Zahodni, glavni vhod v jamo In odkrite!; Ivačič pred njo. Foto Gams Ivačičeva ledena jama pod Kredarico IVAN GAMS Pod Kredarico je jama. Kako dolgo je že tam, ne vemo. Prvič smo zvedeli zanjo poleti 1961, ko jo je odkril Franci Ivačič, to je dolgoletni meteorološki opazovalec na Kredarici, ki se je, odkar se z nami spušča v Triglavsko brezno, nalezel toliko jamarskih strasti, da že sam stika za jamami pod očakom Trigla­ vom in v njegovem sosedstvu. Sicer pa ve za ime Ivačič le malo planincev. Vsi mu pravijo, ne vem zakaj, Johny. Zato govorijo o Johnyjevi jami. Ker pride vse, kar se dogaja pod očakom Triglavom, kaj rado na veliki zvon, se je tudi novica o novoodkriti jami pod Kredarico hitro raznesla med planince. Niso redki, ki so jo že obiskali. Po povratku zatrjujejo, da je vredna ogleda. Jamarji se s tem strinjamo. Potem ko smo 8. oktobra 1961 štirje iz žepne »odprave B« s 40 m lestev pogledali sto metrov globoko v Triglavsko brezno in ugotovili prosto pot za »Akcijo dno<<. smo se pri povratku spravili še nad Johnyjevo jamo. Kot plod dela s kompasom ter merilnim trakom je načrt jame, ki ga je Društvo za raziskavanje jam Slovenije poslalo lastniku Doma na Kredarici, Planinskemu društvu Ljubljana-matica, s predlogom, da naj jamo uredi za turistični obisk. Da ne bo nesporazuma: jama nima sigavega kapniškega nakita, ki ga ni v nobeni visokogorski jami, ni velika, dolga je le kakih 130 m, in samo zaradi nje ni vredno, da bi se podajali na Kredarico. Toda, če smo že pod Triglavom, nam ne bo žal, če si jo bomo ogledali, saj je od koče oddaljena le 10- 15 minut. 296 Skala, gruJč, led In jamar, kot jih je svetloba bliskovne ;l:arnlce Iztrgala fz teme na spodnjem kraju Podorne dvorane. Foto Tomaž Planina Svetla ploskev ob spodnjem, temnem robu slike, to je vhod v Podorno dvorano, k i odseva na vodni gladini. Crno-bela fotografija te, že, toda barvna je čisto nek.aj drugega. Foto Ivačič 297 Počakajmo, da se oč't navadijo na Onevno svetlobo. Se nekaj metrov po snegu In skali In Izpred Izhoda fz Snetene dvorane bomo lahko utlvall lepoto gora ne več od znotraj, ampak od zunaj. Foto Marjan PuUna Posebno, če nas doleti slabo vreme in nimamo potrebe, da bi opazovali meglo ali oblake še s Triglava. Ker nočemo iti na vrh samo zaradi štampiljke, čakamo na izboljšanje v koči in ne vemo, kam s časom. Kdor pa ima prirojeno zanimanje za jame, 'ki so jih naši predniki iz rodu homo sapiens zapustili kot bivališča pred kakim desettisoč­ letjem, si bo ogledal novo jamo tudi ob lepem vremenu. Tem obiskovalcem je namenjen ta opis. Od koče na Kredarici se spustimo proti jugu do tja, kjer se prične steza dvigovati v ste­ ne Malega 'Ilriglava, medtem ko se v levo cepi pot za Planiko. Pod nami se v levo, med Ma­ lim Triglavom lin Kredarico, poglablja 1 kotanja, v katero si­ lijo z obeh strani melišča. Mi se držimo severnega, levega pobočja in prečimo grintav svet med gruščem in stenami pod vrhom Kredarice. Slabo izhojena, zdaj komaj zaznavna steza nas vede rahlo navzdol preko meliščnega vr­ šaja, na katerem se nabirajo konservne škatle dn druge od­ kladnine civiliziranega življe­ nja, ki jih mečejo v prepad iz­ pred Doma 111a Kredarici. še zavoj okoli skalnega riglja, na­ to malo navzgor lin pred nami zazija v podnožju stene 4 m široka in 3,5 m visoka luknja. Nastala je ob poševni razpoki, ob kateri je malo wše še ena odprtina. Iz jame jo v.idimo prav razločno. Pri vhodu stojimo kalk:ih 80 m niže :koče. Ta'ko cenimo, merili še nismo. Ko pogledamo v jamo, skraja le malo vidimo. Ko pa se oči navadijo na mrak, odkrivamo vedno več in vedno bolj oddaljene stene vhodne dvorane. Rekli smo ji, da je .Podorna dvorana, ker so ipovsod na stropu, stenah in tleh znaki 'krušenja skale. Vhod je na vrhu gruščnait.ega vršaja, kri se vsiplje v dno dvorane. Le od kod je prišel sem? Ali se je zrušila vhodna stena? Ali pa se je vsipal z ledenika v času, ko je ta zapolnjeval kotanjo med Malim Triglavom in Kredadco? Tedaj je utegnilo teči z 1J.'Oba ledenika v jamo več vode m jo širiti. Kdo ve? 298 še bolj strmo, kot se spu­ šča dno, se dviguje strop. Do­ kler ne bodo nadelali steze za turiste, spust po grušču ni naj­ bolj prijeten, tudi tedaj ne, ko ga rpokriva snežišče. Č:jm n~že smo, tem hladneje je. Poleti. je navadno O do 2° pod ničlo. V višje dele dvorane vdira to­ plejši zrak. Včasih izdaja me­ gla ostro mejo med toplim in mrzlim zrakom. Večje koleba­ nje temperature v višjih legah bolj pospešuje krušenje stropa, kd je najbolj krušljiv tam, kjer je najbolj rrazpokan. Razpdk pa v apneniških skladih, ki sestav­ ljajo Kredarico, ne manjika. Na nekem mestu v severni steni Podorne dvorrane, je bilo kruše­ nje toliko hitrejše, da je nastala lUlknja, !ki više gori zavije v levo !in slepo končuje. Ce bo z vami kdo, iki bo začel plezati po steni, češ v to luknjo pa še nihče pred mano ni mogel p1ile­ st:i in ugotoviti, če se v njej ja­ ma nadaljuje, potem lahko ve­ ste, da ste v družbi s človekom, ki ima iprirojeno nagnjenje za odkrivanje podzemlja. N!ikar ga ne :pustite v jamarsko druščino, zakaj postal bo strasten jamar. Ko se pred nami tla zravna­ jo, počakajmo, da se navadimo na mralk ali da iprižgemo luči. Iz načrta lahko 1·azberemo, da je tu led. Toda !kaj lahko se nam poleti dogodi, da hočemo stopi ti na led, pa stopimo v ped Jama ln človek. sneg ;e najbolj bel tudi na fotografiji, pred njim ledeno dno Snežene dvorane. Foto Tomaž Planina globoko vodo, lki se nič ne irazlikuje od ledene ploskve pod njo. Obidemo jo ob levi, severni steni. Do sem se strop že tako zniža, da je na najnižjem mestu le še 2,3 m nad tlemli.. Ko prodremo še neikaj metrov dalje od tega mesta, se ozrimo nazaj. Poglejmo v vodo in v njej bomo videli odsev vhodne dvorane, vendar to pot v ipravljičnih barrvah, ki se pozibavajo na vodni gladmi. Zdi se nam, da vidimo fatamorgano, ki je posebno slikovita, če zadevajo sončni žarki, ki pri­ hajajo skozi vhodno odprtino, na meglo. Razburkajmo vodno gladino in konture svetlega vhoda ter pozlačenih sten se bodo vedo bolj pačile in maličile ter prešle v neresnični svet svetlobe in barv. Kaj vse naredi dvakra~ odboj svetlobe iz navidezno mrke dvorane! 299 Jvo.ii(tVCl LED(NA JAMA POD KREDARICO ' . . . t • , ne. • '••• .. n• .. · . . vt.•• l Onstran nizkega prehoda je še kakih 12 m ledene površine v votlini, ki jo je utesnil stožec grušča iz severovzhodnega kota. če bi bil prost.or primerno razsvetljen, bi lahko tla porabili za drsališče, saj je strop višji od glave in je led gladek ter prozoren. Ce bi odmetali nekaj kamenja, bi ploskev še razširili. Jama se nadaljuje desno v ožji rov, kjer pa je treba paziti, da hoja ne preide v neprostovoljno drsenje po vseh štirih. Zakaj v to smer se ledena površina prevesi v ledeni slap. Hodimo ob robu ledu po grušču in se lahko oprijemljemo stropa, ki sega do glave, če se nam korak ne zdi dovolj varen. Ko na spodnjem koncu slapa posvetimo v led, vidimo ledene plasti, ki prihajajo na povnšje. Od tu spet zagledamo snop dnevne svetlobe. Prihaja skozi manjšo luknjo in je komaj dovolj močan, da medlo osvetli stene dvoranice. Strop je sicer visok, na nekem mestu do 14 m, toda stene niso tako oddaljene kot pri Podorni dvorani in se iproti izhodu bližajo. Tudi v tej dvoranici je v severni steni luknja, bolje rečeno špranja, ki je prehodna kalcih 16 do 20 m . Jamar, ki v vsako luknjo no.s vtakne, si bo ogledal tudi ta votli prostor pod Kredarico. Drugi ga bomo počakali v dvoranici, ki smo jo imenovali Snežena, zaradi trajnega snežišča, ki se tudi poleti spušča od izhodne odprtine. Pozimi ne manjka na stropu in tleh ledenih kapnikov. Ko po snežišču zasopihani dosežemo izhod. nas skraja slepi svetloba, ki smo se ji odtrgali za četrt ali pol ure in se ji odvadili. Kako vse drugače zdaj zaznavamo to bogastvo sonca, v katerem nam sega pogled do kopastega Tooca, doline Krme in vršacev okoli nje, ob jasnem vremenu pa še mnogo dalje! Kako vse drugače zdaj čutimo toplino svetlobe in toplot.o sonca, kako drugače dojemamo barve! Skala ni več samo siva in nebo ni več samo modro, nešteto nians imata. Saj jame je vredno obiskati tudi zato , da se za nekaj časa od­ trgamo iz sveta, ki se nam zdi vsakdanji, nezanimiv in nelep. Ko sto pimo ponovno v svet svetlobe in barv, se nam zdi, da je postala vsakdanjost nevsak­ danja in da je naše življenje za ščepec bogatejše. 300