični Duca d'Aosta v Gorici praznovala svojo devetdesetletnico. »Rodila sem se v daljnem letu 1889 v Selu pri Črničah, na prvi dan zime*, mi je dejala, ko sem jo pred nekaj dnevi obiskal na njenem domu, da bi se z njo pogovoril in izvedel marsikaj zanimivega o nekdanjem delovanju Slovencev v Gorici. Tako je tudi bilo, saj Pavla Černigojeva, vedno zelo živahna, rada pripoveduje, kako je bilo nekoč v Trgovskem domu, v goriških slovenskih šolah, v tem ali onem društvu in še zlasti, kako so bile žene povezane v letih narodnoosvobodilne vojne. Edino, kar ji pri devetdesetih letih ni všeč, je to, da slabo vidi. «Sicer bi zelo rada prebirala knjige in časopise*, mi je dejala. Življenje na našem podeželju ni bilo ob koncu prejšnjega stoletja rožnato. Mati, Žefka Mermoljeva, je umrla zelo hitro, ko je bila Pavla še otročiček. Zaradi tega se je oče Anton z dvema otrokoma. Pavlo Jubilantka Pavla Černigojeva - Meta in Tonijem, izselil iz Sela pri Črničah in prišel v Gorico. Stanovanje je dobil pri slovenski družini Velikonja, ki je bivala na grajskem griču. Čez nekaj let se je oče Anton oženil v drugo, z gospodarjevo ljčerko1 Katarino. Ta mu je povila se kup otrok. Oče je hodil vsak dan peš z grada v Solkan, kjer je delal kot mizay pri znanem Doljakovem podjetju. 0' troci očeta skoro niso videli, saj je odhajal zdoma ob 5. uri zjutraj, vračal se je domov pozno zvečer. Na grajskem griču so ljudje med seboj govorili furlansko, vsi pa so bili, tako nam je povedala Pavla Černigojeva, slovenske rodovine. Ko je Pavla morala v otroški vrtec, ni šla, kot otroci sosednih družin, v italijanski vrtec «Pod grivo*, marveč v slovenskega «Pod grapo* v Ulico Barzellini. Slovensko šolanje se je nadaljevalo tudi v osnovni šoli, najprej v Ulici Barzellini, zatem pa, od petega razreda osnovne šole dalje, v novem slovenskem šolskem poslopju «šolskega doma*. Slovenske šole so tedaj v Gorici cvetele. Po osmem razredu je šla Pavla Černigojeva v Ljubljano na enoletni trgovski tečaj, ob povratku domov je njen oče kupil zemljišče ob tedanji Cipresni ulici (danes Ulica Duca d’Aosta); tam so rasle murve. Oče je najprej zgradil stanovanjsko hišo, v pritličju je bila mizarska delavnica. Kot mnogi drugi so se tudi Černigojevi znašli med prvo svetovno vojno kot begunci v Ljubljani: oče, mati in devet otrok. Pavla je bila nekaj časa kot vzgojiteljica trem o-trokom hotelirja Dolničarja v Št. Petru na Krasu, po kobariškem predoru pa se je vrnila v Gorico in bila nekaj let v službi pri deželnem odboru, v uradu za varstvo beguncev. Pisarna je bila najprej v palači na Korzu, kjer je danes sedež Bance del Friuli (prostori so bili v prvem nadstropju), po prihodu italijanskih čet v Gorico pa se je ta pisarna preselila v stavbo bivše vojaške bolnišnice na Placuti. Kmalu pa je dobila novo službeno mesto in prišla v pisarno kmetijskega urada; pisarna je bila v nekdanji palači deželnih stanov (danes sedež kvesture). Po likvidaciji goriške pokrajine leta 1928 so vse uradnike odpustili in Pavla Černigojeva je bila nekaj let V službi kot uradnica na posestvu grofa Coroninija v Šempetru. . Zatem pa je dobila zaposlitev v deželnem kmetijskem inšpektoratu, kjer je delala tri desetletja do upokojitve v letu 1957. ‘ Do tu skopi podatki o njenem živ ljenju in delu. Pavla Černigojeva pa je imela vedno eno glavnih vlog v organiziranem življenju goriških Slovencev. »Leta 1913 je k meni prišel Avgust Kozman, Kozeta smo mu pravili, in povedal, da so ustanovili dramski krožek ter me povabil, naj pridem k njim. Igrala naj bi. Zares sem šla v to dramsko društvo in spominjam se. da sem prvič nastopila v tej dramski družini v komediji «Charlyjeva teta*. Imeli smo velik uspeh. Kasneje sem imela glavne vloge v številnih igrah in imeli smo veliko uspeha pri gori ški publiki. V dramatičnem društvu sem sodelovala tudi po prvi svetovni vojni, a takrat nisem imela časa, da bi igrala glavne vloge. Bila sem pa v odboru društva do nje govega nasilnega razpusta s strani fašistov. Spominjam se kako so takrat fašistični pobalini vdrli v Trgovski dom in pometali na drevesa ljudskega vrta kulise, knjige in veliko drugih stvari.* Tam okrog leta 1922 je žena dr. Medveščka dala pobudo za ustanovitev -»Splošnega ženskega društva*. Pavla Černigojeva je bila v njem tajnica. Društvo je imelo precej razvejano dejavnost, zanimalo se je zlasti za mladino. Otroke so žene naučile igrico «V kraljestvu palčkov*, uspeh,, tudi finančni, je bil velik. Zato so igro ponovili v Sv, Luciji. Prirejale so šivalni tečaj, te* čaj za ročna dela in v okviru tega tečaja so žene takratne slovenske otroke skrivaj učile slovensko slovnico in slovenske pesmi. Ti tečaji so bili najprej v Trgovskem domu, 1» letu 1928 pr v društveni hiši v Ulici sv. Ivana in tja so enkrat vdrli fašisti, našli otroke s slovenskimi čitankami. Takratno predsednico društva, ženo odvetnika Podgornika, so prijavili sodišču, ker na skrivaj uči otroke slovenščino. V pisarni kmetijskega inšpektorata so ljudje imeli Pavlo zelo radi in naši kmetje s podeželja so hoteli govoriti samo z njo, ne z drugimi uradniki. To ji je prav prišlo v letih NOB. V tajno partizansko delovanje jo je uvedel trgovec Lojze Komjanc, star znanec. Nekega dne je prišel domov k Černigojevim, sedel je na klop v kuhinji («Prav tam je bil, kjer sedite sedaj vi*, mi je dejala) in jo direktno vprašal: «Bi ti sodelovala pri tajnem partizanskem društvu?* Pavla Černigojeva, in z njo vsa družina, so se takoj vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Že nekaj dni po Komjančevem obisku, na nedeljo, je bil pri Štrukljevih v Solkanu, od 8. ure zjutraj do 17. ure popoldne, sestanek, na katerem je bilo izredno veliko ljudi. To je bilo še pred padcem Mussolinija, točnega datuma pa se naša jubilantka ne spominja. Josip štrukelj je tam povedal, kaj so vse slovenski partizani napravili. Pavli je bila zaupana naloga, da zbere goriške žene. In spet je bil sestanek v hiši Černigojevih. Prisotnih je bilo več žena iz znanih goriških družin, Pavla je povedala, da bo njih naloga zbiranje živeža in predvsem zdravil. Dobila je ilegalno ime «Meta*. Eno izmed zbirnih skiadišč zdravil je bilo prav v Černigojevi hiši v Liliči Duca d’Aosta, za prenašanje čez policijske bloke tudi v kasnejšem, hudem času nacistične okupacije, je skrbela Marija Rutar z bratom, zdravnikom dr. Karlom. Prav je, da ob tem omenimo tudi, da je Pavli Černigojevi precej zdra.vil dobavil iItalijan -dr; Antonio Grusovin, zdravnik za kužne bolezni z ordinacijo na goriškem Korzu (njegov sin je tudi zdravnik, okulist). Imel je tudi opravka v vojaški bolnišnici v Ulici Ristori in iz te bolnišnice je na poti domov prišel k Černigojevim s polno torbo najrazličnejših zdravil. Pa tudi njegov brat, notar Grusovin, je prišel večkrat zjutraj v Černigojevo hišo Ob visokem življenjskem jubileju želi nekdanji članici Dramskega krožka v Gorici in vsestranski manjšinski delavki PAVLI ČERNIGOJEVI vse najboljše SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in prinesel zdravila, cigarete, denar in še marsikaj koristnega, kar je zbral med prijatelji, goriškimi Italijani, za slovenske partizane. Na kmetijskem inšpektoratu pa je bila prav zaradi tamkajšnje prisotnosti Pavle Černigojeve - Mete nekaka vmesna postaja za razno partizansko propagandno gradivo. Ljudje s, podeželja so ji nosili partizansko literaturo, ona je skrbela, da je prišla v roke slovenskih meščanov. Nekoč je skrila kup letakov v tak zaboj, v katerega ne bi nihče pogledal, t.j. med obračunske akte daljnega leta 1932. Ko je hotela letajte pobrati in jih nesti na prava mesta, jih ni več našla. Ntf dan so prišli po naključju precej let po vojni, ker je s kmetijskega ministrstva v Rimu prišel neki inšpektor pregledovat neke račune, ki se niso u-jemali. In takrat so iz zaprašene mape polne računov zagledali spet belo luč partizanski letaki. Tudi pri Černigojevih, kot v številnih slovenskih hišah v Gorici, so se v zadnjih dneh okupacije, tik pred osvoboditvijo, zbrale žene in šivale slovenske zastave, ki so ob prihodu partizanov visele raz številnih oken v našem mestu. Po vojni so se seveda, tudi njim šovinisti maščevali. Ob neki priliki so jim znani «neznanci» razdejali pisarno, stanovanje, delavnico in razbili 105 šip. Ob odhodu zaveznikov iz Gorice, sredi septembra 1947, jim je hotel neki človek iz iste ulice sežgati hišo in k sreči ga je italijanska policija, po njihovi prijavi, prijela in odpeljala; ni pa bil kaznovan. Tudi kasneje so bili Černigojevi vedno v prvih vrstah na vseh naših prireditvah in povsod tam, kjer so se Slovenci zbirali. Prišli smo na konec članka. Zgodba Pavle Černigojeve - Mete pa se še ni končala. Nadaljuje se in iz vsega srca ji želimo še precej dobrega. Pa še kdaj jo bomo obiskali, da nam- bo povedala še marsikaj zanimivega. Marko \Valtritsch Prof. Baudouin de Gourtenaj je bil seznanjen z Ascolijem — (Iz Gorice) se nam pile 17. t m.. Naš Rus, g. prof. Baudouin de Courtena y nas je zapustil te dni. Odpeljal se je namreč t Milan, da se seznani s prvim ital filologom prof. Ascoli jem. Povrne pa se čez nekoliko tednov zopet v Gorico, kjer bode nadaljeval svoje stadije o slovenskih dijalek-tih. Obiskati namerava tudi Rezijane in pa beneške Slovence. V desetih mesecih svojega bivanja na Slovenskem je učeni gospod nabral na tisoče narodnih pesmij, prav Ijic, vraž, prič i. t. d., in prav hvaležni mn bodemo morali biti Slovenci, kadar to narodno blago izda s pomočjo petrogradske akademije. V letošnjem letu se spominjamo življenjskih obletnic dveh pomembnih jezikoslovcev, katerih delo je vezano tudi na področje dežele Furlanije - Julijske krajine. Septembra so s simpozijem počastili v Reziji 50-letnico smrti poljsko - ruskega slavista Jana Baudouina de Courtenaya, pred kratkim pa so bile v Gorici proslave ob 150-letnici .Si rojstva G. I. Ascolija. Znanstvenika sta bila sodobnika in ponatis poročila iz »Slovenskega naroda* (štev. 43, '21. februarja 1873) kaže, da je Baudouin de Courtenay svoje večmesečno bivanje v Gorici in na Goriškem izkoristil tudi zato, da se je ,v Milanu seznanil s tedaj že ze-lo znanim goriškim - jezikoslovcem Ascolijem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniil TRUD IN USPEHI PREVAJALCA FRANCA DASKOBLERJA • ; Pri padovanski založbi nedavno izšli prevodi 24 slovenskih mladinskih zgodb Gre za pripovedi Frana Milčinskega, Toneta Seliškarja in Svetlane Makarovič, ki so med najbolj priljubljenimi slovenskimi mladinskimi pisatelji - Knjigo je izdala založba Edizioni Messaggero Padova v zbirki «1 racconti» Slovenska mladinska knjiga je spet doživela uspeh v svetu! Tako bi bilo moč zapisati v trenutku, ko je izšla v Padovi pri založbi EMP (Edizioni Messaggero Padova) v prevodu našega starega znanca na polju posredovanja slovenskih literarnih, predvsem mladinskih del F. Dakskoblerja v italijanščino. Tega dvojnega uspeha za slovensko knjigo in prevajalca smo resnično veseli, še posebej, ker pomeni to tudi že četrto delo, ki ga je prevajalcu uspelo uvrstiti v program znane padovske založbe. Tej gre namreč tudi posebno priznanje, da je znala najti posluh za slovenska dela in tako uvrstila v- svoje založniški programe ;že vrsto del. Ka kor povzemamo po napovedih, ki jih objavlja v pravkar izšli knjigi, smemo v kratkem pričakovati Še peto knjigo... izbor slovenskih narodnih pravljic, ki jih je v Italijanščino prevedel isti prevajalec. Predstavljati primorskim bralcem tega prevajalca, ki za svoj rojstni kraj upravičeno šteje tako Trst kakor gorski Porezen pri Podbrdu (roj. 1906), je skoro odveč, saj smo ga v zadnjih letih že tu in tam srečali, pogosto tudi kot sodelavca na italijanskih oddajah Ra-; ninsko dobo, Dakskobler šele za-dia Koper, v katerih je že prikazal1 grabil za delo, ki gg mu v času aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiniiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiniiiiiiiiiMriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHimitmiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii DOLGEM ČASU NOVO MLADINSKO GLASILO «KLAPA» - SATIRIČNI UST GORIŠKE DIJAŠKE MLADINE vrsto slov. književnih ustvarjalcev našim sosedom Italijanom, ki jih doseže naša radijska postaja v Kopru. Več in podrobneje bi kazalo spregovoriti o njegovem delu, o tem, kako je šele potem, ko je že izpolnil svojo poklicno učiteljsko delovno dobo in bi po vseh človeških zakonih moral zaživeti svojo ppkoj- List je precej Med šalo in preprost in brez velikih ambicij, vendar kvalitetno izdelan ironijo mladi najbolj neposredno izražajo svoje mišljenje Z neobičajno, na pol slovesno predstavitvijo v slovenski gostilni «Pri Lojziču* zraven goriškega Kulturnega doma, je uradno izšel nov list goriške mladine »Klapa*. List so pripravili in razmnožili v fotokopirani izdaji slovenski dijaki ih d.jakinje, ki se zbirajo v Mladinskem krožku. Preden gremo k vsebini lista, je primerno, da pozitivno ocenimo že samo dejstvo, da je po dolgih letih spet izšel časopis slovenskih dija' kov. Od leta 1974 dalje, ko je začela in takoj prenehala izhajati Trojka — enotno glasilo slovenskih višjih srednjih šol, slovenskim dijakom ni nikoli uspelo, da bi sestavili in izdali svoj list. Seoaj je pred nami «Klapa». Težko je predvidevati, ali bo ta list vzdržal in redno izhajal vsak mesec, kot zagotavljajo njegd-vi uredniki, ali pa ga bo doletela usoda vseh dosedanjih dijaških listov, ki so izhajali z veliko težavo in le za kratko obdobje. Vsak odgovor bi seveda bil preran, vendar je treba zabeležiti v korist «Klape», da si njegovi uredniki niso zadali preveč ambicioznih načrtov. List nima nikakršnih literarnih ambicij, v njem ne zasledimo težavnejših spisov, ki ponavadi pripomorejo h kvaliteti lista, a ga tudi preveč obtežijo in so nemalokrat povzročili prerano smrt dijaških in mladinskih listov, ki niso mogli vedno za dalj časa razpolagati s takšnim gradivom. Nasprotno so se uredniki «Klape» odločili za pretežno satiričen list. s preprosto, a zaradi tega — po svoje — nič manj kvalitetno vsebino. Lotili so se kar prvih argumentov, ki so jim prišli na misel: dogodke iz šolskega ambienta, manjšinskega življenja, celo iz notranje in mednarodne politike ter aktualnosti so obdelali s kratkimi članki, predvsem pa z vinjetami in skicami. r- ! | II': , ■«. i, , in. ti? a Kako torej izgleda rezultat truda uredniškega sveta? Prva številka «Klape>, »puntarskega lista*, kot se glasi njegov podnaslov, je preprosta, a prav zaradi tega zanimiva. List predstavlja novost v raznih pogledih, skoraj vedno v pozitivnem smislu. Kar ni novost so slovnične napake, ki jih tu pa tam Zasledimo, kot v vseh dijaških in mladinskih listih. V prihodnjih številkah bodo morali mladi uredni- ki posvetiti večjo pažnjo tudi temu aspektu, ki ni zgolj formalnega značaja. Grafični videz lista je kar dober in pester. K temu je verjetno pripomogel tudi izbrani format: manjše in številnejše strani omogočajo lažje branje, hkrati pa tudi boljši razpored člankov in skic ter vinjet. Teh je v »Klapi* vse polno in moramo reči, da kvantiteta ne gre na škodo kvalitete. Razni avtorji so v vinjetah, med katerimi so nekatere zelo lepe in originalne, na najbolj učinkovit način prikazali svoje poglede na najrazličnejše argumente, kar bo gotovo pritegnilo bralce in pritegnilo njihovo naklonjenost. Članki, krajši spisi in razne misli skušajo, tako kot vinjete, v ironičnem tonu posredovati bralcem resna in manj resna mnenja dijašte mladi ne. Večina člankov iz prve številke je med seboj povezana z nekako «enološko» nitjo, jaj najdemo članek o zgodovini oštarije, v katerem nam avtor pripoveduje o prazgodovini in antični zgodovini gostilne, kritično rubriko s poročilom o razstavi «flaška ob flaški*. na športni strani lista pa zasledimo «.škedino» Toto-etilik z dokaj neobičajnimi srečanji in rezultati Za prihodnje številke si bodo uredniki morali izmisliti še kak drug argument, sicer bo vina zmanjkalo... V listu je še drugo, stran za intelektualce. strip posvečen ministru Valituttiju, misli, karikature itd. Toliko za začetek, v pričakovanju prihodnje številke pa želimo «Klapi-nim» urednikom uspešno delo, saj od njih pričakujemo še kakšno prijetno presenečenje. svojega rednega poklicnega dela nikoli ni mogel posvetiti. Povedati bi bilo treba, kako je pravzaprav začel s strokovnim pisanjem za šolsko področje; kako je Italijanom pisal šolske učbenike (Ragazzi se-rie A — iingua italiana e gralnmati-ca per il secondo clclo elementa-re, 1969) in kako je šele pred dobrimi petimi leti prišel na svetlo njegov prvi prevod slovenskega avtorja ' j/" knjigi (Atitrt«' Ingolič: La Banda del chiodi, 1974) In kako se je' potem' drtiga za drugo po javljala skoraj vsako leto hAvŠ KHjfga — nov prodor slovenskega slovstva v italijanski literarni in kulturni svet (Anton Ingolič: La Liceale, 1976; Svetlana Makarovič: Tretlici' fiabe per la buona notte, 1977; Anton Ingolič: La Galea sommersa, 1979) in da še ni minilo dobrega pol leta od izida Potopljene galeje, ko stoji pred nami spet nova knjiga izpod njegovega prevajalskega peresa: Gli Animali dello Zndiaco, antologija zgodb treh slovenskih mladinskih piscev. Kakor je videti iz naslovov, sc je Dakskobler v dosedanjih objavah orientiral ozko, le na dva, tri ali komaj kaj več piscev. Vzrok gre iskati v tem, ker je prevajalec dober poznavalec -r kot dolgoletni Šolski delavec — otroške in mla dinske psihe, posebej pa razmer, ki vladajo na italijanskem knjižnem trgu za otroke in mladino in še pozna okus ’ in možnosti publiciranja pri določeni založbi (Edizioni Messaggero Padova). Nemalo pa je vplivalo tudi dejstvo, da se je ob svojih obiskih v rodnih krajih imel priliko srečati s pisatelji, katerih dela je prevajal. Tako se je pogosto sestal 8 pisateljem Ingoličem, irj spoznal tudi Svetlano Makarovičevo. Pri svojem odbiranju gradiva za prevajanje pa le ni tako ozek kakor bi lahko sodili le po objavljenih knjigah. Zakaj mnogo več i-men in del vsebujejo njegove oddaje preko radia. V prikazu nekaterih pisateljev prevedel tudi celo vrsto njihovih tekstov, to velja predvsem za poezijo. Med prevedenimi avtorji so: Matej Bor, Karel Destovnik - Kajuh, Igo Gruden, Alojz Gradnik (sonet Triglav je bil tiskan lansko leto v Gorici v italijanski publikaciji o Triglavu), Miško Kranjec, Prežihov Voranc, Ciril Kosmač, Vojeslav Mole, Stanko1 Vuk, Juš Kozak, Ksaver Meško in vrsta drugih. Najnovejša knjiga Gll Animali dello Zodiaco ed altre novelle obsega 24 enot, in sicer: osem zgodb Frana Milčinskega iz njegovega dela Butalci (Butale in Butalci; Turki v Butalah, Butalski gasilci, Kako sta se skušala Butalec in Tepanj-čan, O županu, pastirju in ovcah, Zaljubljena zgodba županovega sina, Butalski policaj in Cefizelj, Ce-fizelj in občinska blagajna); dve partizanski zgodbi Toneta Seliškarja iz njegovih Mul (O muli, ki se je žganja napila, Mula in sršeni) ter 14 modernih pravljic Svetlane Makarovičeve (Kužek vseh kužkov, Polh In palček, Veverica in lešniki, Župan in sraka. Breskova koščica, Mišja veselica, Osel se drsa, Konec sveta, Psiček išče zlato, Desna in leva roka. Papagaj in sir, Jazbec skoplje jamo, Pijani trot, Zvezdne živali). Prevodi so takšni, kakršne nam je Dakskobler podajal skozi vse svoje prevode, se pravi v lepi, izbrani italijanski besedi, s posebnim, posluhom za nazornost jezika, kar je razumljivo za človeka, ki je šolarjem leta in leta ponazarjal lepoto in težave učenja posameznega jezika. Govoriti, da gre pri ‘Daksko-blerjevih prevodih za kar, se d« dobesedno podajanje slovenskega teksta, bi bilo težko; zakaj prevajalec se hote in na več mestih odmika od originala v tem srtiislu, da določene partije izpušča, sam ustvarja kratke vezne člene, ' predvsem pa snov vizualno (odstavke) grupira po 'smislu jn plastični nazornosti. Tako se jč n.pr. pri Seliška-rjtevi Mula Iri^ršrtrrrivgoditoridi' 'j« izpuščena več: kot polovica teksta; zgodba pa ni v ''ničemer* zgubile, rekli bi eelo^žft jb1 pridobil« nW strnjenosti in umetniški prepričljivosti. ' Knjiga je bogato ilustriral Severo Baraldi. Zanj so seveda zgodbe predstavljale «orieritalnb tematiko* in je svojim figuram dal pravzaprav poteze prebivalcev kakšne Bosne ali Hercegovine z nekam tipič-io turško - muslimanskimi oblačili. Tudi hiše so oblikovane po tipu južnih arhitektur, ki imajo malo skupnega s slovensko kmečko hišo. No, čisto drugačne so seveda upodobitve zgodb Makarovičeve, kjer je slikar lahko sprostil fantazijo. Tu in tam je čutiti kak vpliv Walt Disneya, vendar je na splošno avtor knjigo prav lepo opremil , in ilustriral. O ličnosti lahko rečemo t -di glede zunanje in notranje tipografske podobe. Čeprav jo omenjamo na zadnjem mesta, se zavedamo, da ima pravzaprav založba najtehtnejši delež pri publikaciji. Knjiga po vsej skrbi, ki jo kaže (od pravilne uporabe naših šumevcev, do vsakokratnega pravilnega navajanji priitnkov avtorjev, do toplo in prikupno napisanega predgovora Giordana Tollar-da), govori za resnost in sposobnost založbe,. ki so gotovo z uspehom utira pot na italijanski mladinski trg in zato lahko ogromrto stori za zbliževanje mladih rodov,, ki naj bi jih prepojila bogata in človeško plodna besedila kakršna se pojavljajo v knjigah Edizioni Messaggero, istočasno seveda tudi v knjigah slovenskih avtorjev, ki so vključeni v njene knjižne zbirke. Prepričani smo, da se bo sodelovanje te -aložbe s slovenskimi avtorji še nadaljevalo, kar nam je najboljši porok že v tej knjigi- na povedana igdaja slovenskih ljudskih avljic, v katerih br na poseben način prišel do izraza duh našega naroda. " MARIJAN BRECELJ GORICA, Korzo Italijo 76 tal. 81-032 EKNOMEC bi PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Zainteresirane obveščam, da sem odprl ambulanto za zdravljenje vseh vrst bolečin s poznano in učinkovito metodo KITAJSKE AKUPUNKTURE Dajem tudi druge zdravniške nasvete. Zdravljenje revmatizmov, artritisa, artroze, nespečnosti; odvajanje kajenju; funkcionalne motnje: Kdor želi na pregled, naj pokliče telefonsko številko Gorice (Gorizia) (0481) 86-622 ali 33-303. Dr. GAETANO RIGGIO GORICA, Ulica Alfieri št. 9 specialist v kirurgiji, anesteziji in oživljanju. SAM SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI ■ IZDELAVA KOVINSKE IN ■ TRGOVINE, GOSTIŠČA Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica LESENE OPREME ZA URADE, RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA SESTAVLJIVE POLICE :: aM':- 'W •v/ Oi lit •** *,•*•.*<* " trn b.v ,YvP£ .(.joj fl-tontšvc'. o&gsi& ♦ 54 trgovin združenja C0RS0 AMIC0 v GORICI vam v decembru nudi možnost zmagati na loteriji dva avtomobila. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir vam v teh trgovinah izročijo listek za loterijo. i sta ob , ostalih vnesli neko osvežitev v spored, obenem pa prikazujeta avtorja, kakO se ob raziskovalnem delu* ljudske glasbene zapuščine v najbolj sevettiOžapadnem delu slovenske zemlje, uživija v lepoto te pesmi in na svojstven način plerriiniti njeno sporočilo. Izvajanje okteta, naš je pri je: tno. presenetilo Skupina je v celoti čedalje bolj kompaktna pri izvajanju, kar zadeva vokalno plat, ki se razodeva v čisti intonaciji, enotni vokalizaciji in s tem seveda tudi izboljšani homogenosti posameznih glasov, kar je z ozirom na dejstvo, da ni dolgo od tega, kar se je oktet formiral z izmenjavo polovice pevcev znak močne volje, zna-, n j ai rt'' Vz. trajn eg a dela. Kar zi"1 deva' interpretacije šb bile .na-f. zonne, umetniško pristne. Razlike smo opazili pri oblikovanju del iz 16. stoletja. Bila so plastične j« interpretirana, v slogovnem pogledu bolj prečiščena in zato prepričljivejša, marsikaj je odpadlo kar se je nekoč že malo nagibalo k nekim maniram. Kakor lahko ugotavljamo uspehe na poti k -vokalni dovršenosti; tako zaznavamo na drugi strani osvežitev v"1 pogledu' umetniško”1 poustvarjalnih-) pojmovanj, ki so vsekakor plod tako umetniškega vodstva, kakor tudi seveda muzikalne kulture pevcev samih. Pripomnil bi’le, da tu pa tam malce popusti homogenost v baritonski skupini in to v naj več jih dinamičnih vzponih, slčer redko, vendarle bi z nekaj pozornosti kaj lahko prišlo do večje dovršenosti. IVAN SILIČ mitiriiiiniimiiiitKMmitHiMMiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiMMf BERITE REVIJO ........~si~......::r i briljanten, a nikakor ne za od-met, v Donizettijevi «Luciji La-mermoorski* je zablestela 21. sopranistka Vlatka Drsanje, tako da jo ljudje‘kar derejo poslušat, takripred“premiero, sta Osterčeva »Saloma* iri Bartokob »Grad vojvode Sinji-bradca*," sičeo t .pa'< jen ljubljanski operni svet zadnje čase izdatno slavil basista Ladka Korošca, najpopularnejšega slo« venskega opernega pevca, ki je prejel eno izmed visokih jugoslovanskih odlikovanj, hkrati pa nehote napovedal svojo šestdesetletnico/ ki bo prihodnje leto. Ob izročitvi odlikovanja so mu. na predsedstvu Socialistične zveze delovnega ljudstva priredili odmevno slovesnost. Tega pišrria o glasbenem življenju- Ljubljane pa ne bo moč končati, ne da- bi omenili 25-letnico edicijske dejavnosti Društva slovenskih skladateljev. Ime tega prazbika se zdi nekam tenko in birokratsko, toda za njim se skriva katalog 993 glasbenih edicij slovenskih In drugih avtorjev, za njim tiči dolgoletno sodelovanje z velikimi glasbenimi založniškimi hišami v Budimpešti, Leipzigu in v Ktilnu, pa dejstvo, da je ravno žačadi tega po svetu toliko izvedb slovenskih skladateljev, da je slovenska moderna glasba ravno zaradi te založniške dejavnosti danes v svetu zelo navzoča. Zato ni čudno, da je ta 25-letnica dobila v sredstvih javnega obveščanja in tudi v kulturno političnih sferah izredno močan poudarek — saj so edicije DSS eno izmed naših nh stežaj odprtih o-ken V svet, TEVŽ MALEJ revije PRIMORSKA SREČANJA Tudi predzadnja letošnja številka revije Primorska srečanja pri-naša bogat izbor člankov, razprav, zapisov, recenzij ter literarnega, likaimega .in drugega gradiva. Na prvem mestu je vsekakor treba omeniti uvodna razmišljanja Jožeta Smoleta o razdobju po havanskem vrhu. Avtor govori o velikem uspehu havanske konference, ki se kaže predvsem v tem, da so bila potrjena izvirna načela neuvrščenosti. V jugoslovatiski javnosti pa bi kazalo zdaj obravnavati rezultate havanskega vrha predvsem v dveh smereh: nadaljnje podružbljanje celotne jugoslovanske zunanje politike in mednarodne dejavnosti ter konkretna graditev novega mednarodnega e-kmomskega reda. Gre torej za takšno obravnavanje ■ rezultatov konference neuvrščenih držav, ki bo poglabljalo zavest občanov, da sodelujejo pri razvijanju in izvajanju jugoslovanske zunanje politike. Pri tem ne gre zgolj za to, da izražamo naša čustva in mnenja, da s temi razpoloženji krepimo našo resnično enotnost v podpori naši principielni zunanji politiki, temveč da delujemo akcijsko, kar pomeni, da sprejemamo takšne konkretne dogovore, ki bodo zagotavljali še učinkovitejšo vlogo naše samoupravne socialistične skupnosti v mednarodnem dogajanju. V nadaljevanju razprave razvija Jože Smole to misel predvsem na ekonomskem področju. Pri tem poudarja, da bo konkretni jugoslovanski prispevek pri uveljavljanju nove mednarodne ekonomske ureditve toliko večji, kolikor bo v celotni naši -družbi; zlasti pa v sleherni delovni organizaciji, - zares prevladujoča:. mednarrKjha ekonomska miselnost in naravnanost (zlasti razvijanje, občutka in interesa za najbolj široko- povezovanje z deželami 'v razvoju). kevija prinaša še razpravo Ljubnim Omladiča o problematiki ih o sejemski - prihodnosti Primorske, teze Franceta Klopčiča o razredih slovenske družbe in o ustanovitvi jugoslovanske države 1918, pregledno analizo o slovenskem, .zborovskem petju pod fašistično Italijo '' Iva Jelerčiča ter zanimivo raz- , pravo Jožka Humarja o Trubarjevem propagandnem potovanju po Goriškem. V zapisih in v recenzijah so za- stopani Majda Brumat, Iztok Štrumbelj, Marjan Miklošič, Avgust Lešnik, Feliks Hladnik, Ivan Kos, Franca Buttolo, Branka Marušič, Silvo Fatur, Nelida Silič. Lojze Perko in Peter Krečič, v leposlovnem delu pa Boris Jukič, Nevin liirsa, Goran Filipi, Danilo Japelj in Marjan Tomšič. Likovne priloge je prispeval Herman Pečarič. L. O. Nedelja, 23. decembra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Luna v vodnjaku 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 — Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje... 14.15 Disco ring 15.15 Športne vesti 15.25 Tri sobe in kuhinja 16.30 90. minuta 16.45 Tretja novoletna trofeja 16.55 Bis 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 Martin Eden, 5. in zadnji del TV nadaljevanke 21.40 športna nedelja 22.40 Pregled sporedov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 «Pohod na Zahod» (Alla conquista del West), 12. del 15.00 Pregled sporeda za prihodnji teden 15.15 DNEVNIK 2 - Neposredni prenos športnih dogodkov v Italiji in tujini Madonna di Campiglio: Zimski šport Milan: Italija Sportstar 16.30 Pomeridiana: Predstave: proza, lirika in balet 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Rim: Nogomet Italia olimpica - Jugoslavija 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 «Kakšno naključje* (Che combinazione) Glasbeni program, ki ga vodi Rita Pavone 21.50 DNEVNIK 2 - Dossier Otroci v Neaplju 22.45 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal Danes zvečer govorimo o... 14.00 DNEVNIK 3 - Predolimpijski neposreden prenos 18.15 Pregled sporeda za naslednji teden Danes zvečer govorimo o... 18.30 Blesk in razvaline gledališča Carlo Felice 19.00 DNEVNIK 3 TRST A 8.00, 11.00, 12.00. 14.00, 19.00 Poročila, 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja, 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Poslušali boste, 10.15 15 minut z orkestrom Jamesa Lasta: 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.05 Mladinski oder: «Pestrna»; .11.30 Nabožna glasba; 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13 00 Glasba po željah; 14.10. »Mesečnik*, variete; 15.00 Nedeljsko popoldne; šport, glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. RADIO TRST A Danes, nedelja, ob 16.45 PRAZNIK PRIJATELJSTVA V DOLINI Ob podpisu sporazuma o prijateljstvu in sodelovanji^ med občinami Dolina, Koper in Milje je Radio Trst A posnel celotno manifestacijo, ki je bila 7 decembra letos v gledališču »Prešeren* v Boljuncu. Najznačilnejši momenti tega pomembnega dogodka bodo na sporedu danes, takoj po zaključku športnih prenosov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila: 7.00. Glasba za dobro jutro; 9.15 Po je Ditka Haberl; 9.30 uicianovi dopisniki: 10.00 Z nami je. . .; Igra orkester Bob James; 10.32 Pesem dneva: 10.35 Glasbeni tčpnutek, 10.40 Glasba in nasveti; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Razgovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14 00 Automobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje NicOlctta Larson; 15.30 Koncert 19.15 Malo gledališče 19.20 »Carissimi, la nebbia agli irti colli...» Danes zvečer govorimo o... 20.30 DNEVNIK 3 - Šport 21.15 DNEVNIK 3 21.30 Benetke79 — Fotografija 22.00 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 Poročila 8.50 Za nedeljsko dobro jutro 9.20 TV kažipot 9.40 A. Haley: Korenine, TV nadaljevanka 10.30 Padlo je drevo, mladinska nadaljevanka 11.00 Čebelica Maja, otroška serija 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 14.00 Deček z otoka, dok. film 14.25 Rim: Nogomet 16.15 Petek njegovega dekleta, ameriški film 17.45 Košarka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 G. Stefanovski: Naša leta, nadaljevanka 21.10 Dokumentarna oddaja 21.55 TV DNEVNIK 22.15 športni pregled Koper 19.30 Otroški kotiček 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden Danes, 23. decembra bo koprska televizija predvajala ob 20.10 prispevek o življenju in delu tržaškega umetnika Avgusta Černigoja, ki ga je pripravila agencija Alpe Adria. Danes, 23. decembra, ob 20.15 bo koprska televizija pripravila oddajo z naslovom «Brazda. ki jo je treba poglobiti*. Oddaja je delo časnikarja Enia Opassija, ter je posvečena nedavnemu srečanju trgovskih zbornic iz Beograda in Milana, ki je bilo v Portorožu. Ponovitev oddaje bo 25. decembra ob 23. uri. 20.15 Stičišče - tedenska oddaja 20.40 Velike počitnice — film 22.00 Rock koncert — Tangerine dream 22.30 Mračna nedelja — film iz serije Kojak na trgu; 16.00 Free show - ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Disco nits; 18.15 Poje skupina Trammps; 18.30 Male skladbe velikih mojstrov. KOPER .1$1Q Y,e ns k !„ program) 7.30, 8.55, 13.30 Poročila;. 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne: 8.00. Kmetijski- nasveti; ' 8.05 Jutranji spored narodnozabavne in zborovske glasbe; 8.30 - 8.40 Reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Minute z Beneškimi fanti Antona Birtiča; 13.37 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Naša ustvarjalnost; 15.15 Igra orkester Jack Wolf; 15.30 Sijaj mi sončece: spored slovenskih ljudskih pesmi s pevci in ans. narodno-zabavr.e glasbe: 16.00 Primorski dnevnik: 16.25 Programi tedna; 16.3u Male skladbe velikih mojstrov: 17.00 Posnetek glasbene prireditve. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00 Poročila: 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdra- vo, tovariši vojaki!, 8.07 Radijska igra za otroke; 8.37 Skladne za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . ,.; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pcgovor s poslušalci; 11.10 Naš; poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13 20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popetkami po Jugoslaviji, 15.10 Listi iz notesa: 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma: 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije: 17.50 Radijska igra: 18.30 Igrajo zabavni orkestri; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov;. 1 ‘ E $ Bob Woodward § Carl Bernstein I mornv PODEČ | u Prevedel Dušan Dolinar Buzhardt, ki je sedel ob strani pri magnetofonu, je ^iel Haigovo iztočnico. Haig je izjavil, da bodo zdaj zavreli enega od razločnejših posnetkov — čeprav to ni bilo f®s. To ni bil eden razločnejših posnetkov. Nekateri člani vlade so spoznali predsednikov glas, * besede so zvenele skoraj čisto nerazumljivo, Buzhardt ie pustil trak teči kako minuto, da bi bile težave čimbolj očitne. Buzhardt in Haig sta hotela spremeniti vso vlftdo v priče, ki bodo lahko podprle trditev, kako šibka k kakovost trakov. Tako se bodo laže ognili vsem molčim vprašanjem o pomanjkljivostih prepisov, s kakršnimi se bodo gotovo srečali. Zdaj se je Haig dotaknil neke nerodne reči. Nekateri fclani vlade prizadevno branijo predsednika — kmetijski minister Earl L. Butz, notranji minister Rogers C. B. Norton jn trgovinski minister Frederick B. Dent so na pri- Ponedeljek, 24. decembra 1979 Torek, 25. decembra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 «Le astronavi della mente* 13.00 Knjige 13.25 Vremenska napoved 14.00,Didaktične prospektive za obnovitev šole 17.00 Remi, risani film 17.25 Dogodivščine 17.55 «Aiuto supernonna* 18.00 Kibernetika 18.30 »Napo orso capo*, risanka 18.50 Osmi dan 19.20 Happy days: Motorno kolo, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «L’albero degli zoccoli*, 1. del 22.15 Bop Hope in Cina 23.05 I Poofi in, concerto 23.45 Božič 23.55 Maša Drugi kanal 12.30 «Menu di stagione* 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele Program za mladino 17.00 Rdeča rokavica, TV film 17.25 Risanka 17.35 Lihi prostor 18.00 Tečaj za reševalce 18.30 DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Dober večer s... Peppinom De Filippom. Vmes risani film iz serije: Atlas Ufo Robot: Supergol-drake 19.45 DNEVNIK 2 _ Odprti studio 20.40 Božič 79 21.45 Trnuljčica, balet Tretji kanal 18.30 Otrok in okolje 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Okoli našega doma 20.00 Teatrino 20.05 Praznik: Eožič s tvojimi 21.00 Med šolo in delom 21.30 DNEVNIK 3 22.00 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 TV v šoli 14.55 TV v šoli: ponovitev 16.15 Kmetijska oddaja 17.15 Poročila 17.20 Tiho gre sivi mraz. oddaja iz cikla Od zime do zime 17.35 Znašla se bom, kanadski dokumentarni film 18.00 Spekter 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Švara: Slovo od mladosti, predstava opere SNG Maribor 21.50 TV DNEVNIK 22.05 Mozaik kratkega filma: Ritem dela, Amen pod kamen Koper 19.45 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Umberto D. — film 22.20 Baletni večer — Balet za vsakogar 22.50 Morava 76 — 4. nadaljevanje ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.30 Risanke 13.25 Vremenska napoved .13.30 DNEVNIK '14.00 »Oko, ki ubije* (L’occhio che uccide) 14.50 »Natalinsieme* 15.50 Sulle ali delTarcobaleno («Na krilih mavrice*), film 17.40 «1 racconti della frontiera: Dolgo potovanje, 1. del 18.30 «1 Nevv Trolls in concerto* 19.20 Happy Days: «La controfigura*, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «L’albero degli zoccoli*, 2. del 22.15 Bob Hope na Kitajskem Na koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Posebnih mladih trideset minut 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vesel Božič, otroci! 14.00 Sabrina, film Program za mladino 15.50 Kraljična na grahovem zrnu, pOVGSt 17.20 Mork in Mindy, TV film 17.45 «Profumo di classe*, komedija 18.50 Dober večer s... Peppinom de Filippom. Vmes risani film iz serije: At'as Ufo Robot : Supergoldrake 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 — Galerija 21.30 Le ali delle aquile (»Krila orlov*), film Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 18.30 Zdravstvena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 20.00 Malo gledališče 20.05 Kantata pastirjev 21.50 DNEVNIK 3 22.20 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 TV v šoli 17.10 Poročila 17.15 Banana — nizozemska baletna oddaja 17.55 Pustolovščina 18.30 Obzornik 18.40 Trije komandanti, oddaja iz cikla Čas, ki živi 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.55 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka 21.55 TV DNEVNIK 22.10 Sodobnost, oddaja iz cikla Komorna /lasba skozi stoletja Koper 19.15 Odprta meja 19.45 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Clouzot proti Borsalinu film 22.10 Aktualna tema 22.40 Narodna glasba 23.15 Stičišče — tedenska oddaja decembra 1970 Sreda, 26. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Božična pesem 13.00 «Arte citta* 13.30 DNEVNIK 14.00 - «La lunga estate calda* («Dolgo vroče poletje*) — film 15.50 Lu curaggio de un pumpie-ro napulitano*, komedija 17.40 «Racconti della frontiera* Dolgo potovanje 2. in zadnji del 18.30 »Dieci per vivere*, 1. del 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Happy days I piedipiatti, TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 »Prova d’orchestra*. film 21.5U 'Grand Italia ~ Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 «La bambola di Ploubalay», TV film 14.00 Emozioni e risate 15.26 Rim: Konjske dirke 15.50 »Facciamo 1’amore*, film 17.40 Profumo di classe 18.50 Dober večer s... Peppinom de Filippom 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 «Sandokan alla riscossa* 21.50 «Si dice donna* 22.30 «Gli infallibili tre* Ob koncu DNEVNIK 2 - Tretji kanal 18.30 Otrok in okolje 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Božič v Celicu 20.00 Malo gledališče 20.05 »Metello*. film 21.50 Razgovor o filmu 22.25 DNEVNIK 3 22.55 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.10 Poročila 17.15 Z besedo in sliko: Ankine risbe 17.30 Pionirji fotografije, serijska oddaja 17.55 Obzornik 18.10 Ne prezrite 18.25 Živa pesem: mladinski pevski zbor Maribor 18.52 S. Makarovič. Sapramiška 19.12 Palček Smuk, risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: Golo otroštvo, francoski film 21.35 Miniature: Tone Lapajne (Barjanske zemlje) 21.55 TV DNEVNIK Koper 18.30 Košarka 19.45 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Glasbena oddaja — Ginger Baker 21.30 Lakota — film Zagreb 17.00 Košarka 18.45 Dokumentarni film 20.00 Prosta sreda 21.30 Pop glasba 22.30 Dokumentarni film TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 19.00, 23,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Bratje, le k soncu, svobodi!*; 9.05 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Zakonski tandemi; 12 00 »Mesečnik* variete, 12.50 Filmska glasba; 13.15 Zborovska glasba: 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vstajanje*; 15.00 Glasbeni ping pong: 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna 'kronika; 18.05 Kulturni prostor; 19.30 Glasbena vigilija po svetu: 20.00 Lanska božičnica v goriški stolnici; 20.30 »Božični večer je nocoj*; 22.00 »Slovenski božič*; 22.30 V pričakovanju polnočnice, sveti večer v besedi in glasoi; 24.00 Polnočnic^ iz župne cerkve sv Filipa in Jakoba v Ukvah v Kanalski do lini. RADIO TRST A Danes ponedeljek, od 19.30 naprej VIGILIJSKI SPOREDI Oddajanje Radia Trst A, ki se sicer redno zaključuje ob 19 30, se bo v božični in silvestrski noči podaljšalo preko polnoči. Člani programskega oddelka in časnikarske redakcije ;o, za božično vigilijo pripravili pester spored glasbenih oddaj, posebno dramsko recitacijsko oddajo »Božič je nocoj*, ki jo je priredil in režiral Mirko Mahnič v izvedbi Radijskega odra, intervjuje in neposreden prenos polnočnice iz župne cerkve v Ukvah v Kanalski dolini. KOPER (Italijanski program) 7.30 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Orkester in zbor I-on Donaldson; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z rtami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Pesem dneva: 10.35 Glasbeni trenutek: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim. svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbo; 12.00 Na prvi stra ni; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka: 14 53 Zbrali za vas; 15.00 Življenje v šoli: 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Italijanski zbori; 16.00 Šport; 16.10 Pevec Alan Sorrenti in orkester Robby Spier; 16.32 Crash; 16.55 Pisma iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera skozi čas. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Po stopinjah glasbene dejavnosti v zamejstvu; 13.37 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes in objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Mladi izvajalci: gojenci glasbene šole Nova Gorica - Solkan. RADIO 1 7.00. 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 19.00 Poročila: 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Glasba; 9.00 Radio anch’io: 11.00 «Cattivissi-mo»; 11.30 Glasbeni program t Mino; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.30 »V potu obraza* - prispevek zgodovini človeškega dela; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Patch-work; 18.35 človeštvo, ki se smeje, vzgojna oddaja: LJUBLJANA 7.00, 8.00, .9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Radio Ljubljana bo v svojem programu Val 202 v okviru redne štirinajstdnevne rubrike iz zamejstva v Italiji, danes, 24. decembra objavil pogovor s pesnikom in kulturnim delavcem Markom K ra vosom iz Trsta. Pojasnil bo zlasti svoje pesniško snovanje in v tem okviru govoril a novi zbirki z naslovom «Tretje oko*, ki jo je nedavno izdal. Obravnaval pa bo tudi založniške pobude in nove knjižne izdaje Založništva tržaškega tiska. Pogovor je pripravil Marjan Drobež. Začetek oddaje okrog 9.30 ure. Rekreacija: 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico: 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .; 12.10 Veiiki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna glasba; 16.30 «Vrtiljak*: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Blejskim kvintetom; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.20 Popevke TRSTA 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 9.00 Sv. maša; š.45 Božična matineja; 11.05 Mladinski oder: »Male zvezdice veliki božični večer.* 11.40 Otroški zbori; 12.15 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za. . .; 16.30 «Božični večer je nocoj*; 17.00 Mi in glasba: Božični koncert; 17.45 «Skopuh ali Kir Janja*. RADIO TRST A Danes, torek, ob 17.00 Ml IN GLASBA V oddaji «Mi in glasba* je na sporedu posnetek Božičnega kon-cetra, ki je bil v katedrah sv. Justa 7. januarja 1979 in ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu Izvajalci so Združeni zbori ZC PZ, organist Tomaž Simčič ter kot solisti sopranistki Ljuba Berce Košuta in Nerina Pelicon Fra-giacamo, tenorista Bruno Kralj in Marjan Dolenc ter basist Albert Miklavec; vodi Janko Ban Spored obsega pesmi tržaških skladateljev Staneta Maliča. U-balda Vrabca, Aleksandra Vodopivca in Zorka Hareja ter kantato «SloVenski božič*, ki jo je po ljudskih napevih priredil Matija Tomc, KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.33, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Orkester Jimmia Harsell; 9.15 Knjiga po radiju; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je , .; 10.15 Orkester Baiar-di; 10.32 Pesem dneva. 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Glasba in na- ČETRTEK, 27. decembra 1979 LJUBLJANA 9.10 Šolska TV; 16.50 Poročila; 16.55 Jakec in čarobna lučka, o-troška serija; 17.10 Tehtnica za natančno tehtanje, oddaja TV Beograd; 17.40 Na sedmi stezi, športna oddaja; 18.20 Obzornik; 18.30 O. Wilde: Infantinjin rojstni dan; 19.20 Palček Smuk, risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 21.05 Litvanski komorni orkester; 21.15 Otrok iz epruvete, dokumentarni film; 22.05 TV Dnevnik. KOPER 19.45 Stičišče: 20.00 Risanke: 20.15 TV Dnevnik; 20.30 Veter iz sveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Sinfonični poemi; 15.00 Mladi ob mikrofonu; 15.15 Orkester Casadei; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi našega časa: Danilo Delci; 16.10 Zig zag; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasba; 17.32 Igra pianist Alex Brovvn; 17.45 Radijski oder; 18.15 15 min. s skupino Predmestje: 18.32 Na odru - Mladen Jagust; 19.00 Glasbena srečanja. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe: 13.37 Naša opera; 14.00 Mladim poslušalcem, 14.37 Glasbeni notes, objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Iz zborovskega arhiva: primorski akademski zbor «Vinko Vodopivec* - Ljubljana. LJUBLJANA............... 7.00, 8.00 9.00;, 10.00, 11,00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; B.ŠO Dobro jutro, otroci! f 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbeni!, šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; , 13.00 Danes (jo 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljrak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Razgledi po slovenski “lasbeni literaturi; 18.30 V gosteh pri zbornih jugoslovanskih radijskih postaj; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Tipke in godala; 21.05 Radijska igra. divjine, film; 22 10 Dokumentarna oddaja; 22.40 Jarz na ekranu: O-brazi jazza, osmo nadaljevanje. PETEK, 28. decemhra 1979 LJUBLJANA 16.40 Šola mučanja; 16.50 Gledališče strička Branina, oddaja TV Beograd; 17.05 Čuvaj parka, mladinska serija: 17.30 Rock ansambel Bijelo dugme; 1810 Obzornik; 18.20 Naši sodobniki; 18.52 Čarovnik Ujtata, 1. del; 19.12 Palček Smuk, risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20 00 7abavno glasbena oddaja; 21 00 Petrocelli, film; 21.50 TV Dnevnik; ‘v\05 Julie, film. TRSTA 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 9.00 Iz naših oddaj; 10.00 Radijski koncert; 11.05 Mladinski o-der: «Srečen božič, mama*; 11.25 Božične pesmi deželnih skladateljev; 12.15 »Pod Matajurjan*; 12.45 Melodije od vsepovsod; 13.00 Božični odmevi; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Odprimo knjigo pravljic; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vstajenje*; 15.00 Praznično popoldne: »Stare božične razglednice*. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, ‘ 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasba: Anton Lajovic in Krsto Odak; 9.15 Poje Pino Mango- 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Pesem dneva; 10.35 Glasbeni trenutek; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih;, 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Z vso glasbe; 12.00 Na prvi ■ strani; 12,05 Glasba po željah; .J4.O0. Mala. diskoteka; 14.33 Zbrali za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Kje se ustaviti; 15.10 Glasbeni trenutek; 15.15 Edig Galletti; 15.45 Istra, njene pesmi in plesi; 16.00 Poznane in nepoznane besede; 16.10 Glasba; 16.15 Gramofonska hiša B. P. M.; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...: 17.00 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Veliki izvajalci: Alirio Di. - kitarist; 18.32 Ever-green; 19.00 Večerni zbori. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 13 37 Melodija na tekočem traku: 14.00 Iz naše glasbene produkcije; 14.37 KOPER 19.15 Odprta meja; 19.45 Stičišče; 20.00 Risanka; 20 15 TV Dnevnik; 20.30 Sledo :, film; 22.40 Glasbeni nokturno, v SOBOTA, 29. decembra 1979 LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Jakec in čarobna lučka, otroška serija; 8.20 Z besedo in »'iko; 8.35 Id zime do zime; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.20 Pustolovščina; 9.50 Človekovo telo, izobraževalna serija; 10.20 Dokumentarna oddaja; 11/0 Will Shakespeare, TV Glasbeni notes - objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Po samoupravni poti; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo - spored domačih viž in napevov. RADIO 1 8.00, 9.00 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.30 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch'io; 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.00 Sei personaggi in cerca di bambino; 14.30 «Voglia d’Apoca-lisse*; 15.00 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Patchvvork; 18.35 Globetrotter; 19.15 Prisluhni, večeri se; 19.45 Ko zvonijo zlati zvonovi; 20.30 Če dovolite, gtvo-rimo o kinu. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.t Poročila; 6.5 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano zo...; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasver ti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna *'-v ba; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pesmi Mar ka Tajčeviča in Ljubice Marič; 18.15 Naš gost; 18.30 Kaj radi poslušajo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Koncert za besedo - zima; 20.35 Posnetek z javnega koncerta - Ansambel za staro glasbo b Subotice: 21.05 G. Rossini: Odlomki iz opere »Gospod Bruschino*; 22.2 Revija sloven skih pevcev z.-bavne glasbe; 23 05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo. nad.; 15.30 Poročila: 16.13 Ostržek, film; 17.00 Košarka: Crvena zvez da Partizan; 18.45 Naš kraj; 18 55 Čarovnik Ujtaja; 19.12 Pal ček Smuk; 19 20 Cik cak; 20 00 Mož z magistrata, TV nad.; 20.55 Smešne stvari so se zgodile na pot v forum, film; 22 30 TV Dnevnik; 22.45 TV kažipot. KOPER 17.00 Košarka: Crvena zvezda Partizan; 19.30 Otroški kotiček; 20 00 Risanke; 20 15 TV Dnevnik; 2030 La gang dei bassotti, film 22.00 Italija z neba; 22 45 Pregled programov za prihodnji teden JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. DO 29. DECEMBRA 1979 mer naravnost sijajni — toda drugi so čudno molčeči. Haig je upal, da bodo zdaj, ko bodo imeli vsi dokazno gradivo s trakov, odšli med ljudi in razglasili, da je predsednik nedolžen. Nekaj minut pred deveto zvečer je predsednik stopil v ovalno pisarno in se nameril k stranski mizi, na kateri je bilo v dveh kupih zloženih nekaj črnih zvezkov s pozlačenimi napisi. Pripravljeni so bili za kamere. Ponekod je med ovitki tičal en sam list prepisa. Nixon je vzel enega od zvezkov, pogledal samo za sekundo noter, komaj vidno zmajal z glavo in ga spustil nazaj. Nato je sedel za veliko mizo in čakal, da bodo televizijski snemalci in tehniki preizkusili osvetlitev in položaj kamer. Medtem ko je predsednik čakal, da začne govoriti, je Buzhardt telefoniral Haldemanovim, Ehrlichmanovim in Mitchellovim odvetnikom in jim napovedoval, kaj se bo zgodilo. «Bo to kaj škodovalo moji stranki?* ga je vprašal Haldemanov branilec John J. VVilson. «Bo,» mu je odgovoril Buzhardt. «Zakaj bo pa predsednik to storil, za vraga? Ste mu to priporočili vi?» Buzhardt mu ni odgovoril. VVilson je zagodrnjal. Všeč mu vse skupaj ni bilo, je pa razumel, za kaj gre. Ko je minilo petinštirideset sekund po deveti uri, je predsednik spregovoril. «... V teh prepisih ni delov, ki po moji vednosti niso povezani z VVatergateom, je pa v njih vse, kar je v zvezi z VVatergateom — vse neprijetne kakor tudi vse prijetne reči,* je dejal. V rokah je držal štirinajsto različico svojega govora in omenjal «strat,eške seje, raziskovanje alternativ, tehtanje človeških in političnih izgub*, kar vse osvetljujejo prepisi. «To gradivo bo — skupaj s tistim, ki je bilo objavljeno že prej — povedalo vso zgodbo.* S tem da izroča prepise, ne pa trakov, ščiti načelo o nujni zaupnosti predsedniškega poslovanja, hkrati pa kongresu omogoča uresničiti njegove ustavne odgovornosti. Sojenje in odpoklic predsednika je »skrajno zdravilo, ki bi potisnilo državo in ljudstvo skozi hude preizkušnje. .. Vpliv takšnih preizkušenj bi bilo čutiti po vsem svetu in bi se mnogo let poznal v življenju slehernega Američana. Prav zato, ker zadeva močno vpliva na usodo vsega ameriškega ljudstva, sem ukazal, da te prepise izroče pravosodnemu odboru predstavniškega doma in da jih hkrati tudi objavijo*. Kamera je zakrožila po sobi in se ustavila na dveh kupih zvezkov. »Da objavijo takšne, kot jih vidite tukaj.* Ti prepisi bodo »enkrat za vselej pokazali, da je vse, kar sem vedel ali ukrenil v zvezi z vlomom v VVatergate, teklo natanko tako, kot vam pripovedujem že od vsega začetka.. . Izročam vam jih z vsemi napakami in vsem drugim in zaupam v temeljno poštenost ameriškega ljudstva*. Predsednik tisti večer prepisov še ni dal iz rok. 2elel je doseči, da bi bil najprej pretehtan sam govor. Celo najostrejši Nixonovi kritiki so menili, da je bil govor zelo dober in med vsemi najmanj izumetničen. Priznanja, ki jih je izrekel Nixon (»Nekajkrat sem namignil, da bo nemara treba zadovoljiti Huntove zahteve*), so po vsem videzu delovala tako, da je zvenelo zatrjevanje o širši nedolžnosti bolj verjetno. Govor je bil manj škripav kot ponavadi, v njem je bilo manj zaverovanosti vase. V Beli hiši so zbrali osem strani dolg povzetek naklonjenih komentarjev o govoru. Najbolj bodrilna znamenja so prihajala od republikancev na Capitol Hillu. Vodja republikanske manjšine v senatu Hugh Scott je »bogastvo gradiva*, ki ga predsednik pošilja odboru predstavniškega doma, pozdravil kot spričevalo »dobre vere*. Disciplinski vodja republikancev Robert P. Griffin je dejal; »Bila je to učinkovita predstavitev samozavestnega predsednika.* Senator Barry Goldvvater je omenil, da je ponudba prepisov »poštena in razumna hkrati* in bi morala zadostovati, če se seveda odbor predstavniškega doma «ni pognal na ribiško odpravo*. Vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John J. Rhodes je rekel, da se mu «načrt zdi logičen*. Podpredsednik Ford je izjavil; »Predsednik daje pravosodnemu odboru več kot dovolj gradiva za preiskavo... Mislim, da predsednik zare9 sodeluje, in še več kot to.» Bela hiša je upala natanko na takšne izjave — na izjave, ki bodo spodnesle ugovore iz pravosodnega odbora predstavniškega doma. Sleherna nadaljnja zahteva iz odbora bo potem videti nadležna in zlohotna. Naslednje jutro, bilo je to 30. aprila, je dostavnik Bele hiše odpeljal prepise, ki niso bili vezani v plastične ovitke, na Capitol Hill. Vsak član pravosodnega odbora naj bi dobil po en izvod in člani vodstva obeh strank tudi po enega. V vladni tiskarni pa so svežnje prepisov vezali v zajetne knjige z modrimi platnicami. Otrok od rojstva do mladostništva Problem narkomanije in mladostnik Razmišljanja in vtisi z nedavnega informativnega seminarja o narkomaniji in o načinu boja proti uživanju mamil Risba francoskega književnika Jeana Cocteauja iz časa, ko se je odvajal od opija. Očitna je vsiljivost misli na opijsko pipo Prejšnji teden se je na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois zaključil seminar, ki je obravnaval problem narkomanov in narkomanije med mladostniki. Tema sicer rahlo odstopa od vsebinskega zaporedja dosedanjih člankov, toda že uvodoma sva povedali, da bova na tem mestu pisali o vsem, kar se pomembnega dogaja pri nas v zvezi z mladimi, zato je prav, da tudi temu dogodku posvetimo nekaj pozornosti. O tem seminarju je naš dnevnik že poročal, zato bomo na tem mestu s podatki seminarja nekoliko bolj skopi. Seminar se je odvijal pod pokroviteljstvom šolskega skrbništva, kjer je formirana tudi komisija za preventivo narkomanije. Na seminarju, ki je potekal tri dni, smo poslušali izbor predavanj uglednih gostov iz Slovenije: psihiatra pri Kliničnem centru dr. Leva Milčinskega in prof. Vinka Skalarja, docenta za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in domačih predavateljev: prof. Egidija Košute, prof. Alojza Zupančiča, dr. Hek torja Jogana in dr. Danila Sedmaka. Seminar je bil namenjen profesorje!« srednjih šol. staršem dijakov in rteučnerrm osčbju. žal smo med pfisjotnimi pogrevali predstavnice dijakov, saj je bila obravnavanj. problematika z njimi nepos rečhp' povezana. Obravnavahe teme so bile posebno- zanimive in aktualne, saj teče ravnokar v deželnem Svetu razpra va* glede zakona., kr nbj bi določeval Kdo in kako naj bi nadzorovali tegfravUJ narkomane. Aktualnost, tcif^riakazujejo tudi polemične razprave po časoipfsju v z vozi,., s. seda- njim obsegom sodnijskih kompetenc s tem problemu. Ena izmed ključnih misli seminarja se nam je zdela uokviritev problema narkomanije v obdobje mladostnikovega razvoja. To je obdobje, za katero je značilen pospešeni razvoj osebnosti v smislu * >r-miranja novih, lastnih vrednot in preverjanja tistih, ki jih je z vzgojo dobil od staršev, šole in okolja. To je občutljivo obdobje v razvoju osebnosti, saj v njem precejšen del mladostnikov z veliko težavo uskla-ja svoje nastajajoče vrednote s tistimi. ki jih je družba že sprejela in potrdila. Iz te krize vodi več poti: ena je bolj ali manj uspešno vraščanje v okolje, druga pa je pot tistih, ki jim to ne uspe, je umik, oziroma beg. Kot je povedal prof. Skalar, poznamo več poti bega: beg nazaj, ki ga označuje regresivno vedenje (zanustitev šole. brezbrižnost, ...), ber naprej udejstvovanje v skrajnostnih političnih organizacijah, ...) in beg v stran: različne oblike družbenih patologij (alkoholizem, vse vrste toksikomanij, združevanje v prestcpaiške skupnne — takp imenovane «bandet\ navdušenje za nove verske ločine ali sekte ali celo samomor). Narkomanija je topej le ena' Izmed oblik pianj prilagojenega reagiranja na družbeno stvarnost. Obstaja več oblik stranpoti in to navaja k prepričanju, da je problem širši in da njegovi razlogi segajo globoko v družbeno strukturo iij v njene pomanjkljivosti. ^.!Wyfc Na problem lahko glodamo- iz dveh različnih zornih kotov: i... —' kot- ha šii»*i družbeni ki se ga je treba lotiti reševati na ravni družbenih struktur; — ali ožje, kot problem manj prilagojenih posameznikov, za katere moramo iskati vzroke problemov v njih ožjem okolju, v prvi vrsti v družini in v osebnostni strukturi. Obe stališči sta v diskusiji prišli na dan. Poleg analiz pojava samega in strokovno poglobljenega prikaza različnih vrst drog in njih učinkov je bilo seveda precej govora tudi o tem, kaj se lahko konkretno napravi v šoli na področju preventive. Kakšna bi bila idealna rešitev je nakazal predavatelj iz Slovenije. Potrebno bi bilo razpolaganje z e-videnco nad pojavom (ob upoštevanju strokovnosti pristopa k uživalcem mamil); usposabljanje učiteljstva za preventivo: informacija u-čencev o škodljivosti uživanja droge; posebna pomoč otrokom, ki so kakorkoli osebnostno moteni ali družbeno stigmatizirani: enotnost stališč, ki vodijo akcijo vseh zaposlenih na šoli: organizacija prostega časa; aktivna udeležba mladih v preventivi; sodelovanje s starši in sodelovanje z drugimi dejavniki, ki se s problemom ukvarjajo. Vprašamo se seveda lahko, do kakšne mere se v naši šoli lahko približamo takemu programu. Mnenja sva, da sta italijanska in jugoslovanska realnost različni glede splošne (prosti čas, možnost zaposlitve, ...) in specifične (obravnavanje manj prilagojenih posameznikov) mladostnikove stvarnosti, čeprav je pubertetna in adolescent-na kriza pojav obeh družb. Možnosti, ki jih družbi nudita mladim, pa sta precej različni in zato morajo biti tudi preventivni in rehabilitacijski ukrepi različni. Obsežnost obravnavane problematike se je pokazala v zavzeti in vroči diskusiji v vseh treh dneh. Prišla so na dan stališča, ki so osvetljevala problem iz različnih zornih kotov in zato na koncu ni bilo mogoče priti do kake podrobnejše skupne zaključne izjave. Prišlo je le do sklepa, da se taki seminarji še organizirajo, da so na njih prisotni - tudi mladi ter druge instjtucije in operaterji, ki po' vsebini svojega dela prihajajo v stik s pojavom mamil. Tudi učno oseb je naj bi pri naslednjih seminarjih dalo svoj delež prj obli^ovaniu Dri-stppa in vsebine. SONJA BAISS ZDENKA PRIBIL STRAJN OSMICO v Doberdobu je odprl Ar-naldo Jarc - Kukuk. Toči domače črno in belo vino. NEODIPLOMIRAN rudarski inženir, prost vojaščine, s poznavanjem srbohrvaščine in angleščine, pripravljen potovati, išče zaposlitev. Tudi kratkotrajne konzulence. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Rudar». ALFA SUD N in TI na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2 DUPLICA. AUTOBIANCHI A 112 E v odličnem stanju na prodaj ZASTOPNIK TALBOT ■ SIMCA, Drevored Ippodromo 2 DUPLICA. CITROEN GSX v odličnem stanju na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2 DUPLICA. FIAT 850 Special na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2 DUPLICA. CHRYSLER 2000 najnovejši na prodaj. Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. FIAT 128 4 vrata CL ’77 novi na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA FIAT 124 Special T na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. FORD FIESTA najnovejši na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. LANCIA FULVIA COUPE’ 1300 v odličnem stanju na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ip podromo 2, DUPLICA. MINI MINOR na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. OPEL MANTA ’77 v odličnem stanju na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. RENAULT 5 TL na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. RENAULT 15 TS Coupe na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. SIMCA 10(10 1100 - 1301 na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodrorm- 2, DUPLICA. SIMCA HORIZON GL 1100 samo 7.000 km v odličnem stanju na prodaj Zastopnik TALBOT SIMCA, Drevored Ippodromo 2, DUPLICA. .Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM mizo dolgo dva metra. Telefonirati ob delavnikih na tel. št. 741070 od 10. do 13. ure. DAJEMO v najem mehanično delavnico v središču Nabrežine. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št, 200115. NUMIZMATIKI pozor; kupim 20 din letnik ln31 kraljevine Jugosla vije (Aleksander) in 2 din letnik 1875 kneževine Srbije (Milan O-brenovič). Janko Ozbič, Ljubljanska 24, 66230 Postojna. GOSPA sama išče osebo za družbo in majhno pomoč pri hišnem delu. Nudi sobo. hran in plačilo po dogovoru. Mnogo prostega časa. Telefonirati n tel. št. 816327. PRODAM eno leto star rdeč Ritmo C1 60 s petimi vrati prevoženih 10.000 km. Telefonirati na številko 0481-45829 ob urah kosila. PRODaM italijanski bakreni in ni-kljasti drobiž. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Dro-biž>\ UGODNO prodam rabljeno peč za centralno ogrevanje na nafto, «premog ali drva» 28 - 30 tisoč kalorij, gorilnik «Thermatic» z vsemi priključki, vključna električna vodna črpalka. Telefonirati. med 19. in 20. uro na telef. štev. 211221 ZORN RADOVAN «Agruria» Pro sek št. 160 obvešča svoje < en jene odjemalce da ima na razpolago bele in črne sadike vinske trte, vsakovrstno sadno drevje, vrtnice, okrasne, drevesa in grmi čevje, božična drevesca ter vsakovrstne sezonske čebulice in gomolje. Obiščite nas, pa boste sami preverili izbiro, kvaliteto in ugodi,, cer ODVETNIŠKA pisarna išče strojepisko. Telefonirati na št. 040 — 31 385. AVTOMOBIL 1100/R v dobrem stanju s plinsko napeljavo prodam. Telefon 53874 Trst. TOPLEJE vam bo in prihranili boste, če obložite stene vaših stanovanj z leseno oblogo. Vse potrebno dobite v Saležu v mizarski delavnici — Boris Grilanc, telefon 229-190. KLEPARSKA obrtniška delavnica Mučič Mario išče vajenca ali; delavca že strokovno izobraženega. Javiti se v Ul. Tagliamento 11, štandrež • Gorica, tel. 5301. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočrika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati t ’ št. 54-390 ali 571-326. PRODAM avtomobila Fiat 125 Special in Lancia Fulvia GT 1300 po • zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) • 870-59. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in UL Sa lici 1. Opčine, tel. 211489. VELIKO IZBIRO vsakovrstnih strojev za domačinstvo: hladilniki, štedilniki peči,, barvni televizorji, radioaparati, avtoradio, nadomestni deli in drugo dobite po u-godnih cenah v poznani trgovini JAKOB VATOVEC, Ul. Machiavelli 28, Trst — Izvažamo po celi Evropi. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto* kino U1 * Ulica Buonarrnti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 CITROEN * VISA SERVIS - NADOMESTNI DELI dinGSDnti Ul. Coroneo 33 TRST Tel. 762-381 VELIKA IZBIRA RABUENIH AVTOMOBILOV ■i VAŽNO SPOROČILO Podjetje CREMCAFFE PRIMA ROVISA, ki oskrbuje svoje odjemalce z najbolj kakovostno kavo po izredno ugodnih cenah, v prid potrošnika in proti draginji ter stalnemu povišanju cen SE OBVEŽE, DA BO VSAJ DO 15. JANUARJA ter vseh svojih obdržalo dosedanje cene za vsako skodelico kave (180 lir) kavnih zmesi ‘ffiiemcafles r.'‘v PRIMO ROVIS ZA PRAVE LJUBITELJE KAVE Potrošniki, podprite to hvalevredno pobudo tako, dp pri nakupovanju izbere-' " ki so v prodaji v 1$$vini na Trgu Goldbnf št. Ih; veietrgovindhl^ 1 f*m. 10, ty v cjtugm-trgovl Salon pohištva in stanovanjske opreme EDI M0BI1I Bill Ul' D' Vittorio tel, 813301 UL Baiamonti 3 tel. 820766 (l Vošči vesele božične praznike vsem svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem " ,V' •- ."VMUilfclMUlJk til •- “■lic ' mn __sr t •r Na Plancavallu smučaš od 1. decembra dalje tudi če ne sneži • ■< ;! ; i, v . Na Nevejskem sedlu pa vse leto Ti" Piancavallo Kajti za sneg, če se le zgodi, da ga je malo, poskrbimo mi. Za to imamo naprave snow-making, ki proizvajajo pravi sneg. Z njim pokrijemo celih 100.000 kvadratnih metrov smučišč, kjer deluje kar pet vlečnic. Toda statistični podatki kažejo, da je sneg nepretrgoma od decembra do aprila: številna smučišča na Piancavallu z dvema dvosedežnima sedežnicama in s petnajstimi vlečnicami gotovo zadovoljijo vsakogar. Tudi program športnih prireditev na Piancavallu je letos posebno bogat. Naj omenimo samo najvažnejšo, t.j. svetovni pokal v slalomu in ženskem smuku. Zaradi tega se na Piancavallu smuča od začetka sezone pa nepretrgoma tja do pomladi Piancavallo (PN), tel. 0434/655165 - 655126 Ediltur viole Trieste, 15 Fordenone tel. (0434) - 208188 Mevejsko sedlo Sella Nevea Nevejsko sedlo je vedno zasneženo, tudi poleti. Nevejsko sedlo slovi zaradi klasičnega «smuka s Kanina», najbolj klasične izmed klasičnih disciplin za vse navdušene smučarje. Toda ni vsem znano, da je Nevejsko sedlo eno od najnižjih poletnih (in seveda zimskih) smučišč (1800 m višine), obenem pa izredno dobro opremljeno in najlažje dosegljivo. Nevejsko sedlo je na poti med Vidmom in Trbižem, na meji med Italijo in Jugoslavijo, prav. pod Kaninom. Tudi Nevejsko sedlo, kakor Piancavallo, upravlja Ediltur. Nevejsko sedlo - Sella Nevea (UD) tel. 0433/54060 - 54026 S ediltur ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Karlo Sosič (Opčine) daruje 16 ti- <0Č lir. Jušta Bizin - Bogateč daruje 10 1 ‘soč lir. Namesto cvetja na grob Gizele enee darujejo bratranci in sestrič-f* (Kocjanovi) 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU -Namesto cvetja na grob Marije «abar vd. Ukmar, Vladija Ci-' 'ca in Francke Puntar darujeta '•lica in Bogomil Kralj 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Francke vntar darujejo Slava, Silva in Bo->s Puntar 15.000 lil. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB na Opčinah Ob obletnici smrti dragega oče- * darujejo Silvana, Marčelo in wonko Malalan z družinama 10 H-H lir. Za poimenovanje OSNOVNE SOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Darujejo: podjetje Velox 10.000. lir, '“rca 10.000, podjetje Sacat 30.000; ; Ujetje Trad - TrieSte 50.000, Pu-* fvlin Marta 10.000, II Meridiano ®-000, dr. Drago Štoka 10.000, dr. *an Godnič 20.000 in Nadja Bene-'*fič 50.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE Sole v barkovljah Po F. S. FINŽGARJU V počastitev spomina gospe Pa-: Jovan daruje Marija Scheimer 10 : #soč lir. V spomin na Berta Pertota da-^je Mira Šuman/5.000 lir. Za osnovno šolo K. D. KAJUH - GROPADA ,v spomin na Mileno Kalc daruje ^fija Možina (Trebče) 10.000 lir. ZA SKUPNOST družina opčine ..Namesto cvetja na grob Ladija vibica darujeta Karlo Grilanc 5.000 "r in N.N 5.000 lir. V spomin na Ivana Černjavo ob obletnici smrti darujeta žena in 25.000 lir. ,.0b 20. obletnici smrti Cirila Kra-W darujejo žena in otroci 5.000 lir. V spomin na Mileno Kalc daru-Karlo in Marija Kalc (Gropa- ^ 105) 5.000 Ur. V spomin na Marijo Brezavšček Japije Alba Rosmar vd. Danese “0.000 lir. Ob deseti obletnici smrti Antona Jkrinjarja darujeta Adrijana in ' “fenko 10.000 lir. Ob 12. obletnici smrti moža Ja-faba Piščanca darujeta žena Franc- * in hči Anica 5.000 lir. Ob 10. obletnici smrti Pepija Pu-tfa darujeta sestra Francka in hči ^ica 5.000 lir. Parovi in prispevki V spomin na Mileno Kalc daruje Danica Kastelich- 10.000 lir. V spomin na svoje starše darujeta Silvano in Liliana (Trebče 49) 10.000 lir. ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Bar Max, bar Piccolo in Društvena gostilna darujejo 65.000 lir. V spomin na ženo Justino Rožnik por. Furlan daruje mož Angel 10 tisoč lir. ZA SKLAD MITJE ČUKA Namesto voščil daruje Stanka Čuk 50.000 lir. Miro Tavčar daruje 20.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL V počastitev spomina Vladija Ci-bica daruje Dora Caharija 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Vladija Gibica darujeta Zvonko in Darjo Rupel 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Vladija Cibica daruje Ivanka Rupel 10 tisoč lir.. V spomin na dragega strica Vladija Cibica daruje nečak Vinko Ci-bic z ženo Anico 20.000 lir. Namesto cvetja na grob prijatelja Vladija Cibica darujeta Josip Ferfolja in žena Gabrijela 10.000 lir. V počastitev spomina Vladija Cibica darujejo Zofka in Miranda 10.000 Ur, Anica in Poldo Vatovap 10.000, Anica in Drago Štoka 10 000, Marija Kalc 5.000, 'Angel Škrk 10.000, Marija in Mario Černjava 10.000, družina Ivan Ban (Batiča) 10.000, Karel Pirjevec 10 000, Vanda in Milan Čuk 10.000 in družina Danilota Kocmana 10.030 lir. V počastitev spomina Marije Škabar vd. Ukmar darujejo Marija in Mario Černjava 10.000 tir, Danica in Franc Puntar 5.000, družine Mlatsch, Feruglio in Sollich 50.000 in Vanda in Milan Čuk 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Francke Puntar darujeta Danila in Danilo Ukmar 10.000 lir. V počastitev spomina Francke Puntar vd. Puntar darujejo Marija in Jušto Šegina 10.000 lir, Danica in Franc Puntar 5.000, družina Mlatsch 10.000, Ernesta in Lado 10.000 in družina Milana čuka 10.000 lir. V spomin na Marijo Škabar vd. Ukmar in Vladija ‘Cibica darujeta Danica;in Ivan Kapun 2O.O0G lir. Dr. Drago Štoka daruje 10.000 lir. Ob vrnitvi posojila darujejo Berta in Stanko Prašelj 100.000 Ur, Drago Mi'ič 100.000 in Draga, Nadja in Bruno 100.000 lir. TALBOT VAM PREDSTAVLJA MODELE ZA LETO 1980 Nov 1510 — Horizon — Sunbeam — Bagheera — Ranch — 1100 — 2000 cc PRI NAS POSKUSITE IN IZBERITE VAM NAJUSTREZNEJŠI MODEL TAKOJŠNJA DOBAVA ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI Viale Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87 TALBOT Ob izrazu sožalja Marjetici Štoka ob bridki izgubi očeta darujejo sodelavci na osnovni šoli Prosek -Kontovel 30.000 lir. # # * V spomin na Vladija Cibica darujejo Silva in Cveto 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Alojza Luxo darujejo družine Cipolino, Starc, Peri-ni, Danev, Ban, Prašelj, Rupel, U-mek in Štoka 27.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Francke Puntar in Vladija Cibica darujeta Anica in Silvester Umek 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Marije Ukmar darujeta Luciana in Aldo Colja 10.000 lir za ŠD Primorje. Za TPPZ darujejo podporni člani Darko Kobal 10.000 lir, Lucjan Žerjal 5.000, Franc Križmančič 5.000, Silvester Grgič 10.000 in Paolo Šema 10.000 lir. Nosilci krste Francke Puntar darujejo 20.000 lir za ŠD Primorje in 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na drago mamo i- taščo Francko Puntar darujeta Liči in Alojz Kapun 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Za kriško glasilo Skdanc darujejo Ciril Sedmak 5.000 lir, Rihard Sedmak 5.000, Vera Košuta 3.000, Viljem Sirk 3.000 in Ottavio in Savica 5 000 lir. Albin Magajna daruje 10.000 lir za ŠD Vesna. Ob obletnici smrti Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 10.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Združenje slovenskih upokojencev. V spomin na.Terezo škerlavaj darujeta Anica in Marčelo Malalan 10 000 lir za ŠD Polet. V spomin na nepozabnega brata Josipa Košuto ob 3. obletnici smrti darujejo sestri Marija in Roža ter nečak Ladi Sedmak 20.000 lir za kriško glasilo Skdanc. Namesto cvetja na grob Francke Puntar vd. Puntar in Marije Škabar vd. Ukmar daruje Vanda Starc 10.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Francko Puntar darujeta Marija in Vasilij Danieli 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Ladija Bogatca in Francko Puntar daruje Nada Kemperle 5.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. V spomin na Štefana Kralja daruje Zofija Možina (Trebče) 10.000 lir za godbeno društvo Parma iz Trebč. Ob 4. obletnici smrti moža Alojza daruje žena Lojzka 3.000 lir za Amaterski oder Prosek - Kontovel in 3.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Ladija Cibica daruje Virgil Perini 5.000 lir za ŠD Kontovel. Ob 20. obletnici smrti Cirila Kralja darujejo žena in otroci 5.000 lir za cerkev- sv, Andreja v Trebčah. Namesto cvetja na grob Ladija Cibica daruje družina Ciani (Kontovel) 10.000 lir za SPDT. V spomin na dragega brata Milana darujeta Andrej Rupel in Marica 10.000 lir za Rod modrega vala. V počastitev spomina Berta Pertota darujeta Ljudmila Pertot in Juc stina Guštin 15.000 lir za Dijaško matico. V spomin na drago mamo Ivano Pregare daruje sin 25.000 lir za Dijaško matico. V spomin na ženo Justino Rožnik por. Furlan daruje mož Angel 20 tisoč lir za PD Valentin Vodnik, 10.000 za godbeno društvo Breg in 10.000 lir za ŠD Breg. Ob obletnici smrti dragega očeta darujejo Silvana, Marčelo in Zvonko Malalan z družinama 10.000 lir za SPD Tabor in 10.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Klementine Sancin daruje Pavla Lavrenčič Sancin 10.000 lir za dom Jakoba Ukmarja. , V počastitev spomina Tčrezke Škrlavaj daruje Pepka Vidal 250 ND za Dijaško matico in 250 ND za SPD Tabor. V počastitev spomina predrage Terezke Škrlavaj - Stršinove daru- TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KM itrnci Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje FURLANI EDOARDO jejo Angela Škerlavaj z Jadranko 10.000 lir in Ivanka Wilhelm 10.000 lir za ŽPZ Tabor. V spomin na Francko Puntar darujeta Majda in Sandi Cergol 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na drago teto Francko Puntar darujejo Zofka, Miranda in Edi Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Francke Puntar daruje Milka Danev 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Pina Prašlja darujeta Nerina in Ezio Fontanot 10.000 lir za moški zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Pina Prašlja darujeta Avguština in Ludvik Švab 10.000 lir za PD Jože Ra-potec iz Prebenega. Namesto cvetja na grob Pina Prašlja darujeta družini Abram in j Bemetič 10.000 lir za PD Jože Ra-potec iz Prebenega. Namesto cvetja na grob Albina Veharja darujeta Marinka in Sergio Bandi 15.000 lir za PD Jože Rapo-tec. Namesto cvetja na grob Guštine Furlan darujeta Avguština in Ludvik Švab 10.000 lir za PD Valentin Vodnik. V spomin na Vladija Cibica daruje. Ivanka Ukmar (Prosek 17) 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Francko Puntar da ruje Marija Šemonetova z družino 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Francko Puntar da rujejo Anica in Drago Štoka 10.000 lir, Karla :n Alojz Štoka 10.000, Marija Ukmar (s Plača) 15.000 in tiskar Vatovec 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Francko Puntar darujeta družini Terčič - Ukmar 15 tisoč lir za Mladinski krožek Prosek Kontovel. V spomin na Francko Puntar darujejo Boris Puntar 20.000 lir in nosilci krste 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Vladija Cibica daruje Virgil Pierini 5.000 lir za ŠD Primorje. Vsem odbornikom, članom in slovenskim gospodarstvenikom želi vesel božič in srečno 1980 Predsedstvo SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Trst, Ul. Cicerone 8/b Gorica, Travnik 11/11 -A’ % S vi I g v: I p PD KOLONKOVEC 2ENJAN 48 vošči prebivalstvu okraja Sv. Marije Magdalene vesel božič in srečno novo leto 1980 KLEPARSKA DELAVNICA JOSIP STANČIČ 2ENJAN 16 vošči vesel Božič In srečno novo leto 1980 v v ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA je v teh dneh ob sodelovanju z založniško družbo DRAVA iz Celovca izdalo dragoceno knjigo KRAS KOSOVEL-SPACAL Ob knjigi je v teh dneh Lojze Spacal izdal še mapo s tremi grafičnimi listi. Ročni in podpisani odtisi avtorja so razmnoženi v 60 izvodih formata 35x50 cm Ob prelivanju poezije Srečka Kosovela, ki je prevedena v italijanščino in nemščino, in občudovanju Spacalovih kraških grafik boste doživeli nepozabne trenutke. Knjiga je veren dokument vrhunske umetnosti. Uiaiita. ulica sv. FRANČIŠKA 20 b. 11. c. Ulica Milano 25 Informacije, telef. 62200 65383 Poglej cene in boš videl, kako se splača nakupovati v supermarketu Altura. Tudi ob Božiču. WHISKY HEATHER DEW gold medal 75 cl 3.390 WHISKY VVHITE HORSE 75 cl 3.980 WHISKY BALLANTINE’S 75 cl 4.690 MARCIPAN REALE EPPINGER 140 g 1.290 POTICA EPPINGER 500 g 2.790 PECIVO PANDORO BAULI 910 g 3.780 ŠAMPANJEC RUINART brut Rheims 75 cl 7.450 PENEČE VINO BLANC DE BLAISiCS Fol 75 cl 1,740 MUŠKAT CANELLI Azivisi 72 cl 550 TORTELLINI oz. RAVIOLI 500 g 820 TORTELLINI oz. RAVIOLI 1000 g 1.580 OLJE IZ SONČNIC TOPAZIO, pločevinka 1 I 1.190 VINO BARBERA iz Piemonta 72 cl 790 KORUZNO OLJE CUORE pločevinka 1 I 1.840 VINO DOLCETTO iz Piemonta 72 cl 800 TUN RIO MARE 170 g 940 VINO SPANNA iz Piemdnta 72 cl 840 PRŠUT 100 g 1.280 ZAMRZNJENI GRAH FINDUS 750 g 1.050 ANANAS YOUPY 570 g 690 PURAN PRŠA 1 kg 1.980 OLUPLJENI PARADIŽNIKI 800 g 330 GOVEJA REBRCA 1 kg 5.480 BAVARSKI EMENTALEC 100 g 398 GOVEJE STEGNO 1 kg 5.380 TESTENINE BARILLA 920 KAVA SUERTE vrečka 200 g 1.380 ŠVICARSKA MLEČNA ČOKOLADA z lešniki 200 g 860 CAMPARI SODA 10 stekleničk 1.980 ČOKOLADNI MANDOLAT EPPINGER specialiteta 100 g 1.050 BOŽIČNO MASLO 250 g 680 JS2 V tržaškem predmestju, v neposredni bližini mejnih prehodov, na državni cesti 202 («camionale») stoji ena od največjih trgovin na Tržaškem: jestvine, sladice, likerji, salame, meso. gospodinjske potrebščine. Prav vse po nizkih cenah. Pridi, da se boš prepričal naše cene te bodo pritegnile, da boš postal naš stalni klient Ulica Alpi Giulie št. 2, tel. 870333. Na razpolago parkirni prostor. Medja Adv S w Centro Raccolta Valute MENJALNICA Telef. 37-344 - 62-475 TRST Ul. Dante 6 MENJALNICA CAMBIOVALUTE di Bruno Giubbani Neprekinjen urnik od 8. do 17. ure TRST — Trg Ponterosso — tel. (040) 60-308 di FRANCO ŽAGO TRST Trg Stare mitnice 6 Tel. 90-730 TKANINE SRAJCE PLETENINE JEANSERIA CAMICERIA BOTTERI MOŠKA OBLAČILA Corso Italia 8 — tel. 36-009 TORBICE ANITA TRST — Tel. 793-666 Trg Goldoni 5 VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Vigorelli brother SEBOFLEX FOTO KINO MATERIAL TRST Ul. Mazzini 51/B Tel. (040) 733-361 420-154 SMALL abhijliamento TRST — Ul. Tel. 62-206 Vesele božične praznike Iv Vesele božične praznike in srečno novo leto 1980 želi svojim cenjenim odjemalcem želijo S $: 1 s & 1 5 Hi S I v. :::: Slovensko dobrodelno društvo želi svojim članom, podpornikom ir simpatizerjem srečen božič in uspehov polno leto 1980 Ki želi vsem svojim članom in prijateljem vesel božič in uspehov polno leto 1980 Pekarna SALVO Si v. S v. Z REPENTABRA 53 I $ J OBRTNIŠKO PODJETJE MARMOR «ZIDARIČ» MIZARSKA DELAVNICA TER STALNA PRODAJNA GALERIJA «BOR» želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno 1980 I voščita vsem svojim naročnikom In odjemalcem vesel božič in srečno novo leto 1980 SPD «lgo Gruden» in ŠD «Sokol»-Nabrežina želita vesel božič in srečno novo leto vsem članom, prijateljem ter vsem slovenskim prosvetnim in športnim društvom v zamejstvu SEMPOLAJ 4/B 1 S HOTEL RESTAVRACIJA S: VALERIA OPČINE — Ul. Nazionale 156 Tel. 211-204 ! Si -s; s Si ! s; I s; I I I Gostilna SIRK «Pri lovcu» SUBIDA - KRMI N Odlična kuhinja — domača na voljo tudi teniško igrišče briška vina — gostom TRGOVINA JESTVIN *l - KRUH I TEODOR VELIŠČEK I GORICA Svetogorska VOSCI VESEL B02IC IN SREČNO NOVO LETO iii; s; ; srečen božič in novo leto! |i iiSttSlSSAS&SStfSStfS^iSlS::::*®*^ :I:I :I;Ij ‘ ijij , . .•. i 1 l : ________________L .______ — | BRIVSKI SALON § MENJALNICA Pooblaščena od zavoda Banca dTtalia Ulica Genova Tel. 34-095 OTROŠKA KONFEKCIJA ANNI VERDI ;i>\*j*.u«i i»ivj tiV»u Trg Ospedale 2 TRST - tel. 793-568 CERAMICHE ČASA 1 STANKO DEVETAK I SPL0SNA STANOVANJSKA OPREMA NABREŽINA 156 I želi vesel božič in srečno novo leto T=J MARIJO JAKIN vsakovrstno serijsko pohištvo izdelujemo pohištvo po naročilu STEVERJAN — Bukovje 15 — Tel. (0481) 31143 MANUFAKTURNA TRGOVINA I iii Obiščite nas tudi na sejmu «Ambiente 3» v Gorici od 27. 10. do 4. 11 1979 1- DA ANITA I GOSTILNA BAZOVICA, Ul.l. Gruden 68 vošči vesele božične |j “ "I ' in novoletne praznike is DEVETAK Pristno vino — domač pršut "8 TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE VRH SV. MIHAELA — tel. 882-005 Ul. P. R. Gambini 4/2 TRST - tel. 764-385 s? Gostilna Pri studencu ;i;i PEČAR IGOR BAZOVICA li- li: TRGOVINI OBUTVE Dr. KOŠIČ Ob petkih zaprto STR Al N DOLINA 40 — tel. 228-116 želi svojim odjemolcem vesel božič in srečno novo leto 1980 5; .1 SUPERMARKET OBUTVE BENEDIKT KOŠIČ Ul. Raštel 7 — tel. 51-62 GORICA — TRGOVINA ČEVLJEV KOŠIČ Ul. Oberdan 7 vogal Ul. Mamell RIGUTTI veste tutti... čistilnica - pulisecco VILMA GOSTILNA PRI OBČINI I GOSTILNA Ul. Mazzini 43 Tel. 65-642 DOLINA 75 BAZOVICA - Ul. Gruden DOLINA 268 Tel. 228-497 želi vesel božič in srečno novo leto 1980 SOBAN JAMLJE 50 — tel. 75-044 h vošči vesel božič in srečno novo leto GOSTILNA «PRI POŠTI» Liliana in Rico voščita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto I; BAZOVICA — Ul. I. Gruden 56 Tel. 226-125 I | I 8 Jiom iii; I Na|sodobne|še Inštalacije za centralno kurjavo, vodovodno in električno napeljavo. Gorilniki COMET in TERMOMEC r 4. SPLOŠNA OPREMA KORSIC vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike TRST, Ul. S. Cilino 38 Tel. 54-390 Bogata izbira štedilnikov na drva Trgovina z bogato zalogo gospodinjskih strojev, črno-belih in barvnih televizorjev, radiooparatov, lestencev itd. i; Vence Klanjšček GORICA Ul. Duca d’Aosta 35 — telefon 22-58 TRGOVINA ČEVLJEV GEI r ALTA MODA i| i MENJALNICA URAD ZA TURISTIČNE INFORMACIJE DROGERIJA - PARFUMERIJA - FOTOGRAFSKI LABORATORIJ TRST — Ulica G. Tel. 31-822 Gallina 3 i TRST MqIo Audace 1 Tel. 768-857 ROVIS Piazza Goldoni 4 I I J- I I GORICA — Travnik 10 Tel. 28-12 immerricnzer lile KRZNA I Pellicceria Cervo RESTAVRACIJA di Mario Cescutti succ. Imbriani 12 ELEGANTNA OBUTEV Vi. I S ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK «Rubijski grad» Bruno Peteani Korzo Italia 10 - tel. 65-840 1 V.le XX Settembre 16/111 — tel. 796-301 RUBIJE 5 — tel. 882-034 SOVODNJE lorski dnevni) NOGOMET PORT ŠPORT ŠPORT DANES V RIMU OB 14.30 23. decembra 1979 Italija - Jugoslavija odločilna tekma za 01 talijanski trener Vicini se boji razmočenega in težkega igrišča JlM — Po včerajšnjem lažjem ^ingu sta italijanski trener Aze-10 Vicini in jugoslovanski selek-; Ivan Toplak objavila seznam Sometašev, ki bodo danes popold-; odigrali kvalifikacijsko; tekmo za Opijske igre v Moskvi. Za Ita-111 bodo igrali: Galli, Osti, Tesser, ,lJseppc Baresi, Ferrario, Franco 'fesi, Fanna, Tavola, Giordano, ■^alossi, Ancellptti. Rezerve: Zi-*jj, Tassotti, Mandorlini, Ugolotti Romano ali pa Sacchetti. Jugoslovansko vrsto pa bodo zadali: Pantelič, Jovanovič, Krstič, 'stičevič, Primorac, Rožič, Vujo-!c. Kranjčar, Repčič, Muslin, Jasnin. Trener Toplak bo imel na l!Polago še Stojanoviča, Starovla-*’ Miročeviča, Pasica in Pesiča. Italijanski selektor Vicini je pred t^ašnjim srečanjem precej zaskrb-(t> in tudi nejevoljen. Olimpijski *dion Flaminio je vse prej kot Utneren za mednarodno tekmo: na namreč trenirajo mladinske (1Pe Lazia in Rome, tako da je ivnata površina marsikje hudo na-igrišče na splošno pa je v zelo a!>em stanju. Zlasti pa ga zaskrb-vreme: zaradi dežja je namreč dšče hudo razmočeno, kar bo po fcSovem mnenju oškodovalo zlasti DANES PO TV Nogometno srečanje med italijansko in jugoslovansko olimpijsko reprezentanco si bomo ihko ogledali po ljubljanski te-■Vižiji s pričetkom ob 14.25. a 'koprski televiziji .bp posne-k 'srečanja ob 22.30, posnetek lega izmed polčasov pa bodo 19. uri prenašali tudi na gem sporedu italijanske te-|»je. • 'to tudi osvojila zlato kolajno. Ita-|a Pa je bila četrta. Pozneje «azzur-niso več nastopili na olimpiadi Jten leta 1972 v Miinchnu, !:o je Joove amaterje že v kvalifikacijah [Pravila Vzhodna Nemčija), ker j je mednarodni olimpijski odbor [tožil profesionalizma. Pozneje sta '0 olimpijski odbor kot tudi FIFA '[omenila svoje stališče in sedaj %o nastopajo vsi igralci, ki niso *&li na zadnjem svetovnem nogo-%em prvenstvu ali na kvalifika-'Mi zanj. Spored kvalifikacij 5. skupine za svetovno prvenstvo v Španiji RlM - V pičlih dveh urah so se ,edstavniki Italije, Jugoslavije, a0ske, Grčije in Luksemburga, ki do igrale v peti kvalifikacijski (,,pini za svetovno nogometno pr-'Ostvo v Španiji, domenili o spore-1 medsebojnih srečanj. Tako itali-Iska kot jugoslovanska delegacija * bili z 'izidom srečanja izredno 'do voljni. fORED SREČANJ 5. SKUPINE [GOSLAVIJA - Luksem. (1. 5. 1980) “&OSLAVIJA - Danska (27.9.) Luksemburg - ITALIJA (11. 10.) Danska - Grčija (15. 10.) ITALIJA Danska (25. 10.) Danska - Luksemburg (12. 11.) ITALIJA - JUGOSLAVIJA (15. 11.) Grčija - ITALIJA (6.12) Grčija - Luksemburg (18. 1. 1981) Luksemburg - Grčija (11. 3.) Luksemburg - Danska (1. 5.) JUGOSLAVIJA - Grčija (2.5.) Danska - ITALIJA (3. 6.) Danska - JUGOSLAVIJA (9.9.) Grčija - Danska (14. 10.) JUGOSLAVIJA - ITALIJA (17. 10) ITALIJA - Grčija (14. 11.) Luksem. - JUGOSLAVIJA (21. 11.) Grčija - JUGOSLAVIJA (29.9.) ITALIJA - Luksemburg (5. 12.) V PETEK SE JE NAŠE DRUŠTVO MUDILO V LJUBLJANI Kras gost TVD Partizan Moste Vzdušje med članstvom pobratenih društev je bilo izredno prisrčno - Zelo uspel nastop najmlajših - Govora predsednikov Kocmana in Gostinčarja Prisrčno, spontano in tovariško vzdušje, ki je v petek zavladalo v Ljubljani med članstvom pobrate- še primerno nagradil, športniki Krasa so v športnih dresih prikazali vadbo svojih najbolj množič- nih športnih društev TVD Partizan , nih panog, in sicer odbojke, nogo Moste in ŠK Kras, predstavlja še RUGBY Italija visoko premagala Maroko BENEVENTO - V skupini A za evropski pokal v rugbyju je včeraj v Beneventu italijanska državna reprezentanca visoko premagala Maroko s 34:6 (10:0). V tej skupini vodi Sovjetska zveza pred Italijo, sledijo Francija, Romunija, Maroko in Poljska. Italija se mora še srečati s Francijo (1.2.1980) ter Romunijo (13.4.1980). en zgovoren dokaz kako je bila ta vzpostavitev medsebojnega stika potrebna in kako je vsestransko važno to tesno medsebojno sodelovanje z ramo ob rami. Topel in dolg aplavz, ki je sprejel zamejske športnike, pa je pričal, da je to sodelovanje , zadobilo res človeške m bratske dimenzije. To sta v svojih priložnostnih nagovorih podčrtala tudi predsednik Krasa Vojko Kocman in predsednik Partizana Andrej Gčstinčar. Zamejski športniki so s posebno točko sodelovali na novoletni akademiji, ki je obsegala nastop domačih telovadk in telovadcev ter obisk dedka Mraza, ki je najmlaj- meta, namiznega tenisa in otroške telovadbe. Še posebno pozornost in navdušenje je vzbudil nastop malčkov iz otroškega vrtca in prvin dveh razredov osnovne šole. Po končani akademiji je sledila prijetna družabnost, med katero so v nevezanem pogovoru nakazali svoje načrte in težave, obenem pa so se sklepala nova prijateljstva, kar je ena izmed osnovnih vrednot teh stikov, številni starši in mamice, ki so ob tej priložnosti spremljali najmlajše Krapove otroke, pa so bili nad tem gostovanjem zelo navdušeni, kar je tudi jamstvo, da bodo svoje otroke tudi v bodeče usmerjali v telesno kulturo. B. S. Start dirke v dklokrosu, ki jo je pred kratkim priredil KK Adria .......... ........................................................m.......................................M....................momno..,.............. ....................................................................................................m ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLIC SRife^ivairoVapce, hranipa nas-Pta-^endgrAudi včeraj' Vicini 'Splošno ni povedal nič takega, ne pi rekel že prejšnje dni, še o zatrjuje, da- je jugoslovanska SteMca bistveno , močnejša od' ttrrovj, ker jo pač sestavljajo iateri nogometaši, ki nastopajo'v 'Ji reprezentanci. S tem se morda ^ zavarovati v primeru poraza. današnje srečanje bodo odigrali * istem stadionu, kjer sta se itali-^ka in jugoslovanska vrsta že *&ali pred 19 leti, in, sicer nfteP* f_, , ... .......... „, _ . . . ...... 1’udf'V drugem srečanju so,zanesljivo premagale Inter s 3; TE DNI NABIRALNA AKCIJA Prepotrebni kombi za obširno delovanje Športnega društva Breg Te dni bodo vse družine v Bregu doživele obisk predstavnikov' Športnega društva BREG, ŠD Breg je namreč prav te dni začelo nabiralno akcijo, da bi plačali nov kombi, ki so ga prav te dni nabavili. Športniki iz Brega so že pred leti koristili drugi kombi, ki pa je pred dobrim letom in pol zgorel. Po dolgem premisleku so se voditelji Brega odločili, da na bavijo novega. Kombi je za delovanje Brega izredno pomemben, ker moramo namreč pomisliti, da se s športom ukvarja pri lem društvu preko 200 aktivnih športnikov, od katerih sta dve tretjini mladih cev, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. ŠD Breg ima v tej se zoni kar 13 ekip. ki se vse udeležujejo različnih prvenstev. Nor majho je torej, da se odborniki ! večkrat, znajdejo v . velikih težavah glede prevoza. Nabava novega kom- bija pa bo krila dober del teh težav. čeprav ie pri tako obširnem delovanju celo en kombi premalo. Za nov kombi mora Breg odšteti 7.600.000 lir, katerih vodstvo Brega trenutno nima na razpolago, vendar jih mota v najkrajšem času preskrbeti, v kolikor je nov kombi že pripravljen. Prav v ta namen bodo v naslednjih dneh začeli nabiralno akcijo z željo, da bi vsi prebivalci Brega si vzeli k srcu ta problem, ker morajo čutiti, da je športno društvo last vseh in prav zato mu je treba na vse načine pomagati. MOSKVA — Sovjetska zveza je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v hokeju na ledu za «Trofejo Izvestij*. Sovjeti so v odločilnem srečanju premagali ČSSR s 3:2. Posnetek s slovenskega nogometnega derbija Vesna - Primorec niiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMMiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiii SE PRED KONCEM LETA IN V MESECU JANUARJU Pester spored SK Devin Tekmovanje v Ratečah, šestdnevni trening na Pokljuki itd. Delovanje SK Devin, ki je bilo v mesecu novembru in decembru predvsem pripravljalnega značaja, bo ponovno oživelo pred koncem letošnjega leta ter predvsem v novem letu. Danes, 23. decembra, se bodo naši tekači in tekačice udeležili tekmovanja v Ratečah, - za pokal Janeza Rožiča. Tega tekmovanja se naši fantje udeležujejo že štiri leta zapovrstjo. Žal, zaradi po-manjkovanja snega, se tekači niso mogli kaj prida pripraviti, vendar jih bo to tekmovanje zopet vpeljalo v tekmovalno vzdušje. Dva dni pozneje, to je 26., bo 30 smučarjev odopotovalo na Pokljuko na šestdnevni trening. Tu bodo trenirali Borovke pokrajinske prvakinje j % f MMP .' »O . ♦ «i C. .. *'• : ,v e . ■ KOŠARKA PRVENSTVO D LICE Lahka zmaga Jadrana Inter — Bor 0:3 (11:15, 10:15, 15:17) BOR: Zupančič, Bajc, Maver, Tomšič, Junc, Vekjet, Montanari, Cergol, Birsa, Klemše. SODNIKA: Borlini in Benedetti. Potem ko so tudi v povratni tekmi premagale ekipo Interja, so deklice Bora zasluženo osvojile pokrajinski naslov. Srečanje se je v bistvu odločilo že v prvem setu, ko so «plave» takoj povedle z 8:0, nato pa so do konca niza nasprotnice držale na primerni razdalji. S tem je bil glavni del naloge o-pravljcn, saj je po zmagi s 3:0 v prvi tekmi, Borovkam zadostoval tokrat le en set za osvojitev naslova. Kljub temu pa so naše igral- RADIO Voščila Jutrišnja radijska oddaja glasbenega ping \onga bo v celoti posvečena voščilom, ki jih bodo predstavniki skoraj vseh slovenskih športnih društev posredovali svojemu članstvu. (B.S.) ..II,................................................................ HM... II. .................. Nogomet V 3. ITALIJANSKI LICI friestina danes doma proti tadnjeuvrščeni Pergocremi Še vedno brez poškodovanih Magnoccvalla in Polittija ■ Ouadrelli bo ponovno nastopil V tretji italijanski nogometni lili bo danes tržaško moštvo igralo V proti zadnjeuvrščeni Pergo-Si, ki je doslej zbrala vsega Saj le pet točk. Po remiju iz fjšnje nedelje, ko je Triestina v Sn g težavo izbojevala drago-;S točko glede na to, da je več- 8el srečanja odigrala v desetih, sta se poškodovala kar dva i-Nca, ima tokrat Tagliavinijevo jštvo lepo priložnost, da si zagodi celoten izkupiček. Postava bi Jtala biti v glavnem ista kot S tednom dni, torej brez poško-?Janih Magnocavalla in Polittija, pa, da bo spet zaigral Qua-SUi, ki v Novari ni nastopil za-poškodbe. %AŠN,TI SPORED (13. KOLO) (V oklepaju ime sodnika) Kisale - Lecco (Laricchia) [[orli - Cremonese (Rufo) riacenza - Fano (Pirandola) ?eggiana - Mantova (Testa) Rimini - Treviso (Lombardo) janremese - Novara (Pampana) Angelo - Alessandria (Sguiz lato) Triestina - Pergocrema (Esposito) Varese - Biellese (Savalli) B LIGA 15. KOLO (V oklepaju ime sodnika) Bari - Brescia (Reggiani) Como - Matera (Falzier) Genoa - Taranto (Lo Bello) Lanerossi - Cesena (Lops) Lecce - Sampdoria (Menegali) Monza - Verona (Cherri ) Piša - Atalanta (Milan) Sambenedettese - Parma (Parus sini) Spal - Pistoiese (Longhi) Ternana - Palermo (Magni) ke zaigrale odločno in zagrizeno tudi v nadaljevanju in čeprav so bile dokaj negotove pri sprejemu, so to hibo nadoknadile z boljšim izvajanjem drugih odbojkarskih elementov. Sedaj čaka mlade borovke nastop v deželnem finalu, kjer bodo gotovo naletele na močnejše nasprotnice. Prepričanj.;pa smo, da naše igralke niso "brez možnosti pod pogojem, da zaigrajo na višku svojih sposobnosti. Mig. ŽENSKA B LIGA Tretja zmaga Bora Intereurope Bolgarija — Potenza 2:1 POTENZA — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj bolgarska reprezentanca premagala Potenzo z 2:1 (1:0). KAIRO — V kvalifikacijski nogometni tekmi za 01 je Egipt premagal Madagaskar s 4:3. Alžirija pa je v istem tekmovanju odpravila Maroko s 3:0. Bor Intereuropa — Mogliano 3:1 (-12, 7, 7, 5) BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Kus, Mesesnel, I. in S. Zupančič, Pavletič, Rauber. V 4. kolu druge ženske italijanske lige je Bor Intereuropa včeraj v Trstu izbojeval svojo tretjo prvenstveno zmago. Zmaga slovenskih odbojkaric je bila povsem zaslužena, pa čeprav naše niso začele najbolje, saj so tudi prvi set izgubile. V nadaljevanju pa so borovke ob dobrem napadu strle odpor gostujoče, šesterke. ki je igrala zelo dobro predvsem v obrambi, in zasluženo osvojile srečanje. . : V moštvu Bora Intereurope je Bi- la med posamežnicami najboljša Debenjakova. Mig A LIGA RIM — Izidi sedmega kola italijanske moške odbojkarske A-lige so sledeči: Polengbi - Panini 1:3; Edilcuoghi - Mazzei 3:0; Veico -Marcelin 3:0; Grondplast - Amaro Piu 1:3; Isea Falconara - Clippan 0:3; Eldorado - Paoletti 2:3. LESTVICA Paoletti 14; Clippan in Veico 12; Panini in Edilcuoghi 10; Amaro Piu 8; Grondplast in Mazzei 6; Eldora do 4; Polenghi 2; Marcolan in Isea Falconara 0. PRIHODNJE KOLO Marcolio - Grondplast: Mazzei -Veico; Panini - Edilcuoghi; Paoletti -Polenghi: Clippan - Eldorado; Isea Falconara - Amaro Piu. CIKLOKROS «TROFEJA AL FOGOLAR* Odprl Boj za častne uvrstitve V predzadnji etapi ciklokrosa za cTofejo Al Fogolar» se bodo tekmovalci v nedeljo pomerili v Tava-gnaccu pri Vidmu na 23 km dolgi krožni stezi na dokaj napornem zemljišču. Naslov najboljšega je praktično že oddan čedadskemu kolesarju Novelliju, verjetno pa ne bo nastopal drugouvrščeni Dal Grande v. ,^.......... zaradi obveznosti z državno reprezentanco. Tako,bodo;Imeti ostali kolesarji možnosti,, da' si priborijo višja mesta. Boj bo vsekakor trd predvsem za dodelitev častnih mest, kjer je v nekaj točkah strnjena vrsta tekmovalcev, med njimi tudi lonjerski predstavnik Petelin, ki zaseda trenutno peto mesto. Morda bo imel v nedeljo možnost, da si pribori še kako mesto na lestvici. Zanimiv pa bo boj v nižjih kategorijah. Potem ko je pri juniorjih zmaga že dodeljena Dal Grandeju, je lonjerski vozač Čok na četrtem mestu in z malo sreče lahko izboljša svoj položaj. Med cikloamaterji pa sta prvi dve mesti oddani, tretji pa je član Adrie David Lenisa, ki ima euako število točk kot njegov klubski tovariš Ruzzier. Torej: nedeljska dirka bo zanimiva zaradi nižjih kategorij, saj je na vrhu vse že odločeno, kar se tiče zmagovalca. Nato pa bo prihodnjo nedeljo konec z nagrajevanjem v Brazzac-cu, nakar bo kolesarje čakalo šč deželno prvenstvo in nato priprava za sezono 1980 na cesti z otvoritveno driko v Furlaniji - Julijski krajini za dodelitev naslova zmagovalca 4. Trofeje ZSŠDI, mednarodne dirke amaterjev, na sporedu 2. 112:82 (54:134) JADRAN; I. Starc 2, Ban 15 (7:10), Udovič 8, Kraus 12, A. So sič (k) 15 (1:1), Čuk 15 (0:1), K. Starc 16 (2:3), V. Sosič 9 (5:6), M. Vitez 4 (0:3) B. Vitez 16 (8:9). SODNIKA: Mansutti in De Can-dia iz Vidma. Od počitniško razpoloženega Jadrana bi bilo mogoče tudi pričakovati ponoven spodrsljaj proti zad-njeuvrščenemu Don Boscu. K sreči pa so tudi Tržačani svoje počitnice že začeli in se tudi že sprijaznili z zadnjim mestom na lestvici. Posledica tega je bila ne preveč lepa tekma, drugače pa tudi ni moglo biti, saj vzdušja za dobro igro ni bilo. Jadranovci so takoj povedli, tako da so se kmalu otresli nasprotnika. Srečanje je potekalo praktično enosmerno, domači ekipi pa resnici na ljubo ni bilo zato treba vložiti preveč truda. Dvoboj se je tako trudno vlekel proti koncu, ne da bi nobena ekipa pokazala, kar v resnici zna. Pozitivnih točk torej v tem srečanju ni bilo. Jadran je z ne preveč dobro igro dosegel vseeno veliko število košev, kar pa še enkrat dokazuje moč Don Bosca. Naj še omenimo, da so Tržačani v zad- njih petih minutah igre dosegli kar : GELSENKIRCHEN — Čeprav mo- 25 ‘košev, kar ne gre 'naš! ekipi ni-''ra še odigrati tekmo z Malto (27. 2. 1980), si je Zahodna Nemčija že zagotovila nastop na finalnem delu R. Pečar «l|tiiiii4a^iiiiUfiiii|UiiiiiiiuniiiiiiiHM|iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiimiiiim... Delovanje ZSŠDI Nogometna komisija V petek je nogometna komisija ZSŠDI nadaljevala z obravnavanjem vprašanja združitve vsega mladinskega nogometa na Tržaškem, kar je dejansko ob soglasju vseh sedmih zainteresiranih društev postalo že realnost. Dogovorili so se, da bosta s prihodnjo tekmovalno sezono zaživela dva mladinska centra, in sicer na eni strani za vzhodni Kras in dolinsko občino, na drugi pa za zahodni Kras. Delovanje teh centrov bo koordiniral in vodil posebni odbor. ki ga bodo sestavljali predsedniki vseh nogometnih društev ter predstavnik in tajnik ZSŠDI. Ustoličili bodo tudi strokovni pododbor, v katerega bo vsako društvo imenovalo svojega trenerja. Za sestavo teh centrov, koordinacijo in izdelavo programov, bo nudila pomoč tudi Nogometna zveza Slovenije, kot je bilo dogovorjeno na nedavnem sestanku v Ljubljani. Namiznoteniško rekreacijsko prvenstvo Namiznoteniška komisija ZSŠDI je razpisala moško in žensko ekipno namiznoteniško prvenstvo, ki se ga lahko udeležijo le rekreativci. Vsako ekipo bodo sestavljali po trije igralci, ob vsakem srečanju bodo odigrali vsak po 9 tekem. Rok za prijavo zapade 10. januarja. (b.s.) ADELAIDE (Avstralija) — Venan-zio Ortis je z zmago na 5.000 m s časom 13’43”4 potrdil, da prihaja v dobro formo. Na drugo mesto se je uvrstil Avstralec Herry, na tretje pa Italijan Marchei. KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Domovci še vedno na vrhu lestvice Domovci uspešno nadaljujejo zma govito pot v letošnjem košarkarskem prvenstvu promocijske lige na Goriškem. Po treh kolih so še vedno . vrhu lestvice skupno s Pagnossinom. V zadnjem kolu so namreč Hvaličevi varovanci zasluženo slavili proti mladi peterki iz Zagraja. Domovci so ponovno nastopili v okrnjeni postavi, toda kljub temu so prikazali solidno igro. IZIDI 3. KOLA Pagnossin - Arte B 141:67 Dom - Sagrado 82:74 Časa del Car. - Mobilcas 87:89 Goriziana - Arte A 76:94 Edera - Pom 110:94 Begliano - Erbasol 72:59 LESTVICA Pagnossin in Dom 6; Mobilcasa in Edera 4, Časa del Carrozziere, Arte A, Goriziana, Pom in Begliano 2, Sa grado, Erbasol in Arte B 0. Srečanje Edera - Dom bo na sporedu danes, na pokritem igrišču na Rojcah s pričetkom ob 9. -uri. M. Č. ti v čast. Pi-venstvo D lige se bo nadaljevalo 5. januarja. Jadranovci pa bodo tedaj igrali v Gorici proti Sa- gradu. - , Ivo Starc PROMOCIJSKO PRVENSTVO Ferroviario - Konto vel 84:57 NARAŠČAJNIKI Don Bosco - Kontovel 108:55 Bor - Ferroviario 31:84 PRVENSTVO A-Z LIGE Veliko pričakovanje za današnji derbi Pagnossin - Hurlingham Derbi 17. kola italijanskega ko šarkarskega prvenstva A-2 lige bo danes ob 17.30 v Gorici, kjer se bosta spoprijela domači Pagnossin in tržaški Hurlingham, ki se borita za prestop v višjo ligo. Srečanje bo izredno zanimivo, saj bodo skušali Goričani po nekaterih nepričakovanih spodrsljajih zopet o-svojiti dragoceni točki, po drugi strani po bodo Lombardijevi varovanci skušali obdržati prvo mesto na lestvici. DANAŠNJI SPORED Pagnossin - Hurlingham; Rodrigo - Bancoroma; Postalmobili - Caglia-ri; Canon - Diano; Liberti - Honky; Mecap - Mobiam; Mercury - Diario. A 1 LIGA DANAŠNJI SPORED Acqua Fabia - Antonini; Arrigoni Grimaldi; Scavolini - Billy; Pint-inox - Eldorado; Jolly - Emerson; Isolabella - Gabetti; Superga - Si-nudyne. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Poraz Cibone V 4. kolu prve jugoslovanske ko šarkarske lige je včeraj v Zagrebu prišlo do presenečenja. Beograjski Beko je namreč sredi Zagreba premagal Cibono. IZIDI 4. KOLA Šibenik - Zadar 99:98 Jugoplastika - Borac 81:75 Cibona - Beko 74:76 Radnički LMK - Rabotnički 80:79 Danes bosta še tekmi Bosna - Partizan (ob 17.45 po ljubljanski TV) in Crvena zvezda - Iskra Olimpija. TURIN — Italijanska ženska košarkarska reprezentanca se bo danes v Turinu spoprijela v prijateljski tekmi z reprezentanco Francije. Z Italijankami ne bosta nastopili Gorlinijeva in Marina Re, ki sta se poškodovali na treningu. NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA Primorec - Fortitudo 0:6 KADETI Chiarbola : Breg n. o. tekači in alpski smučarji, pod vodstvom klubskega trenerja ter učitelja nordijske discipline Vinka Grašiča in Toneta Albrechta, ki bo skrbel za alpske smučarje. Predvidevajo štiri ure treninga dnevno. Medtem to je v nedeljo, 30. t.m., se bodo tekači preselili v Ovčjo vas, kjer jih čaka novo tekmovanje za pokal «Bon pas*. Po končanem tekmovanju se bodo ponovno vrnili na Pokljuko, kjer bodo ostali do 31. decembra, da se bodo lahko udeležili zanimivega nočnega teka. V mesecu januarju, in sicer v nedeljo, 6.. pa se bo začel smučarski tečaj, ki ga zaradi slabih vremenskih razmer ni bilo mogoče izvesti kot programirano v mesecu decembru. Nadaljeval se bo še 13. 20. in 27. januarja. Š. F. NOGOMET Tudi ZRN finalist evropskega prvenstva evropskega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Italiji. Včeraj je namreč, z 2:0 premagala Turčijo in sedaj vodi na skupni lestvici v svoji skupini s točko prednosti ravna pred Turčijo, ki pa je odigrala že vseh šest srečanj. Poleg Nemčije so se že kvalificirale: Velika Britanija, Grčija, Nizozemska. Belgija, Češkoslovaška. Španija in I- talija kot gostiteljica. LESTVICA 7. SKUPINE 11.00 v Dolini Bor — Inter Milje ZRN 5 3 2 0 9:1 8 # * # Turčija 6 3 12 5:5 7 9.00 v Gorici, na Rojcah Wales 6 3 0 3 11:8 6 Edera - Dom Malta 5 0 14 2:13 1 KADETi 11.00 na Opčinah OB KONCU LETA Družabni v«čer pri ŠD Primorje V'četrtek zvečer je športno društvo , Primorje priredilo v društvenem' sedežu tradicionalni družabni večer ob koncu leta- za nogometaše prve ekipe in ekipo najmlajših, ki uspešno nastopa v deželnem prvenstvu. Prisotni so bili člani, navijači in simpatizerji, tako da je večer potekal v najlepšem športnem vzdušju. Prisotne je nato pozdravil podpredsednik društva Darjo Sardoč, nato pa je predsednik društva Oskar Vatovec imel priložnostni go vor. Predsednik se je zahvalil najprej vsem nogometašem in trener jem za njihovo resnost in vztrajnost pri delu in sodelovanju pri društvu. Nato je na kratko orisal delovanje in cilje društva v leto šnjem letu ter poudaril; da mora društvo nadaljevati po' tej noti ter izrazil željo, da bi bili rezultati v novem letu še plodnejši. Za konec je predsednik izrekel prisotnim novoletna voščila ter voščil vsem obi lo sreče in uspeha v novem letu. Včeraj pa je ŠD Primorje uspe šno priredilo družabni večer tudi za ostali dve mladinski ekipi, ki na stopata v pokrajinskem prvenstvu začetnikov in cicibanov. V. Husu ROKOMET «P|avi» izgubili DORTMUND — V polfinalni tekmi velikega mednarodnega rokometnega 'turnirja v Dortmundu je ZRN premagala Jugoslavijo z 20:19. V drugem polfinalu je Romunija odpravila SZ s 17:14. MOTOCIKLIZEM GENOVA — Japonska motociklistična hiša Kawasaki bo v prihodnji motociklistični sezoni imela svoje dirkače tudi v kategoriji do 500 ccm. Japonci so za najbolj prestižno tekmovalno kategorijo pripravili novo vozilo, katero. bo upravljal Kork Ballington, prvak v kategoriji ck> 360 ccm. SMUČANJE MOŠKI SMUK ZA SP Prekinitev zaradi dežja SCHLADMING (Avstrija) - Zaradi dežja v spodnjem delu smučarske proge in močnega sneženja v gornjem delu, ki je hudo omejevalo ■ vidljivost, je žirija razvelja vila tekmovanje v smuku za moške v Schladmingu. Pred to odločitvijo je 28 smučarjev že nastopilo in med njimi tudi vsi najboljši. V vodstvu je bil Kanadčan' Steve Podborski, njemu pa sta sledila zahodni Nemec Michael Veith in Kanadčan Ken Read. Prav tako so zaradi obilnih snežnih padavin odpovedali tudi paralelni slalom, ki bi moral biti danes v Madonni di Campiglio. za katerega so se prijavili vsi italijanski smučarji. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 23. DECEMBRA 1979 KOŠARKA Polet Inter A # * * 11.30 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco A — Kontovel v ■ DEČKI 10.00 v Trstu, športna palača B Ricreatori — Polet PROPAGANDA 9.00 v Trstu,-stadion «1. maj» Bor — Kontovel MATAJUR 30 NEVEJSKO SEDLO 70 ZAVETIŠČE GILBERTI 185 FORNI Dl SOPRA 35 FORNI AVOLTRI 50 MOKRINJE 150 ZONCOLAN 100 RAVASCLETTO 100 SAURIS 40 TRBIŽ 50 VIŠARJE 140 OVČJA VAS 60 SAPPADA 60 PIANCAVALLO 60 - 80 VELIKA PLANINA 60 KRVAVEC 35 VOGEL 130 KANIN 190 KRANJSKA GORA 60 - 100 POKLJUKA 95 SORIŠKA PLANINA 80 ZATRNIK 60 LIVEK PRI KOBARIDU 30 KALIČ 30 LOKVE 20-25 PLANICA 43 ČRNI VRH 30 NEVEGAL 40 - 70 LIVIGNO 80 - 100 AURONZO 50 60 MISURINA 50 SMUČARSKI KLUB DEVIN želi vsem članom, prijateljem ter ljubiteljem športa vesel božič in srečno novo leto Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlfe) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 -r Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 Mr. Letno naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00. letno 500.00 din. za organizacije In Dodjetla mesečno 65.00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Itollio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 12 23. decembra 1979 Za SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 «ADI1» • DZS • 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mml 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Juliisk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dei* v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala in tiska član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZA VSE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, KI PORAVNAJO CELOTNO NAROČNINO DO 29. FEBRUARJA