Obisk prijateljev z Reke Pravzaprav brez zamude vlaka ni šlo. Zato pa je bilo srečanje starih znancev in prijatelfev z Reke toliko bolj prisrčno. Nekaf man| kot deset ur je premalo, da bi si povedali vse, kar so si Rečanl in Ljubl|ančani imeli povedatl. Nešteto je bilo vprašan) in pravtoliko odgovorov. Prišli so mladi in stari, delavci, učenci, itudenti, pred-stavnlki mesta. Reka v malem. Povsod so blli toplo sprejeti, na vsakem koraku. Z neba je tisto sobotno dopoldne žarelo sonce. In nov sončni žarek je posijal tudi v srca mladih iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Rečani so jim poklonili harmoniko, ki so si jo tako želeli. Ko bodo raztegnili meh, se bodo spomnili na prijatelje iz največje luke našega Jadrana, iz mesta, kjer vsak dan pristane in odpluje nešteto malih in velikih belih lepotic. Več Ijubljanskih krajevnih skupnosti je pobratenih z reškimi. Tako goji KS Gradišče prijateljske stike s KS »Brajda« na Reki že od leta 1966. Stare znance in dobre prijatelje so popeljali najprej v prostore SOZD Iskra na Trgu revolucije, kjer so se med drugim pogovarjali o možnostih večjega gospodarskega sodelovanja z Reko, nato so si gostje ogledali kulturni dom Ivana Cankarja in notranjost skupščine SRS, na Urhu pa so se poklonili spominu žrtev NOV. Muzej in spomenik NOB na Ufhu so obiskali tudi predstavniki KS Luka Reka, ki je pobratena s KS Kolodvor. Gostitelji so jih popeljali še na Janče, kjer so obudili spomine na boje II. grupe odredov na Tujem vrhu pri Jančah pred 38 leti. Z velikim zanimanjem so si gostje ogledali sodobno zaklonišče in poslovne prostore Skupnosti pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja v Moša Pijadejevi ulici. KS Tabor pa je priredila kar trojno srečanje; goste iz KS Bulevard so popeljali na pobratene Vače, kjer je potekalo delovno srečanje predstavnikov vseh treh krajevnih skupnosti, pomerili pa so se tudi na športnem področju. Predstavniki krajevne skupnosti Ajdovščina so najprej seznanili svoje goste z delovno organizacijo hotela Lev, ki jjm je pripravila tudi manjšo zakusko. Pogovori so v sproščenem vzdušju potekali na kratkem izletu - gostje so si ogledali Pekel pri Borovnici in tehniški muzej v Bistri. Tudi v krajevni skupnosti Poljane so se na prihod dragih gostov skrbno pripravili. Najprej so se v krajevni skupnosti pogovarjali o ustavni preobrazbi KS in razvijanju delegatskega sistema, o poteku priprav srednjerodnih načrtov v smislu stabilizacije, izmenjali so izkušnje o pripravah na usmerjeno izobraževanje in izkušnje s po-dročja Ijudske obrambe in družbene samozašdite. O vseh teh temah je bilo največ govora na vseh srečanjih predstavnikov krajevnih skupnosti iz Ljubljane in Reke. V KS Poljane je bila na obisku delegacija KS Center Sušak z Reke, ki si je ogledala tudi klinični center, nato pa so jih gostitelji popeljali v Dražgoše in v Kropo, kjer so si ogiedali kroparski muzej. Vsa srečanja so bila prisrčna in nepozabna, takole pasojih opisali gostje sami: Svetlana Jurišič, tajnica občinske konference Zveze prijateljev mladinez Reke: »Posebej sem bila vesela srečanja s predstavniki Ijubljanske orga-nizacije ZPM. K veselemu razpoloženju je prav gotovo pripomoglo lepo vreme in kar nisem pričakovala, da nas bo toliko Ijudi pričakalo in pozdravilo na Ijubljanski železniški postaji. To so srečanja, ki se odvijajo že vrsto let in so odraz pravega in iskrenega prijateljstva. Še, posebno pomembna pa je izmenjava izkušenj, ki bodo tako nam kot , vam še kako koristne za nadaljnje delo.« * Marjan Matušek kar ni mogel skriti zadovoljstva nad sprejemom Rečanov v našem glavnem mestu. »Vesel sem, da obe mesti sodelujeta že vrsto let in mislim, tia se bodo prijateljske vezi še naprej krepile. Spoznali smo nove prijatelje, z nekaterimi smo se tudi dogovorili, da se bomo še srečali, morda na Reki ali pa spet v Ljubljani.« Aldo Simper, tajnik Gospodarske zbornice Reke je dejal: »Prišli smo predvsem zato, da pregledamo rezultate našega dva-najstletnega sodelovanja, danes pa smo tudi podpisali protokol o sodelovanju med Gospodarsko zbornico Reke in Medobčinsko go-spodarsko zbornico Ljubljane in regije o nadaljnjem sodelovanju na področju gospodarstva obeh območij. Na današnjih razgovorih smo spregovorili tudi o pripravi srednjeročnih načrtov za obdobje 1981 do 1985. Na Reki smo ustanovili tudi poseben koordinacijski odbor za sodelovanje med reškim in Ijubljanskim gospodarstvom, ki ga vodi Kazimir De Martini.« »Že nekajkrat smo se sestali s predstavniki Ijubljanskega gospo-darstva, podpis protokola pa je samo potrdil sodelovanje od osvobo-ditve pa do današnjih dni, na drugi strani pa predstavlja nadaljnje možnosti še intenzivnejših stikov na gospodarskem področju,« nam je dejal Kazimir De Martini. »S tem podpisom odpiramo. tudi možno-sti sodelovanja na novih področjih gospodarstva. Današnji razgovori so torej samo potrdili izjemno dobrosodelovanje Reke in Ljubljane, in upajmo, da bo tako tudi v bodoče.« Primož Hieng Lučka Špat