Logaške NOVICE J* MAREC 1981 £RADl LAŽJEGA IN BOLJŠEGA VKLJUČEVANJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V DELOVANJE OBČIN-;E SKUPŠČINE, OBJAVLJAMO V PRILOGI MED DRUGIM DEL GRADIVA ZA 33. SEJO OBČINSKE SKUPŠ-1NE, KI BO PREDVIDOMA V PONEDELJEK, 30. MARCA 1981 1 "ED 33 SKUPNE SEJE Z ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, Z ZBORA KRA- SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA otrditev zapisnika 32 skupne seje zbora združenega in zbora krajevnih skupnos--ln 32 samostojne seje družbenopolitičnega zbora reflled pomembnejših sklepov 51 seje Zbora obtin Ravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o razporejanju tistega do °dka v občini Logatec v letu 1981 b,avnava in sprejem poročila o delu in finančnega poročila za leto 1980. pro ®irn8o'naVa spre,em P°rotlla 0 delu ebčinskega javnega pravobranilstva za leto ^'avnava In sprejem poročila o delu temeljnega javnega tožilstva Ljubljana -0b0,a na Vrhniki za leto 1980 y . avr,ava in sprejem poročila o delu Temeljnega sodišča Ljubljana Enota na 0bhn,l<' za leto 1980 '980VnaVa sprelem PO'dčila o delu Sodišča združenega dela v Ljubljani za leto bravnava in sprejem poročila o delu Postaje milice Logatec za leto 1980 19firiVnava ln sprejem poročila o delu organa za kaznovanje prekrškov za leto 12 Obravnava in sprejem poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1980 13 Obravnava m sprejem poročila o delu Medobčinskega inšpektorata za leto 1980 14 Obravnava in sprejem sklepa o pobudi za spremembo in dopolnitev Statuta ob čine Logatec 1 5 Obravnava in sprejem sklepa o sestavi komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje 16 Obravnava in sprejem sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno nadomes titev škode zaradi neurij in zledenja 17 Obravnava in sprejem informacije o pripravah na popis prebivalstva v občini Lo gatec' 18 Kadrovske zadeve 19 Delegatska vprašanja NADALJEVANJE SKUPNE SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRA JEVNIH SKUPNOSTI 20 Obravnava in sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 21 Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 22 Obravnava in sprejem predloga odloka o posebnem davku od prometa proizvo dov in od plačil za storitve 23 Obravnava in sprejem predloga odloka o proračunu občine Logatec za leto 1981 :«lii POROČILO Medobćinskega inspektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika za leto 1980 Medobčinskem inšpektoratu občin Idrija. Logatec in Vrhnika so se i Lpr 'aupanimi jim nalogami, določenimi z zakonskimi predpisi pravilniki, sa Mu lrT" sporazumi in dogovori navodili republiških inšpektoratov, kakor tudi na s strani družbenopolitičnih skupnosti, s svojim delom zavzemali za F'Jo .Van'e Javnosti m 9i Tako vključeni v stabilizacijske tokove so za njeno rea L ^prinašali svoj delež 'nsPekt0r,ev je bilo usmerjeno v nadzor nad tem, kako organizacije združene ^arnoupravne organizacije, skupnosti ter občani spoštujejo m izvajalo zakon Ifctn! n kl so Sl 9a v zate,ku leta določili v programu dela za leto 1980. so '9aii lek°m leta morali spreminjati in dopolniti z novimi nalogami, ki so jim jih |pUv n°Vl Predpisi kontrola zaposlovanja preskrbljenost trga pojav epidemi| za-I e ž živih, ----- 6k llnu,?*'' mspektoriem samostojnost pri opravljanju inšpekcijskega nadzora Me [lOZail lifij 1 lnsPektorat je lako samostojnost in nepristranost zagotavljal tako, da |e pri kkrm u,iev prišla do izraza |avna in osebna odgovornost pri čuvaniu ustavnosti ... ni'osti jii|ri ^ kli,Q. "elu se inš|.iektor|i Se vedno srečujejo s težnjamiposameznih subjektov. '»Plivat, na odločitve in delo inSpektoriev v korist ozkih parcialnih podjetniških *s<>v t»t ' in« dKlm poizkusom so inšpektorji odločno nasprotovali V podporo in usme fti ,n '^čilskega nadzorstva so bili sklepi aktiva zveze komunistov (»i Medobčin oh l(,t)ra'u kl le spremljal in obravnaval delo inšjiektorjev lkl,v Se*nemu delu. ki so ga inšpektorji v preteklem letu opravili, |e Se vrsta tako 1, |0 ko1 subjektivnih okoliščin, ki vplivajo na učinkovitost inšpekcijskega nad I f>, P'ernajhna kadrovska zaseba na določenih področjih inšpekcijskega nad t U0(jSeaaniem številu inšpektorjev je nemogoče kontrolirati vse obrate ki spa f'8| . P'^cijski nadzor posebno ko je določene obrate potrebno obiskati tudi l°'la 'el° 'al<0 os,ane marsikatero področje nadzora neobdelano Določena fina 'n^Pekci|skega nadzora, kot so urbanizem, cestnoprometna. cestna in ko /.lihih S° ,,ePokrita, ker ni inšpektorjev Nedodelannst, zastarelost in pomanjkanje ISrM.^^sov, ki naj bi spremljali posamezne zakone Pri svoiem delu se inSpek ^HRtrjvJe'° s problemi, katerih razreševanje zahteva vlaganje znatnih materialnih I <^Ma ar'al'zar:i|a vodovodi čistilne naprave itd ) HeSevanje teh problemov, ki so ,ri0v e<*l!,tlna |e odvisno od materialne sposobnosti zavzemanja in [irizadevanja ' a8 le slabosti opravijo Ocenjujemo da je bilo sodelcanje organov z inšpektoratom v okviru zahtev in po treb zadovoljivo Posebno se je okrepilo sodelovanje z delavci milice Na celotnem območ|u inšpektorata so potekale skupne dogovorjene akcije (zaposlovanje delovne sile požarna varnost higiensko stanje živilskih obratov založenost trga spremembe cen blaga črni zakoli goved uporaba kurilnega olja za pogon traktorjev in kamionov itd ) Bol|e sodelujemo z lavnimi tožilstvi s katerimi smo se še posebej dogovorili za enoten pristop Potrošniški sveti so v posameznih krajih zaživeli vzpostavljeno ie tudi sodelovanje z inšpekcijskimi organi predvsem tržno inšpekcijo Sodelovanje bo po trebno v prihodnje še bol| okrepiti O konkretnih nepravilnostih so bili obveščeni tudi organi delavske kontrole Preventivna dejavnost ki je sestavni del inšpekcijskega nadzora katere cil| je pre prečevanje kaznivih dejanj prestopkov prekrškov in odprava pomanjkljivosti Preven tivo so inšpektorji izvajali v okviru svojih pooblastil, kot so dajanie strokovne in pravne pomoči delovnim organizacijam in strankam odrejali so z upravnimi ukrepi odpravo pomanjkljivosti dajali pojasnila k novim predpisom izdajah soglasja h gradbenim in uporabnim dovoljenjem vršili nadzor nad zaposlenim osebjem v živilskih obratih s po močjo odvzetih vzorcev kontrolirali higiensko neoporečnost in kvaliteto živil in vode Za uveljavitev premije za mleko privezana teleta za rejo plemenske tehce za urejene nove gozdne nasade morajo inšpektorji izdati potrdila da so izpolnjeni predpisani po goji Da so le ti izpolnjeni se zahteva od inšpektorjev da izpolnjevanje teh pogoiev stalno nadziralo in opozarjajo da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo Zaradi epidemiološke situaci|e na območju inšpektorata in Slovenije (zastrupitve z živih) je bila uvedena stalna pripravljenost inšpektorjev tudi ob nedeljah in praznikih V inšpektoratu je za opravljanje del in nalog za vsa področja inšpekcijskega nad zora sistemiziranih 16 mest V začetku leta 1980 je bilo 14 inšpektorjev V mesecu |u niju je odšel v pokoj tržni inSpektor Delo inšpekcijskega nadzora za področje cest neya prometa cest in komunale opravlja delavec po pogodbi Načelnik inspektorata opravl|a ludi delo in naloge veterinarske inšpekcije Področje za opravljanje del in na log urbanistične in elektroenergetske inSpekci|e je nepokrito z inšpekcijskim nadzo rom V tem letu |e inspektorat pridobil nove delavce in sicer za področie inspekcije dela pripravnika diplomiranega pravnika na izpra?njeno mesto tržnega inšpektorja pa tudi pripravnika di|ilomiranega biologa Kl|ub tokratnemu lavnemu razpisu za ur banistično in cestnoprometno ter komunalno inšpekcijo in ob sodelovanju kadrovske službe na razpise m bilo pri|av kandidatov ki bi izpolnjevali razpisne pogoje Vse več |e nalog in zahtev po inšpekcijskem nadzoru kakor tudi zahteve, da so vsi objekti vsaj enkrat letno kontrolirani kar nam nalaga, da bomo morah oceniti in po večali število sistemiziranih mest za področje inšpekcijskega nadzora tržne sanitar ne požarne in vodnogospodarske inšpekciie Log Logaške • ». NOVICE PRILOGA * V medobčinskem inšpektoratu opravl|a|0 delo in naloge delavci z visoko in višjo strokovno izobrazbo OZD vabijo delavce inšpektorata, da bi se le ti zaposlili v njihovih delovnih organizacijah Za opravljanje del in nalog inšpekcijskega nadzora se zelo ne radi in težko odločijo ustrezni strokovnjaki, ki poleg strokovne kvalifikacije imajo tudi moralno politične kvalitete za opravljanjjjje zaupanega jim dela Zavedajoč se nave denega problema je inšpektorat z razvijanjem samoupravnih odnosov v svojem delov nem kolektivu, pogojev dela in nagrajevanjem poizkušal ustvariti ustrezne pogoje, da ne bi prišlo do odhoda kadrov v druge delovne organizacije OBČINA LOGATEC inspekcija pregledi odločbe prijave potrdila vzeti mand blago - redni konlr komis JT SP soglasja vzorci kazni vrednost tržna 204 135 16 17 - 19 - sanitarna 110 394 42 38 2 9 193 101 12 1 910.00 kmetijska 10S 77 2 10 - 2 - 2 - gradbena 45 32 52 16 - 12 2 - - urbanistična 2 - - 2 - 1 - - - delovna 8 40 43 10 - 3 - - 12 gozdarska 52 70 6 2 1 3 1 - - vodnogospodarska 5 3 1 1 - - - - - veterinarska 64 - 33 24 - --» požarna 7 15 25 15 - 2 234 - 2 cestnoprometna 12 127 11 - - 13 ■ - - SKUPAJ 560 393 208 175 3 97 464 103 26 1 910.00 Idrija, Logatec, Vrhnika 110 110.00 SKUPAJ 201 7 2716 775 1214 23 271 2521 338 67 Blagovni promet in storitve Za leto 1980 |e značilno intenzivnejše delo tržne inšpekcije pri opravljanju načrtovanih ter izrednih opravil in nalog nadzorstva nad uporabo zakonov in drug.h prfcdjji sov na področju blaga in storitev Glavni poudarek dela je bil na spremljanju založe nosti trgovin z osnovnimi življenjskimi in drugimi proizvodi, preprečevanju zadrževanja blaga na zalogi na dogovarjanju s predstavniki trgovine s ciljem zagotovitve čimbolj-še preskrbe in preprečevanjaaa potrošniške mrzlice, na sodelovanju pri omejevanju prodaje nekaterih proizvodov, poročaniu o ugotovljenem stanju na Republiški tržni in špektorat Preskrbljenost smo spremljali tedensko v določenih obdobjih tudi dnevno, tako |e bilo to področje dela prednostna naloga tržne inšpekcije v letu 1980 O stanju preskrbl|enosti z osnovnimi živili in drugimi proizvodi v občinah Idrija. Logatec Vrhnika je tržna inšpekcija izvršne svete občin sproti obveščala in posebei v polletnem poročilu o delu Stanje je bilo naslednje Občasno se je pojavljalo pomanjkanje določenih proizvodov in povečano nakupo vanje vendar so trgovske organizacije v sodelovanju s tržno inšpekcijo pravočasno reagirale s tem. da so povečale zalogo'm skladno s potrebami omejile prodaio tako, da je bilo stanje preskrbljenosti zadovoljive|Se kot v drugih občinah Primerov prikrivanja blaga nismo ugotovili Motnje v preskrbi so izrazite pri proizvodih, ki jih ni na celotnem jugoslovanskem tržišču, vendar so motnje nastopile v občinah Logatec in Vrhnika z manjšo, v občini Idrija pa z večjo zakasnitvijo V akciji, ki je potekala v posameznih obdobjih ieta 1980 po zadolžitvi Republiškega tržnega inšpektorata, je bilo iz vršenih 506 kontrolnih pregledov založenosti, in sicer v občini Idrija 215, v občini L o gatec 106 in v občini Vrhnika 185 Naloge s področ|a preskrbe in kontrola cen so onemogočile programirano kontrolo kakovosti izdelkov Ugotovljene so bile nepravilnosti na deklracijah, oziroma so bili v prodaji proizvodi brez n|ih Pri deklaracijah so bila v letu 1980 znatna odstopanja od predpisov zaradi kritičnega pomanjkanja določenega blaga, medtem ko pri garancijskih listih in navodilih za uporabo ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti Občutno so porasle reklamacije kupcev, reševanje pa je otežko-čalo pomanjkanje proizvodov na trgu ter v mnogih primerih neodgovorno obnašanje servisnih delavnic Pravilnosti poteka reklamacij je nemogoče kontrolirati kadar le ta ni vpisana v knjigo reklamaci|. razen kadar prizadeta stranka neposredno poišče pomoč pri tržnem inšpektorju V primerih manjših kršitev tih poslovnih običajev je tržna inšpekcija opozorila orga ne samoupravne delavske kontrole, večjih kršitev nismo ugotovili Precejšen poudarek dela tržne inšpekcije je bil na kontroli prilagajanja poslovnih prostorov trgovine novemu pravilniku, ki je v celoti začel veljati ob koncu polletja 1980 Akcija tržne inšpekcije, ki je trajala nepretrgoma od začetka leta 1979 in s ka TRŽNA INSPEKCIJA inšpektor Gabrijela Blaj. dipl oec Cveta Kukec dipl biolog Organizacija službe v občini in ocena rezultatov delovanja Medobčinski inšpektorat Idrija. Logatec. Vrhnika ima v svoji sistemizaciji tri tržne m špektorje V začetku leta 1980 je bila zasedba popolna, v maju je en tržni inšpektor odšel v pokoj, v novembru pa je bila spreieta pripravnica Občasno je pri kontroli pre skrbe sodeloval še en pooblaščen inšpektor Se ko so celotno območje treh občin pokrivali trije tržni inšpektorji, smo ugotavljali da taka zasedba ne omogoča dosledne kontrole vseh objektov predvsem pa ne do pušča poglobljene kontrole posameznih primerov zaradi velikega števila in zahtev nosti objektov kontrole ter glede na obsežnost področja Ocenjujemo, da je tržna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Idrija Logatec Vr hnika učinkovito delovala Poleg že omenjenega obsežnega področia nepopolne zasedenosti delovnih momoest in povečanega števila pritožb strank je bila predvsem angažiranost tržne inšpekcije na področju preskrbljenosti glavni vzrok, da je bila kon trola na drugih področ|ih manj popolna oziroma, da se delo ni izvajalo po programu Sodelovanje z Republiškim tržnim inšpektoratom v letu 1980 ie bilo dobro Ugotav ljamo, da je Republiški tržni inšpektorat dal manjobveznih navodil kot v prejšnjih letih Obvezna navodila so občinskim tržnim inšpektorjem v veliko pomoč vendar nekatera niso zajemala celotne problematike kontrole in ukrepanja ,"9. Kot vsako leto, tudi pri letoSniem poročilu lahko ugotovimo, da inSpektor8t|a() nobenih primernih prostorov Prostori, v katerih seda| delalo inšpektorji, so m*lr)|{ natlačeni, saj v enem prostoru dela po 10 inšpektorjev, kar je izredno otežkoff Razgovori, zaslišanja in delo s strankami so v takih pogojih nesprejemljivi Nerfl« s katero začasno prepove opravljanje prometa proizvodov do odprave pomafl f'u ti V primeru doslednega ukrepanja po zakonu bi morala tržna inšpekcija toreiliur pretežno vse podeželske trgovine W>r Tržni inšpektorji so sodelovali pri komisijskih pregledih pred izdajo gistracijo poslovnih enot v vseh zaprošenih primerih Na področju blagovnefl*' 1« ta so v večini primerov postopek tudi sami vodili Pri izdajanju odločb za red' JS| so nejasnosti predvsem v tistih dejavnostih, kjer tržna inšpekcija nima zakol"' i? nove oziroma niso predpisani tehnični pogo|i '"'i Servisov, ki opravl|a|0 servisne storitve v garancijski dobi, v glavnem ni in s" lilt, zato vezani pretežno na servise izven območja Pritožb občanov je veliko v«111< posamezne zadeve rešuje tržna inšpekcija s pravno pomočjo Same trgovs^Vi, nizacije dosledno izvajalo pogoje iz garancijskih listov L Tržna T, inšpekcija je obravnavala nekaj primerov nedovoljene prodaje v občini Loga,w,Jl hnika. kjer so posamezniki prodajali različne izdelke domače obrti ali izdelke 1 p verjetnosti pripel|ano iž tujino brez ustreznega dovoljenja r"s-1 Glede strokovne izobrazbe prodajalcev ugotavljamo, da je stanje zelo ra« g, večini prodaialn na podeželju je zaposlena priučena delovna sila trgovske a'jfaT*aCl'e nam,eč na ,a način repujejo problematiko prodaialn na podeželju Ker lift,!-' 0 rzobrazbi in drugih pogoph oseb, ki opravljajo blagovni promet in storitve Slavnem ^P'azbe z. prometu začne veljati 1 1 1981. tržna inspekcija ni posebej kontrolirala iz A"gaži zaposlenih "aczoru ranost na področju preskrbe je močno okrnila pravo vlogo tržne inšpekcije izvajanja predpisov s področja blagovnega prometa |f*n« blaga in storitev tiari 8 C<" '''osredotočena na kontrolo izvajanja odloka o maksimiranju cen, i0 pfo°2 'azpoložl|ivim časom pa je tržna inšpekcija kontrolirala tudi oblikovanje cen enehan|u veljavnosti odloka S ciljem preventivnega delovanja je tržna inšpekcija akU| De, 3"lvni lzvalanje le tega Pri opravljanju nadzorstva nad uporabo odloka o najvišji Sll'plkuCe" 16 VSe P'01'*00^ in storitve je bilo ugotovljeno, da se je večina OZD na za rlSik. uve|javitve odloka obnašala disciplinirano Zaradi različne razlage tega odloka j ''|W|e^u '*lclu °dloka posebej opozorila organizacije združenega dela v občinah na -> bih I.O0:evaie kasneje precej nejasnost; in so se cene v tem obdobju kljub zamrznitvi pove 6 ra /°'a 16 ouse9ala ugotavljanje pravilnosti oblikovanja cen po različnih režimih in »ri|e Področjih Na področju blagovnega prometa je kontrola obsegala obliko loii ,T>a'0Prof*a|nih cen oziroma sestavnih elementov maloprodajnih cen Pri tej kon t, . s° bile ugotovljene naslednje nepravilnosti neupoštevanje odloka o maksi *tev- Cen' neprav'lno oblikovanje odvisnih stroškov, zaračunavanje višjih cen, neoz y dnie izkoriščenega odstotka marže 10 ovir|S |e kontrola obsegala evidentiranje cenikov in zaračunavanje storitev ledi no i '"ranih cenah Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da gostinci ne evidentirajo do p VS6h s,ori,ev' Ki Jih nudijo _A>m n 6n P°U((areK v okviru kontrole cen obrtnih storitev je bil skladno s progra OOU'P'ev a c'an storitvam zasebnih avtoprevoznikov Ugotovljeno je bilo da večina av 7fj0ho r> Zni'eno za posamezne OZD Kontrola pa je nadalje ugotovila, da avtoprevoz Vehk P°90dt) 1 °/D mmaio iu, Pritožb strank je bilo na račun zaračunavanja servisnih storitev predvem za ecl'h raz le,u 1980 ",sPRk'-'la kontroluala tudi normativne akte OZD, ki urejajo Pe*' lsie ,'6 Cen m ugotovila, da jih ima večina, so pa v glavnem zastareli ir, glede na po |0(H sPremembe predpisov pomanjkjivi 'reS»«vo in turizem V let ' ra'l'K med porabljenim delovnim časom in zaračunanim po normativih [si|vijo '98° le ,f*na mSPekciJ3 podala štiri predloge sodniku za prekrške v zvezi s li ifj (j81 'na •nrja, Phcelkom turistične sezone smo skušali pregledati večje gostinske objekte. m *m° zaradi že znanih vzrokov le delno uspeli Na splošno tržna inšpekcija ugo " "i'avli 16 veclna gostinskih objektov prilagojenih minimalnim tehničnim pogojem za Pri i 16 9°s,lnske dejavnosti oziroma da so bile že izdane ureditvene odločbe Jbi|0 °n'r°!' upoštevanja normativov za jedila in pijače ter drugih gostinskih uzanc i uSVo L 9o'0v'ienih večjih pomanjkljivosti Po programu dela so bile pregledane in na e 0>\ a,e9orizirane vse turistične sobe v občini Logatec «d>r, >delflr. |e sodelovala predvsem pri ogledih obrtnih delavnic ra pridobitev taft,. 9a do II bi oljenja; drugi pregledi so zajemali kontrolo < en ugotavljanje opravljanja e -s'i Dn °!'enla P° oceni tržne inšpekcije se prekoračitev obsega obrtne dejav I vec ei-uJe. vendar bi bilo za ugotovitev dejanskega predmeta poslovanja potreb ; Časa s°ttel0 za spremljanje dejavnosti posameznega obrtnika ino" v 'a' r'ov"Bluvanlu davčne uprave v SO Vrhnika in Logatec je bilo ugotovljeno neka| pri-idrio 'lanla obrtne delavnosti brez dovoljenja Pri rednih obrtnikih so firme do pri popoldanski obrti pa je označevanje problematično posebno pri o 2jtriu) ' c'e'alo po pogodbi za delovno organizacijo (del proizvodnega procesa na izv^OeJevnostl 3o-i,>"H|e tržni p"ifivnoM-"'1''' 'r*na inspekcija sodelovala le pri kortiJsrjaklti pregledih za registracijo ("'"'tilišk' '""''"^l" Kmetijstva je kontrolirala odkup živine po obveznem navodilu "iDJae|0vai,rJne9a inšpektorata in odkup kmetijskih pridelkov Tržna inšpekcija je n '6 korji 1 90zdarskirn inšpektorjem pri ugotavljanju preprodaje lesa V gradbeništ , r')lirala reševanje reklamacij v zvezi s kvaliteto stanovanj za trg a P a bi se . ni s" laške Premaknilo z mrtve točke, |e sanitarna inšpekcija skupa] z upravljalcem jetf z o«! v°dovoda pričela akcijo da bi se ti zaščitni pasovi čimprej določili in spre kla'Olosk ,rn ^ Vr ta namen je upravljalec vodovoda pri Hidroinženiringu naročil iZpd raziskave na podlagi katerih bo mogoče te zaščitne pasove tudi določili POJAVA *>sl "eto i9Hf. ,ti" nek '98(l |etu JNSPtKCIJA - inspektor Brigita Puhar. dipl mg " so bila v občini Logatec pregledana vsa gradbišča družbene gradnje ria^'u^'T3 9radbišča individualnih objektov oreifrurne6na 9radnja se odvija v glavnem na osnovi potrjene in kontrolirane tehnične Pblrost aC'|e b'6' weć)ln odstopanj V letu 1980 |e Samoupravna stanovanjska llo'"| Uu«,.'"";,!|« ' izgradnjo individualnih stanovanjskih objektov k ni zadružno gri I eganritk. 9°tavlja , ;il':r,| '•'r da je taka gradnja zelo ugodna vendai je v naselju Za Arjem prišlo refl'rpSlevgj""' nevšečnosti Upravni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja namreč ni ikCr 'Zpue.,VSeh Parcelnih številk, ki bi prišle v poštev pri tem kompleksu gradnje. Last-Fa>< i ra'1- (j(||{| Zakon o tehničnih inšpekcijah, katerega v poslužuje gradbeni mšjiek ske' i ' ■'hje \„n/ dovoljuj sumo ustavi, do pridobitve gradbenega dovoljeni,! Med vomno pa bi bilo delo inšpekcne bolj učinkovito, če bi bil sprejet zgoraj omenjeni od lok Inšpektor bi lahko nemudoma sicer gradnjo ustavil, obenem pa bi na osnovi 41 a člena 1 odstavka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Ur I SMS št 8/78) odstopil zadevo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem ki bi postopal smiselno po 2 , 3 ali 4 odstavku 41 a člena orne njenega zakona Upravni organ, pristojen za urbanizem, bi namreč lahko razporedil objekte v skupine objektov, ki se rušijo, v skupine, katerih rušitev se odloži za daljši čas, ker ne ovira izvajanja sprejetega urbanističnega dokumenta in ni v nasprotju s sanitarnimi predpisi ter v skupino, ki se lahko legalizira S tem bi bil lahko hitro in učin kovito rešen problem raznih manjših objektov, ki so zgrajeni brez dovoljenja, pred stavljalo pa velik problem, zlasti kar se tiče sosedskih odnosov SANITARNA INSPfcKCIJA - inšpektor Matej Gradišar Sanitarna inšpekcija je v letu 1980 opravila v občini Logatec nekoliko manj opravil iz inšpekcijskega nadzorstva zaradi nadomeščanja sodelavke v Idriji, ki je bila na po rodniškem dopustu Tako |e sanitarna inšpekcija v občini Logatec opravljala sanitarno nadzorstvo od 1 1 1980 do1 5 1980 le enkrat tedensko V letu 1980 je sanitarna inšpekcija opravila 110 rednih pregledov, 394 kontrolnih pregledov, izdanih je bilo 38 sanacijskih odločb, 193 soglasij k odločbam o lokacijskem dovoljenju, soglasij k odločbam o gradbenim dovoljenju, k odločbam o uporabnem dovoljenju in soglasij za prodajo živil izven poslovnih prostorov, kot to določa za kon o Zdravstvenem nadzorstvu nad živili Pri kontroli higienske neoporečnosti živil m predmetov splošne rabe je bil odvzet 101 vzorec živil v bakteriološko in kemično analizo (na podlagi 2 člena zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe je mišljena tudi voda. ki je namenjena za javno preskrbovanje prebivalstva kot pitna voda ali voda za proizvodnjo živil, namenjenih za prodajo kot živilol Na podlagi rezultatov analiz teh vzorcev so bila iz prometa izločena naslednja živila - 3 zavitki Graham ća|no pecivo (Mercator TOZD Dolomiti. PE tovarniška ulica) - 22 kosov kmečke salame (Emona Mesna industri|a Zalog) - 3 zavitki Thomv delikatesne gorčice (Mercator TOZD Dolomiti. Tovarniška ulica) Zdravstveno nadzorstvo nad živili in predmeti splošne rabe zaenkrat izvaja le sani tarna inšpekcija Izjema je zdravstveno nadzorstvo nad pitno vodo, ki jo izvaja poleg sanitarne inšpekcije tudi Zavod za socialno medicino in higieno na podlagi posebne pogodbe z upravlialcem vodogoda Dogovorjeno je namreč bilo, da bi zavodi za socialno medicino in higieno za zaradi vse pogostejšega pojavljanja alimetarnih toksiko infekcij prevzeli preventivni nadzor nad higienskim stanjem živilskih objektov in zaposlenih, medtem ko bi sanitarna inšpekcija prevzela recesivni del nadzora nad higienskim stanjem živilskih objektov ka koi tudi zaposlenimi t pidemiološka situacija na območju občine Logatec je bila v letu 1980 še kar ugodna saj ni bilo s strani zdravstvene službe registrirane kake epidemije Gibanje nalezljivih bolezni je v letu 1980 potekalo v mejah normalnosti - prevladovale so pred vsem otroške bolezni Cepljenja so potekala normalno po programu cepljenj tako da |e bil po podatkih zdravstvene službe dosežen predpisani odstotek cepl|enih Pri kontroli vzdrževanja higiene na javnih mestih sanitarna inšpekcija pri svojih pre gledih ugotavlja, da se vzdrževanje higiene na javnih površinah ne izvaja kot bi bilo potrebno in zaželjeno Neredko se namormreč vidijo po javnih površinah odvrženi pred meti, papirji in smeti Da je temu tako. pa |e krivda tudi pri občanih Logatca, ki zaradi nezadostne higienske kulture odmetavajo odpadke po javnih površinah naselja Poleg omenjenega pa se ugotavlia da po javnih površinah tudi ni zadostnega števila košev za smeti Zato bi bilo potrebno po javnih površinah g občini Logatec namestiti zado stno količino košev za smeti in uvesti službo komunalnega redarja ki bi po eni strani nadzoroval vzdrževanje javnih površin, po drugi strani pa vse kršitelje prijavil sodniku za prekrške, ki bi z ustrezno kaznovalno politiko odpravil to grdo razvado občanov Občina t ogatec ima za napajanje svojega vodovodnega omrežja na razpolago pet vodovodnih zajetij Vsa zaietja leži|0 predvsem na izrazito kraškem terenu vsled česar tudi pitna voda iz teh za|eti| zaradi zmanjšane samočistilne moči kraškega terena bak teriološko ni sigurna Po vsakem večjem dežju se močno kali in onesnažuje vodovod no omrež|e Voda iz vseh zajetij se zato močno klorira V primeru vsakega izpada de zinfekci|e vode s klorom se ugotavlja higienska oporečnost vode v vodovodnem omrežju Pri kontroli zaietij pa sanitarna inšpekcija ugotavlja, da vodovodna zajetja v občini l ogatec nimajo z odlokom občinske skupščine določenih varovalnih pasov za varo van|e podtalnice okoli kaptaž Prav tako pa skupščina občine tudi še ni sprejela pravilnike o izvajanju odloka o varovalnih pasovih za vodovodna zaietja v katerem bi bil določen tudi režim upravljanja z zemljišči okoli vodovodnih zajetij Kot |e bilo že v prejšnjem poročilu omenjeno, je v občini Logatec precej lesenih po čitniških hišic katerih lastništvo je silno težko ugotoviti V glavnem pa so to že izgo-tovljent objekti, zato je ustavitev del, katera je možna po gradbeništvu, skorai nesmiselna V poštev pride v takem primeru samo ustavitev del po urbanizmu ter s tem odstop spisa občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za urbanizem da postopa, kot je v prejšnjem odstavku navedeno Se vedno pa občani prijavljajo inšpekcijam svoje sosede zaradi raznih manjim del ki ne spadajo v področje gradbeništva Občani so v tem primeru napoteni na sodišče KMEflJSKA INSPEKCIJA - inšpektor Ludvik Volk, dipl ing agr Kmetijska inšpekcija deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata Idriia, Logatec in Vrhnika in dela en inšpektor za vse tri občine Delo je razporejeno tako. da inšpektor dela po dvakrat tedensko v občinah Idrija in Vrhnika in enkrat tedensko v Logatcu Pristojnosti in naloge kmetijske inspekcije se iz leta v leto večaio tako. da je nemogoče, da bi kmetijska inšpekcija v tem sestvu in v taki organizaciji obvladala in uspešno op-lavljala naloge, ki izhajajo iz zakonskih predpisov in samoupravnih sporazumov Morda ne bo odveč, če povemo da je zakon o živinoreji, o kmetijskih zemljiših o mtevencijah v kmetijstvu, o združevanju kmetov, o vinu. o prepovedi nomadske paše o semenu m sadikah novi in nalagajo kmetijski inšpekciji veliko dolžnosti in nalog na področju kmetijstva Citirani zakoni niso vsi. ampak so le tisti, za katere spremni predpisi - pravilniki še niso vsi objavljeni in še niso zaživeli Samo zakon o kmetijskih zemljiščih naj bi spremljalo 18 pravilnikov, zakon o živinoreji 12 pravilnikov, zakon o vinu 8 pravilnikov itd Iz navedenega je razvidno, da bo nujno razmisliti o povečanju števila kme ti|skih inšpektorjev ali pa razmisliti o drugačni organiziranosti V polletnem poročilu je bil opisan problem nomadov, ki vsako leto prihajajo preko Logatca in naprej proti Vrhniki Zakon o prepovedi nomadske pase prepoveduje tak način paše zato je kmetijski inšpektor dve skupino nomadov prijavil sodniku za prekrške, na Vrhniki, ki |ih je kaznoval po 1 000 din, a |e že ob zaslišanju podvomil v izterjavo izrečene kazni V zvezi s tem naj povemo da bo sprejet nov zakon ki bo no madsko pašo urejal na medrepubliški ravni Živinoreja |e v občini Logatec gotovo glavna kmetijska panoga zato je razumljivo da je inšpekcija v okviru razpoložljivega časa posvečala večji del razpoložljivega časa Premiranje za pitana teleta ki je bilo uvedeno v letu 1979 se je izvaialo tu v letu 1980 in sicer v višini 550 din po teletu je prispevala Živinorejska poslovna skupnost, 450 din pa organizacija ki spitano žival odkupi žival mora biti spitana od 230-250 kg mesa Za meseca november in december 1980 je bila premi|a s strani ZPS povišana na 1 550 din na privezano tele pod istimi pogoji to je da organizacija, ki spitano žival odkupi, predhodno zagotovi 450 din Organizacija ki pitanje organizira, predno uveljavi premijo pri ZPS mora od kmetijskega inšpektorja dobiti potrdilo da so izpolnjeni vsi pogo|i (teleta oštevilčena sklenjene pogodbe o pitaniu organizacija mora voditi register pitanja) Da inšpektor tako potrdilo izda mora pri organizaciji in pri konpe rantih izpolnjevanje pogojev preveriti Organizacije uveljavljalo premijo vsake tri mesece in ker so v občini tri take organizacije |e potrebno za preverjanje resničnosti podatkov porabiti veliko časa O problematiki živinoreie je bilo veliko pisanega že v poročilih za pre|Snja leta Omenimo naj. da se razmere v živinoreji iz leta v leto zboljšujeio kar |e razvidno tudi iz selekcijske službe ki je dejansko zaživela v letu 1979 tako da ko je leta 1980 Republiški kmetijski inšpektorat ustavil izplačevanje premije za mleko in zahteval od kmetijskih inšpektorjev mnenie o kontroli proizvodnosti krav v kmetijskih organizaci jah. sem mirno napisal, da imata Kmetijska zadruga Logatec in Kmetijska zadruga -Sora» Zin kontrolo proizvodnosti urejeno in sta do premiie upravičeni Res je da je bila za KZ »Sora« izdana odločba o ažuriranju rodovniške dokumentacije in da |e kmetijski inšpektor veliko truda vložil v to. da je >;elekci|ska služba v obeh kmetijskih organizacijah na območju občine Logatec stekla Iz povedanega je razvidno da ni edino sredstvo za dosego uspeha kazen temveč |e še boljši uspeh dosežen v tesnem sodelovanju in ob strokovni pomoči ter ob pogostih obiskih v prizadetih organizacijah Obe imenovani organizaciji imata dobro osnovo za selekcijo v letu 1981, ker bo kon trola B ukinjena m bosta uvedeni le A kontrola in Z - to je kontrola zaroda Povedati velja, da bo lastnik plemenskih živali, ki se bo odločil za A kontrolo, moral v njej imeti vseplemenske živali v hlevu, zato je nuina inventarizacija živine V leseni 1980 ie bilo opravljeno licenciranie plemenskih merjascev ki plemenijo v naravnem lipustu in sicer eden v Rovtah in eden v Hotedršici Merjasca sta odličnega porekla in daieta kvaliteten naraščaj Oba sta bila oceniena v naivišji raz-ed vendar postaja problem, kajti število popustov se iz leta v leto manjša tako da sami rejci ugo tavljajo, da se plemenskih merjascev ne izplača rediti če jih ne bi rabili za plemenitev svo|ih plemenic Iz povedanega je razvidno da med kmeti|ci ni interesa za prašičerejo res je pa tudi, da kmetijska služba na tem področ|u ničesar ne ukrene V zvezi z obdelavo in rabo kmetijskih zemljišč naj ponovimo znano dejstvo, da so bile vremenske prilike za spravilo sena prve košnje tako neugodne da so jo kmetje pospravili s precejšnjo zamudo in je bilo seno te košnje zelo slabe kvalitete Do več jega izpada krme ni prišlo ker je bil odkos otave obilen in kvaliteten Povedati je potrebno da so bila v letu 1980 zemljišča obdelana krma je bila pospravljena, razen na strmih parcelah kjer strojna obdelava ni mogoča na senožetih kjer je odkos sena tako slab. da se spravilo ne izplača in seveda je nekaj takih primerov, kjer so lastniki ostareli in so ostale tudi parcele nepokošene in krma nepospravljena, vendar je takih primerov malo Tem primerom bo morala kmetijska zeml|iška služba v bodoče posve titi več pozornosti kot doslei V februarju 1981 |e rok do katerega morajo lastniki zemljišč stanie zeml|išč vskla diti z določbami zakona o kmetijskih zeml|išcih, zato bo morala kmetijska zemljiška služba več aktivnosti usmeriti v reševanje kmetijskih problemov po strokovni plati ne reševati samo tekoče zadeve (dajanje soglasi| za status kmeta prodaja zemljišč itd ) Zavedati se moramo, da je Kmetiiska zemljiška skupnost poklicana da v občini gos podari s kmetijskimi zeml|išči in je taka njena naloga in skrb da bo z zemljišči gospodarila tako da bo zemlja dala čimveč dobrin Pri KZS Logatec pogrešamo smelih posegov tako v hidro, kakor tudi v agromelioracije O umetnih gnojilih na| povemo morda le to. da jih primanjkuje in izgleda, da se bo pomanjkanje poznalo v letu 1981 ob spravilu pridelkov, kar bo vplivalo tudi na stalež živine ki je glavna kmetijska panoga občine Tudi cena gnojilom ne bo nič kaj spodbudna tako da kmetje če ne bo regresirano ne bodo segali po niem tako da moraio občinski organi računati s tem da bodo določena sredstva v občinskem proračunu namenili za regresiranje krmil gnojil, semen živine ipd V zvezi s 15 členom zakona o kmetijskih zemljiščih nai omenimo da Gradnik ni prijavil izkopanih rudnin zato jim je inšpektor z odločbo naložil prijavo rudnin tako količinsko kot tudi ceno po m Obenem z odločbo je podal tudi prijavo sodniku M pre krške ki je organizacijo kaznoval z 2 000 din denarne kazni in odgovorno osebo 500 din V zvezi s prometom vin v odprtem stanju je kmetijski inšpekto; izdal gostilni »Turk« v Hotedršici pogojno soglasje za točenje odprtih vin z geografskim poreklom Upravni organ pristojen po 16 členu pravilnika o minimalnih pogojih za promet nevstekleni Ceruh vin z geografskim jioreklom in vinskim moštom, v gostinskih lokalih (Ur I SRS št 18/77) mu ie izdal dovoljenje do konca leta 1980 V kolikor gostilničar ni izpolnil pogojev ki jih določa citirani pravilnik ne bo smel točiti vino v odprtem stanju Tu naj povemo da*|e kmetijski inšpektor prijavil sodniku za prekrške v Logatcu gos tilničarja Leopolda Petkovška iz Cest ker je prodajal temnordeče vino z močno pri -mesio samorodi belo vino je bilo pokvarjeno ni dovolil vzeti vzorca, ni imel dovoljenja od pristojnega občinskega upravnega organa, niti ni imel analiznega izvida in ne po trdila o poreklu vina Kazen še ni bila izrečena Na koncu naj povemo da je bilo delo kmetijske inšpekcije v pretežni meri usmer leno v preventivno dejavnost Za tako delo |e potrebna strokovna usposobljenost člo veka ki v tej stroki dela kajti kmeti|ska inšpekcija |e strokovnega značaja Inšpektor mora hiti vedno pripravljen strankam pomagati z nasveti usmerjati kmetijske proiz vajalce in porabnike S takim načinom skuša kmetijski inšpektor doprinesti delež k pospeševanju in dvigu kmetijske proizvodnje za dobrobit kmetijskih proizvajalcev in širše družbene skupnosti INSPEKCIJA DELA inšpektor Ivan Poljanšek, ing pripravnica Barica Zidar dipl lur Inšpekcija dela deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata ldri|a I ngat*n •vaji «ktc pir. m m,. in dela za vse tri občine Delo |e sporazumno z občinami organizirano ■-■ pektorja delata po dvakrat tedensko v občinah Idrija in Vrhnika in enkrat •L.; i on j Logatcu Delo inšpekcije dela obsega nadzorstvo nad izvajanjem zakona o variljj^ in podzakonskih predpisov ki ga opravlja tov Poljanšek Ivan ter narizorstC vajanjem zakona o delovnih razmerjih ter tozadevnih samoupravnih SP'0*"!!!« ga od maja meseca opravlja tov Barica Zidar , (^ term I. Izvajanje zakona in predpisov o varstvu pri delu r''' ' 1 Gibanje nesreč pri delu in poklicnih obolenj ""a V preteklem letu je bilo na osnovi prispelih prijav nesreč pri delu evid*""lv' nesreč pri delu od tega 26 pri opravljanju del in opravil in 3 nesreče na P0' Pn Pri raziskavi in analiziranju teh nesreč je bilo ugotovljeno, da gre v glavne' akrj Se oz lažje nesreče pri delu Od skupnega števila nesreč je bilo 11 nesreč' jj'e ca predmeta 3 odrgnine en zlom noge 3 padci po spolzkih tleh. 4 pri" predmetov na telo. 6 vrezov 2 opeklini. 4 vbodi in en vdor tujka v oko Nc primerov je le eden. ki po navodilu o raziskovanju nesreč spada med teiK 1 1(1 in sider zlom noge do katerega je prišlo vsled spolzkih tal na delovnem1 'er; vseh primerih botruje nepazljivost, pomanjkanje koncentracije podcenjev* ™'a nosti itd Pri primerjavi s prejšnjimi leti lahko ugotavljamo da je bila pogostnost n* '"le 19 78 18 nesreč na tisoč zavarovancev. 23 nesreč na tisoč zavarovancev* ,api in 29 nesreč na tisoč zavarovancev v pre|šnjem letu Iz tega izhaja da tref 3'e. nosti narašča iz leta v leto oz da se le ta dviga Ob deistvu da gre le za lazA>l| ta podatek še ni zaskrbljujoč Sne Vendar nam podatek o 172 izgubljenih delovnih dneh oz 3880 izgublje"''le ; urah predstavlja to problematiko v nekoliko drugačni dimenzi|i ta bolruS' namreč zahteval na prizadetih delovnih mestih druge delavce, ki so morali' r'tij titi poškodovance ter pri tem opraviti vse delo in opravila v dotičnem del' N' cesu Zato lahko trdimo da tudi tako majhne oz nepomembne nesreče P" 'u vzročaio velike organizacijske probleme oz določen finančni izpad v posl1'6 o lovne organizacije ali pa zasebnega delodajalca si 2 Izvajanje splošnih ter posebnih varstvenih ukrepov in normativov '"'e Pn opravljanju rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov (kontrolni preg'* ,'u di v zvezi s pridobitvijo obrtnih dovoljenj pregledi v zvezi z uvedbo varst* "at repa. razširitvijo predmeta poslovanja, pregledi v zvezi z obvestilom o P"'rv ti in raziskave nesreč pri delu ter nevarnih pojavov) se je ugotavljalo nasie*"9i naslednje "''•a - Stanje na področju gradbenih obiektov, v katerih se opravljajo delovniP ^ iz leta v leto izboljšuje, čeprav se bodo ti problemi v sedanjem času in »' pogoiih gospodarjenja reševali počasneje in težje Večje probleme v zve»f> devami imajo obrtniki, ki delajo v starih objektih in so pač doslei vlagali svol1 "a sredstva v tehnologijo VP - Prezračevanje je prav tako neposredno povezano s prejšnjimi probi** °Sn prezračevanje v novih objektih zadovoljivo rešeno medtem ko |e v starih" e'< ranih objektih prezračevanj prece|šen problem Največkrat se tu poslužul" bil-rešitev, ki pa so običaino zelo slabe B"a' - Kvaliteta električnih inštalacij se iz leta v leto počasi premika na bolj«'lrilv še zmeraj na|dejo zasilne oz provizorične rešitve (obrtna dejavnost) Vsel 9o še zmeraj pozabita na lokalno razsvetljavo, ki bistveno vpliva na delovne''1' počutje delavcev 01: - Zdravstveno varstvo in prva pomoč se v praksi rešuje na zadovoljiv na' '0rl ugotavljamo da obstoječe zdravstvene ustanove največkrat ne zmorejo'* riodičnih zdravstvenih pregledov Zato prih,i|,i do občasnih zamud pn rea 'P zahtev p' Izobraževanj in preizkušanj znanja iz varstva pri delu poteka v del" u< i( 'e: nizacijah na zadovol|iv način Istočasno pa ugotavl|amo da so se tudi na p* rti premaknili iz mrtve točke pri lealizaciji zahtev v zvezi z izobraževanjem I 1 »di V zadniem letu so namreč delno ze opravili poučevanje in prever|an|e H ibi| siva pri delu Nedokončano rlelo i/ lanskega leta pa nameravalo opraviti' hodnosti - V zvezi z izkoriščaniem kamnoloma Smolevc je bila s strani delavce"' redno delajo v kamnolomu podana prijava v zvezi z neizpoln|evan|em vat* es tepov Pri pregledu pa |e bilo ugotovljeno da ima Gradnik iz Logatca vsa P" . voljenia m projekt o izkoriščanju kamnoloma V projektu so obdelani nad"1 izkoriščanja ter varnostni ukrepi ki jih zahteva izvajanje teh del Na salt* bilo ugotovljeno določeno odstopanje od projekta za kar pa jiredstavniki »iii i ganizacije pravijo, da so razlogi objektivne narave V dotičnem primeru so |. prizadeti delavci predvsem v zvezi z izvajanjem varnostnih ukrepov pri d* |? daći (prevelika višina etaž podrto drevie nad etažo ki je ogrožalo varnos' ^ bajoče težke gradbene mehanizacije in delavcev samica v sredini etažne s" ^ tako zaposleni v kamnolomu takrat niso imeli na razpolago sanitarnih pr* kr' WC kabine Na osnovi ugotovitev je bila delovni organizaciji podana ure'' l ločba o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti Prav tako je bil vodja izkoiiS' ^ noloma opozorjen s strani inšpekcije dela na izvajanje nujno potrebnih van* ^ repov v obstoječem kamnolomu ^ - Pri kontroli nad izvajanjem posebnih varstvenih ukrepov in normativov' ga l|a da občasno izvajalci gradbenih del premalo upoštevajo zahteve lehn'"' ^ v gradbeništvu Nemalokrat se dogaja, da so gradbišča zasebnih delod« ^ manjkljivo urejena (ni elaborata o ureditvi gradbišča) Dfl| V teh primerih se opaža pomanjkljivo izvedbo gradbenih odrov, nepokri" jj^ neustrezne oz pomanjkljive varovalne ograje, neurejene dostope na zidars" L Delavci zasebnih delodajalcev vse premalo poznajo tehniko varnosti v g'* ^ največkrat imajo nirnaio osebne varovalne opreme in zaščitnih sredstev t. Na osnovi zgorn|ih ugotovitev so bile vsme prizadetim izdane ureditver* ^ o odpravi pomanjkljivosti o prepovedi dela do ureditve zatečenega stani* |j rekovani pogo|i pod katerimi bodo lahko po predhodni odpravi pomanjkl|i"" s zaprošeno dovoljenje ali odločbo (za registracijo ali razširitev predmeta r lonja zakona o delovnih razmerjih dela Ivan Pnljanšek. ing jlil(jtirn na PereCo problematiko na področiu zaposlovanja delavcev pri zasebnih 1,eMb 'Z ''ril-,ln r,'putilik. ki sklepajo kooperantske pogodbe z O/D. ki se ukvar|a]o 'a'5ki n'^'vorn I" bila v tem obdob|u primarna naloga na tem področju V okviru ak-lob*3 '3''a zas,av'lena usmerjena s strani tepubhških upravnih organov, je bil v Iv,.?1 P°ostren nadzor nad temi zadevami Zaradi tega je bil s strani inšpekcije S,,'latik- S"v »liapei tan'e sklepanja navideznih pogodb oz najemanje prekomerne delovne \ etrnt-c anle zasebnega delodajalca na kazniva dejan|a davčne utaje) Na osnovi lr& >-f he prrL... laž|«!bfr°tje 60 tJ'pl lur ,alnlk ŠO Idrija) ter jih potrdi s svojim podpisom. 1 P0Te na ka,enn se 'e opravljallll inšpekcijski nadzor, lahko razdelimo na štiri m«Ed*Or nari ... zr>afrugarri KlePanlt;m kooperantskih pogodb s samostojnimi obrtniki m obrtni i" T1*'" nad , ^''nik zakonitostjo delovnih razmerij, sklenjenih med delavci in samostoj ce*1 !ac|Zor nari , , va's'"esnifc 2akonitostjo delovnih razmerij v OZD i P°4 Van'6 dt)yovorov m sporazumov o minimalnih življenjskih pogojih delav-tini|iSco jn, rtirT°rtiv, pekc')skeya nadzora je bilo v tretjem Četrtletju 1980 na uresničevanju dogovora, ki je bil sprejet na posvetu, so prizadete delovne organizacije a'i problematiko v okviru svojih možnosti Po kasneje opravljenih pregle Predpisov glede nezakonitega zaposlovanja delavcev preko kooperant ■Ki c f" °brt Sk'enlen|h rned predvsem gradbenimi delovnimi oiganizaciiami 1 S°ullrriifi n'ki al' obrtnimi zadrugami V začetku 1980 leta je tov Pol|anšek skupai 9a Rosi h'ki, zadolženimi za to akci|o, opravil pogovore s predstavniki delovnih l'h seznanil s predpisi in stališči naše socialistične družbe gled< I jkiria"pSredovan|a delovne sile. Kasneje |e bilo opravljenih več inšpekcijskih pre-11 dilrr'"1'lcSanieZr"tl 9radhrščih, v juliju in avgustu pa ie bila v dogovoru z družbenimi "'alse ' SamHUPravllanla P° posameznih občinah izvedena akci|a, in sicer so '"^fijski ^f35" Pregledana vsa gradbišča, ugotovitve te akcije pa so bile sledeče občini le bila akci|a izvedena skupai z namestnico družbenega pravobra Jperan.Crav'lanja lz Nove Gorice, posledica pa |e bila tožba na ugotovitev ničnos Jda Sq Pogodbe, podana na enoto javnega tožilstva 'Ugotovljeno je bilo na h"' iljer,, elanski odnosi s kooperanti na gradbiščih SGP Zidgrada taki, da obstoia ° ''""Hi v ^ r'H q"' ''' Posredovanje delovne sile, nasprotno z našo ureditvijo in ars krit*6!"11 V'ednotami našega sistema Oflatec ie bilo ugotovlieno, da SGP Gradnik sicer sklepa kooperantske 'ki. da pa so tako pogodbe koi dejanski odnosi na gradbiščih vskia 51zaVobrtn,i '»'^ik00310 fiV J^nJ Pa smo se srečah z novim problemom SGP Grosuplje. 70ZD Igrad je iv<-'nri,„. I(ine l anj* 'a^Ve'<>vaf k""r"M',r,i 'k'' pogodbe / 'v(rV6n6n,° f)0,rehe po preverjanju klji4s;n6m obrtno zadrugo kar |ih je po njihovem rrme po preverjanju pogodb ri zaposlitvi, dokazil o socialnem in K0rn lavarovanju itd Na gradbišču pa je bilo ugotovljeno, da delavci niti ne lrria)o dejansko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da |e vprašanja, če so socialno zavarovani saj je n|ihov zastopnik dostavil vodji gradbišča le nekaj potrdil Poprosili smo za mnenje Republiški komite za delo, ki nam je v odgovoru potrdil, da morajo delovne organizacije tudi ob priiiki sklepanja koopeiantskih pogodb z obrtni mi zadrugami od njihovega zastopnika zahtevati prej omenjene listine O vsem tem je bil obveščen tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja na Vrhniki Vprašanje minimalnih življenjskih pogojev delavcev se je v tem času pojavilo le na Vrhniki, zato na| ta problem obravnavam na tem mestu, saj se nanaša na prej omenjeni lOZD Igrad in njegove delavce in kooperante Pregledana so bila bivališča delavcev in na težke pogoie v kontejnerjih so bili opozorjeni tako predstavniki TOZD a. kot družbeni pravobranilec samoupravljanja in sekretar OK ZSJ na Vrhniki V zvezi z nadzorom nad zakonitostjo delovnih razmerij, sklenjenih med delavci in samostojnimi obrtniki, naj izpostavim predvsem sledeče Problemi so se v večji meri pojavljali predvsem pri obrtnikih kooperantih delovnih organizaci|. ki so praviloma iz bratskih republik V tem primeru se |e treba večkrat posluževati predpisov teh republik, ki pa so zelo težko dostopni lako je bilo na primer ugotovljeno da vsota navedena v pogodbi o delu kot osebni dohodek delavca sploh ni realna m delavec na ta način v času bolniškega dopusta dobiva precej maniši dohodek kot sicer (in kot mu najbrž tudi pripada) Trditve obrtnika, da mu pristojni organi druge vsote ne dovolijo napisati, pa se teoretično sicer da preveriti, v praksi pa je lo zelo težko Nepravilnosti v odnosu delavec - zasebni obrtnik so se pojavljale v vseh treh občinah, v nekaterih primerih je že zadostovala intervencija inšpektorja v drugih pa je prišlo v ravnanju obrtnikov še do takih nezakonitosti, da je bilo potrebno podati prijavo sodniku za pre krške ah celo javnemu tožilstvu Nadzor se |e izvajal tudi nad delovnimi razmerji v organizacijah združenega dela Po detajlnem pregledu pravilnikov o delovnih razmerjih in drugih pravilnikov ki vsaj delno tudi obravnavalo to področje (o disciplinski odgovornosti o pripravništvu, o izobraže vanju itd.) in po pregledu konkretnih aktov in zapisnikov ustreznih teles, ki v TOZD ob ravnavajo to področje, so bile TOZD posredovane naše ugotovitve oz so bile TOZD opozorjene na nepravilnosti tako v samoupravnih aktih kot v praksi Ob ugotovljenih prekrških so bih podani predlogi sodniku za prekrške V splošnem ugotavljamo, da je v uresničevanju pravic delavcev Se vedno preveč domačnosti sklepanj »po obrazih« m nespoštovanj z zakonom predpisanih postopkov oz obravnavanja teh postopkov kot nepotrebnih in le tehničnih pripomočkov, ne pa tam, ki naj pripomorejo k uresničevanju temeljnih pravic delavcev Izvedena je bila tudi anketa o počitniškem delu dijakov in študentov, ki pa zaradi pomanjkanja časa še ni obdelana V primerih, ko so bile ugotovljene kršitve oz nepravilnosti, ki presegaj obseg uk repov inšpektorja, so bili o tem obveščeni ustrezni subjekti - tako družbeni pravobranilci samoupravljanja po posameznih občinah, sekretar OK ZKJ (v Idriji ob problemu nadur TOZD IMP. nezadovoljstvu glede obračunavanja OD delavcev v DO Merca tor Rudar ) Potekalo pa je sodelovanje ludi z drugimi subjekti katerih delo se stika z delom inšpektorja (tako javnim tožilstvom, upravnimi organi posameznih občin, sekretarji OK ZSJ. predsednikom OK ZSMS v Idriji, sodniki za prekrške itd) Ugotovitve ob celotnem delu. predvsem kar se tičččče nadzora nad sklepanjem kooperantskih pogodb so. da nam predvsem ohlapna zakonska določila ne omogo čajo res uspešnega dela, da je premajhno sodelovanje občinskih inšpekcijskih služb, saj se kooperanti pojavljajo zapored na gradbiščih istega podjetja po več občinah, na splošno pa smatram, da bi bilo potrebno prenekatere stvari obravnavati na skupnih sestankih in o njih zavzeti določena stališča, hkrati pa točno opredeliti pristojnost inšpektorja dela v odnosu do družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih družbenih služb GOZDARSKA IN VODNOGOSPODARSKA INSPEKCIJA - inšpektor Jože Omerzu. dipl ing Gozdarska in&pekcija: Nadzorovano |e bilo delo TOZD in TOK Gozdarstvo Logatec Predvidena m plani rana sečnja drevja ter oddaja lesa industriji ter drugim kupcem je bila v celoti izvršena le pri TOZD u TOK je izvršil le približno 30 % oddaje lesa Dela na gojenju gozdov so izvršena v okviru plana Pri nadzoru go|itvenih del v TOK, zlasti čiščenja in nege gozda pa se pojavljajo pomisleki glede kvalitete dela. zlasti za prevzete količine opravljene ga dela ki se plačuje iz sredstev biološke amortizacije9Pregledano je bilo tudi gos podarjenje v gozdovih, ki jih upravlja KZ Logatec Z ozirom na izvršitev planiranega poseka in izvedbe gojitvenih del in pripomb Nadzorovana je bila izdelava objektov razširjene gozdnobiološke reprodukcije pri TOZD in TOK Tako nega prejšnjih objektov kot osnovanje letošnjih sta izvedeni primerno Pač pa bi KZ Logatec lahko bistveno povečala število obiektov umetne premene na slabo donosnih gozdnih površi nah, katerih poseduje obilo Nadzor gradnje gozdnih prometnic je bil v preteklem polletju manj pomemben, ker so bila sredstva za izvajanje teh del določena v minimalni meri Oceniujem pa. da |e precei sečeni v gozdovih, s katerimi gospodari TOK. izvršeno z »nezadostno tehnologi|o« prav zaradi slabih in predolgih vlak na katerih se uničujejo adaptirani kmetijski traktorp in seka bol|še drev|e Upravne odločbe za uvajanje so dobne tehnologi|e |e v gospodarenje z gozdovi oz za kompleksen pristop, ki so bile izdane TOK, niso bile realizirane S prošnjo za podaljšanje roka |e bila izvršitev pre makniena v letošnje leto Gornja problematika nakazuje težave pri gospodarjenju v zasebnem sektorju Posledica je, da so obširni gozdni predeli neobdelani in neizko riščeni. preostali pa s sečnjo pokrivajo potrebe lesne industrije Pri nadzoru zdravstvenega stanja v gozdovih je opaženo nadaljnje močno sušenje brsta in delno jelke Precej je tudi sušenja smrekovih vrhov na sušnih rastiščih, ki v po sledici povzročajo jedra lubadorja Operativa lahko z rednim spremljanjem procesov in ustrezno sečnjo brez težave vzdržuje normalno zdravstveno stanje V gozdnem predelu vzhodno od avtoceste je na gozdnem mladju zlasti v nasadih opaziti povečano obžiranje in škode Z zaščito nasadov je mogoče škode preprečiti le do neke mere, nato pa bo potrebno prilagoditi stalež divjadi Golosečnja v predelu Srnjaka k o Hrušica. ki je značilno daleč opazna, je bila jeseni [logozdena s smrekovimi in macesnovimi sadikami Posekanja v gozdni prostor zaradi gradnje vikendov oz odlaganja materialov in dru ga dejanja, ki motijo namen gozda, v obravnavanem obdobju niso imela posebnega pomena Pri nadzoru dodeljevanja lesa za domačo uporabo gozdnih posestnikov m bilo posebnih kršitev, pn nedovoljenem prometu z lesom pa je bilo manjše število kr šiteljev predano sodniku za prekrške v postopek Skupna količina lesa, odkrita v pro N metu ie ma|hna Sečnja in prodaja novoletnih jelk je potekala v okviru predpisov Vi sok sneg pa |e preprečil večino nedovoljenih zasebnih pobud Pri razredu lesa na obrtnih Žagah m na žagah zasebnih gozdnih posestnikov ie bilo manj prekrškov kot leto prei Zaskrbljujoč pa je podatek da število žag za razrez lesa naraSča. posamezne žage pa so zelo kvalitetne m zmogl|ive Pri nadzoru odnosov gozdnogospodarska organizacija zasebni gozdni posestniki pa je pogosto prisotna kritika češ da gozdar|i prepočasi spremin|a|0 naravne in tehnične danosti gozdne proizvodnje Vodnogospodarska inšpekcija: Nadzorovani so bili predvsem možno onesnaževalci vode z naftnimi derivati oz ne varnimi snovmi Izdana je bila odločba za ureditev mehanične delavnice, kjer uporab l|ajo naftne derivate Pregledano je bilo delovanie čistilne naprave v Kartonažni ki deluje vzorno Opravljeni so bili razgovori za ureditev vodnih strug izpod zadrževalne pregrade v Heki do Jačke VETERINARSKA INSPEKCIJA - inspektor Peter Roje mgr dipl vet Za območje občin Idrija Logatec in Vrhnika je v Medobčinskem inspektoratu sis-temizirano in zasedeno eno mesto veterinarskega inšpektorja Veterinarski inspektor opravila tudi delo načelnika inspektorata Zaradi obsežnih del in nalog ki izhajajo iz zakonskih in diugih predpisov taka zasedba ne omogoča dosledne kontrole vseh objektov ki jih mora kontrolirati veten narska inšpekcija, niti ne dopušča širše preventivne delavnosti V preteklem letu je veterinarska inšpekcija posvetila vso pozornost epizootioloSki situaciji in zatiranju živalskih kužnih bolezni na območju občine Sodelovala je pri pripravi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah pri živalih, katero je moral sprejeti izvršni svet. da se zagotovi izvajanje preventivnih ukrepov proti kužnim boleznim pri domačih živalih Veterinarska inšpekcija je tekom leta nadzirala njeno izvajanje Pri tem lahko ugotovimo da so bile naloge navedene v odredbi, izvršene Izjema je bilo le zaščitno cepljenje psov proti steklini ko vsi lastniki psov niso poskrbeli za zaščitno cepljenje Tako je proti tem uveden postopek m podan predlog o kaznovanju prekrška Tako je bilo prijavljeno v kaznovanje 32 lastnikov psov Veterinarska je pripravila predlog odredbe o ukrepih za preprečevanje steline v občini katero je izvršni svet tudi sprejel Skupaj z Veterinarskim zavodom je pripravila program zatiranja stekline Vokviru le tega je bilo izvrSeno dvakratno zaščitno cepl|e nje lovskih psov proti steklini Veterinarsko higienska služba ki deluje v okviru Veterinarskega zavoda in je s pre| omenieno odredbo obvezna da vrši nadzor nad kon tumacom psov, lovi in pokončuie potepuške pse in mačke skrbi za karanteno sumljivih živali, v preteklem letu ni bila ustrezno opremljena niti delavci higieniki niso bili zaščitno cepljeni proti steklini kar bi omogočalo njihovo varno delo Veterinarsko hi gienska služba bo morala v bodoče vso pozornost posvetiti na odlov psov ki se prosto gibljejo brez nadzora, kakor tudi evidenci psov Zaradi pojava varooze v Lazah |e veterinarska inšpekcija izvedla ustrezne ukrepe (zapora zdravjjenje uničenie bolnih čebeli, istočasno pa pripravila odredbo o ukrepih za zatiranje varooze na območju občine Logatec V letu 1980 je bil izveden, v skladu z določili 25 člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi odvzem vzorcev mleka od vseh proizvajalcev mleka, ki ga oddajajo v mlekarno Vzorci mleka so bili pregledam z namenom, da se ugotovi, ali je higiena in kvaliteta oddanega mleka v skladu s predpisi Vsem proizvajalcem mleka katerih mleko |e bilo oporečno, je bilo naloženo da morajo pomanjkljivosti odpraviti in določen rok za odpravo le teh Pri skupščini občine se na posebnem računu zbirajo sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni Sredstva se zbirajo od taks za zdravstvena spričevala za živino in taks od cepljenih psov Višine taks so ostale že več let nespremenjene S temi sredstvi se plačajo preventivna cepl|en|a m diagnostične preiskave pri živalih, odreiene z repub liško in občinsko odredob Iz teh sredstev se plača tudi odškodnina za pobite živali in uničene predmete katere |e bilo potrebno uničiti zaradi zatiranja živalskih kužnih bolezni Vrednost živine kakor tudi večp stroški za posamezne preventivne akcije, so povzročili, da sredstva zbrana na posebnem računu, ne zadoščajo za izvajanje zahte vanih ukrepov Zato je predlagati republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremembo višine taks za zdravstvena spričevala za živino in cepljenje psov POŽARNA INSPEKCIJA - inšpektor Radovan Likar, dipl ing Na območ|u SO Logatec je bilo opravljenih 56 inšpekcijskih pregledov z namenom, da se ugotovi stanje varstva pred požarom z vidika izvajanja zakonov m predpisov s tega področja Pri ugotavljanju, kako posamezni nosilci nalog varstva pred požarom izvajajo in upoštevajo varnostne ukrepe m normative, je bilo ugotovljeno, da le ti delajo v različnih pogoiih in da ima|0 do požarnega varstva dokaj različen pristop Gradbeni objekti ter delovne priprave in naprave Proizvodni in spremljal oči objekti TOZD Valkarton in Konfekcije Logatec v celoti iz polnjujejo zahteve za varstvo pred požarom medtem ko sta tovarna KLI in avtoličais ka delavnica Avtomerkurja v slabšem položaju Obrat Hrušica tako gradbeni objekt kot naprave za lakiranje in ogrevan|e ne odgovarjajo predpisom Ostali ob|ekti KLI ja. razen novozgrajenih (kotlovnice, sušilnice, lakirnice, žage itd ) so leseni se med seboj stikaio in niso loč,eni v požarne sektorje kar predstavlja veliko nevarnost za širjenje požara Temu se pridruži še problem neustreznih priročnih skladišč lakov m topil ter centralnega skladišča te snovi ki je zaradi Sir|en|a lesnega skladišča danes že sredi kupa desk Avtoličarska delavnica Avtomerkuria je v starejšem objektu, v katerem ni ustrezne ga skladišča avtolakov in topil, ima slabo locirano laktrno kabino ter neurejeno odlagališče ter odvoz lahkovnetljivih ostankov Uporaba predpisov o varnostnih ukreeeepih Pri inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno, da so največkrat kršeni predpisi o hranjenju in delu z vnetljivimi tekočinami Iako se še vedno uporablja bencin kot sred stvo za čiščenje m razmaščevanje ki ga nato največkrat hranijo v odprtih posodah ali materiale Mnogo je tudi primerov nerednega vzdrževanja ročnih gasilski" v drugi neprimerni embalaži Isto velja Se za delo z nitro in ostalimi lahko**^J1 razredčili Pogosta so neurejena pretakališča naftnih derivatov v cisterne ali'' ostalih pomembnejših nepravilnosti vel|a omeniti se dotrajane ali pokvarjene!. ne inStalaci|e ter njihovo nestrokovno vzdrževanje in popravilo Stikalne 0* ^ ' omarice za varovalke so odprte, varovalke pa čestokrat oiačane V plinskih) ^ \^:( Po boriti Splošni akti ter organizacija službe varstva pred požarom j,^ a) Pri pregledih v organizaciiah združenega dela je požarna inšpekcija Pjn^ tudi samoupravne akte. s katerimi je urejena odgovornost oseb v zvezi Z T pred požarom Ugotovljeno je bile da ima večina obveznikov te akte izdelan*] je z obrambno anapad^.inimi požarnimi načrti Pogosto so neažurirani, pom-fl pa so samo omenjani v gradivu, ki ga ima podjet|e izdelanega za civilno zs*1 viloma pa se h načrti ne naha|a|o na predvidenih potrebnih mestih Na omenjane nepravilnosti |e inšpekciia odgovorne opozorila ter naloži"' pomanjkljivosti hp, bj V papirni in lesni industriji je organizirana služba varstva pred požarom' ravl|a|0 osebe z ustrezno izobrazbo Dr Vključevanje v preventivne akcije a) Požarna inšpekcija je dogovorena s Postaio milice, da občasno opra*1 kontrole objektov ter nočne kontrole vratarsko čuvajne službe V pretekle"' bili opravljeni dve taki kontroli v vseh stalno čuvanih objektih v I ogatr.u Ug"*'e)0 ie bilo. da stanje v KLI Se ni zadovoljujoče 118s< bi Po navodilih Republiškega inšpektorata za požarno varnost se |e ci|a skupaj s Postajo milice Logateeec in inšpektorjev UJV L|ubl|ana vkl|UČi" 'e 2 NNNP Opravl|ene so bile kontrole v OZD in ustanovah Preverjeno |e bilo Z'' 2a ob|ektov, požarna varnost ter obveščenost ljudi o možnih nevarnostih in na''s°l< panja .za< slov. Kontrola zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah in drugi"'111,1 P snoveh ter o njihovem prevozu Polu, .varst al Občino Logatec preskrbuje s plinom v jeklenkah Plinarna Ljubljana t6fj 8ri zina, ki imata urejena prodajna skladišča pri zasebnikih Ta skladišča ustre-J to malnim zahtevam S strani distributerjev pa ni organizirana kontrola i hnski" Vr|i to zahteva tehnični predpis o tekočem naftnem plinu v točki 5 84 1 Jt b) Po uveljavitvi pravilnika o tehničnih normativih za plinske peči brez P^Tj. dimnik so bile pregledane trgovine ki prodaiajo tovrstne peči Prodajalcist UP veščem o določilih pravilnika in o prepovedi prodaje neustreznih peči ^ I Nadalje so bile izvršene konttrtrole prevoza nevarnih snovi v cestnem p4 P sicer prevoz motornih goriv in plina z avtocistemami ter kontrole prelakanl' bencinskih posta|an Ugotovljeno |e bilo da transportna podjet|a izvajajo Z** "8 načevanju vozil s predpisanimi oznakami za prevoz nevarnih snovi "''< riave Po "ved Izvajanje drugih opravil s področja požarne varnosti Večino preostalega časa porabim za reševanje gradbenih zadev, saj je' , teklem letu rešenih 244 vlog ter za delo v komisijah v postopkih za pr "lot>l|(Prirr,° venega ali uporabnega dovoljenja Omenil bi še sodelovanje z izvajalci gradbenih del in projektanti pri spremjiriin, objektih ter svetovanje ir.vestitorjem pri reševanju lokacij in izvedbe PTPove spremnih delovnih prostorov skladišč plina, kontejnerjev skladišč vnetljiv*] p0 izbiri gasilnih aparatov itd 1o delo pa je do neke mere oteženo zaradi P0^-p0, pravilnikov s področ|a požarne varnosti pri gradnii objektov (3), c "iti, ba di "«rj( 'Ovni atni 'eia, ah i »li I); k'S,r CESTNOPROME INA INSPEKCIJA inšpektoi Jože Selan Opravila in naloga Cestnoprometni Inspektor opravlja po pogodbi, tj 7f> sko. zato |e bil obseg dela v letu '980 znatno manjši kot v preteklem letu dela se ni spremenile, saj so ostali 'si predpisi isti - vel|ajo od leta 1965 Z'1 glavna problematika ugotovljena pri delu cestnoprometnega inšpektorja, v* tih m bistveno spremenila, tudi v letu 1980 je bila približno enaka, kot je bila v pre|šn|ih letnih poročilih in je naslednja Po cestah se odvi|a promet predvsem s težkimi tovornjaki z dovoljeno "Jani; 12- 15 Ion S tem je občutno prekoračen dovoljen osrii pritisk kar vjiliva "J] k;r uničevanje cest - pokanje asfalta Glavni vzrok da zasebni avtoprevo/rnkiT|ihje čutno nad dovoljenim osnim pritiskom je v tem da zakon o javnih cestah ~|V97( določa le kazen 500 din za tovrstni prekršek kar praktično za prevoznika fjeijj minimalni izdatek Cestnoprometni inšpektor je v letu 1980 podal 13 Pr*J*,0U| kaznovanje prekrškov prav zaradi teh prekoračitev, vendar kljub temu ni oPj«bi| kršitev zaradi že prej navedenih razlogov Za enak prekršek lahko plača ^TOsi, ganizaci|a do 10 000 din zato je nu|no da bi novi zakon o javnih cestah izefTjih) v družbenem in privatnem sektorju kar smo že predlagali k osnutku n o lavnih cestah deja. Cestnoprometni inšpektor je v letu 1980 redno kontroliral tudi. kako se' le e prevoznik' držijo voznih redov Večje kršitve niso bile ugotovljene Z junije1' *ga bil uveden nov vozni red pričakovalo se je da bodo z njim rešeni prejšnji'Hilca predvsem gneče ob prevozu na in z dela Kl|ub temu da vozi na določeni <* -% avtobusov ti problemi niso bili rešeni Ob konicah ie gneča še več|a vmesj lirgj( na pol prazni avtobusi Predvidevamo da se bo stanje v potniškem |iromet^ p£ z reorganizacijo SOZL) Sap Viator oz z voznim redom v okviru novega TOZ"Fl4rj ni potniški promet, kamor bo vključen tudi Logatec ra?rr Poseben problem v občini Logatec predstavlja kontrola izvajanja zimskejrsfl bi jo poleg milice moral opravljati komunalni redar katerega pa občina nimjkup ta dela v zadnjih mesecih opravljal cestnoprometni inspektor po ponblas11' Jt'uji problematika s tega področja )• bila In n'i'Pla, tr Izvajalec Gradnik Logatec ni bil dovoli pripravl|en sa| ima za opravl|3"y«ni službe le delovna sredstva za pluženie in odvoz snega Pravočasno ni bil r\ Pr primeren material za posipanje cest. posipali so ročno iz vozečega tovorn|*T0 n v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa Glede na raz|>oložl||V , 5 F sredstva je bilo pluženie zadovoljivo opravljeno Poman|kl|ivnsli so bile v za" gasite NOVICE do ^°s:pavan)u več ulic ni bilo posutih, kar pa so proti koncu leta z več truda za- °livo opravili Nujna bo nabava posipalnika to sebno pozornost je cestnoprometni inšpektor posvetil kontroli smučišča Ugo-'fien n°'e '>''0, da 'ma smuc,sce uporabno dovoljenje, da pa na smučišču niso izpo flih' ' "OS'et'no VSI Pogoji iz dovoljenja (premalo izprašanih redanev. nimajo izpraša »rrpjSe') M re^evanle oz nuđenje prve pomoči, na smučišču ni ločeno sankališče Po'^6 ,ep,ano nl izobešene table z osnovnimi točkami reda na smučišču) l(0nt 'adolzitvi Republiškega prometnega inšpektorata je cestnoprometni inšpektor °Hral tudi vlečnice na smučiščih Ta kontrola je bila namreč v letu 1980 v repub-15^ pristojnosti, z novim zakonom o žičnicah pa bo predvidoma v prvih mesecih leta Prešla v občinsko pristojnost Pri tej kontroli je bilo ugotovljeno, da je vlečnica sicer vzdrževana, ne vodi pa se vseh predpisanih knjig, vlečnica nima končnega dokumenta, tj potrdila o sposobnosti vlečnice, ki ga izda Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Zaradi upokojitve tržnega inšpektorja in zaradi poznavanja tega področja dela je bil cestnoprometni inšpektor pooblaščen tudi za opravljanje nalog in opravil tržnega in špektorja To je bilo potrebno zaradi močno povečanega obsega dela v posameznih akcijah po nalogu Republiškega tržnega inšpektorata in v primerih, ko so morali biti tržni inšpektorji prisotni v vseh treh občinah hkrati (spremljanje založenosti z osnov nimi živilskimi proizvodi, omejevanje prodaje, organiziranje in kontrola izvedbe popisov, spremljanje cen, namenska uporaba kurilnega olja) Dr. - POROČILO RU2BENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA VRHNIKA ZA LETO 1980 varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresniču e družbenopolitičnih skupnosti In njim odgovorni organi, sodišča, ustav 6,!LDru*beno v I* e'° skuPsčln rniiVga '^'a- javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja Institucija družbe-IJje 2 |Prav°b-ranilca samoupravljanja je v naši praksi še sorazmerno mlada Uvedena 'J 2 S,av° rž leta 1974 in zakoni (zveznim in republiškim) iz leta 1975 jii sona, 0n'' kl so lzS'' PO uvedbi institucije družbenega pravobranilca samoupravljanja 0 2(j "e 'e9a organa še bolje konkretizirane in razširjene Ti zakoni so zlasti Zakon 1 Slove enem de'u' Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR ih'"''1 pra'e 'er ^al 'ako s us'<'aieni samoupravni splošni akti s sprejetim dogovorom in če se ne izvajajo ijil ravne e'e obveznosti, če se ne izpopolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz samoup Jen i y . sP°ražuma o združevanju dela in sredstev, če samoupravni odnosi niso ure-lj/ki jjn d adu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO), da lahko poleg ukrepov, i s' sl(uRno0 °'a lz,ece se droge (začasna omejitev izplačevanja sredstev za OD in jem B Poraho), predvsem pa ta zakon določa postopek pred in na obravnavi za spre-(( Up06.uđ oz Predlogov za začasne ukrepe družbenega varstva lir.. '^VajOČ nauoHcno milima in iglnnclo .».rnrlol.l.m imnilfi I«: "smerii""3'0' naveclene ustavne in zakonske opredelitve, upoštevajoč programske a»",anaiVrf.Clružbeneaa Pf 'aila ter upoštevaj rn0u ~_^am°upravljanja Vrhnika v letu 1980 evidentiral stanje na pčdročju varstva sa ravobranilca samoupravljanja SR Slovenije in njegova obvez rani|6t ,er upoštevajoč lastne planske aktivnosti m možnosti, je družbeni pravob laverjgp"1'*1 pravic delavcev in družbene lastnine ter tudi ukrepe kot je v nadaljevanju j^adbo3'8'1'"1" Podetkih je družbeni pravobranilec samoupravljanja v letu 1980 za !"''^%m POS,0P'(OV ln v druge namene prejel 218 vlog, izjav ali pobud To pomeni za Prirrje, ^ pr'merov kot jih je bilo v letu 1979 Ocenjujem, da je do zmanjšanja števila j'"ruibenV Pr'SI° Predvsem zaradi tega, ker v letu 1980 okrog dva in pol meseca mesto :tvl Primer 69a pfavotlranilca samoupravljanja praktično ni bilo zasedeno Od teh 218 P0' PoveAaV'e P'1 Postopek zoper kršitelje uveden le v 36 primerih kar predstavna 12 % """i p5b napro,i le,u 1979 '""^ Posa^'1" Za uvedbo postopkov v omenjenih 36 primerih so bili predvsem delavci (3), 0r mezniki (10). sledijo pa DPS sam (8), skupine delavcev (4). poslovodni organi lirtiip. družbenopolitične skupnosti (3), samoupravni organi (2). delavci s poseb-ba rJružh *2'' s po er"m Prime,°rT1 Pa so se družbenopolitične organizacije, služ-■"'^ejst 6ne9a knl'90vodstva. družbena organizacija in občan Pri tem je za opozoriti -°!;'avne dV,°' da se v letu 1980 (enako tudi leto prej) niti v enem primeru organ samoup 'U Sar,1ouD avske kontrole ne pojavlja kot pobudnik za uvedbo postopka zoper kršitelje ^ "a'avskravnin Pravic in dr užbene lastnine. S tem pa ni rečeno, da organi samoupravne laPaij ^akš ^0n'r°'e 7 družbenim pravobranilcem samoupravljanja sploh niso kontak n'h kontaktov je nekaj bilo, vendar le v zvezi z vprašanji m zahtevki za nasvete Da krisnVa|iPr'rnerih ko je te organe družbeni pravobranilec samoupravljanja obveščal o ' "''"'niža. 'n ° prt;dlogih in pobudah, ki jih je predlagal pristoinim organom njihove or-a1,. HteT0' skupn0!>" k1 ^( Jih jo 51 Sdmoupravnih pravic in družbene lastnine je bilo več kot pobudnikov Bilo ""'197g ng e9a podatka pa tudi podatkov, prikazanih v nadaljevanju, pa s stanjem v letu 1 Posijala ri morenio primerjati, ker je za prejšnja.leta po navodilih Zavoda za statistiko ■f1°Upra r"9aftna klasifikacija zadev Od teh 51 kršitev se jih 39 nanaša na krSitev sa-°P|'e b"o pravic 12 Pa na kršitve s področja družbene lastnine Večina krSitev (39) '|C n°s'ih ,n°r)enih v 0/0 gospodarskih dejavnosti, ostalih 12 pa v OZD družbenih dejav-er"3 flih). fj drugih delovnih skupnostih (delovne skupnosti SIS, državnih organov in dru-"^'beriirirt 6 p°datke primerjamo s številom vseh zaposlenih ugotovimo da je v druž laejavtl0'avnos,|h v letu 1980 bilo sorazmerno večje število kršitev kot v gospodarskih vze, ki vse bolj postaja sestavni del poslovnih odnosov med OZD Pri tem gre za P^Jcai „ ko tisti, ki imajo v medsebojnih razmerjih močnejši položaj, diktirajo drugim »ssflfllstavij ravno« prevzemanje najrazličnejših obveznosti (npr INA nasproti Fenolitu) . Jut) te e) Družbeni pravobranilec samoupravljanja želi ob tej priliki obvestiti obe ob'Jerieg skupščini, da je usklajevanje samoupravnih splošnih aktov samoupravnih org*l"Ti jq( m skupnosti z novimi zakoni v letu 1980 slabo potekalo Kot pomembnejše je "*J>rrna| mestu za ugotoviti obveznost samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so bile p°T>t členu zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR SloveniHlsocj, Ižne do konca leta 1980 s tem zakonom uskladiti svoje samoupravni sploSne^to ig Podobna zakonska obveznost izhaja za večino samoupravnih organizacij m skuFvove,", tudi iz Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela Za nekatere subjekM^Senij, 93 členu tega zakona rok za uskladitev samoupravnih aktov potekel 7. julija 19" h tovr druge pa po 92 členu 31 12 1980 Tudi z zakoni za področje većine družbem'fcli ,,r| javnosti so določeni približno enoletni roki, ki so do sedaj že potekli Brez. d8jf^ vprašanje bilo posebej analizirano lahko trdim, da so redki primeri, ko so samoUP )lr:'l , splošni akti z navedenimi zakoni usklajeni J" 8 Na kraju tega poročila bi lahko ugotovil da se je institucija družbenega pra"^ nilca samoupravljanja v petih letih t| od kar obstoja, kljub težavam še kar uveli1' Težave v naših dveh občinah so bile že zaradi daljše bolezni prvega pravobranilca ,ilrv tem skoraj enoletne nezasedenosti. zraven pa Se zaradi že tretje kadrovske spre"" be Bodoča učinkovitost dela družbenega pravobranilca samoupravljanja je go'0'" mnogem odvisna od medsebojnega sodelovanja s skupščinami in njenimi 0<&}*ik< družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, Javnim tožilstvo"1!-— difičem združenega dela in drugimi S tem ni rečeno, da sodelovanja z navedem1'"' Brej gani v letu 1980 ni bilo Nasprotno, vsaj takšno sodelovanje je zaželjeno tudi z8' doče K takšnemu sodelovanju nas usmer|a že sam Zakon o družbenem pravobr^ samoupravljanja, ko v 14 členu določa, da temu organu dajejo ustrezno jramot *uq benopohtične organizacije in tudi podatke potrebne za uresničevanje njegov«" -cije V primerih iz drugega odstavka 7 člena pa je družbeni pravobranilec brez'"'avrj lovania Socialistične zveze delovnega ljudstva in Sindikata celo ukrepati ne s<7 Upoštevajoč programsko usmeritev, ki bo sprejela na skupnem ijosvetu vse*1 Plati benih pravobranilcev samoupravljanja in problematiko, ki se na območju občin " ka in Logatec pojavlja, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja Vrhnika v fPusi 1981 svoje delo usmeril predvsem v: ^'r.'i spremljanje izvajanja Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpO'e ' dohodka v letu 1981 Pri tem se bo DPS oslanjal na ustrezne ocene pristoji* vršnih svetov in glede na konkretne razmere po potrebi predlagal ustrezne u» r- - spremljanje realizacije s planskimi dokumenti sprejetih obveznosti kot mu to Vlsiii 146, 151 in 152 člen Zakona o sistemu družbenega planiranja in drugi P'8^ 6f)'ei - skupaj z drugimi pristojnimi organi bo spremljal izvajanje dogovorjene politike In v primerih kršitev ustrezno ukrepal, D""'-i #< 'ez . Vi - proučevanje in odnose svobodne menjave dela med delovnimi skupnostmi 9' služb in TOZD, - skupaj z drugimi pristojnimi organi, zlasti z inšpekcijo dela bo uresničevanju Z* o delovnih razmerjih in tozadevnih samoupravnih splošnih aktov, dana vsa pd" pozornost, saj je na tem področju v preteklosti ugotovljenih največ nepravil" proučeval primere kršenja samoupravnih pravic in družbene lastnine, na kat^ "'"a' bodo opozarjala družbenopolitične organizacije, organi upravljanja in posarfl^ l«j( DRUŽBENI PRAVOBR la, n0\ u9e al») SAMOUPRAVI,^." '9e FRANC "ne H ^Dlrj kovno izpopolnjevanje kadrov, kar bo v bodoče porok za večjo produktivnost ^ 'l'! Temeljna sodišča so se tudi primerno samoupravno organizirala Ostalo pa je $e')(ls ,)rol)l('"'"u ' r 'e11CSrlltl f)luulemov ki so se pojavili v prejšnjem letu in so prisotni tudi v začetku jtijfcLPa |e Problem izpada delavcev zlasti sodnikov iz delovnega procesa Na ''jpravl hl sestav po spolu takšen, da združuje delo tri sodnice in en sodnik, 'djhika 'adela vodle enote V letu 1980 sta od štirih sodnikov praktično delala le dva "TrVi n»ai "luni e sodnici pa sta bili na porodniškem dopustu Kljub prizadevanju obeh sod aos"' nacl'>ovPrečni učinkovitosti so se prav iz omenjenih vzrokov precej po-"Vim ',nl(' kl '''' bomo 1 urii v letošnjem letu zelo težko odpravili ker se opisana #bibj"ada,'uje le,os iotreb||° ,,al<;eni tega jioročila jasnejša težka kadrovska problematika naše enote 8/Sod!^013*'11'1 nekaj dejstev Delo sodnika je normalno. sa| smo delavci temelj il"Jaien a sprejeli pravilnik o količini m kvaliteti opravljenega dela la pravilnik je d4jprav|p,avi|niki ostalih temeljnih sodišč na področju SR Slovenije Kl|ub spreje 'i8!8 zač ',?'ku pa vendarle nagrajevanje po delu še ni moglo polno zaživeti, ker smo 'P'5eznih U omelenl ' gornjim limitom 10 % ne glede na večji presežek norme pO ' TistemSOtini,t0v Drugi problem je dejanska sistemizacija in končno tudi zasedba n4 vz« ran,h delovnih mest. -m'mo sejecelotn ki naj bi bila primerna povečanem (inpadu zadev pripad vseh zadev na naši enoti v letošnjem letu močno ill*lstavl'i" ZnaSa b502 7adev Napram 1979 letu. ko smo prejeli v delo 3834 zadev |vUtet"1ne rnc"e|H 'ralatl dal| časa ne da bi to kvarno vplivalo na te delavce 'i'1! sodnik'6 0rT'f!m'' pa kllun vecl' anflažiranosti in delovni uspešnosti preostalih e Jjto l97g°V' upos,eva|Oć pri rern bistveno večji pripad zadev kakor pa je bil primer i/pljovejgi zaos,ankov iz preteklih let m bilo mogoče odpraviti še več ti so se znat ;eTeiih ' ^Jvečji zaostanek je na področju kazenskega oddelka saj ta znaša 206 frltovrsiU'167 Cf' "Poštevamo da smo imeli v začetku prejšnjega leta 116 nere niHudi pri^n'n zadev pomeni indeks povečanja nerešenih zadev 1 77 Res pa je. da se ad Povečal napram letu 1979 skoraj še za enkrat od 107 v letu 1979 na Nerešeno v MCttkU flnhe poror.aniB 1 16 Prejeto 209 le« gib ,V(( an'a ln reševanja zadev v času od I »5r------------- ar/'"** -leve T^o^a deja T......' ,* 1 do 31 12 1980 leta Skupu) v delu Otttaln nerešeno 325 206 "Stilni 26 44 70 44 26 22 22 22 zadeve 127 196 323 153 1 70 nali,,). 214 214 214 irer---.. >- "klepa 144 l4vrSi| 142 24 286 96 190 n,. . ninske 'nske otifuge vi*!----.. it4Cravdn I 6 1 7 3 4 130 130 96 54 1 3 4 1 45 120 165 145 20 ■ 0V6| "aviia ritv, 48 34 32 42 40 2 218 220 219 1 Pomoč i 59 60 59 1 817 81 7 81 7 e t* pO' ... I'"' 44,' izpiski 1129 302 1693 1693 1 18/ 419 1693 126 325 "Prava 1 131 131 131 ni 18 17 1 4 14 se' 1 141, 5502 6648 5483 I 185 209 v letu 1980 takšnega številčnega pripada ne upoštevajoč pri tem še zaostankov iz prejšnjih let pa ne more opraviti le en sam kazenski sodnik Nekoliko manjši so zaostanki na področiu zapuščinskih zadev in znašajo 190 nerešenih zadev kar pomeni indeks 131 napram letu 1979 pripad na tem področju pa je bil približno takšen kot v letu 1979 Zaostanki v ostalih nepravdnih zadevah (N) niso omembe vredni oziroma so se celo zmanjšali primerjajoč z letom 1979 Nekoliko so se povečali zaostanki tudi v civilnih pravdnih zadevah in sicer napram letu 1979 za indeks 133 Na tem področju našega dela se še vedno poznajo zaostanki iz preteklih let tudi tiste zadeve ki smo jih prejeli s strani nekdanjega okrožnega so dišča v Liubljani kakor tudi izjemno visok pripad. ki ie v preteklem letu znašal 196 zadev Čeprav je bilo pretčKlo leto rešeno približno 10 % več pravdnih zadev kot leta 19?9 pa so upoštevajoč že navedene razloge zaostanki večji, kot so bih v z ačetku leta poročanja Na drugih področjih sodnega dela enote ni pomembnejših zaostankov omembe vredno, so morda še zaostanki vknjižb v zemljiški knjigi, kar pa |e plod preteklih let. saj je letošnje leto delavka v zemljiški knjigi rešila več zadev kot je znašal pripad in |o delno tudi že zmanjšala zaostanek iz prejšnjih let Razveseljivo dejstvo je tudi to. da se |e v prejšnjem letu precej zmanjšalo število ne' rešenih starejših zadev na vseh področjih sodnega dela Upoštevajoč to dejstvo m nadpovprečno doseganje rezultatov dela. čeprav z manj zaposlenimi nudi dovolj moč no oporo za zaključek, da v celoti uresničujemo svoj stabilizacijski program ki smo ga sprejeli v prejšnjem letu Poleg dela kot izhaja oziroma ga prikazuje gornja tabela pa smo na enoti enkrat te densko in to ob sredah nudili občanom pravno pomoč Tako smo imeli v preteklem letu 52 uradnih dni na katerih so sodniki enote nudili občanom pravno pomoč Po sodniku smo overili okrog 140 darilnih pogodb med zakonci in izročilnih pogodb, sestavili 50 ponudb za prodajo nezazidanih stavbnih parcel, sestavili okrog 45 statusnih tožb. nad 25 izvršilnih predlogov in dali več sto ustnih in pismenih pravnih nasvetov ter napisali okrog $0 opominov pred tožbo v lakozvanem preventivnem postopku Število vseh zadev, ki se nanašajo na občane občine Vrhnika ali na tam ležeče pre moženje je v preteklem letu znašalo cca 845 Število zadev, ki se nanašajo na občane občine l ogatec ali na tem ležeče premoženje pa je v preteklem letu znašalo 505 Preostale zadeve do polnega pripada pa so zadeve tretjih zlasti udeležencev v pro metu in lastnikov nepremičnin živečih v drugih krajih 1 udi za preteklo leto ugotavljamo, da se Je pripad povečal tako s področja občine Logatec, kakor tudi s področja občine Vrhnika vendar le nekoliko bolj s področja občine Vrhnika Problematika na posameznih delovnih področjih sodnega dela pa je bila V KAZENSKIH ZADEVAH Kot smo predvidevali in zapisali ze v letnem poročilu za leto 1979 se je pripad na področ|u kazenskega sodstva skora| podvojil Na pripad |e po našem mnenju v na jvpčji men vplivala predvsem večja učinkovitost preiskovalnega oddelka na enoti v Ljubljani delno pa je ta porast pripisati tudi večji budnosti organov pregona žal sicer na represivnem manj pa še zaenkrat na preventivnem področju svojega dela Po kraju storitve kaznivega deianja ali po subjektih storitve kaznivega dejanja so se ta primerila na področjuobčine Logatec v številu 89 s področja občine Vrhnika pa je bilo v obravnav 120 kaznivih dejani Najštevilnejša kazniva deianja so bila kazniva dejanja zoper varnost javnega prome ta, tem slede po številu kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, kaz mva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženje kazniva dejanja zoper javni red in mir itd V preteklem letu pv smo obravnavali tudi dvoje kaznivih dejanj zoper ugled SI RJ. tuje države in mednarodne organizacije za obe je značilno da sta jih storilca napravila v opitem stanju in sta dejanje na glavni obravnavi resnično obžalovala Porasle pa so v preteklem letu še zlasti zadeve ki se preganjajo na zasebno tožbo To so predvsem kazniva dejanja zoper čast in dobro ime V letu 1979 smo beležili pri pad le troje takšnih kaznivih dejan;, v preteklem letu je bilo le teh 1 7 12 zadev s pod ročja občine Vrhnik.. 5 zadev pa B področja občine Logatec Kot |e poznano sodišče te zasebne kazenske tožbe odstopa poravnalnim svetom KS z željo da se med krajani oziroma delavci temeljne organizacije in delovnih orga nizacij s posredstvom poravnalnih svetov zadeva reši na miren način I urii v preteklem letu poravnalni sveti niso uspeli preprečiti ali zmanjšati »pravdnih strasti«, saj.je le enemu poravnalnemu svetu v delovni organizaciji uspelo da sta stranki sklenili izvensodno poravnavo m jo potem zasebni tožilec tudi umaknil svojo tožbo Tako v preteklem letu kot že nekaj let prej so enako pereče ponavljata dva proble ma in sicer časovna odmaknjenost med storitvijo kaznivega dejanja in glavno obrav navo oziroma izdajo sodne odločbe, ter vročanje sodnih vabil m pošiljk preko pošte Ugotavljamo, da so kazenski postopki dolgotrajni obdolženci in priče spreminjajo fcrai svojega prebivališča za njimi se večkrat začasno izgubi vsaka sled ko sodišču le uspe dobiti njihovo novo adreso pa nočejo spreieti sodnih pošil|k Ker delavci PT 1 podjetij vročajo pošiljke s povratnico kot zatrjuieio v skladu s svojimi internimi akti, kateri pa so kot kaže v očitnem nasprot|u z določili zakona o kazenskem in tudi prav dnem postopku prihaja često do takšne situacije, da se nekateri sprotno izogibajo kazni ali določeni neugodnosti ki zanje izhaja po sprejemu sodne odločbe ali vabilu Pri svojem delu na kazensko pravdnem področju smo dobro sodelovali zlasti z ob ema sodnikoma za prekrške in postajama milice v Logatcu in na Vrhniki V PRAVDNIH ZADEVAH Med civilno pravdne zadeve štejemo z lasti odškodninske lastniške in posestne spore, motenje posesti, statusne spore (razveza zakonske zveze ugotovitev očetovstva itd) služnostne spore, delovne spoie delavcev zaposlenih pri zasebnikih, spore iz stanovanjskih razmerij in druge podobne spore med fizičnimi osebami in fizičnimi ter pravnimi osebami I udi dejanski pripad v pravdnih zadevah se je nekoliko povečal in so se prav zaradi tega povečali tudi zaostanki napram letu 1979 Celoten pripad pravdnih zadev je znašal v preteklem letu 196, oddd tega jih odpade po oceni na občino Logatec približno 57 zadev, na občino Vrhnika pa približno 133 zadev Odškodninski spori so bili najštevilnejši saj smo jih obravnavali 77 tem sledijo statusni spori (razvez 42. ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva 5) preživninskih sporov je bilo 10, enako število je bilo tudi sporov zaradi motenja jjo sesti, 8 pa je bilo sporov po tožbah za izselitev iz stanovanja, oziroma stanovanjskih prostorov ton, m V NEPRAVDNIH ZADEVAH Kamor zlasti Štejemo zapuščinske zadeve mejne spore, določanje odškodnine za razlaščeno nepremično premoženje; določitev stanovanjske pravice med razvezam ma zakoncema, o najemnini, razdružitev skupnega premoženja določanje zasilnih poti ipd , je številčni pripad podoben pripadu iz leta 1979 Največji delež odpade se veda na zapuščinske zadeve, tem sledijo mejni spon in odločanje o odškodnini jjo iz vedenem razlastitvenem postopku Poseben problem na katerega želimo opozoriti zlasti v zvezi z izvajanjem zapuščin skih postopkov so se vedno neurejeni in v zemljiški knjigi neizvedem postopki uvođeni na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958 Čeprav je od uveljavitve prej citiranega zakona minilo že 22 let so številne na cionalizirane nepremičnine v mestih in ožjih gradbenih okoliših kot so bili določeni 9 takratnimi občinskimi odloki v tukaisnji zemljiški knjigi vknjižene tako. da ni razvidno kdo je imetnik pravice uporabe teh nepremičnin Zaradi takšnih stvari se marsikateri zapuščinski postopek vleče v nedogled, ker te potrebno predhodno urediti glede vkn|ižbe pravic uporabe na prejšnjega lastnika nepremičnine, da se potem lahko op ravi - oziroma dokonča z zapuščinski postopek Na ta problem želimo zlasti opozoriti ■premoženjsko pravni službi, upravnih organov obeh občin, saj delo, ki ni opravljeno, menimo da spada v niun delokrog V zeml|iški knjigi |e bilo opravljeno na predlog strank, občanov in pravnih oseb pre ko 1600 vknjižb, izdano 1693 zemljiško-knjižnih izpiskov in dano nekaj sto pravnih mnenj in tolmačenj v zvezi z izvedbo pogodb v zemljiški knjigi Overili smo tudi 81 7 podpisov na pogodban za prenos nepremičnin V zvezi z delom zemljiške knjige bi želeli predlagati, da naj občini v bodoče, če se bosta še odločili sprejeti odlok o začasni prepovedi prometa nepremičnin na določenih območjih, nepremičnine, ki so začasno izvzete iz pravnega prometa označita s parcelnimi številkami, da bo s tem opredelitev bolj popolna in jasna in da se na ta na čin prepreči iskanje raznovrstnih potrdil in soglasij za parcele, ki leže znotraj območja prepovedi kakor tudi spore o tem ali posamezna parcela spada v območje prepovedi pravnega prometa Pri svoiem delu |e civilno pravni oddelek uspešno sodeloval z obema strokovnima službama Občinsko skupščino socialnega skrbstva Vrhnika in Logatec Slabše sode lovanje pa smo beležili zlasti s Centri za socialno delo v drugih republikah tako da POROČILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI -ENOTA NA VRHNIKI ZA LETO 1980 1. UVOD Medtem, ko je bilo leta 1979 v pretežni meri posvečeno organizacijskim ukrepom, pogojem za delo. samoupravnemu in drugemu konstituiranju ndvo ustanovljenega Te meljnega javnega tožilstva v Ljubljani, lahko za leto 1980 trdimo, da je preteklo bolj v prizadevanjih za uresničitev vsebinskih ciljev ustavne preobrazbe organa Pri tem so bili doseženi rezultati, ki so v celoti presegli pričakovanja, zlasti še če upoštevamo, da je pripad zadev naraščal ter da nekateri pomembni pogoji za delo niso bili zago tovljeni Predvsem moramo poudariti, da se je v delu javnega tožilstva še bolj utrdilo spoz nanje o nu|nosti širšega vključevanja v sistem družbene samozaščite z izvajanjem spremljanja in proučevanja družbenih pojavov in odnosov, s širSim m tehtnejšim opo zarjanjem na negativne pojave z obvestili, opozorili in analizami, s sprotnim obvešča njem delegatskih skupščin in organov družbenopolitičnih skupnosti v občinah in re gi|i. z organiziranjem koordinacijskih sestankov o aktualnih vprašanjih kriminalitete in kazenskega pregona ter širšim obveščanjem javnosti Enote temeljnega javnega to žilstva v Ljubljani so pri izvajanju preventivne dejavnosti posredovale organizacijam združenega dela. delovnim skupnostim ter drugim organizacijam in skupnostim skupno 79 opozoril in obvestil Delegatskim skupščinam je bilo poslanih 10 splošnih obvestil o delu in 3 problemske informacije s področ|a mladoletniškega in cestno pro metnega kriminala ter kaznivih dejanj nezakonitih vselitev Organiziranih je bilo vec posvetov o najaktualnejših vprašanjih z družbenimi pravobranilci samoupravljanja pravosodnimi organi, organi za notranje zadeve inšpekcijskimi službami in službo družbenega knjigovodstva Tisku in drugim sredstvom lavnega obveščanja so bila po sredovana obvestila in podatki o pomembnejših kazenskih zadevah ler analize s posameznih področij kriminalitete, družbenopolitične organizacije in skupnosti, pa smo informirali o stanju in teku v zadevah družbi nevarnejših kaznivih de|an| Javno tožilstvo se je v letu 1980 uspešno vključilo v izvajanje stabilizacijskih ukie pov ter sprožalo kazenske postopke in gospodarsko kazensko ukrepalo zoper kršilce na področjih blagovnega prometa, cen. plačilne discipline, investicij, monopolnega združevanja špekulacij ter kršenje enotnosti jugoslovanskega trga Dosežena stopnja učinkovitosti in še posebej hitrosti reagiranja m ojiozorjania na negativne jroiave je bila več kot zadovoljiva Na področiu zavarovanja plačil med uporabniki družbenih sredstev smo na podlagi pregleda sodnih spisov odkrili večje število (preko 250) pri merov izigravanja zakona in ob sodelovanju s službo družbenega knjigovodstva s|>ro žili ustrezne postopke pri pristojnih organih v republiki in državi Na podoben način smo se vključili v splošno prizadevanje za krepitev discipline občanov oz organizacij pri plačevanju stanarin, električne energije in drugih pristojbin Enote Temeljnega javnega tožilstva sodelujejo v delu raznih družbenih organov, kot so družbeni sveti za pravosodje in inšpekcijske službe ter sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, kot tudi v delu organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti Posebei moramo omeniti prizadevanja za dvig učinkovitosti dela in odjiravo zaos tankov, ki so se pojavili v letu 1979 Kljub porastu pripada zadev, ki se je na kazen skem področju povečal za okoli 1 1 V v celoti pa za 15.7 % glede na leto 1979, |e bilo sprejetih kar za 50 % več končnih rešitev, računano po osebah, kar je jasno razvidno iz priloženih tabel 1 in 2 Razumljivo je da |e število nerešenih zadev zmanjšano na sprejemljiv obseg, saj |e pri javnem tožilstvu odprtih postopkov zoper 33 % oseb manj, kot ob koncu leta 1979, še bolj kot prikaz po osebah pa je zadovoljivo skupno število nerešenih zadev pri tožilstvu, ki ob koncu leta ni preseglo eno mesečnega pripada Pri tem kakovostni pokazatel|i osta|a|o na ravni prejšnjih let Obsodilnost presega 80 v, enako uspešno pa |e delovanje lavnega tožilstva tudi v pritožbenem postopku smo se morali nekajkrat celo vprašati, katere interese ščitijo ti organi ah inte*'""•e« doletnih otrok ali občanov svoje politično-teritorialne skupnosti ^"i O tožbenih zahtevkih, ki znašajo mani kot 1 000,00 dinarjev (bagatelni W^o\ odločajo, če so stranke krajani iste krajevne skupnosti poravnalni sveti V*J^"'* ljamo, da med pravdnimi zadevami, ki jih je v preteklem letu obravnavala *T?*'8 takšnih zahtevkov, zato na tem področju našega dela nismo vzpostavljali sr elan ravnalnimi sveti Kraievnih skupnosti ,r£ Paznc V IZVRŠILNIH ZADEVAH jjjjffc Vse pravnomočne sodne odločbe, bodisi samoupravnih ali rednih sodiSC, \ 0 na predlog upnika redna sodišča tj I note temeljnih sodišč v izvršilnemrp9?8r Najjiogostejša načina izvršbe sta bila v preteklem letu izvršba na OD. ki! dolžnik v niegovi temeljni ali delovni organizaciji in z rubežem, hrambo in P'0 mičnega premoženja, ki ga ima dolžnik Opravili smo tudi tri deložacije |Z L skih in poslovnih prostorov V zvezi z opravljanjem izvršbe nismo naleteli "'t 11 težave razen pri nepremičninski izvršbi, ki je praviloma zelo dolgotrajna inl* P6r tudi ne pripelje do željenih učinkov ^ Letnemu poročilu o delu nase enote prilagamo tudi kompletno statistikoWezr nega dela in pripada v letu 1980 se sit Kljub težavam, zlasti zmanjšanju števila sodnikov, ki so opravljali sodčki | enoti lahko brez skromnosti ugotovimo, da smo delali precej in tudi iicinKO"jreciMO kovnost našega dela pa |e dobro ocenil tudi revizijski ogled, ki ga je ojiravil'fota ii dišče v Ljubljani t urit v letošnjem letu Si bomo prizadevali za vsaj takšno1] J Si ,(,W.M dela saj se upravičeno nadejamo da bo letošnje leto pripeljalo tudi dO*l 0n> konsolidacije, kajti v nasj)rotnem primeru tudi približno ne bomo kos naraslo pripadu m zaostankom iz preteklih let *" Na koncu našega poročila ponovno izrekamo zahvalo obema politično t*lrri k ma skupnostima za pomoč in razumevanje z željo, da bi tudi v letošnjem le*™) n z obema delegatskima skupščinama in upravnimi in samoupravnimi org',! stopnjo razumevanja in sodelovanja, kot v preteklem obdobju * er Vrhnika dne 5 2 1981 „!a a VfJ 96<> Ja>iaz •*» srr fi s0 Kc {alite, "a je Nos Pa so ■v'"', V delu javnega tožilstva smo uveljavljali oblike kolektivnega dela m '"19°. 'a uvedbo rednih kolegijev na ravni tožilstva enot in vodij oddelkov ter enot ^jl^Sj cija je izvedena za pravna področja za ožja področja pa so določeni spe«* "'C se v prakti že dobro uveljavili Ob družbenopolitičnem izobraževanju posV^Prs rezno skrb tudi strokovnemu izpopolnjevanju, zlasti še, ker je bil kadroVftotn lcajiio ,4a1* biti 6rnu reff'S močno pomlajen Take lina med 38 funkcionarji, ki so na delu od skupno sistemiziranih ' 15 let prakse v jjiavosodnem delu. le 3 pa so starejši od 40 let Manj zadovoljni smo lahko s prostorskimi in matenalno-tehničnimi pOD1 V enoti javnega tožilstva v Ljubljani nimamo prostorov za večje število )9I' kov Pri delu se spričo zakonskih omejitev uporablja večje število nerabni" „, odpisanih tehničnih pripomočkov (diktafoni, pisalni stroji) Pisarniška opre rela v večini enot, tako, da vse navedeno občutno moti delo organa. I""1* Javno tožilstvo je aktivno sodelovalo v postopku oblikovanja stališč v zv^l nostjo ustavne preobrazbe pravosodja Sprejeta stališča in sklepi Skupšcir*l |j 0 venije ter njenega Izvršnega sveta nalagajo občinam ukrepe za rešitev »s "ava, materialnih in drugih vj>rašanj Predlagam, da skupščine pospešijo postop" "26 „ čejo na podlagi njenih sklepov oz odloč tev njenih organov, oz sprejmel" odločitve v okviru kratkoročnih in srednjeročnih planov razvoja občin II! 2. OBVESTILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBI-Al^ TA NA VRHNIKI ZA LETO 1980 Tako kot na območju celotnega temeljnega javnega tožilstva v Ljublja"1, $5 enoti Vrhnika zabeležen občuten porast ovadb za kazniva dejanja, saj je raj 30 % več kot leto prej, sprejetih pa |e bilo tudi nekaj več kot 50 % k0" V'hrtjj čitev Več kot v letu 1979 Pri vsem tem pa |e znatno spremenjena tudi 'i,r" nivih dejanj saj smo leta nazaj ugotavljali, da se skoraj polovica zadev naf* niva dejanja ogrožanja lavnega prometa, medtem ko v le!u 1980 beleži"1 upad saj |e med 352. osebami približno le 1 /4 ovadenih za kazniva dejanja javnega prometa K takšnemu upadu |e nedvomno pripomogla izgradnja Vrhnika-Ljubljana toda kljub ugodnejšim pokazateljem s stanjem vseeno" biti povsem zadovoljni, kajti kar šest nesreč se je končalo z najhujšimi P" pri čemer pa so bili v treh primerih žrtve pešci Ob analizi vzrokov (it orne' pa tudi vse prepogosto naletimo na alkohol, kar |e razvidno tudi iz tabfl".^. so prikazani glavni vzroki za jirometne nesreče kot smo |ih ugotovili pri Pr "fc|0g' 01 tožmh aktov, vloženih v letu 1980 jj6. Sodišča vsem tistim, ki vinjeni povzročijo prometno nesrečo izrekajo neP"l| *• porne kazni in varnostne ukrepe prepovedi vožnje motornega vozila pDr Povečan pa je odstotek kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno P'e<\, qJV je bilo lani od 290 oseb za ta dejanja ovadenih nekaj več kol 35 v jta,' gledu ob povečanem številu osumljencev (352) pa storilci tovrstnih kaJfjk predstavljajo že skoraj 45 % ovadenih oseh pri čemer je občuten porast "si g'' Janj, storjenih na škodo družbenega premoženja (okiog 8 %) Poleg lega P*'p^ V no poudariti, da ne gre le za povečano število storilcev, temveč tudi za kazniva dejanja, saj v letu 1980 beležimo tudi dve ovadbi za kaznivo deja"' ijr pri čemer naj bi v enem primeru storilci v medsebojnem sodelovanju družf^p vali za okrog 360 000 din v drugem pa za nekaj več kol 1 50 000 din 0"^ ^ 1 dejanja in še nekatera druga pa kažejo, da so osumljenci delali daljše ob°^tari|, krili so bili v letu 1980 Prav dejstvo da je njihovo nezakonito delovanje časa pa kaže na premajhen nadzor nad tistimi, ki jim |e zaupano družbeflvj nje I udi zneski, ki so si jih prilastili tisti, ki so v letu 1980 osumljeni kazni |vc» ' Noiih"18' S0 zna,no v'^)', kot so t"1' leto Pre) Med družbi zelo nevarnimi dejanji, ki 11 Oovol Pre'e'' v obravnavanje v preteklem letu pa naj omenim Se kaznivo dejanje ne-^j!2(Jes'8ne trgovine Gre za dolgoletno in obsežno prekupčevanje z lesom, predvsem 1(,(irner 1(1 'e Dl'° Povezano tudi s kaznivim dejanjem kupčevanja z devizami, pri če-sl*'U6Jan° desl■ et' °ČIL0 OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1980 e'8''°8a i° ° de'u naSega javnega pravobranilstva bomo razdelili na dva dela in to iz r'oSnerr,6! naSe iavno pravobranilstvo pokriva območje devetih občin; tako bomo v '"v^tere opisali pristojnosti, delokrog javnega pravobranilstva ter nakazali na K 1,9,0 obPr°b'eme' ki se nanašajo več ali manj na vse občine, v posebnem delu pa i» 'avnaveravnavali posamezne specifičnosti, zlasti tiste, ki smo jih zaznali na podlagi QlerjR n onkretnih pravdnih zadev, ob presoji zakonitosti pogodb itd zakona o javnem pravobranilstvu sprejetem v letu 1976 je naše lc«tlne nj!h0v an'lstvo samostojen organ družbenopolitičnih skupnosti, ki zastopa ob piil' "'Ugim, 0r8ane in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti pred sodišči i v*av'Ce ln °r8ani glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje Se druge inj^^ebnij, ° °st' določene z zakoni Katere so te pravice in dolžnosti, je zapisano žb^^^žber,! Za^°nih. zlasti pa v zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin 0*.')rorrietu stnini, zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, zakonu ((joiT v drijjjj8 "^Premičninami, zakonu o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih e 1'i^ienir, Jan' 'astnini. zakonu o upravljanju in razpolaganju pravic na zemljiščih, na n"' ^6 vrsj0a k°mpleksno graditev, o kmetijskih zemljiščih, zakonu o združenem delu yC$ u"'n zakonov, ki urejajo predvsem načine varstva družbenega premože TATABELA - IV Kazniva dejanja SO Cerknica SO Logatec SO Vrhnika Tatvine in velike tatvine 35 14 29 Gospodarski kriminal 7 16 13 Z elementi nasilja 14 9 S področja cestnega prometa 33 21 47 S področja železniškega-prometa 3 14 2 S področja varstva pri delu 6 3 9 Politični kriminal 4 1 1 Ostala kazniva dejanja 26 13 27 Skupaj 352 119 96 137 Ob temeljiti analizi mladoletniške delinkvence je ugotovljeno, da so pri storitvi kaznivih dejanj mladoletniki Cesto delovali v grupah, ki so je v 17 primerih sestavljali sku-pa| s polnoletmki, ponekod pa so te grupe štele tudi 25 oseb Ena izmed manjših grup je delovala tudi v občini Logalec (4 osebe) ena pa pravtako s 4 osebami v občini Vrhnika Že iz tabele I je razvidno, da se je znatno povečal pripad na gospodarsko-kazenskem oddelku, saj je bilo v letu 1980 v obravnavi 70,5 % zadev več, kot leto pred tem K temu je nedvomno pripomoglo tudi tesno sodelovanje tožilstva z inšpekcijskimi službami Iz priložene tabele St. VI pa je razvidno število obtožnih predlogov, ki so bili v letu 1979 in 1980 vloženi zaradi gospodarskih prestopkov zoper organizacije združenega dela z območja Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, enota na Vrhniki Dejavnost tožilstva je bila znatno obsežnejša, kot je to moč prikazati v tem skopem obvestilu, kajti poleg neposrednega reševanja kazenskih zadev je tožilstvo veliko pozornost posvetilo tudi preventivni dejavnosti in v ta namen več delovnih organizacij in drugih organov obvestilo o nepravilnostih, ki jih je zaznalo pri svojem delu, tesno pa je bilo tudi sodelovanje med drugimi organi pregona in odkrivanja Vsekakor bi bilo prav, da bi obsežneje spregovorili tudi o obratnih nezgodah in drugih dejanjih, ki pomenijo za posameznika in družbo hudo obremenitev Ugodna ocena za območje enote Vrhnika, ki sojo pogojevali podatki za leto 1979 se ob primerjavi s podatki za lan sko lelo spreminja, kajti težke oblike gospodarskega kriminala so očitno prisotne, na porast drugih oblik kaznivih dejanj pa zahteva še obsežnejSo dejavnost na področju odkrivanja in pregona vseh vrst nezakonitosti. Prvenstveno pa je potrebno več pozor nosti posvetiti organizaciji dela in nadzoru v samih delovnih organizacijah. Prav tako bo potrebno več doslednosti pri organizaciji varstva pri delu, saj še vedno ugotavljamo, da stroji niso ustrezno zavarovani, v samih delovnih organizacijah pa bi morali tudi odločneje ukrepati proli delavcem, ki ne spoštujejo predpisov o varstvu pri delu in se na delovnem mestu celo opijajo, kar ob obravnavanju nesreč ali drugih kaznivih dejanj vse prepogosto ugotavljamo Vsekakor je potrebno odpravljati pomanjkljivosti, ki pogojujejo kazniva dejanja, pri čemer je še posebej pomembno osveščanje občanov, da bodo v večji meri skrbeli za družbeno In svojo dobro Vodja enote Javni tožilec Ema Blažič IABELARNI Bozo Janhuba prikaz števila obtoženih predlogov, ki smo jih v letih 1979 in 1980 vložili zaradi gospodarskih prestopkov zoper organizacije združenega dela na območju občine Cer knica, Logatec in Vrhnika gospodarski prestopek po zakonu so Cerknica 1979 1980 so Logatec 1979 1980 so Vrhnika. 1979 1980 Zakon o zavarovanju plačil Zakon o z zdravstveni neoporečnosti živil Zakon o knjigovodstvu Zakon o službi družbenega knjigovodstva Zakon o gozdovih Zakon o družbeni kontroli cen Zakon o ugotavljanju in razporeja nju celotnega prihodka in dohodka drugi zakoni SKUPAJ 11 nja. zlasti ob prehodu iz družbeneeeega v zasebni sektor in obratno Sicer pa je bil praktične pretežni del naše dejavnosti poleg zastopanja uvodoma citiranih družbeno pravnih oseb tudi v času dobe poročanja usmerjen prav v realizacijo nekaterih določil še cit zakonov, zlasti takih, ki sistematsko urejajo status kmetijskih in gozdnih zem IjiSč, predvsem pa njihov prenos od ene družbenopravne osebe predvsem na občane in obratno, s namenom, da ob takih prenosih ne bi bilo oškodovano družbeno premoženje V zvezi z našo funkcijo je tu potrebno še poudariti, da lahko pred sodišči in drugimi organi, glede varstva premoženjskih pravic in koristi zastopamo tudi interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovalne skupnosti, kulture in soc varstva ter izvajalce njihove dejavnosti V vseh občinah je bil večkrat podan interes posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za tako sodelovanje v nekaterih občinah pa smo samoupravne interesne skupnosti in izvajalce njihovih dejavnosti, zlasti osnovne šole. v številnih pravdnih za devah tudi že zastopali Zlasti v občini Domžale smo z uspehom zastopali v izredno visokem številu zadev interese skladddda za štipendiranje in sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev ki delajo v zasebnem sektorju V vrsti zadev smo tudi zastopali I04, Ni V NEPRAVDNIH ZADEVAH Kamor zlasti štejemo zapuščinske zadeve mejne spore, določanje Odškodnine za razlaščeno nepremično premoženje; določitev stanovanjske pravice med razvezanima zakoncema, o najemnini, razdružitev skupnega premoženja določanje zasilnih poti ipd, je številčni pripad podoben pripadu iz leta 1979 Naivečji delež odpade se veda na zapuščinske zadeve, tem sledijo mejni spori m odločanje o odškodnini po iz vedenem razlastitvenem postopku Poseben problem na katerega želimo opozorili zlasti v zvezi z izvajanjem zapuščin skih postopkov so še vedno neurejeni in v zemljiški knjigi neizvedeni postopki uvođeni na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč 1/ leta 1958 Čeprav je od uveljavitve prej citiranega zakona minilo ze 22 let so številne na cionalizirane nepremičnine v mestih in ožjih gradbenih okoliših kot so bili določeni s takratnimi občinskimi odloki, v tukajšnji zemljiški knjigi vknjižene tako, da ni razvidno kdo je imetnik pravice uporabe teh nepremičnin Zaradi takšnih stvari se marsikateri zapuščinski postopek vleče v nedogled, ker |e potrebno predhodno urediti glede vKnjižbe pravic uporabe na prejšnjega lastnika nepremičnine, da se potem lahko op ravi - oziroma dokonča z zapuščinski postopek Na ta problem želimo zlasti opozoriti •premoženjsko pravni službi, upravnih organov obeh občin, saj delo, ki ni opravljeno, menimo, da spada v njun delokrog V zeml|iški knjigi je bilo opravljeno na predlog strank, občanov in pravnih oseb pre ko 1600 vknjižb, izdano 1693 zemljiškoknjižnih izpiskov in dano nekaj sto pravnih mnenj in tolmačenj v zvezi z izvedbo pogodb v zemljiški knjigi Overili smo tudi 817 podpisov na pogodban za prenos nepremičnin V zvezi z delom zemljiške knjige bi želeli predlagati, da naj občini v bodoče, če se bosta še odločili sprejeti odlok o začasni prepovedi prometa nepremičnin na določe nih območjih nepremičnine ki so začasno izvzete iz pravnega prometa označita s parcelnimi številkami da bo s tem opredelitev bolj popolna in jasna in da se na ta na Čin prepreči iskanje raznovrstnih potrdil in soglasij za parcele, ki leže znotraj območja prepovedi, kakor tudi spore o tem ali posamezna parcela spada v območje prepovedi pravnega prometa Pri svojem delu je civilnopravni oddelek uspešno sodeloval z obema strokovnima službama Občinsko skupščino socialnega skrbstva Vrhnika in Logatec Slabše sodelovanje pa smo beležili zlasti s Centri za socialno delo v drugih republikah tako da POROČILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI -ENOTA NA VRHNIKI ZA LETO 1980 1. UVOD Medtem, ko je bilo leta 19 79 v pretežni meri posvečeno organizacijskim ukrepom pogojem za delo. samoupravnemu in drugemu konstituiranju ndvo ustanovljenega I e meljnega javnega tožilstva v Ljubljani, lahko za leto 1980 trdimo da je preteklo bolj v prizadevanjih za uresničitev vsebinskih ciljev ustavne preobrazbe organa Pri tem so bili doseženi rezultati, ki so v celoti presegli pričakovanja zlasti se če upoštevamo, da je pripad zadev naraščal ter da nekateri pomembni pogoji za delo niso bili zago tovljeni Predvsem moramo poudariti, da se ie v delu javnega tožilstva še bolj utrdilo spoz nanje o nu|nosti širšega vključevanja v sistem družbene samozaščite z izvajanjem spremljanja in proučevanja družbenih pojavov in odnosov, s širšim in tehtnejšim opo zarjaniem na negativne pojave z obvestili, opozorili in analizami, s sprotnim obveščanjem delegatskih skupščin in organov družbeno-političnih skupnosti v občinah in ie giji, z organiziranjem koordinacijskih sestankov o aktualnih vprašanjih kriminalitete in kazenskega pregona ter širšim obveščanjem javnosti Enote Temeljnega lavnega to žilstva v Ljubljani so pri izvajanju preventivne dejavnosti posredovale organizacijam združenega dela. delovnim skupnostim ter drugim organizacijam in skupnostim skupno 79 opozoril in obvestil Delegatskim skupščinam je bilo poslanih 10 splošnih ob vestil o delu in 3 problemske informacije s področia mladoletniškega in cestno pro metnega kriminala ter kaznivih dejanj nezakonitih vselitev Organiziranih je bilo vec posvetov o najaktualnejših vprašanjih z družbenimi pravobranilci samoupravljanja pravosodnimi o_rgani, organi za notranje zadeve, inšpekcijskimi službami in službo družbenega knjigovodstva Tisku m drugim sredstvom javnega obveščanja so bila posredovana obvestila in podatki o pomembnejših kazenskih zadevah ter analize s po sameznih področij kriminalitete, družbenopolitične organizacije in skupnosti, pa smo informirali o stanju in teku v zadevah družbi nevarnejših kaznivih dejanj Javno tožilstvo se je v letu 1980 uspešno vključilo v izvajanje stabilizacijskih ukre pov ter sprožalo kazenske postopke in gospodarsko kazensko ukrepalo zoper kršilce na področjih blagovnega prometa, cen, plačilne discipline, investicij, monopolnega združevanja, špekulacij ter kršenje enotnosti jugoslovanskega trga Dosežena stopnja učinkovitosti in še posebej hitrosti reagiranja in opozorjania na negativne poiave |e bila več kot zadovoljiva Na področiu zavarovanja plačil med uporabniki družbenih sredstev smo na podlagi pregleda sodnih spisov odkrili večje število (preko 250) pri merov izigravanja zakona in ob sodelovanju s službo družbenega knjigovodstva spro žili ustrezne postopke pri pristojnih organih v republiki in državi Na podoben način smo se vključili v splošno prizadevanje za krepitev discipline občanov oz organizacij pri plačevanju stanarin električne energiie in drugih pristojbin Enote Temeljnega javnega tožilstva sodelujejo v delu raznih družbenih organov, kot so družbeni sveti za pravosodje in inšpekcijske službe ter sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, kot tudi v delu organov družbenopolitičnih organizacij in skup nosti Posebej moramo omeniti prizadevanja za dvig učinkovitosti dela in odpravo zaostankov, ki so se poiavih v letu 1979 Kljub porastu pripada zadev, ki se je na kazen skem področ|u povečal za okoli 1 1 %. v celoti j>a za 15,7 % glede na leto 1979, |e bilo spreietih kar za 50 % več končnih rešitev, računano po osebah kar je jasno razvidno iz priloženih tabel 1 in 2 Razuml|ivo je, da je število nerešenih zadev zmanjšano na sprejemljiv obseg, saj je pri javnem tožilstvu odprtih postopkov zoper 33 % oseb manj, kot ob koncu leta 1979, še bolj kol prikaz po osebah pa je zadovoljivo skupno število nerešenih zadev pri tožilstvu, ki ob koncu leta ni preseglo eno mesečnega pripada Pri tem kakovostni pokazatelji ostajajo na ravni prejšnjih let Obsodilnost presega 80 %. enako uspešno pa je delovanje lavnega tožilstva tudi v pritožbenem postopku tet Ponei smo j ,| vOVol n(ber>, smo se morali nekajkrat celo vprašati, kateie interese Ščitijo ti organi ali in doietmh otrok ah občanov svoj a politično teritorialne skupnosti. 0 tožbenih zahtevkih, ki znašajo manj kol I 000,00 dinarjev (bagatelni F odločajo, če so stranke krajani iste krajevne skupnosti poravnalni sveti vK«^'* ljamo, da med pravdnimi zadevami, ki jih je v preteklem letu obravnavala "J?*'' takšnih zahtevkov zalo na tem področju našega dela nismo vzpostavljali sW *»n ravnalnimi sveti Krajevnih skupnosti ' 'rj Paznt V IZVRŠILNIH ZADEVAH r'e- Vse pravnomočne sodne odločbe, bodisi samoupravnih ali rednih sodišfciT "° na predlog upnika redna sodišča tj Enote temeljnih sodišč v izvršilnem? Najpogostejša načina izvršbe sta bila v preteklem letu izvršba na OD, ki dolžnik v ri|egovi temeljni ali delovni organizaciji in z rubežem, hrambo mP'-j mičnega premoženja, ki ga ima dolžnik Opravili smo tudi tri deložacije iztL s' skih in poslovnih prostorov V zvezi z opravljanjem izvršbe nisrno naleteli1,81 težave, razen po nepremičninski izvršbi, ki je praviloma zelo dolgotrajna m'* '' tudi ne pnpalje do željenih učinkov 8| Letnemu poročilu o delu nase enote prilagamo tudi kompletno statistik0 brezr nega dela In (jnpada v letu HIBO Si- sit Kl|ub težavam zlasti zman|šan|u števila sodnikov, ki so opravljali sodnjelu j enoti lahko brez skromnosti ugotovimo da smo delali precej in tudi uČink*Wdno kovnost našega deta pn je dobro ocenil tudi revizijski ogled, ki ga je ojiraViHNa it dišče v Ljubljani Tudi v letošnjem letu si bomo prizadevali za vsaj takšno1] dela, saj se upravičeno nadejamo, da bo letošnje leto pripeljalo tudi do *' Orn konsolidacije, kajti v nasprotnem primeru tudi približno ne bomo kos naraslo pripadu in zaostankom iz preteklih let iir»* Na koncu našega poročila ponovno izrekamo zahvalo obema [jolilicno 1^'Hk ma skupnostima za pomoč in razumevanje z željo, da bi tudi v letošnjem le i n z obema delegatskima skupščinama in upravnimi in samoupravnimi org8' stopnjo razumevanja in sodelovanja kot v preteklem obdobju nj er Vrhnika dne 5 2 1981 «„a d Jar«|iez Pa srr P" so sebnt ^litei Jui Pil . flos Za V delu javnega tožilstva smo uveljavljali oblike kolektivnega dela In uvedbo rednih kolegijev na ravni tožilstva enot in vodij oddelkov ter enot ' cija je izvedena za pravna področja, za ožja področja pa so določeni speCi*talti r. se v prakti že dobro uveljavili Ob družbenopolitičnem izobraževanju poSvGjJJjPfe rezno skrb tudi strokovnemu izpopolnjevanju, zlasti se. ker |e bil ka močno pomlajen drovftorr, "ajitc lako sna med .38 funkcionarji, ki so na delu od skupno sistemiziranih 4ft *DHi 15 let prakse v pravosodnem delu le 3 pa so starejši od 40 let Manj zadovoljni smo lahko s prostorskimi in materialno tehničnimi pofl" [ e-V enoti javnega tožilstva v Ljubljani nimamo prostorov za več|e število )'"f kov Po delu se spričo zakonskih ome|itev uporablja večje število nerabni!1 Si odpisanih tehničnih pripomočkov (diktafoni pisalni stroji) Pisarniška op'1''1' s. ' rela v večini enot. tako. da vse navedeno občutno moti delo organa Javno tožilstvo je aktivno sodelovalo v postopku oblikovanja stališč v zv*tf nostjo ustavne preobrazbe pravosodja Sprejeta stališča in sklepi Skupšc"! Iz 0 venije ter njenega Izvršnega sveta nalagajo občinam ukrepe za rešitev »s "ava, materialnih in drugih vjirafianj Predlagam, da skupščine pospešijo postopaš. „ čejo na podlagi njenih sklepov oz odloč tev njenih organov, oz sprejmei" odločitve v okviru kratkoročnih in srednje ročnih planov razvoja občin 2. OBVESTILO O DELU TEMELJNEGA JAVNEGA tožilstva V LJUBlA^ TA NA VRHNIKI ZA LETO 1980 Tako kol na območju celotnega Temeljnega javnega tožilstva v Ljublia^Mrkr enoti Vrhnika zabeležen občuten porast ovadb za kazniva dejanja, saj je " JOgaj raj 30 % več kot leto prej. sprejetih pa je bilo tudi nekaj več kot 50 % ^"jf'rinil čitev Več kot v letu 1979 Pri vsem tem pa je znatno spremenjena tudi si'" nivih dejanj, saj smo leta nazai ugotavljali, da se skorai polovica zadev nar* niva dejanja ogrožanja javnega prometa, medtem ko v letu 1980 beleži"1", Upad, saj je med 352. osebami približno le 1 /4 ovadenih za kazniva dejanja5 javnega prometa K takšnemu upadu je nerivomno pripomogla izgradnja" Vrhnika Ljubljana toda kljub ugodnejšim pokazateljem s stanjem vseeno "Jf biti povsem zadovoljni, kajti kar šest nesreč se je končalo z najhujšimi PoS| pri čemer pa so bili v treh [irimerih žrtve pešci Ob analizi vzrokov prornB"1 ^ pa tudi vse prepogosto naletimo na alkohol, kar je razvidno tudi iz tab«'*'^0' so prikazani glavni vzroki za prometne nesreče kot smo jih ugotovili pri P'Tm-,' tožnih aktov, vloženih v letu 1980 j^1 Sodišča vsem tistim, ki vinjeni povzročijo prometno nesrečo izrekajo nerl ^ btav Povečan pa je odstotek kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno pie"1 gi, % »Vrio je bilo lani od 290 oseb za ta dejanja ovadenih nekaj več kot 35 %, v let" I gledu ob povečanem številu osumljencev (352) pa storilci tovrstnih kazr1'f§lne predstavljajo že skoraj 45 % ovadenih oseb, pri čemer je občuten porast ML Janj storjenih na škodo družbenega premoženja (okrog 8 %) Poleg lega P*1*^." no poudariti, da ne gre le za povečano število storilcev, temveč tudi za j*. kazniva dejanja, saj v letu 1980 beležimo tudi dve ovadbi za kaznivo dej'1"' »g, ' pri čemer naj bi v enem fjrimeru storilci v medsebojnem sodelovanju druž"^ vali za okrog 360 000 din. v drugem pa za neka| več kot 150 000 din ^ ij v' dejan|a in še nekatera druga pa kažejo, da so osumljenci delali daljše obd° <^ kriti so bili v letu 1980 Prav dejstvo da je njihovo nezakonito delovanl11 ti §e časa pa kaže na premajhen nadzor nad tistimi, ki jim |e zaupano družben0 nje tudi zneski, ki so si jih jirilastili tisti, ki so v letu 1980 osumljeni kazni'" logaške novice PRILOGA XI '6 smir'6''16' S° zna,no v'ši'' ko' so Dl'' le,° Dre' ^ed družbi zelo nevarnimi dejanji, ki JrJovoi ')r6'e'1 v obravnavanje v preteklem letu pa naj omenim še kaznivo dejanje ne-KSr' de si6"6 'r^ovlne za dolgoletno in obsežno prekupčevanje z lesom, predvsem in)Jmers am'' kl ie Dll° povezano tudi s kaznivim dejanjem kupčevanja z devizami, pri čeli!1 L)eja ° <'es'(e P°'ovale v druge republike, tukajšnji industriji pa že primanjkuje suiovm Ha j j*1 ^' ''n obravnavamo, so bila žal prekinjena dokaj pozno, čeprav bi bilo glede Pazno 'n ODSeznos' nezakonitega delovanja moč pričakovati, da to ni bilo neo-^iabl'n ^a ver,e,no m sl° za osamljen pojav Koliko je bilo pri tem prodanega lesa. » d'in b0 Posekan "na črno« ni moč ugotoviti, toda les vedno bolj pridobiva na vrednosti ' Jkaze Za'° po,,e'5no v prihodnje z ustreznimi ukrepi, med katere nazadnje sodijo tudi S, ,a"skl Postopki preprečiti siromašenje gozdov Poudariti je treba, da so tudi gozd 9»bnn, !"'le Pogostejše in samo v letu 1980 so neznani storilci v gozdovih, ki so druž jio' Wa lastn „ tovi stna dej i"a posekali In odpeljali za okrog 40.000,- din lesa, medtem ko so bile za anja podane tri ovadbe zoper znane storilce Ob kaznivih dejanjih zopei n,2oper„n° 'n zasebno premoženje ne omenim, da je tožilstvo prejelo tudi 120 ovadb i °'užbe 6Znane storilce, pri čemer je z 29. dejanji za več kot 250.000 - din oškodovano slabo - Prerr|oženje Med dejanji prevladujejo tatvine in velike tatvine, kar kaže na l(0'Dreznar|rOVan'e las,ne9a ln družbenega premoženja, saj vrednejše stvari, puščene Se sice Z°'a nezavarovane kar vabijo, da jih kdo odnese Otgani za notranje zadeve rJHelu,pr' u°rJo, da bi storilce odkrili in često jim to tudi uspe, vendar pa pri svojem k°,re<1no n * 9otovo Pogrešajo pomoči občanov, ki vestneje sodelujejo le. če so nepos ,,10'lota in rizadeti, premalo pa se zavedajo, da se z nezakonitostmi slabi družba kot ce-0i s tern tudi njihov osebni položaj gjSdve ojn(|rn nat se, da smo za kaznivo dejanje davčne zatajitve prejeli ovadbo zoper Kznlvo 1 10 '6 P°sredoval° sodišče, vendar smo ovadbo zavrgli, ker ni šlo za i ^^ti kaz^6'8"'6 <-JcenJL,J°^ okoliščine pa menim, da bo potrebno v prihodnje tovrst-letiianj r,a r"v'rn dejanjem posvetiti več pozornosti, kajti poraja se vprašanje, ali teh de-območju enote Vrhnika res ni tliva rjo'311"'6 na' se omenim da smo v nasprotju s preteklimi leti, ko ovadb za kaz ,„ 'ania s področja tako imenovanega političnega kriminala nismo prejeli, v letu jot a8n obrav. ei'°ieza"i(,aVnaVa'' Sest ovadb V vseh obravnavanih primerih je šlo za verbalne delikte. Pa sm0 azn'va dejanja žalitve SFRJ in kazniva dejanja širjenja lažnivih vesti, pri čemer Pri Sod ZoPer 4 osebe vložili obtožni predlog, zoper 2 osebi pa predlagali postopek Sebn0 k U 'a Prekrške Tolikšno število ovadb pa lahko utemeljeno povežemo s po-*alitev st'° in izredno povečano občutljivostjo občanov do sovražnih izpadov in da je su hude bolezni predsednika Tita Po drugi strani pa je treba upoštevati, Jugosla prva polovica lanskega leta bila v poudarjeni mednarodni pozornosti Pa so stk'ni Dlla vselej naklonjena. Vsi osumljenci so bili vinjeni, večino dejanj ' v gostinskih lokalih ali drugih javnih prostorih ,0*19?8 SFtteir kazi Predst, niva dejanja z elementi nasilja je sicer zabeležen rahel upad, saj so v letu avljala nekaj nad 13% vseh prijavljenih kaznivih dejanj, leto kasneje pa aj rria 1 "enaj nao ij70 vsen prijavijenin kaznivin dejanj, leto kasneje pa d^ili o0 i."1 kot 10 %. vendar pa iz teh podatkov tehtnejših zaključkov ni moč sprejeti, ve*opreje kevilu ovadenih oseb smo v letu 1980 zabeležili le eno ovadbo manj kot leto oAtorr, i,', smo jih prejeli 31. Med storilci prevladujejo fantje v starosti med 20. in 30 "aino je !|° V vecini primerov Slovenci, le nekaj izgrednikov je drugih narodnosti. Ob-10 *fD bttj v 0 dejanj prišlo v gostinskih lokalih ali njihovi neposredni bližini, storilci pa i da lih pnmerov vinjeni Nekateri njihovi izpadi so dejansko zelo grobi in kljut le sodnik za prekrške že večkrat kaznoval, kazni nanje niso vzgojno vpli '6rr|U, daV|6''n' pnmerov vinjeni Nekateri njihovi izpadi so dejansko zelo grobi in kljub l** to j ,m».*,rUktura^°roei,° zaiema podatke za tri občine je v tabeli št. IV v grobem prikazana jeznih obe'n ■nd8'an' P° ovadban za P°ln°ietne osumljence kaznivih dejanj po po- c"t lzobse »s'lava miaine9a Poročila oddelka Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, ki obrav-m|ad ole,ne prestopnike pa je razvidno, da je v letu 1980 ta oddelek obravnaval ej» oletnikov, med drugim iz občine tabe* št. V. kuPS6ina .....s irfl« i« i , lipo* e\r .,«! Pi občine mladoletniki mladoletnice skupaj 2 6 15 5 7 16 jIor °£lLO OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1980 fazi >oo delu našega javnega pravobranilstva bomo razdelili na dva dela m to iz p , gpo^ate,^1^6'^ opi: k^terr,9' na^e iavno pravobranilstvo pokriva območie devetih občin; tako bomo v "ato eme, ki se nanašajo več ali manj na vse občine, v posebnem delu pa fT1i)*')ravna'^)ravnavali posamezne specifičnosti, zlasti tiste, ki smo jih zaznali na podlagi J G|e- e konk nkretnih pravdnih zadev, ob presoji zakonitosti pogodb itd. zn'fVr,opra določilo zakona o javnem pravobranilstvu sprejetem v letu 1976 je naše Kjips, Mjiho° samostojen organ družbenopolitičnih skupnosti, ki zastopa ob ,,iif ^r^UgimiVe °'9ane ln sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti pred sodišči ■<« 8vice ,n PrBani glede njihovih premoženjskih pravic m koristi ter izvršuje še druge re so te pravice in dolžnosti, je zapisano razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin nj<" D°Sebn|hđo'zn°sti določene z zakoni Kater ž/^^ben, ,Zakonih. zlasti pa v zakonu o razlf 0<£"rornetu as,n|ni, zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, zakonu rjot v 1rijj|.S "^Premičninami, zakonu o pogojih za prodaio stanovanj in stanovanjskih e K' enienih 6ni ,astnini. zakonu o upravljanju in razpolaganju pravic na zemljiščih, na ifff Sevrstoa k°mpleksno graditev, o kmetijskih zemljiščih, zakonu o združenem delu, J '"gih zakonov, ki urejajo predvsem načine varstva družbenega premože TATABELA - IV Kazniva dejanja SO Cerknica SO Logatec SO Vrhnika Tatvine in velike tatvine 35 14 29 Gospodarski kriminal 7 16 13 Z elementi nasilja . 5 14 9 S področja cestnega prometa 33 21 47 S področja železniškega prometa 3 14 2 S področja varstva pri delu 6 3 9 Politični kriminal 4 1 1 Ostala kazniva dejanja 26 13 27 Skupaj 352 119 96 137 Ob temeljiti analizi mladoletniške dehnkvence je ugotovljeno, da so pri storitvi kaznivih dejanj mladoletniki često delovali v grupah, ki so je v 17 primerih sestavljali sku-pai s polrioletniki, ponekod pa so te grupe štele tudi 25 oseb Ena izmed manjših grup je delovala tudi v občini Logatec (4 osebe) ena pa pravtako s 4 osebami v občini Vrhnika Že iz tabele I je razvidno, da se je znatno povečal pripad na gospodarsko-kazenskem oddelku, saj je bilo v letu 1980 v obravnavi 70,5 % zadev več, kot leto pred tem K temu je nedvomno pripomoglo tudi tesno sodelovanje tožilstva z inšpekcijskimi službami Iz priložene tabele št VI pa je razvidno število obtožnih predlogov, ki so bili v letu 1979 in 1980 vloženi zaradi gospodarskih prestopkov zoper organizacije združenega dela z območja Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, enota na Vrhniki Dejavnost tožilstva je bila znatno obsežnejša, kot je to moč prikazati v tem skopem obvestilu, kajti poleg neposrednega reševanja kazenskih zadev je tožilstvo veliko pozornost posvetilo tudi preventivni dejavnosti in v ta namen več delovnih organizacij in drugih organov obvestilo o nepravilnostih, ki jih je zaznalo pri svojem delu, tesno pa je bilo tudi sodelovanje med drugimi organi pregona in odkrivanja Vsekakor bi bilo prav, da bi obsežneje spregovorili tudi o obratnih nezgodah in drugih dejanjih, ki pomenijo za posameznika in družbo hudo obremenitev Ugodna ocena za območje eno te Vrhnika, ki sojo pogojevali podatki za leto 1979 se ob primerjavi s podatki za lansko leto spreminja, kajti težke oblike gospodarskega kriminala so očitno prisotne, na porast drugih oblik kaznivih dejanj pa zahteva še obsežnejšo dejavnost na področju odkrivanja in pregona vseh vrst nezakonitosti Prvenstveno pa je potrebno več pozor nosti posvetiti organizaciji dela m nadzoru v samih delovnih organizacijah Prav tako bo potrebno več doslednosti pri organizaciji varstva pri delu, saj še vedno ugotavlja mo, da stroji niso ustrezno zavarovani, v samih delovnih organizacijah pa bi morali tudi odločneje ukrepati proti delavcem, ki ne spoštujejo predpisov o varstvu pri delu in se na delovnem mestu celo opijajo, kar ob obravnavanju nesreč ali drugih kaznivih dejanj vse prepogosto ugotavljamo Vsekakor je potrebno odpravljati pomanjkljivosti, ki pogojujejo kazniva dejanja, pri čemer je še posebej pomembno osveščanje občanov, da bodo v večji meri skrbeli za družbeno in svojo dobro. Vodja enote Javni tožilec Ema Blažič i ABELARNI Božo Jannoba prikaz števila obtoženih predlogov, ki smo jih v letih 1979 in 1980 vložili zaradi gospodarskih prestopkov zoper organizacije združenega dela na območju občine Cerknica, Logatec in Vrhnika gospodarsk, prestopek po zakonu Zakon o zavarovanju plačil Zakon o z zdravstveni neoporečnosti živil Zakon o knjigovodstvu Zakon o službi družbenega knjigovodstva Zakon o gozdovih Zakon o družbeni kontroli cen Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka drugi zakoni SO Cerknica 1979 1980 SO Logatec 1979 1980 SO Vrhnika 1979 1980 SKUPAJ 11 nja zlasti ob prehodu iz družbeneeeega v zasebni sektor in obratno Sicer pa je bil praktične pretežni del naše dejavnosti poleg zastopanja uvodoma citiranih družbeno pravnih oseb tudi v času dobe poročanja usmerjen prav v realizacijo nekaterih določil še cit. zakonov, zlasti takih, ki sistematsko urejajo status kmetijskih in gozdnih zemljišč, predvsem pa njihov prenos od ene družbenopravne osebe predvsem na občane in obratno, s namenom, da ob takih prenosih ne bi bilo oškodovano družbeno premoženje V zvezi z našo funkcijo je tu potrebno še poudariti, da lahko pred sodišči in drugimi organi, glede varstva premoženjskih pravic in koristi zastopamo tudi interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva raziskovalne skupnosti, kulture in soc varstva 1er izvajalce njihove dejavnosti V vseh občinah je bil večkrat podan interes posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za tako sodelovanje, v nekaterih občinah pa smo samoupravne interesne skupnosti in izvajalce njihovih dejavnosti, zlasti osnovne šole, v številnih piavdnih zadevah tudi že zastopali Zlasti v občini Domžale smo z uspehom zastopali v izredno visokem številu zadev interese skladddda za štipendiranje in sklada za dopolnilno iz obraževanje delavcev, ki delajo v zasebnem sektorju V vrsti zadev smo tudi zastopali /."ji, tftke NOVICE ogas«; i-Ol samoupravne interesne skupnosti z območja občine Cerknica, dalje, vrsto zadev smo tudi zastopali skupnosti soc skrbstva občine Litija in Domžale, izobraževalno skup nost občin Litija m Grosuplje, ter dalje, osnovne šole z območja občine Cerknica in Domžale Prav ta zastopanja so v veliki meri vplivala na povečan pripad naših zadev Glede na uspešnost zastopanja interesnih skupnosti in njihovih izvajalcev ter glede na kadrovske težave, s katerimi se srečujejo zlasti glede pomanjkanja kadrov s pravnim znanjem. |e bila zelo pogosto dana tudi pobuda, da naj bi javna pravobranilstva tudi v bodoče zastopala interesne skupnosti in izvajalce njihovih dejavnosti kar pa bo po 31 12 1981 možno samo ob spremembi člena 28 zakona o javnem pravobranilstvu, ki omejuje naše zastopanje na ta datum Sicer pa je tudi objektivna situacija taka. da ne moremo pričakovati, da bi se te skupnosti oz organizacije v bodoče kadrovsko okrepile glede na omejitev zaposlovanja v negospodarskih dejavnostih ter druge stabilizacijske ukrepe Že v poročilu za leto 1979 je naše |avno pravobranilstvo opozorilo pristojne občinske skupščine na problematiko, ki jo je zasledilo ob priliki reševanja posameznih zadev, in ki se |e več ali manj nanašala na vse občine, ugotavljamo, da so določene za deve še seda| aktualna, zlasti vprašanja, ki se nanašajo na način pridobivanja in oddajanja stavbnih zemljišč, realizacijo ustavnega določila čl 98 Ustave SR Slovenija da ne more imeti nihče lastninske pravice na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko afi drugačno kompleksno graditev prenos kmetijskih zemljišč v kmetijski zemljiški sklad ter prodajo kmetijskih zeml|išč. v perspektivi namenjenih za gradnjo, občanom, kar kasneie povzroča vrsto problemov (črno gradnjo itd) Kot je navedeno so nekatera vprašanja, ki smo jih izpostavili v poročilu za leto 1979 še sedaj aktualna Tako npr ugotavljamo da v nekaterih občinah stavbna zemljišča še vedno pridobivalo samoupravne komunallnlne interesne skupnosti kar je v izrec nem nasprotju s čl 3 zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, poleg tega pa tudi v nasprotju s čl 6/1 na novo sprejetega zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini Po določilu tega člena namreč komu nalne skupnosti ne bi smele nastopati kot razlastitveni upravičenci, v posledici tega pa tudi ne bi smele sklepati pogodb namesto razlastitev kar pa se v praksi dogaja (Občina Domžale Kamnik Logatec Grosuplie) Opravičilo za tako ravnanje je slaba kadrovska zasedba delavcev v občinskih upravnih organih vendar pa menimo da to ne bi smel biti razlog za ravnanje v nasprotju z zakonitimi predpisi. sa| je bil n pr zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zeml|išči. ki v 3 čl določa da stavbna zemljišča pridobiva občina torej ne komunalna skupnost sprejet že v letu 1977 Verjetno bi ta problem lahko rešili s prerazporeditvijo delavcev Glede oddaie stavbnih zeml|išč preko javnih natečajev ugotavljamo, da občine, raz en Vrhnika, še do danes niso vskladile svo|ih odlokov z določili zakona Tako se stavb no zeml|išče še vedno licitira, dobi pa ga tisti ki ponudi več, in ne tisti, ki bi v največji meri izpolnjeval pogoie razpisa Problem |e torej še vedno aktualen, menimo pa. da bi ga morale pristojne skupščine ne samo iz pravnih temveč tudi političnih razlogov rešiti v najkrajšem možnem času (o tej problematiki so tudi razpravljali sveti za druž beno politični sistem pri Občinskih konferencah SZDL ter pristojen republiški organi ) Glede še nakazanega problema v zvezi s prenehanjem lastninske pravice na zem Ijiščih, namenjenih za stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev ugotavljamo da so se razmere na tem področiu bistveno izboljšale v odnosu na leti 1979. zlasti pa pre|šn|ega leta Vse občine v katerih poteka intenzivna stanovanjska gradnja so spre |ele ali pa so v fazi priprave odlokov o prenehanju lastninske pravice na grarjbemh zemljiščih, razveseljivo pa je tudi. da so stanovanjske zadruge ki so |ih ustanovile posamezne občine opravičile svoj obstoi (Vrhnika. Logatec Cerknica) Zlasti pa je razveseljivo da so nekatere občine ki so bile prejšnja leta razmeroma pasivne na pod ročju urbanizacije sprejemanje odlokov o prenehanju lastninske pravice zazidalni načrti itd napravilo bistven napredek (Grosuplie Vrhnika Logatec. Litija v Kamniku in Cerknici pa so zadeve v fazi sprejemanja oz priprave dokumentov ) Žal pa se občine vse premalo ali pa sploh ne poslužujejo odlokov, s katerimi bi pravočasno prepovedale prodaje in parcelizacijo stavbnih zemljišč, kar pogosto zmanjša učinke kas neje sprejetih odlokov, npr - odlokov o zazidalnih načrtih saj novi lastniki pogosto pričnejo z gradnjo pred sprejetjem le teh V tem splošnem delu pa se nam zdi pomembno nakazati na problematiko, ki se nakazuje v zvezi s pogoji za razlastitev nepremičnine oz omejitve lastninske pravice na nje| V praksi se namreč pogosto po|avi potreba po izgradnji ah rekonstrukciji cest in vodovodov zlasti tistih s katerimi upravljajo krajevne skupnosti Zadeva pa se zakom plicira takrat, ko lastniki zemljišč ne dovoljujejo prekopov oz širjenja že obstoječih, pogosto lokalnih m vaških cest v njihova zeml|išča Tako je edina možnost, te nepremičnine razlastiti da pa bi to lahko dosegli mora hiti na način ki ga določa zakon predhodno ugotovljen splošni interes V tem poročilu sicer ne nameravamo iti v podrobnosti glede postopka ugotavljanja splošnega interesa poudariti pa moramo, da se splošni interes lahko ugotavlja samo na podlagi zazidalnega načrta ki na doloC^a ^ zemljišču predvideva graditev po namenu določenega objekta ah izvedbo drug'"jno^ tam kjer pa takega zazidalnega načrta ni. pa ga lahko ugotovi v skladu s Pros"*Tp5(j vidiki družbenega plana oz prostorskega izvedbenega akta skupščina občine n,|tie!a ' z odločbo Kot je poudarjeno mora biti ta odločba v skladu s ptostorskimi vidikidj benega plana, in prav iz razloga ker smo v fazi postopkov za siireiemanje druži' planov za leto 1981 - 1985 naše javno pravobranilstvo opozarja nosilce plan*J da bodo vse investicije tako kraievnih skupnosti kakor tudi drugih družbeno p'1* oseb, ki sicer lahko nastopajo kot razlastitveni upravičenci, ob sprejemanju druži' planov tudi upoštevali V nasprotnem primeru namreč razlastitev ne bo možna. Prav, seveda na podlagi sprejetih zazidalnih načrtov M Splošna ugotovitev, ki bi veljala za območie vseh občin, je tudi ta da se še - ?o po|avl|ajo problemi s cenitvami nepremičnin, ki se prenašajo iz družbenega na p"™0 din sektor in obratno Družbeno pravne osebe praviloma Se vedno pridobivajo zefTW~50l oz stavbo, ki ;:h bodo rušile, z namenom izgradnje objektov v zadnjem trenutku, <80o kakor pa nlede na svoje investicijske programe prepozno, da bi '.le v razlastitev ' - 30i so pogosto ustvarjeni pogoji za postavljanje nemogočih visokih zahtevkov s stran'^900 čanov ki nepremičnine prodajajo in ki se prav dobro zavedalo da so razlastitve!*! - 30 stopki dolgotrajni Posredno ali neposredno pridejo tako po našem mnenju pOj^SKjO, v neprijetno situacijo tudi sami cenilci, ki na eni strani vidiio interes organizacijaT1 tijc ženega dela, npr do pridobitve zeml|išča, ki v investiciji pomeni pogosto nfiZI\.ena strošek, na drugi strani pa so vezani na pravila etike in končno tudi zakonite Pre -p di ki določajo, kako n pr se ugotavlja prometna vrednost za kmetijska zeml|išča iW Ka bi se takim nepristnostim izognili, ponovno apeliramo zlasti na organizacije z*' nega dela. da sprožilo pravočasno razgovore in postopke za pridobitev zernl|lS drugih nepremičnin tako da bodo imele v primeru, da ne bo prišlo do sporazuft*! q^ dovolj časa za razlastitev primer »Tosama- Domžale. SKIS Domžale za gradnj0*^^ 1 m morda še nekaj redkih izjem J"da je Posameznih odstopani. ki |ih sicer ugotavljamo pri cenitvah neinemičnin tukal ,^ ^ ne bi citirali, kot zanimivost pa bi le omenili dve cenitvi iste stanovanjske n'^e ZjLQa ži\ podarskim poslopjem, garažo, čebelnjakom itd . torej cenitvi, ki sta jih glede istiltjlo g. remičnm opravila dva sodna izvedenca oz. točneje sodni cenilec in sodni izveO*! Q(r Prvi je nepremičnino ocenil na 708888 463.55 din. drugi pa na 2.55'. 4'H /3 d|n1ocjene mtve pa so bile podane v postopku razdružitve skupnega premoženja občin« H|ej žičnih oseb - občanov kot solastnikov. J Kom V času dobe poročanja smo za območje občine Logatec obravnavali 403 *T)irtpf od tega 3 pravdno 2 izvršilne, 361 zadev smo obravnavali pod razno pregl6°J, |0j, l|iškoknjižnih sklepov in predlogov, sodelovanje v postopkih za določitev odškOjlj«^ za odvzeta zeml|išča pred premoženjskopravnim organom oz v kolikor ni P^JJorj«. soglasia. pred sodiščem pregledali smo vrsto odločb oz sporazumov o določi'').pfl^ škodnine za razlaščena oz iz posesti odvzeta zeml|išča. ter vrsto drugih upravt'llrugj ločb, v cca 70 primerih smo tudi dali ustna pravna mnenja in navodila tako obv*! kakor tudi krajevnim skupnostim, strokovnim službam SIS ov upravnim organo^ poleg tega pa smo pregledali in dali pravna mnenja glede 37 pogodb, v pretež1*! sklenjenih namesto razlastitve pri čemer je šlo za prenos nepremičnin iz riružfe sektorja v privatni m obratno Glede samih pravdnih zadev lahko ugotavljamo, da |e njihovo število daleč v odnosu do drugih občin, ki jih zastopamo Tako je v eni pravdni zadevi kot t* stranka nastopala Krajevna skupnost Rovle, v eni Krajevni skupnost Tabor, občina t ogater, glederazveljavitve kupne pogodbe zemlišča Torei zelo skrom^ vilo tako da se postavka vprašanje ali krajevne skupnosti dejansko nirna|0 P' mov, v katerih bi bila potrebna intervencija javnega pravobranilstva Zanimivo i' da v pravdnih zadevah tudi nismo zastopali samoupravnih interesnih skupnosti! hovih izvajalcev tako da se tudi tu postavka vprašanje ali navedene družbeno P osebe dejansko nimaio prav nobenih zahtevkov do občanov n pr glede čil <>sk' j čil štipendije odpovedi solidarnostnih stanovanj, v kolikor prejemnik stanovanj8'1 polnjuje dogovorenih pogojev ipd Temu vprašanju bo nedvomno potrebno v P* posvetiti večjo pozornost V splošnem tako lahko ugotavljamo da na področiu varstva premoženiskin t m koristi na območ|u občine Logatec ne zasledimo posebnih problemov taki LOSj blemov pa ne zasledimo niti v Zvezi S pridobivanjem stavbnih zemljišč, in tO iz t* ki smo ga že uvodoma navedli ir. ki je odraz velike angažiranosti upravnih i" 1 strokovnih služb pri pravočasnem sprejemanju urbanističnih dokumentov in v5jbcin tem tudi pridobitvijo stavbnih zemljišč Prav na tem področju je bilo namreč * p tem njem letu veliko narejenega :|avc *inS|, Javni pravO Se V skladu s prvim odstavkom 132 člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih raz mer|ih (Ur I SRS. št 15/ 76) ie Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Lo gatec na svoji seji dne 26 2 1981 sprejela SKLEP O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI Preživnine določene do vključno 31 12 1979 se zaradi uskladitve s |>ovečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 29.8 % in to od 1 3 1981 dalje Preživnine določene v letu 1980 se od 1 3 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas. kdaj so bile določene, in sicer ravi preživnine. določene do konca januarja 1980 ........ ........^.r.:7» 29.8 % preživnine določene do konca februarja 1980 . . . ..... ......, .-a Ur 27,5 % preživnine določene do konca marca 1980 .......... ...........za 25% " preživnine določene do konca aprila 1980 ..........za 22,5 % preživnine, določene do konca maja 1980 ........... za 20 % preživnine določene do konca junija 1980 .......... •tu vijtv..... za 17.5 % preživninj. določene do konca julija 1980 .......... ......... za 15 % preživnine. določene do konca avgusta 1980 .......... za 12 5% 'I", d. enar„ preživnine, določene do konca septembra 1980 preživnine, določene do konca oktobra 1980 preživnine, določene do konca novembra 1980 preživnine, določene do konca decembra 1980 Sklep stopi v veljavo z datumom objave Številka 56P 12/80 Datum 18 2 1981 z VsN ■s; "vars v'ca PREDSEDNIK SK OBCINSKL SKUP SOCIALNI GA SKRBSTVA L.0&, DRASLER 'Pn rnei iOViCE PRILOGA %i S0.*1'891 61 tlena zakona 0 družbenem varstvu otrok (Ur I SRS št 36/79), 6? "jnotnih 3 0btlnske skupnosti otroškega varstva Logatec in 23 Člena dogovora '"Ipj, menhh za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči, ;e jr-in'l^ ^klJPnosti otroškega varstva Logatec na svoji 12 redni seji dne 26 2 1981 0 vit SKLEP »ISINI DENARNIH POMOČI IN DOHODKOVNIH POGOJIH V l. 1981 PfiV inr?0 r-lega Bklept "''"'Ugi cjoaV',an|u dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku - 320.00 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok 150.00 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca Pogoji za pridobitev pravice iz prve in dtuge alinee le točke so določeni z dogo vorom o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom (11. 12 člen dogovora) Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otrok če znesek otrokovega dohodka - preživnine družinske pokojnine ali drugi dohodki ne presegajo din 1 400.00 mesečno IV Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec pre življata če dohodek starša ne presega din 1 40000 din mesečno s tem da se doho dek iz kmeti|ske dejavnosti upošteva v 3 4 kratnem znesku katastrskega dohodka Občani ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih mo rajo predložiti obrazec »Izjava v zvezi z ugotavljanjem upravičenosti do denarne pomoči za leto 1981-'najpozneje do 20 aprila 1981 sicer se jim s 1 majem 1981 ustavi izplačevanje denarnih pomoči otrokom VI Ta sklep se objavi v glasilu »Logaške novice« Sklep se uporablja od 1 5 1981 dalje SKUPNOST OTROSKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC Skupščina Datum 26 2 1981 Stev 06 - 17/78 PREDSEDNIK SKUPŠČINE de GLERIA Dušan I r mi' 4 no; ,AlavCl Predlog 24 2 1981 li' "skitj s.ruzenem delu. drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani skupnostih otroškega varstva sklenejo » ^NOtu dogovor •^ALki meril,h za pridobitevpravice do mini-I lnega obsega denarne pomoči otrokom l* NI DOLOČBE l '"skesj, £'6rr1 doo otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu udeleženke dogovo "Ost, ..B°vo 1 člen )f Jjosti ln ■ 3 Oomot|9(°vornos rom določajo pogoje merila in kriterije ter medsebojne pravice, ob >av, r'0Vr>em " ""daljnjem besedilu denarne pomoči) otrokom določenega g la °hie jgR sP°razumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za 1981 '985 So >9a 2 člen r°ditei.denarne P°mocl lma vsak otrok, ki prebiva v SR Sloveniji in otrok ka da Cp 'ma na območju Slovenije lastnost delavca ali delovnega človeka, ob ' V'S|1e d °,ni tloh°dek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne do n°dka na družinskega člana, ki ga določijo udeleženke dogovora II POGOJI, MERILA IN KRITERIJI ZA PRAVICO DO DENARNE POMOČI 6 člen Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na oasnovi dejanskega socialnega polo žaja družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, oziroma na osnovi dejanskega socialnega položaja otroka 7 člen Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima Med dohodke družine štejejo dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega do hodka dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zava rovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine, ter vse že dodeljene socialne dajatve in drugo ar"0r 3 člen 'Ve'lav|la°,T10t uvel'avlla občan, ki otroka dejansko preživlja Ob določenih pogo Ptavico tudi otrok sam ali skupnost socialnega skrbstva 7sNiaPo " tl6n 5tj v"i or se uveljavlja s predložitvijo zahtevka praviloma pri temeljni oziro-1\ e9aVaaani'a'-ll| združenega dela delovni skupnosti, ah pri občinski skupnosti T ^rstva a E a'i pri diugi ustrezni službi, ki jo pooblasti občinska skupnost ottoš 5 člen rfl'h66* nazena,ne P°mocl se za novorojenega otroka lahko uveljavlja največ za ^i]H ^"^hh' P" 'em se ne 5,e|e mesec< v katerem je bil zahtevek vložen V vseh j "'aser- Se Pravica do denarne pomoči lahko uveljavi s prvim dnem nasled lal" La Po vložitvi zahtevka 8 člen Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic pri skupnosti otroškega varstva lahko upošteva mnenje krajevne skupnosti, v kateri družina oziroma otrok živi in temeljne oziroma enovite organizacije združenega dela in delovne skupnosti, v kateri sta roditelja zaposlena 9 člen Osnova za določitev višine denarne pomoči je dejanski socialni položaj družine oži roma otroka v odnosu do ugotovljenih življenjskih stroškov za otroka dogovorjenih v okviru Skupnosti socialnega varstva Slovenije na podlagi podatkov iz raziskovalnega projekta »Življenjski stroški« Pri dodeljevanju oziroma določitvi višine denarne pomoči se upošteva tudi druge oblike družbenih pomoči, ki jih otrok oziroma družina že prejema npr predšolska vzgoja in izobraževanje, prehrana v vzgojnovarstvenih organizacijah ter v šoli. bivanje v domu in diugo { 10 člen Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, otroci in stari starši Otroci in stari starši se štejeio za člane družine, če so brez dohodka, oziroma imajo lasten vir dohodka, ki ne presega višine dohodka, ki ga po uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva določi skupščina občinske skupnosti otroškega varstva 11 člen Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno in duševno prizadet otrok, če je ugotovljeno, da |e zaradi otrokove prizadetosti družina v bistveno težjem socialnem položaiu 12 člen Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki ima edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju 13 člen Določbe o pravici do denarne pomoči veljajosmiselno za pravico do povečane denarne pomoči III PREIZKUS 14 člen Udeleženke tega dogovora vsako leto, do 1 maja ugotovijo na podlagi socialnega položaja družine oz otroka upravičenost do denarne pomoči Občani, ki prejemajo denarno pomoč, so dolžni do 15 marca tekočega leta predložiti zahtevek in ustrezna dokazila za ugotavljanje nadaljne upravičenosti do denarne pomoči Pravica do denarne pomoči preneha brez obvestila, če v roku, določenem v pre-išnjem odstavku ni predložen zahtevek IV IZPLAČEVANJE DENARNEEE POMO.ČI IN POVEČANE DENARNE POMOČI 15 člen Denarna pomoč in povečana denarna pomoč se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je pravica do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči nastala, pa do konca meseca v katerem je pravica do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči prenehala 16 člen Otroku, ki je zaradi vzgoje in šolanja v zavodu, kjer ima vso oskrbo in zanj občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada ne nosi stroškov oskrbe, se denarna pomoč in povečana denarna pomoč zaaaa čas bivanja v zavodu ne izplačuje 17 člen Denarno pomoč in povečano denarno pomoč izplačujejo: - delavcem temeljne oziroma enovite organizacije združenega dela delovne skup nosti. kjer združujejo delo. - upokojencem, oziroma občanom, ki so uživalci pokojnin Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, - drugim občanom občinske skupnosti otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaščena služba V OBVEZNOST IN ODGOVORNOST PREJEMNIKOV IN IZPLAČEVALCEV DENARNE POMOČI TER POVEČANE DENARNE POMOČI 18 člen Prejemnik denarne pomoči in povečane denarne pomoči je dolžan sporočiti občin ski skupnosti otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaš čeni službi, vsako spremembo, ki vpliva na pravico do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči, in sicer v roku 8 dni od dneva, ko je sprememba nastala 19 člen Občan, ki je prejemal denarno pomoč oziroma povečano denarno pom"' tere ni bil upravičen, mora povrniti prejeti znesek - če je prejemanje denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči i* na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedel, da so nepravilni, - če je neupravičeno prejemal denarno pomoč oziroma povečano denar'1') zato. ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na pravico do denarne pomoči oži'' večane denarne pomoči, čeprav je vedel zanjo 20 člen Izpraševalci denarne pomoči so odškodninsko odgovorni, če izplačujejo - denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč brez pismenega P°: ga akta pristojne občinske skupnosti otroškega varstva ali od občinske sM roškega varstva pooblaščene službe, - denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč za otroka, starega brez ustreznega dokazila o nadaljnjem izobraževanju oziroma brez izvid* ja ustrezne institucije, da je otrok nezmožen za samostojno življenje in de'" - denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč, za katero je dokaza" izvršena nepravilno po izključni krivdi izplačevalca. 21 člen Občinske skupnosti otroškega varstva imajo pravico in obveznost, da I opravijo po lastnem preudarku in po potrebi pregled poslovanja o izpl* narnih pomočeh pri izplačevalcih denarnih pomoči, - pred dvigom denarnih pomoči opravijo pregled pravilnosti dviga ter d8 narne pomoči odobrijo ali zavrnejo, če ugotovijo nepravilnosti, - vodijo ustrezne evidence o dvigih denarnih pomoči VI ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DENARNE POMOČI 22 člen Udeleženke dogovora bodo v smislu določb samoupravnega sporazuma0 planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 soli' gotavljale sredstva tistim udeleženkam dogovora, ki z lastnimi sredstvi r>e t zagotoviti minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom družin, ki so v sli* cialnem položaiu 23 člen Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva bo vsako leto najpoz"; marca, v skladu z določbo 22 člena tega dogovora in v skladu z določili izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981-1985 doloc'" kovni pogoj in višino minimalne denarne pomoči. 24 člen Na osnovi tega dogovora z upoštevanjem svojih možnosti in potreb uda'1 vskladitvi v skupnosti socialnega varstva, določijo v svojih samoupravnih UL drugačne oblike ali večji obseg denarne pomoči z upoštevanjem obvezi'"5 Udarnosti po določilih 22 in 23 člena tega dogovora 25 člen Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic do denarne pomoči in poveč8 ne pomoči po tem dogovoru se izvaja v skladu z zakonom, statutom skuP"( vilnikom o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic in drugi"" ravnimi splošnimi akti 26 člen Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vse udeleženke 27 člen Dogovor se objavi v Ul. I. SRS, oziroma v Logaških novicah Določbe tega dogovora se uporabljajo od 1 maja 1981 « A 6 In ODBOR ZA IZGRADNJO IN OBNOVO ■ŠOLSKIH IN VZGOJNOVARSTVENIH OBJEKTOV V OBČINI LOGATEC POROČILO O DELU ODBORA ZA LETO 1980 Odbor je imel v letu 1980 skupaj 9 sej, obravnaval je v povprečju na vsaki seji po 4.8 točke dnevnega reda Seje so bile v glavnem v popoldanskem času. udeležba članov odbora je bila zadovoljiva, tako je odbor vedno odločal z večino članov Odbor je v letu 1980 deloval v skladu s predhodno sprejetim programom, katerega sta obravnavali in verificirali skupščina Izobraževalne skupnosti in skupščina Otroškega varstva občine Logatec Obravnavala ga jjeje tudi skupščina občine Logatec Program je poleg finančnega načrta vseboval predvidevanja glede sprememb prvotnega načrta programa izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstvenih objektov sprejetega na referendumu, zaradi občutno spremenjenih cen gradbenih storitev ter materialov in same razširitve potreb, ki so bile začrtane v prvotnem programu Poleg rednega dela se je odbor v celoti aktivno vključil v priprave za sestavo programa novega samouprispevka za obdobje 1981-1985 Iz finančnega poročila in obrazložitve, ki je sestavni del tega poročila je razvidno, kako in v kakšnem obsegu je bil realiziran program v letu 1980 in tudi za kakšne na- mene so bila uporabljena sredstva zbrana s samoprispevkom občanov. P[" delovnih organizacij in kreditna sredstva komunalne-stanovaniske bank« Odbor je v letu 1980 poravnal poleg tekočih zadev tudi anuitete za naj«1' v predhodnem obdobju Krediti so bili najeti za dokončanje izgradnje VV2' in osnovne šole v Hotedršici Odplačevanje anuitet za že prevzetevbznos"' čutno zmanjševalo finančne možnosti za prehod na realizacijo v progra"1", obnove šole v Lazah ter začetka novogradnje OŠ za nižje razrede Edvard, ^ Tako je odbor po temeljitih pripravah in tudi razpravah v KS Laze Tabor1, v soglasju z Izobraževalno skupnostjo in Skupnostjo otroškega varstva t»'' uporabniki objektov prešel na realizacijo obnove zgradbe osnovne šole v'•'L gradnjo OS za nižje razrede Edvarda Kardelja Priprave na izvedbo nov*JJpt(ii šole za nižje razrede in vrtca v KS Tabor Logatec so tekle do meseca ok^ ^ bila podpisana pogodba z izvajalcem gradbenih in obrtniških del, katerih'' '' izvajalec tudi takoj pričel V programu odbora pa ostane še realizacija °° štorov za vrtec v KS Rovte 0 H 10 p Ul Od kat navedRmn objektov |e na|bol| zahteven šola za nižje razreda fcdvarda Kardelja hiofa6"3 vre(lnosl D0 investicijskem programu znaša 27 milijonov dinarjev, objekt pa 8 biti oddan uporabniku najkasneje do meseca novembra 1981 kar pomeni, da itaBDjj ocj pri tet k a pa do predaie trajala vsega 13 mesecev 'uri rtSe^a navedene9a je razvidno da je bilo delo odbora sila dinamično, hkrati pa kan ',ezko sa) se le soočal v vseh svojih načrtovanjih z težavami kot so jiomanj invest''kVl^n'n srRds,ev zaostreni pogoji kreditiranja, zahtevami po zakonu o izdelavi Odb 'čijske dokumentacije, za vse naložbe, ki presegajo vrednost 1 milijona dinarjev or le do občinskega praznika deloval na obnovi zgradbe osnovne sole v Lazah 'aro '^'6 'e Dl' naročen projekt, v letu 1979 pa še vsa ostala dokumentacija, ka s'va J"'3 0f"'r" predložiti pred pričetkom investicije Službi družbenega knjrgovod tudi 'eseni '^79 leta je po predhodni zagotovitvi sredstev za obnovo bila sklenjena 'al J).°80d^a z izvajalcem, ki je neposredno za tem tudi z obnovo pričel Objekt bi mo C)Jsk obnovljen do 30 6 1980. vrednost obnovitvenih del pa je presegla z investi ubn 'm P'°Hrarnom načrtovano vrednost din 5 130 000 -, sicer pa je končna vrednost 12 s---'6 S°le 6300000 Sola je bila svečano predana v uporabo ob praznovanju Za SePtembra in je dobila tudi svoje ime to je OS »Partizanski kurirji« . 9radnjo šole za nižje razrede I dvarda Kardelja ter obnovo kulturnega doma v abor. le odbor v letu 1979 naročil izdelavo projekta pri RPC Idrija Naročilo je bilo dano citirani lirmi na osnovi predhodne primerjalne študije izdelane na osnovi idejne zamisli PA I jubljana in HPC Idrija Odbor je pričel z gradnjo v etajrah predvsem zaradi težav v pogledu likvidnih sredstev iz tekočega priliva Pri izbiri izvajalca za izgradnjo OŠ Edvarda Kardelja, tu so mišljena gradbena in ob rtniška dela je odbor dobil ponudbo 4 gradbenih organizacij in se odločil za najugod nejšega ponudnika tako. po ceni kot po času izgradnje in drugih zahtevah Kot že po vedano, bo izgradnja končana meseca novembra 1981 Sredstva samoprispevka občanov za obdobje 1976-1981 se bodo stekala do 30 6 1981 in so namenjena za izgradnjo in obnovo ob|ektov po programu samoprispevka 1976- 1980 Združevanje sredstev iz novo izglasovanega samoprispevka za obdobje 1981-1986 pa prične z 1 7 1981 Upravljanje s sredstvi z novega samoprispevka bo v pristojnosti novega organa upravljanja k tem sredstvom pa je treba dodati tudi sred stva, ki |ih bodo na podlagi samoupravnega sporazuma združevale OZD občine Loga tec Odbor predlaga skupščini IS in SOV ter skupščini DPS da to poročilo obravnava in snrpjme hkrati z finančnim poročilom za leto 1980 PREDSEDNIK ODBORA dipl ing GODINA Franc Soi ?R 2A 'VGRADNJO IN OBNOVO OBic 'H 'N VZGOJNOVARSTVENIH vEKtOV V OBČINI LOGATEC j Da'^ 16 2 1981 FINANČNO POROČILO ZA LETO 1980 JlHODKi t. 25*. _~ 2,2% PnsPevf?k OZD po SaS a a ° sarnopnspevek občanov 4 p^or"zac,ja šol in VVZ 1979enos uporabljenih sredstev iz leta l°s_>al' prihodki 6 pkuBal gojila OZD in SIS Plan 5 500 000-7 000 000 800 000 - 2 29261365 15 592 613,65 15,59261365 \ Sekt lOi' °ot>°dk,; lat|lo anuitet za VV/ li za prizidek k šoli » Kardelia« nvesticija za prizidek k šoli »E Karde P'ovizije za garanci|e lokaci]ska dokumentacija 'opografski posnetek sP'ememba namebnosti zemljišča * ,ernel|ni kamen k°'eki. menice " °bracunana gradbena dela " avansi v korist izvaialca gradbenih del " ak'edihv v korist izvajalca gradbenih del Po pogodbi 2,225391 40 1 000 000 Po g 460 000 9 000 00 6 500 00 25 558 00 327 800 00 1 715.00 320 00 2 1 70 346 10 7.829 653.90 1 895 227.50 Realizacija 6.157 560 55 7.691 25930 713 375.65 2 292 613.65 40015,75 16.894 824.90 3 150 000 00 20 044 824 90 2.225 392 00 Funkcionalni izdatki: reprezentanca SDK provizija - kilometrina - potni stroški kilometrina za PA (upoštev pri investiciji Laze) 1 757 80 20 593 40 13 720 95 48.00 36 120.15 342.00 Skupaj Podatki o določilih izdatkih v skladu z resolucijskimi določili Elementi Določen znesek za leto 1980 reprezentanca dnevnice kilometrina, pot stroški ODBOR ZA IZGRADNJO IN OBNOVO ŠOLSKIH IN VZGOJNOVARSTVENIH OBJEKTOV OBČINE LOGATEC Datum 20 2 1981 2000.00 917,00 16 138.90 36 462.15 porabljeno do 31 12 1980 1 757 80 14 110,95 Poročilo sestavila J CEMPRE 1 2 266 1 20 50 PROGRAM DELA ZA LETO 1981 A, oanac Cl|a sole Rov Zibr.e 6 Vsi',Ska ae,a na so'i v Rovtah - Ij 'lc'la za šolo Laze u 93'aricije na tekoči priliv OpJJJ^' kohinjska oprema teh"""' nrRfl'Rfl elektro instalaciji - Proi-L?' '),e9lfi'1 nbleK,a - na ' " 'a ':entralno ogrevanje nag'0' elek,,o mstalaciie tirih'0' 9'ailhenih del » p'0v°,đ,kl PA 63 določanje barv °«hod "" 9ara"0i|i n "akl VV/ izde|Va Basllskih aparatov I, ' ava plinske instalacije hiranje blazin ■ tJ°tac?'e!>1'10 'uhkcionarjem Odbora 1 0 Funi 'a Skl)Poin, službam .. KCl0na'ni izdatki SkUpAj ODHODKI rt '"o računu 31 ^nodkov nad rjohodki 12 1980 Plan 766(1617 10 76 927 55 Realizacija 766 777.10 76 92 7.55 I 680 000 3 046 534 50 2 857 346 60 74 000 00 20 000 00 4 160 00 28 494 85 1 60 000.00 30 488 25 15.592 613 65 1 291.65 1 603 75 1 719 55 16 248 45 2 552 55 4 282 95 2 042 00 4 000.00 2 891 087.50 4 160,00 81 834.75 2 800,00 1 7 406,00 120 000 00 36 120 15 18 488 625 55 1,556 199 35 1 401 100 20 Odbor za,izgradnjo in obnovo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini Loga tec, je po obravnavi finančnega načrta za leto 1981 na svoji 28 redni seji 23 2 1981 oblikoval predlog programa dela za leto 1981 Ob upoštevanju že prevzetih obveznosti v letu 1980 ki so sestavni del programa sa moprl»pevka za obdobje 1976 1981 (junij 1981) tj izgradnje šole za nižje razrede I- dvarda Kardelja in vrtca v Rovtah, ter ob upoštevanju še nerazporejenih sredstev po finančnem načrtu za leto 1981, delovni program obsega iz programa samoprispevka 1981-1985 naslednje A. Razpoložljiva sredstva: 1 Nerazporejena sredstva samoprispevka za leto 1981 ...... 2 Planirani prihodki OZS po stopnji 0,50% od BOD (ocena) SKUPAJ:....................................tjliH »flrftj B Razporeditev: 1 Nadaljevanje in zaključek obnove K D v KS TABOR . . 2 Nakup prostorov za vrtec v KS Rovte ................... 3 Nakup projekta za knjižnico v KS NAKLO din 600 000,00 4 Nakup projekta za počasen pas ceste v Logatcu ....... 6 Nakup projekta za posodobitev ceste »Zidank Vehrše« 6 Izdelava posnetka za področje Sekirice 7 Za kritje dodatnih m nepredvidenih del SKUPAJ............................ din 3 579 788.45 din 3 000 000.00 din 6 579.788.45 din 2 700 000,00 din 2 500 000,00 din 100 000,00 din 300 000,00 din 250 000,00 din 129 788.45 6579.78845 PREDSEDNIK ODBORA dip ing GODINA Franc Osnutek 14 2. 1981 oobor za izgradnjo in obnovo Šolskih in vvz objektov v občini logatec finančni plan za leto 1081 prihodki: 1 2 % prispevek občanov ..................................... 8.400 000,00 2 2 % prispevek OZD po samoupravnem sporazumu ............. 5000000,00 3 Prenos sredstev iz leta 1980 ................................ 1 556 199,35 Skupaj lastna sredstva 19 956 199 35 4 Kredit LB ................................................ 6 728.327,50 SKUPAJ PRIHODKI: ............................................................ 21 684 526.85 ODHO odhodki: 1 Anuitete LB za VVZ ....................................... 1.112 695.40 2 Posojila za prizidek k soli -Edvarda Kardelja-: - Krajevna skupnost Tabor - Kraievna skupnost Tabor - Valkarton Logatec - Izobraževalna skupnost - Komunalna cestna skupnost - Koord odbor za družb izobraževanje 1 000 000,-900 000,-420.000,-600 000,- 230 000,- 3 150 000,00 3 Prizidek k šoli -Edvarde Kardelja«: al po pogodbiz izvajalcem gradbenih del - Kredit LB garanoia na tekoči priliv 5320600.00 4 496 476,50 9 817 076.50 B) Ostale obveznoeti glaso investicije programa (oprema, gradbeni nadzor in ostalo) - sredstva kredita LB 1 407 727,50 - ostala lastna sredstva 2 117 239,00 3 524 966.50 4 Igrišče pri šoli 200 000,00 5 Funkcionalni izdatki 300 000,00 6 Ostalo za razporeditev 3 579 788,45 SKUPOAJ ODHODKI 21 684 526,85 opomba: Planirani prihodki iz zdravstvene skupnosti po stopnji 0.50 % od BOD po oceni znašajo 3 000 000.00 din.