9. JAN.
1971.
LETO X ŠT. 1.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Glasilo »Iskra« močna vez med člani kolektiva združenega podjetja
Skupina sodelavcev ZZA, ki so v letu 1970 pri svojem delu, individualnem ali skupinskem, dosegli posebno vidne rezultate, je bila na slovesnosti v Klubu poslancev za konec leta nagrajena z denarnimi nagradami
»Elektromehanika« Kranj
Jožo Hujs, dipl. oec., novi direktor kranjske tovarne
Kranj, 28. decembra — 5. seja DS je obravnavala 5 točk dnevnega reda in sicer: 1. Obravnava predloga komisije za razpis in imenovanje direktorja tovarne; 2. Poročilo o 9-mesečnem poslovanju; 3. Spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov; 4. Dopolnitve statuta tovarne. Dodan je bil predlog odbora za družbeni standard. Sejo je vodil predsednik DS tov. Henrik Peternelj.
Glasilo Iskra le postaja glasilo naše delovne skupnosti, zato mora biti naša skrb, da ga v letu 1971 še bolj približamo našemu proizvajalcu in sicer tako, da ga bo z zanimanjem bral. Iz glasila naj bi izvedel o važnejših dogodkih v našem kolektivu, ki ima svoje tovarne po vsej Sloveniji, poleg tega pa ga tudi seznanjal o drugih pomembnih stvareh.
Vsi, ki delamo pri glasilu, se zavedamo odgovornosti za njegovo vsebino. Vsi vemo, da časopis še ni tak, s katerimi bi bili lahko zadovoljni, zato tudi vedno iščemo nove poti za njegovo izboljšanje. Včasih prihajamo tudi do raznih dilem, zlasti na podI ročju objave določenih informacij o poslovanju 7. P . ISKRA. Tukaj zadevamo na predpise o poslovni tajnositi . podjetja. Vedeti moramo, da naš časopis izhaja v 15.000 izvodih, da gre v najširšo javnost in da ni bran samo v našem kolektivu, pač pa tudi izven njega, zato moramo objavo kakšne vesti, članka, četudi bi bila zanimiva za bralca, zavestno opustiti. Vendar nočemo biti
•	posebno utesnjeni, temveč le poskušamo najti oblike, da člane našega kolektiva sezna-
. nimo z vsemi važnimi dogodki v poslovanju združenega podjetja in organizacij.
V preteklem letu smo se že bolj, kar bomo v tem letu nadaljevali, zavzeli na močnejšem organiziranju dopisniške mreže v naših tovar: n.ah; z njo hočemo doseči ,-čimveč prispevkov naših neposrednih proizvajalcev. Pri , tem ne bo dovolj samo naša pkrb in zavzetost, ampak tudi interes in volja tistih članov našega kolektiva, ki ho-
•	eejo sodelovali s svojimi pri; spevki v našem glasilu. Zdru-i ženo podjetje ISKRA je ve-
hko podjetje, ki pa ima tudi ■¡veliko problemov, od majhnih do velikih, zato je lahko najti snov, ki je zanimiva za naše bralec. Treba se je le lotiti snovi. Povečati ntora-rno krog dopisništva v na-^šem glasilu, kar je nesporno j ena izmed zelo važnih nalog vseht ki delamo pri glasilu Iskra v tem lotu.
Pri obravnavanju proble-■ mov moramo pristopiti tudi j kritično, vendar v smeri kon-struklivne kritike. Odstop od
tega načela pomeni nerga-štvo, ki nikamor ne vodi in ustvarja nezdrave odnose. Problem moramo obravnavati odprto, kritično in po možnosti nakazati tudi rešitev. V našem kolektivu imamo vrsto ljudi, ki so sposobni dajati realne ideje za reševanje odprtih problemov. Zakaj jih ne bi objavljali v našem glasilu?
V glasilu Iskra moramo pogosteje slišati, kar smo že večkrat poudarili, glas in mnenje predstavnikov naših družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov ter vodstvenih ljudi, ki naj s svojimi prispevki pokažejo na pereče probleme in smer njihovega reševanja.
To je le nekaj misli ob vstopu v leto 1971. To leto bo gospodarsko zelo razgibano. Ukrepi za stabilizacijo našega gospodarstva bodo vplivati tudi na naše poslovanje; nadaljnje urejevanje naših notranjih odnosov, poslovanje naših tovarn, aktivnost samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, bo dokaj zanimiva snov za obravnavo v našem glasilu.
Vsem članom kolektiva ISKRA želim obilo zdravja, zadovoljstva in uspehov pri njihovem delu, čim več sodelovanja pri glasilu Iskra, in končno si vsi želimo čimbolj ugodnih rezultatov našega združenega podjetja, katerega ime dobiva vsak dan večji poslovni ugled tako doma kot v tujini.
Glavni urednik časopisa
Iskra:
Pavle Gantar, dipl. iur.
Kot smo že poročali, je bil dosedanji	direktor Boris
Kryštufek	iz zdravstvenih
razlogov In na lastno željo razrešen dolžnosti direktorja. Na razpis sta sc prijavila dva kandidata. Zadevna komisija se je odločila, da delavskemu svetu predlaga za direktorja tovarne tov. Jožeta Hujsa, diplomiranega ekonomista, roj.
Na dan 30. decembra so v tovarni merilnih instrumentov v Otočah s skromno proslavo izročili svojemu namenu nove delovne prostore, ki so jih dogradili v I. 1969 in 1970. Tovarna je s to investicijo pridobila nove, sodobne delovne prostore, v katerih bo ob novi opremi in ostalih pridobitvah lahko v
leta 1929 v Lendavi, sedaj stanujočega v Ljubljani in zaposlenega na delovnem mestu pomočnika glavnega direktorja Iskra Commerce. Pred tem je bil zaposlen na Ministrstvu za finance. Občinskem ljudskem odboru Kranj, v tovarni Iskra Kranj, nato na PSO, kjer je bil na različnih delovnih mestih.
letošnjem letu in v prihodnjih povečala in modernizirala svojo proizvodnjo in sc tako še močneje uveljavila tako na domačem kot tudi na tujih tržiščih.
Otvoritvene slovesnosti so se udeležili razen generalnega direktorja ZP, Vladimirja Logarja in zastopnikov strokovnih služb ZP, Iskra Commerce in kranjske Elektromeha-nike, tudi predsednik občinske skupščine Radovljica, Stane Kajdiž, predstavniki družbeno-političnih organizacij, Gorenjske kreditne banke in SGP »Gorenje«, ki je izvajalo gradbena dela.
Po pozdravnih besedah, je goste na kratko seznanil s potekom izvajanja te investicije šef proizvodnje tov. Franc Šmid, ki je nato gostom nove prostore tudi razkazal in jim pojasnil potek proizvodnje merilnih instrumentov.
Za danes sc zadovoljimo le s to kratko notico, prihodnjič pa bomo bralce o novih delovnih prostorih tovarne v Otočah podrobneje seznanili.
med drugim kot predstavnik Iskre v ZDA. Sodeloval je v različnih samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah. Član organizacije ZK je od leta 1960.
Komisija je bila mnenja, da tov. Jože Hujs izpolnjuje vse pogoje' za uspešno vodenje tovarne, predvsem zaradi svoje ekonomske izobraženosti in znanja tujih jezikov, saj obvlada angleščino, nemščino, madžarščino in delno ruščino, zato ga je predlagala delavskemu svetu kot edinega kandidata za delovno mo-
Tov. Jože Hujs, dipl. oec. — novi direktor Iskrine tovarne v Kranju
sto direktorja kranjske tovarne.
V razpravi sta sodelovala tudi gen. direktor ZP Vladimir Logar in dosedanji direktor kranjske tovarne, tov. Boris Kryštufek; oba sta predlog razpisne komisije podprla, prav tako pa tudi družbenopolitične organza-cije v tovarni. Volitve so bile tajne. Na podlagi ugodnih volilnih rezultatov je bil tov. Jože Hujs, dipl. oec. imenovan za novega direktorja kranjske tovarne. Novi direktor se je navzočim iskreno zahvalil za zaupanje in dejal,
Gostje so si po kratki otvoritveni slavnosti ogledali nove delovne prostore v tovarni instrumentov v Otočah
Novi delovni prostori tovarne instrumentov v Otočah
Strokovni odbor Iskra -CAO P se je konstituiral
»Aparati« Ljubljana
Uspel občni zbor
sindikalne
podružnice
Strokovni odbor Iskra CAOP, ki ga tvorijo predstavniki vseh organizacij ZP razen »Elektromehanike«, ki ima svoj center, je na svojem tretjem zasedanju (18.	12.
1970) sprejel svoj poslovnik in izvolili tudi predsednika in namestnika predsednika.
Predstavniki organizacij ZP so se domenili, da je Strokovni odbor CAOP skupen poslovni organ pogodbenih partnerjev CAOP, prek katerega zainteresirane organizacije ZP urejajo skupne zadeve pri avtomatski obdelavi podatkov (AOP).
Strokovni odbor CAOP ima naslednje pristojnosti:
—	okvirno načrtuje AOP v ZP
—	koordinira zahteve po AOP v ZP
—	določa višino postavk in elemente obračuna na osnovi letnega plana stroškov CAOP in RRC in daje soglasje
—	v soglasju s CAOP predlaga namen uporabe amortizacije
—	odobrava izkoriščanje viška kapacitet Iskrinega deleža v PRC za zunanje koristnike
—	daje soglasje k cenam storitev RRC za zunanje koristnike
—	najmanj vsake 3 mesece obravnava poročilo o stanju nalog AOP in predložene koncepte za nove naloge
—	obravnava mesečne obračune po elementih financiranja.
Po sprejetju Poslovnika sta bila soglasno izvoljena
tov. Marijan Por, Elementi za predsednika strokovnega odbora CAOP in
tov. Janko Pompe, Iskra — Commerce, za njegovega namestnika.
V drugi točki dnevnega reda se je SO CAOP odločil predlagati komisiji za Statut ZP Iskra, da CAOP nadalje ostane v svojstvu pravne ose-
(Nadaljevanje s 1. strani)
da bo uporabil vse svoje znanje za nadaljevanje dostojne sedanje tradicije Iskre, hkrati pa je izrazil željo za čim-boljše sodelovanje.
Zatem se je gen. direktor Vladimir Logar iskreno zahvalil dosedanjemu direktorju kranjske tovarne Borisu Kryštufeku za izredno prizadevanje. Besede zahvale sta izrekla tudi predsednik DS Henrik Peternelj in predsednik poslovnega odbora inž. Franc Klemenčič in mu izročila umetniško sliko kot spominsko darilo.
Na predlog poslovnega odbora je DS ustanovil vodilno
be, kot to predvideva že sprejeti amandma k statutu ZP Iskra.
Tretja točka je bila posvečena predlogu razširitve sedanjega RRC — CDC 3300. Pri tej točki so sodelovali kot gostje predstavniki delovne skupine, ki je pripravila predlog za nabavo novega računalnika, člani Instituta »Jožef Štefan«, tovariši dr. Pirkmajer, dr. Ribarič in ing. Kalin, s strani sedanjega RRC pa njegov vodja inž. Janez Grad.
Razprava o tej problematiki je bila zelo živahna, vsestranska, plodna in zanimiva ter je pretehtala vse možnosti glede razširitve RRC od predloga, ki ga je pripravil CAOP, da Iskra od obeh ostalih partnerjev RRC odkupi oba preostala deleža — v vrednost cca 600 milijonov S din, pa do predloga »delovne skupine«, po katerem naj bi partnerji pristopili k novemu RRC kar z obstoječo vrednostjo sedanjega RRC.
SO CAOP se je strinjal z idejo po vključitvi v novi RRC, vendar je bil mnenja, da imajo pri tem zadnjo in odločilno besedo prav organizacije — ustanoviteljice CAOP in ERC, ki so za nabavo računalnika dale na razpolago finančna sredstva v skupni višini 319 milijonov S din.
SO CAOP je nadalje sklenil, da bo na naslednji seji obravnaval naloge CAOP v letu 1971 ter temu ustrezni plan stroškov. Zadevo o nepokritih stroških raznih obdelav v RRC v letu 1969 pa naj direktor finančno-računovod-skega področja ZP obravnava na sestanku kolegija računovodij ZP, kjer naj se tudi odloči o načinu pokritja.
Menim, da se je strokovni odbor resno in odgovorno lotil svojih nalog, zato uspeh dela gotovo ne bo izostal.
I.	S.
delovno mesto »svetovalec direktorja« in na to delovno mesto razporedil dosedanjega direktorja Borisa Kryštufka. Svetovalec direktorja sodeluje pri pripravljanju materialov za direktorja in organe upravljanja ter analizira predloge za pomembne poslovne odločitve, ureja posle v zvezi s sodelovanjem z zunanjimi partnerji tovarne, opravlja pa tudi naloge, za katere ga pooblasti direktor.
Zatem je bil DS seznanjen z 9-mesečnim poslovanjem. Proizvodnja je bila za 19% višja kot lani, kljub temu pa obstaja mnenje, da je osta-
Sindikalna podružnica v tovarni električnih aparatov v Ljubljani je imela 20. novembra svoj redni letni občni zbor. V želji, da bi poleg poročil, ki so na občnih zborih že nekako standardna, program bodočega dela izdelali na osnovi dobrih razprav, se je IO odločil za delegatski sistem in v tem povsem uspel.
Udeležba na zboru je bila izredno dobra, poročila odlično pripravljena in dobro podana, prav tako pa je tudi razprava tekla plodno in odgovorno. Velik poudarek so delegati dali programu razvoja tovarne in nalogam, ki nas čakajo na področju enostavne in razširjene reprodukcije prav v bližnji prihodnosti, ko se celotno naše gospodarstvo poskuša stabilizirati in odpraviti prekomerne inflacijske težave. Pri tem pa bo naloga sindikalne podružnice prav v graditvi dobrih delovnih odnosov in v ustvarjanju takšnih tovariških vezi med vsemi člani kolektiva, ki bodo pripomogla k največji enotnosti v akciji in k
Zvezni zakon o omejitvi osebnih dohodkov, kakor ga je zvezna skupščina v hitrem postopku sprejela tik pred Novim letom, določa, da se osebni dohodki do konca aprila 1971 ne morejo povečati za več kakor 11 % v primerjavi s poprečjem osebnih dohodkov, izplačanih v letu 1970. Po vznemirjenju, ki ga je izzvala predlagana omejitev, pa je skupščina sprejela amandma, ki ima namen preprečiti, da bi bile z omejit-
nek dohodka premajhen, zato bo treba stroške občutno znižati.
Glede širše organizacije razvojne dejavnosti v tovarni je DS sklenil, da se ustanovi vodilno delovno mesto »pomočnik direktorja za razvoj«.
Daljša izčrpna obrazložitev o spremembah in dopolnitvah ddlitve osebnih dohodkov, pa tudi zadevne predpriprave in sestanki po delovnih enotah, so doprinesli, da je zadevna razprava na delavskem svetu ostala v mejah treznega računa. DS je predlog v celoti sprejel.
ABC
najboljšim delovnim uspehom. Področje vzgoje — skrb za strokovno izopolnjevanje članov prav na področju samoupravljanja v tovarni in pri nadaljnem razvoju samoupravnih mehanizmov v tovarni — bo nedavno osrednje vprašanje pri skrbi za delovnega človeka.
Občni zbor je nato izvolil še nov izvršni odbor, ki naj za naslednjo mandatno dobo usmerja delo sindikata po zaključkih, katere so delegati v imenu celotnega članstva na zboru sprejeli.
Po uradnem delu zbora je bilo v spodnjih prostorih doma JLA v Ljubljani še tovariško srečanje vseh članov kolektiva. Ob zakuski in v prijetnem vzdušju smo se veselo sprostili in še bolj zbližali, kar je v kolektivu z dinamično ra9tjo, kot jo imajo prav »Aparati«, tudi eden od problemov odnosov med ljudmi, ki se zaradi velikosti kolektiva in lokacijske oddaljenosti posameznih enot prav ob takih srečanjih z lahkoto premosti.
vijo prizadete tiste delovne organizacije, ki zaradi težavnega gospodarskega položaja niso mogle prilagoditi osebnih dohodkov rastočim življenjskim stroškom ali pa so zadrževale ustrezno povečanje, da bi ustvarile večjo akumulacijo, ki je nujno potrebna za investicije na primer zaradi modernizacije. Po tem amandmaju lahko v soglasju z občinsko skupščino in v skladu z rezultati poslovanja poveča osebne dohodke za več kot 11 % tista delovna organizacija, v kateri je bil poprečni izplačani osebni dohodek leta 1969 za 25% ali za več pod republiškim poprečjem in tudi zvišanje za leto 1970 v primerjavi z letom 1969 ni doseglo 10%. Hkrati je z amandmajem zaostren predpis o omejitvi zvišanja za tiste delovne organizacije, ki so leta 1970 povečale osebne dohodke v takem obsegu, da je bilo njihovo poprečje za 25% ali več nad republiškim poprečjem. V tem primeru je v letu 1971 dopustno povečati osebne dohodke le kolikor povečanje poprečja v letu 1970 ni za več kot 11% preseglo stopnje povečanja republiškega poprečja, sicer pa le za razliko med obema odstotkoma.
V spomin Stanetu Severju — velikemu slovenskemu umetniku
18. decembra ob 22. uri, ob 22. uri, ob zadnjih radijskih poročilih tega jesenskega dne 1970 smo zvedeli pretresljivo vest, da je umrl, zadet od srčne kapi, eden največjih slovenskih gledaliških umetnikov — Stane Sever.
Ob krutem dejstvu usode vseh živih bitij, ki nas spremlja od rojstva do zaključka življenjske poti, smo še danes globoko pretreseni, vsi, vsi, ki smo ga kdajkoli videli in občudovali na deskah gledališča, na platnih naših kinodvoran, na ekranih TV, poslušali v radijskih igrah, ali ki smo ga osebno poznali, in ko nam govori s plošč o Martinu Krpanu in pa recitira pesmi Franceta Prešerna. S svojimi liki, s svojimi nastopi, s svojim svojevrstnim podajanjem skrbno izbranih pesmi ali proznih stvaritev največjih duhov, ki jih je kdaj rodila slovenska mati, je Stane Sever povzdignil slovensko besedo v najžlahtnejši izrazni medij človeških občutij.
Budil je našo potrošniško družbo, da se osvesti, ponovno zave sama sebe, da je čas ko je treba posvetiti pozornost tudi duhovnemu življenju, ko je treba oplemenititi človeka s kulturo, da prične slaviti kar je dobrega v človeku: poštenost in delo, kar edino prinaša zadovoljstvo, ugled in čast.
In ni naključje, da si je Stane Sever, zvest samemu sebi, ko je z ostalimi umetniki nastopil na dvorišču kranjske Elektromehanike, ob priliki proslave 20-letnice samoupravljanja septembra 1970, izbral kar dve Prešernovi pesmi:
Zdravico in Elegijo svojim rojakom, kjer med drugim Prešeren govori:
Kranjc, ti le dobička iščeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, more dati gotov dnar!
Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led. —
Tiho, pesem! — bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, domu, Kranjc moj, zvest
postan’!
Stane Sever je upodobil nešteto likov, vendar je do smrti živel življenje po svojih načelih, ki si jih je izoblikovat, s čemer je bil odvisen le sam od sebe in ostal svobodnega in neodvisnega duha.
Vemo, da smo izgubili nekaj velikega, vendar se njegove veličine in njegovega deleža h kulturi nas, malega slovenskega naroda, danes niti ne zavedamo dovolj.
Stane Sever ni odšel, vstopil je v nesmrtni krog velikih Slovencev — kulturnikov.
1 Slava spominu velikega slovenskega igralca!
Igor Slavec
Jože Hujs, dipl. oec., novi direktor kranjske tovarne
Omejitve osebnih dohodkov
»Avtoelektrika« Nova Gorica
Ugodni poslovni rezultati
Presežene proizvodne obveznosti, plan prodaje in plan celotnega dohodka
FIZIČNI OBSEG
PROIZVODNJE
Dinamični proizvodni načrt za 9 mesecev letošnjega leta je bil prekoračen za 8,1 %. Po asortimanu je prekoračen količinski plan proizvodnje zaganjalnikov za 0,2%, magnetnih vžigalnikov za 2,5 % in vrednostna proizvodnja rezervnih delov, ki je bila realizirana z indeksom 215,6.
Izpod načrta je količinska realizacija proizvodnje di-nam za 5,9 %, napetostnih regulatorjev za 5,4% in vži-galnih tuljav za 19,6%. Pri vžigalnih tuljavah je manjša realizacija pogojena z manjšim tržnim odjemom.
Iz ugodnega gibanja proizvodnih rezultatov v I. polletju in ravno tako v III. kvartalu je možno oceniti, da bo proizvodni načrt za letošnje leto izpolnjen in prekoračen.
ZAPOSLOVANJE
Dinamika zaposlovanja sč' giblje v okvirih postavljenih v gospodarskem načrtu. V devetih mesecih je plan prekoračen za 0,9%, vendar je ta prekoračitev kompenzirana z mnogo boljšo realizacijo ostalih elementov gospodarskega načrta (proizvodnje, celotnega dohodka, dohodka itd.).
OSEBNI DOHODKI
Osebni dohodki na zaposlenega se gibljejo v odvisnosti od dosežene produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Osebni dohodki na zaposlenega so za 19,5% večji kot v enakem razdobju preteklega leta. Z din 1.268,9 poprečno izplačanih na zaposlenega presegajo za 11,1%, poprečje predvideno po gospodarskem načrtu.
ZALOGE
Gibanje zalog je mnogo bolj umirjeno kot je bilo pretekla leta. Zatečena vezava 1. 1. 70 se tekom leta ni mnogo spremenila. Le per 30. 9. se je stanje nekoliko poslabšalo. Poprečna vezava v III. kvartalu je za 1,8% boljša kot je bila v I. polletju. Tendenco naraščanja kažejo zaloge drobnega inventarja, predvsem pa zaloge izdelkov. Koeficienti obračanja so brez večjih pre-nukov, zato je tudi dnevna vezava brez sprememb. Vezava proizvodnje v teku se je znižala od 16 dni v I. polletju na 15 dni v III. kvar-
talu, medtem ko je vezava zalog polizdelkov narasla od 29 dni v I, polletju na 30 dni v III. kvartalu. Zaloge izdelkov se počasneje obračajo in je vezava narasla od 52 dni v I. polletju na 57 dni v III. kvartalu.
KUPCI
Zelo hudo problematiko glede likvidnosti povzročajo tovarni njeni kupci. Tovarna jc sicer uspela, da so kupci pristali na izdajo dokumentov, ki garantirajo plačilo. S kupci so dogovorjena jamstva v vidu menice ali akceptnega naloga. Svoječasno je imela tovarna le en primer, ko se plačilni dokument — akceptni nalog ni realiziral ob zapadlosti, temveč je moralo preteči nekaj mesecev predno je plačilo lahko bilo realizirano. Zadnje čase ima tovarna že tri kupce, ki pravočasno ne plačujejo zapadle obveznosti, kljub temu, da so te krite z menico oziroma akceptnim nalogom, ki imajo izvršilno' moč na žiro računu komitentov. Likvidnost tovarne je zelo pereča, upoštevati je namreč treba, da tovarna posluje le s 7 kupci, ki so pretežni odjemalci njenih izdelkov.
STROŠKI POSLOVANJA
Stopnja rasti stroškov je izpod stopnje rasti celotnega dohodka. Medtem, ko je plan celotnega dohodka realiziran z 79,4%, je plan stroškov realiziran s 76,9%. Zelo ugodno je gibanje indirektnih stroškov (stroškov režije) saj je letni plan realiziran s 74,7 %. Prekoračenje plana prodaje in realizacija stroškov v okviru plana so glavni elementi ugodnega dohodkovnega rezultata.
CELOTNI DOHODEK,
DOHODEK IN OSTANEK
DOHODKA
Plan celotnega dohodka je bil do konca septembra izpolnjen 79,4 %. K temu je največ pripomogla ugodna prodaja na domačem trgu, kjer je plan izpolnjen z 80,9 odstotka, prodaja sredstev z 82,8 %, materiala in odpadkov z 79,1 %. Slabo je izpolnjen plan izvoza; v devetih mesecih je izvoz dosegel 65,4% plana.
Stroški oziroma porabljena sredstva so dosegli 76,8 % plana, zato je plan dohodka realiziran s 87,0%, plan vkal-kuliranih osebnih dohodkov je realiziran z 78,5 % in dobiček s 106,1%.
9-mesečnega poslovanja
ZAKLJUČEK
Poslovanje tovarne v letu 1970 se giblje po postavljenem načrtu. Presežene so proizvodne obveznosti in ravno tako je presežen plan prodaje oziroma celotnega dohodka. Normalno gibanje stroškov ob večji prodaji ,je
prispevalo, da je tovarna dosegla zelo ugoden dohodkovni rezultat.
Za tovarno je še vedno problematična likvidnost, ki izvira predvsem od njenih kupcev.
Zakonski ukrepi, sprejeti v začetku leta, so imeli za cilj izboljšati likvidnost gospo-
darstva. Njihova ostrina je brla med letom omiljena :n ni dala zaželjenih rezultatov. Plačilna dokumenta — menica in akceptni nalog — nimata tiste učinkovitosti m moči, ki se jima normalno pripisuje.
V manjši meri so problematične zaloge, saj tovarna ni dosegla tisto obračanje, ki je v planu bilo postavljeno.
Doseženi rezultati v preteklem razdobju kažejo, da bo gospodarski načrt presežen.
Anton Bukinis
»Elektromehanska« Kranj
0 delu sindikata v preteklem letu
Dohodki: 40 % članarine Dotacije ^tovarne Dinarska razlika Drugi dohodki	0/0 46.9 50,3 0,8 2,0
Skupaj proračun	100,0
Izdatki:	%
Mat. in funk.	
izdatki	18,2
Socialna in rekreac.	
dejavnost	48,6
Druge dejavnosti	33,2
Sindikalni odbor »Elektromehanike« daje največ sredstev in posveča veliko pozornosti socialni problematiki in rekreacijski dejavnosti
Včasih se slišijo kritike, da je sindikat premalo aktiven in učinkovit, in da je članstvo premalo obveščeno o delu in porabi denarnih sredstev sindikata. O vsem tem res ne piše veliko, čeprav odborniki po svojih najboljših močeh in prostovoljno opravijo mnogo koristnih poslov ter oblikujejo svoja stališča in predloge do najrazličnejših problemov samoupravnega urejanja gospodarskih odnosov v tovarni in izven nje. Nekateri člani so tudi aktivni v občinskih in republiških organih sindikata ter v sindikalnem odboru ZP. Informiranje o naših stališčih pride zlasti do izraza na raznih posvetovanjih političnega aktiva v tovarni in izven nje, kjer očitno prihaja do velike enotnosti gledišč, kar se po našem mnenju dovolj široko publicira v raznih dnevnih in periodičnih publikacijah. Več podrobnih informacij o delu sindikata tovarne pa bo danih na občnih zborih sindikalnih odborov obratov .in tovarne, ki bodo opravljeni v januarju.
Delovanje sindikalne organizacije se odvija v raznih oblikah in na različnih nivojih po voljenih predstavnikih članstva v raznih organih sindikata. Delo se deli na več področij; osnovna delitev teh področij bi bila:
1.	Skrb za lastno organiziranost v funkcionalnem in finančnem pogledu.
2.	Politične dejavnosti v pogojih samoupravnega urejanja poslovnih odnosov, dela in delitve dohodka.
3.	Specifične aktivnosti z velikim angažiranjem finančnih sredstev.
Tokrat posredujemo nekaj podatkov o dejavnostih prav iz zadnjega področja aktivnosti sindikata. Najprej je treba povedati, da nam v proračunu sindikata tovarne ostane 40% od zbrane članarine, ostalih 60 % pa se odvede za proračune občinskih, republiških in zveznih organov sindikata. Proračun naše organizacije ki je letos dosegel okrog 320.000 din, je sestavljen takole:
Med materialnimi oz. funkcionalnimi izdatki so večje postavke stroški zborov in posvetovanj, izobraževanje sindikalnih kadrov, stroški denarnega prometa, naročnine za DE in prispevek za Skopje. Postavka »druge dejavnosti« se nanaša predvsem na obdaritve otrok ob Novem letu in izdatki za dan žena. Socialni in rekreacijski dejavnosti daje sindikat poseben poudarek in v ta namen porabi največ sredstev proračuna. Ta del bomo podrobneje specificirali, in sicer:
1. Socialna dejavnost
a) Socialne pomoči našim članom od organov
izven tovarne (Ob. SS) — 8 primerov
b)	Socialne pomoči članom odobrene od socialne komisije sind. tovarne — 68 primerov
c)	Socialne pomoči odobrene od sindikalnih odborov tovarne — 78 primerov
d)	Obiski in obdaritve bolnikov za 1. maj in 29. november — 106 primerov
e)	Za letovanje socialno šibkejših in zdravstveno ogroženih članov — 155 primerov
v organizaciji soc. komisije tovarne in sredstvi
ter udeležbo pri financiranju Ob.SS
f)	Pomoči ob smrti članov kolektiva — 8 primerov
g)	Pomoč Banjaluki za izgradnjo porodnišnice
1.650 din
11.686 din
9.920 din
11.727 din
20.530 din 7.740 din
10.680 din 2.640 din
Skupaj: 76.573 din (Dalje na 6. strani)
Ob novem letu je generalni direktor ZP Iskra, Vladimir Logar sprejel upokojence, nekdanje sodelavce strokovnih služb ZP. Žal se je izmed trinajstih povabljenih sprejema udeležila le polovica, ostale pa je bolezen zadržala doma. Po sprejema so za upokojence pripravili kosilo, vsakemu izmed njih pa so poklonili novoletno darilo
j ■ vd ' starega leta
Nekaj utrudljivih korakov, nekaj voženj po slabo spluženih cestah in dolga vrsta telefonskih pogovorov in pred vami j» zapis našega sodelavca o tem, kako so v naših delovnih organizacijah pričakli slovo od starega leta. Menda nič posebnega, če rečemo, da so se v vseh naših organizacijah vse do zadnjega dne prizadevali, da bi letošnje poslovno leto čim bolje zaključili. Odtod tudi opravičilo za to, da so povsod z dobro voljo in veseljem zaključili zadnji delovni dan. Toda našega sodelavca je pa le zanimalo, kako so sc letos v naših tovarnah spomnili najmlajših, otrok članov delovnih kolektivov, zato o tem kaj več.
Malčki v horjulski tovarni so bili zelo veseli, čeprav skromnih daril dedka Mraza
Novoletni sprejem upoko jencev v kranjski tovarni
Sindikalna organizacija in uprava tovarne »Elektrome-hanika« se tudi letos nista izneverili tradicionalnemu novoletnemu sprejemu nekdanjih sodelavcev, ki so že v pokoju. V ta namen so v dvorano samoupravljanja in v dvorano tovarniške menze povabili kar 583 nekdanjih sodelavcev, izmed katerih se je kot navadno velika večina odzvala vabilu. Tako sta bili 26. decembra dopoldne, obe dvorani nabito polni upokojencev te naše tovarne iz Kranja in njegove okolice.
Zbranim upokojencem je spregovoril Janko Košnik, predsednik sindikalne organ zacije, ki jim je po pozdravu na kratko razložil letošnje poslovne rezultate tovarne »Elaktromehanika« in načrte, ki jih ima vodstvo tovarne za njeno nadaljnjo rast v prihodnjih letih. V svojih izvajanjih je upokojence seznanil tudi z novim obratom kranjske tovarne na Blejski Dobravi in z gradnjo novega objekta v Kranju. Nekdanji sodelavci tovarne so z vidnim navdušenjem poslušali besede predsednika sindikata o tem, zlasti še tisti, ki so že pred nekaj leti odšli v pokoj.
Nato se je med upokojenci v obeh dvoranah razvilo veselo razpoloženje. Mnogi med njimi se od odhoda iz tovarne le redko srečujejo, vendar pa so si kot nekdanji sodelavci v istih enotah tovarne prav gotovo imeli veliko povedati prav na novoletnem sprejemu, kjer je vsaj enkrat doseženih poslovnih rezulta-v letu za to dovolj priložnosti.
Tudi letos so upokojencem, že pri samem vhodu v dvorano izročili koledarje s čestitkami, po nagovoru predsednika sindikalne organizacije pa so imeli zakusko in ob dobri kapljici je zlahka stekla živahna beseda med tistimi, ki so ostali tu vse dopoldne.
Že sama udeležba, še bolj pa veseli obrazi upokojencev dokazujejo, kako radi se vsako leto zberejo za konec leta
na takšnem sprejmu in kako s ponosom spremljajo besede o poslovanju tovarne, kateri so v letih svojega aktivnega sodelovanja posvetili toliko prizadevanj in trdega dela, da se danes iz leta v leto tako uspešno razvija in premaguje probleme na poti svojega razvoja. Vse to dokazuje, da tudi po upokojitvi budno
Tudi v tovarni električnih aparatov v Ljubljani se vsako leto spomnijo nekdanjih sodelavcev in jih za novo leto povabijo. Letos so jih 36 povabili k »Urški« na Privozu, kjer so jim pripravili zakusko. žal je sedem upokojencev zaradi bolezni izostalo.
Upokojenci so z zadovoljstvom poslušali besede o letošnjih rezultatih tovarne, ki so krona naporov in prizadevanja vsega delovnega kolektiva in zato še tembolj pomembni. Veseli so bili, da kolektiv, v katerem so toliko
Za konec leta so razen v treh naših tovarnah sindikalni delavci poskrbeli za veselo praznovanje Dedka Mraza in po možnostih, ki jih je imela
spremljajo dogajanja v tovarni in celotnem podjetju, h čemer pa seveda svoj delež prispeva tudi naše glasilo, saj ga redno dobivajo in prav gotovo tudi skrbno prebirajo.
Podatki kažejo, da se bo na prihodnjem srečanju upokojencev tovarne srečalo že kar 640 nekdanjih sodelavcev.
let sodelovali, še naprej raste in iz leta v leto dosega boljše poslovne rezultate. Seveda so se po uradnem delu sproščeno razpoložili in se precej dolgo zadržali z vodilnimi delavci tovarne v prisrčnem vzdušju, h čemer je prispevala tudi to, da je vsak izmed upokojencev prejel tudi denarno novoletno nagrado v višini 500 dinarjev.
Razšli so se v dobri volji, ob novoletnih čestitkah in vroči želji, da bi kolektiv tovarne električnih aparatov tudi v letošnjem letu dosegel tako plodne delovne rezutate.
posamezna sindikalna organizacija obdarili otroke naših delavcev. Ponekod je bil Dedek Mraz dokaj radodaren, drugod pa so bila njegova darila skromnejša, kljub temu pa so bili otroci veseli vsega, kar jim je prinesel. V naslednjih vrsticah nekaj skopih podatkov o novoletnem praznovanju naj mlajših, čeprav brez nekega določenega vrstnega reda.
Sindikalna organizacija tovarne »Aparati« je za otroke svojih delavcev pripravila v Mestnem gledališču program odlomkov iz pravljic, nato pa je Dedek Mraz s sanmi in svojim bogatim spremstvom pripeljal darila za otroke. Glede na starost so bila prirejena njegova darila. Za najmlajše volna, za nekoliko starejše igračke, tehnične igrače in šolske potrebščine, skratka, vsakdo je dobil sebi primerno darilo v vrednosti 65 dinarjev.
Okorog 300 otrokom delavcev tovarne »Avtomatika« je Dedek Mraz prinesel pakete, v katerih je bilo po 3 metre blaga in sladkarije. Zaradi »prezaposlenosti« daril v poprečni vrednosti po 40 dinarjev predšolskim otrokom ni utegnil razdeliti osebno, pač pa jih je izročil kar njihovim staršem.
Na Iskra Commerce je letos Dedek Mraz razveselil 780 otrok, najprej s predstavo v Mestnem gledališču za otroke delavcev v ljubljanskih enotah. Seveda pa tudi rti pozabil daril, vendar so le-te prejeli zanje starši po enotah, medtem ko so po filija-lah in drugih enotah Iskra
Commerce v državi za otroke prejeli ustrezne zneske.
Dedek Mraz se je dobro odrezal tudi pri otrocih delavcev tovarne »Elementi*. Tako je za otroke delavcev ' uprave, orodjarne in obratov »Feriti« in »Keramika« v Pionirskem domu priredil lutkovno igrico, nato je skupno 210 otrokom razdelil darila, . v katerih ni manjakol igrač in sladkarij. V obratu »Upori« v Šentjerneju je Dedek Mraz obdaril 400 otrok do 7. leta starosti z igračami in sladkarijami, socialno šibkim pa je prinesel tudi oblačila. Prav tako pa ni pozabil tudi na otroke delavcev v obratih »Žarnice« in »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku. Prvim, bilo jih je 120, je kar v obratu prinesel bogate pakete, druge pa je v dvorani TVD »Partizan« v Žužemberku najprej presenetil z igrico, nato pa jih je 206 obdaril.
Otroci delavcev ZZA so se v dveh skupinah zbrali v Lutkovnem gledališču. Obakrat jih je Dedek Mraz skupno obdaril 580 s paketi, v kaLe-rih je bila flanela in sladkarije, za starejše pa tudi knjižice. Po 60 dinarjev je moral odšteti za vsakogar.
V	tovarni elektronskih naprav se je Dedek Mraz oglasil že zgodaj in otroke zaposlenih obdaroval s knjigami, igračami, pa tudi s hranilniki, v katerih je za dober začetek koristnega varčevanja že cvenketalo nekaj denarja. Sladkarije in knjige je Dedek Mraz prinesel tudi otrokom delavcev tovarne »Usmerniki« v Novem mestu in »Elektromotorji« v Železnikih, le, da je slednje zbral v kino dvorani v Češnjici in, da se je ob tej priložnosti spomnil posebej še učencev šol v Železnikih in v Dražgošah ter jim za novo leto poklonil skupno 850 dinarjev.
Odprte roke je ta prijatelj otrok imel tudi v Semiču. Okrog 200 otrokom zaposlenih je v tovarniški menzi najprej pripravni igrico, nato pa je vsakogar obdaril s sladkarijami in igračami, v vredno' sti po 60 dinarjev.
V	Trbovljah se je s svojimi mladimi prijatelji srečal na igrici v Delavskem domu, nato pa je segel v svojo vrečo in jim razdelil po nekaj sladkega in igrač, da jim ne bo dolgčas.
Horjulskim otrokom Dedek Mraz ni pozabil prinesti daril, prav gotovo pa bi bili veseli tudi kake igrice, saj ima tu pri roki dokaj aktiv-, no družino amaterskih igral-, cev, ki iz leta v leto beležijo lepe uspehe!
DOPISUJTE
V	ISKRO!
To Je le ena izmed skupin upokojencev kranjske tovarne na novoletnem sprejemu
»Aparati« Ljubljana
Novoletna obdaritev upokojencev
Nagrade prizadevnim sodelavcem in štipendistom ZZA
Dan pred novim letom so v Klubu poslancev v Ljubljani na skromni slovesnosti izročili nagrade 19 sodelavcem ZZA za posebne delovne rezultate v preteklem letu pri izvajanju skupinskih nalog ter nadaljnjim desetim sodelavcem za uspešno opravljanje njihovih osebnih nalog. Ob tej priložnosti so denarno I nagradili tudi trinajst najboljših štipendistov Zavoda in sicer osem absolventov in 5 študentov IV. letnika. Nadalje so na tej slovesnosti nagradili z ročnimi urami tudi sedem sodelavk in sodelav-I cev, ki so izpolnili dvajset let dela v ZZA, hkrati pa so se še poslovili od treh dolgoletnih sodelavcev, ki so ta dan odšli v pokoj.
Zbrane nagrajence je najprej pozdravil J. Čebulj, za
njim pa sta spregovorila direktor ZZA, dipl. inž. Jože Prezelj in predsednik sindikalne organizacije ZZA, inž. Mitja Vidmar. Govorniki so naglasili uspehe prve in druge skupine nagrajencev, hkrati pa se zahvalili tudi ostalim za njihovo prizadevnost in napore pri izvajanju nalog ZZA.
Za posebne delovne rezultate v izvajanju skupinskih nalog so bili z denarnimi nagradami v znesku od 1000 do 1600 dinarjev nagrajeni naslednji sodelavci: Darko štau-dohar, Feliks Turk, Peter Šinkovec, Jurij Hribovšek, Marko Rebolj, Franc Bogataj, Stane Lampe, Janez Gospodaric, Jože Peternelj, Dolfi Divjak, Janez Pavšek, Jože Šušteršič, Milan Markošek, Jože Pislak, Stane Zakrajšek,
Brane Kamšek, Peter Zadel, Peter Peterlin, Jože Nadrah, medtem ko so individualne nagrade v znesku od 1300 do 1600 prejeli naslednji: Vladimir Leskovar, Vera Levovnik, Avgen Marek, Rudi Omota, Edo Prostor, Avgust Dacar, Drago Cuk, Laslo Reškovič, Marjan Trojer in Anton Vidmar.
Na predlog komisije za izobraževanje pa so bili nagrajeni s po 600 dinarji naslednji štipendisti ZZA, absolventi: Vasja Doberlet, Ignac Purg, Vojko Rozman, Ivan Repič, Andrej Kranjc, Drago Logar, Franci Dcrža-nič in Jože Meško ter s po 500 dinarji naslednji študentje IV. letnikov: Darja Šibila, Božo Zupančič, Alojz Keber, Peter Ribič in Mirko Curk.
Podpisana je pogodba za razširitev republiškega računskega centra (BRC) v Ljubljani
V petek, 25. 12. 1970 so predstavniki Univerze v Ljubljani, Izvršnega sveta SRS, Združenega podjetja Iskra Kranj, Ljubljanskih mlekarn, Gradbenega podjetja »Obnova«, Ljubljana in Poslovnega združenja gozdnih gospodarskih podjetij, v Ljubljani v klubskih prostorih Mestnega sveta Ljubljane podpisali pogodbo o vlaganju sredstev v razširitev Republiškega računskega centra. Ob prisotnosti številnih gostov je navzoče nagovoril predsednik iniciativne delovne skupine, ki je pripravila pričujoči sporazum, prof. dr. Edo Pirkmajer, nato pa je o zgodovinskem pomenu trenutka spregovoril rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Mirijan
Gruden, pa tudi gostitelj — predsednik Mestnega sveta tov. Košak ni pretiraval ko je dejal, da se s podpisom te pogodbe začenja za slovensko gospodarstvo in za našo znanost nova era.
ZP Iskra je bila skupaj z Izvršnim svetom SRS in Univerzo v Ljubljani soustanovitelj prvega republiškega računskega centra (RRC), ki ima svoje poslovne prostore v naši tovarni »Naprave« v Stegnah. Ta računalnik z vsemi potrebnmi priključki in instalacijami je tri partnerje stal okoli 1 milijarde S din, odnosno Iskro in njene organizacije — razen Elektrome-hanike 319 milijonov S din oz. 3,195.000 N din. Ta računalnik je bil nabavljen pri
Z vedno bolj zamotanim In zahtevnim orodjem naša tovarna ? '7Polujuje tudi naročila v inozemstvu. Na sliki sta dve ‘ isni bakelitni orodji za vzhodnonemško firmo WB Dresden
znani ameriški firmi Control Data Corporation (CDC) in je bil že sedaj drugi največji v Jugoslaviji instalirani elektronski računalnik. Zato je skoraj nerazumljivo za nepoučenega človeka, kako je to,_ da je sedaj že tako velik računalnik treba zamenjati z novim — še večjim.
Ko so trije partnerji 1. 1968 delali načrte za investicijo, so predvidevali polno zasedbo kapacitet računalnika 1. 1975, prizadevnost delavcev, ki se ukvarjajo z organizacijskimi pripravami za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) v Centru za avtomatsko obdelavo podatkov (Iskra — CAOP, Ljubljana) in v naših organizacijah, ter programerjev, pa je tako v Iskri kot pri obeh partnerjih čas prehitela kar za nekaj let, in bi bil, po današnjem predvidevanju računalnik CDC 3300 polno izkoriščen že na prehodu 1971/72. Danes delata v RRC dve izmeni, drugo leto enkrat pa bo treba preiti že tudi na tret-
(Dalje na 6. strani)
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon:
22-221 int. 333
Direktor ZZA, dipl. ing. Jože Prezelj s tremi izmed trinajstih nagrajenih najboljših štipendistov ZZA
Ob koncu starega leta so odšli v zasluženi pokoj dolgoletni sodelavci ZZA Franc Verstovšek, Anton Kobal In Viktor Klemenčič. Ob upokojitvi so jih nagradili s praktičnimi darili in jim zaželeli obilo zdravja in osebnega zadovoljstva
Nagrajeni jubilanti dvajsetletnega dela v ZZA: Matija Seliger, dipl. ing., Anton Juvan, Marija Zajc, Stane Lampe, ing., Anica Sotlar, Daro Žvab, Ludvik Dornik
Troposferska radarska zvez a
Med Britanijo in ZR Nemčijo so na razdalji 350 km postavili strokovnjaki tovarne Marconi iz Anglije tro-posferske skaterske radijske naprave za 60-kanalni dvosmerni telefonski promet.
Takšen sistem zvez je posebno primeren za vojaške svrhe. Dosedanji relejni radijski mikrovalovni sistemi lahko delujejo samo s pomočjo relejnih postaj, ki jih postavljajo na mejah vidnosti na vsakih 50 do 100 km, odvisno od konfiguracije terena.
Vzdrževanje relejnih postaj je drago. Razen tega pa tiste za vojne namene predstavljajo nezanesljive točke, ki jih sovražnik lahko poškoduje ali uniči. Uporabljajo četvorne antene, premera skoraj 20 m. Ojačevalci imajo moč skoraj 10 kW, delovna zanes.jivost pa je tolikšna, da znašajo prakinitve v teku enega leta samo 4 in pol ure.
Dosedaj je omenjena tovarna postavila več kot 20 troposferskih skaterskih sistemov v Afriki, Aziji, na Srednjem vzhodu, na Karibih in v Evropi.
Mi-
O delu sindikata v preteklem letu
(Nadaljevanje s 3. strani)
2. Rekreacijska dejavnost
a)	Za ureditev in opremo koče na Krvavcu	1.509 din
b)	Kultumo-prosvetna dejavnost in izleti v organizaciji komisije za	to dejavnost	21.016	din
c)	Kultumo-prosvetna dejavnost in izleti v or-
ganizaciji sindikalnih odborov obratov tovarne	*	35.718 din
d)	Športna dejavnost v organizaciji komisije za
to dejavnost	17.252 din
Skupaj:	75.474 din
Skupaj socialna in rekreacijska dejavnost
(1 + 2)	152.047 din
Uspešne
krvodajalske akcije v ZZA
Občinski odbor Rdečega križa občine Vič-Rudnik je vsako ieto obvezan, da izmed prebivalcev in zaposlenih v njegovi občini zbere določeno število krvodajalcev, katerih dragoceno kri potrebujemo za reševanje življenj in izdelavo obvezne rezerve krvne plazme.
To seveda še ni prav vse, je pa tudi nekaj več kot zgolj iz proračuna naše organizacije. Sem smo namreč všteli tudi sredstva, ki jih je za letovanje in pomoč dal iz svojega proračuna Občinski sindikalni svet pa sredstva posebnega sklada, ki jih daje tovarna iz sklada skupne porabe, ki sc pri sindikatu vodijo posebej za pomoč ob smrti članov kolektiva.
Na splošno lahko ugotovimo, da se socialna problematika zaradi večanja življenjskih stroškov veča. Zato je bilo v ta namen oskrbljenih in tudi uporabljenih še enkrat več denarja kot prejš-nost rabili še več sredstev. Sindikat se je letos posebno trudil, da bi omogočil čim-večjemu številu članov ceneno letovanje, ki si ga sami sicer ne bi mogli privoščiti. To število se je letos povečalo za 1/3; letovali so v Poreču, Novigradu, Vodiški planini in Trenti. Tudi koča na Krvavcu je namenjena rekreaciji naših delavcev. Za boljše počutje v koči je bilo del opreme obnovljene. Čudi pa nas majhna zasedenost koče, kljub najugodnejšim pogojem najema za vse člane ISKRE. Najemnina celotne koče s šestimi ležišči za prvi dan je namreč samo 48 din, za vse naslednje dneve bivanja v koči pa 36 din. Pri polni zasedbi je to samo 8, oz. 6 din na osebo dnevno.
Raznih kulturnih predstav in prireditev se v nekoliko večji meri poslužujejo starejši člani, v izletništvu in športnih srečanjih pa prevladujejo mlajši člani. Od športa so najpomembnejša tekmovanja v okviru športnih iger ISKRE in Ob. SS (zimske in letne). Sindikalnim odborom obratov in DE ostaja polovica od članarine, ki ostaja organizaciji tovarne. Velik del te članarine porabijo sindikalni odbori za denarne pomoči članstvu, še večji del pa porabijo za izletniško rekreacijo. Iz podrobnejših podatkov je razvidno, da obrat ATN porabi največ sredstev za socialno pomoč, obrat EMI pa za izletništvo.
Ne bi bilo prav, da bi popolnoma izpustili politično delo. Tokrat bomo samo našteli nekatere važnejše postavke iz tega področja s pripombo da se zavedamo, da bomo morali v bodoče več pisati. Razprave o tem so dolgotrajnejše in razmeroma komplicirane. Letos smo ob-
ravnavali in dali razne predloge in priporočila zlasti ob sprejemanju
—	akcijskega programa sindikatov
—	gospodarskega plana in gospodarjenja v tovarni
—	kadrovanju in izvedbi volitev v organe upravljanja
—	programu izgradnje šol in otroških varstvenih ustanov v občini Kranj
—	investicijam in programu razvoja tovarne
—	statutu podjetja
—	žvljenjskim stroškom in cenam ter drugim aktivnostim s področja komunalne ureditve in gospodarstva v občini
—	gospodarskim in socialnim razmeram z vidika potrošnje in cen v širši družbeni skupnosti
Podpisana je
(Nadaljevanje s 5. strani)
jo izmeno. »Seveda je elektronski računalnik rentabilen« šele takrat ko dela ta-korekoč »neprekinjeno 24 ur« na dan.
Iskrine organizacije se druga za drugo organizacijsko vključujejo v AOP in le redke med njimi se še pomišljajo. Nekaj zavira razvoj AOP majhnost organizacij (Usmerniki), nekaj organizacijska »še ne pripravljenost« (Elementi) in oddaljenost od RRC (Kondenzatorji). Vendar so to le prehodne težave, ki so jih morali prehoditi vsi, ki so se odločili za moderno obdelavo podatkov.
Da bi omogočili nadaljnji razvoj AOP, so strokovnjaki s tega področja proučili celotno problematiko ter prišli do zaključka, da za razširitev kapacitet RRC obstajata dve možnosti:
1.	Razširiti obstoječi RRC — CDC 3300 z dodatnimi napravami, kar bi omogočilo obdelavo podatkov trem partnerjem (na sedanjem nivoju) za dobo naslednjih 2—3 let, nakar bi bilo treba kupiti nov večji računalnik. — Torej bi morali trije partnerji pristopiti takoj in tudi kasneje k novemu investicijskemu vlaganju v računalniško tehniko, in
2.	Že takoj pristopiti k razširitvi kroga partnerjev in z združenimi načini (združenimi sredstvi) nabaviti nov računalnik vfelikih zmogljivosti in najnovejše izvedbe.
—	o financiranju izgradnje stanovanj in stanovanjski problematiki
—	o gospodarskem položaju tovarne in kadrovski ter socialni politiki tovarne
—	o statutu zdravstvenega zavarovanja delavcev
—	o pogojih delitve in spremembah OD v letu 1970 in 1971
—	o drugih za delo in življenje članov pomembnih zadevah.
Skoraj na vsaki seji smo obravnavali nekaj s področja gibanja osebnih dohodkov, cen in življenjskih stroškov. Zavzemamo se za večanje OD na podlagi dela in za umiritev cen. Nasprotujemo pa vsem pojavom delitve in potrošnje, ki ni upravičena z delom in povzroča najrazličnejše neupravičene socialne razlike. Posebno očitne so razlike v regresiranju dopustov. V naši tovarni je od 5.200 zaposlenih skoraj 57 % žena. Vsekakor veliko število, ki terja veliko pozornost. Prepričani smo, da je bilo delovanje sindikata zanje najkoristneje usmerjeno, ko se je zavzel za ustrezno pripravo delovnih mest, izgradnjo šolskih in otroško varstvenih ustanov, ureditev norm na trakovih, odpravo nočnega dela itd.
Za sind. odbor »Elektromehanike« M. L.
pogodba za
Trije partnerji so se po nekajmesečnih razpravah in proučevanjih odločili za drugo varianto. Za zamisel so pridobili še tri interesente, pa tudi sami so se odločili (Iskra in Univerza) podvojiti svoje deleže, tako da je za sklenitev pogodbe s prodajalci računalniške tehnike zbran že kar lep znesek denarja (8 deležev a 3 milijone novih dinarjev).
Zakaj so se trije partnerji toliko angažirali za »novi RRC«? Dva razloga sta (po
Ena največjih delovnih organizacij v občini Vič-Rudnik je ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, zato je razumljivo, da RK Vič in Zavod za transfuzijo krvi pričakujeta od zaposlenih v ZZA precejšen odziv — in ne zaman! V letošnjem letu se je odzvalo 183 krvodajalcev v treh organiziranih akcijah. Prva krvodajalska akcija je bila 12. marca. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj se je odzvalo 69 krvodajalcev. Drugo krvodajalsko akcijo smo organizirali v dveh delih, katere odziv za ta letni čas je bil tudi pohvalen. 19. junija se je odzvalo 21 krvodajalcev, 10. julija pa 21 krvodajalcev. Zadnja, tretja krvodajalska akcija je bila v petek, 4. decembra t. 1. Odzvalo se je skupno 59 krvodajalcev. Tako, kot pri vsaki taki akciji je sindikalna organizacija ZZA tudi pri tej povabila krvodajalce na okrepčilo, tokrat v Tomišelj. Odzvalo se je 46 krvodajalcev, ki so
mojem skromnem mišljenju):
1.	da koristijo sebi, s pridobitvijo novih kapacitet za AOP,
2.	da koristijo slovenskemu gospodarstvu.
O tem, »da koristijo sebi« je več ali manj jasno, saj ni nihče toliko bogat, da bi iz objestnosti nabavljal nekaj, kar bi mu ne koristilo, toda kako lahko koristijo našemu gospodarstvu?
(Nadaljevanje v nasl. številki)
se v vedrem razpoloženju medsebojno bolje spoznali, prijetno zabavali in proslavili uspešno akcijo. Vsi so pa tudi obljubili, da sc bodo v bodoče radi odzvali krvodajalskim akcijam.
Večina krvodajalcev je doslej darovala svojo kri 3 do 5-krat. Pri vsaki akciji se odzove tudi nekaj novincev, predvsem mladih, kar je zelo pohvalno in jamstvo za uspeh krvodajalskih akcij tudi v bodoče.
Novim mladim krvodajalcem, predvsem krvodajalkam se tik pred odvzemom krvi zrcali na obrazu neka tesnoba, da ne rečemo strah, Id ga premagajo z zavestjo, da darujejo svojo kri tistim, ki bi morda brez nje celo izgubili svoje življenje. Omeniti moramo tudi, da je med krvodajalci ZZA že več veteranov, ki so darovali svojo kri več kot 10-krat, eden celo 42-krat. Praktično so to stalni krvodajalci, ki se odzivajo krvodajalskim akcijam brez prepričevanja, ampak že z neko moralno obveznostjo — pomagati sočloveku v najhujši stiski t. j. takrat, ko potrebuje za svoj obstoj najdragocenejše in z ničemer nado mestljivo zdravilo — človeško kri.
Želimo, da se tem krvoda-jodcem pri bodočih akcijah pridružijo vsi zdravi člani kolektiva ZZA, saj odvzem krvi ni prav nič boleč, še manj nezdrav, nasprotno, saj se pri obnavljanju kri samo izboljša in zdravje okrepi.
Ne smemo pa pozabiti tudi uprave Zavoda, ki krvodajalske akcije vedno podpira, tet jih kljub izgubljenemu delovnemu času ne ovira in s tem omogoča uspešnost vseh krvodajalskih akcij.
V primerjavi s skupnim številom zaposlenih v ZZA se je letos praktično odzval vsak četrti član kolektiva, vendar se je od teh velika večina odzvala letošnjim akcijam dvakrat, nekaj tudi trikrat, tako da je v imen' skem seznamu krvodajalcev ZZA približno 120 članov oz-kar 15 % vseh zaposlenih. Kar lep uspeh!
Poleg rednih krvodajalskih akcij pa je zavod za transfuzijo krvi večkrat pozival nekatere člane ZZA na izreden odvzem krvi predvsem za potrebe težjih operacij ali ob \ečjih prometnih nezgodah. Ob takih prilikah so se poklicani člani takoj in brez razmišljanja odzvali.
P. J. :
I. S.
ISKRA
CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV LJUBLJANA
V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ
Komisija za razpis in imenovanja direktorja ISKRA — CAOP razpisuje po 23. členu Statuta CAOP delovno
mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
L visokošolsko izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo in najmanj 5 let prakse na vodstvenih mestih.
2.	sposobnost vodenja poslovanja.
3.	vsestranska strokovna razgledanost na področju AOP, ekonomike in organizacije poslovanja podjetij.
Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili do 20. januarja 1971 na naslov:
ISKRA — CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV 61001 LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 2 — za razpisno komisijo.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
ZDRUŽENO
PODJETJE
SKLEPI
12. SEJE ODBORA ZA
POSLOVIMO POLITIKO
ZDRUŽENEGA PODJETJA
ISKRA
(25. 12. 1970)
0 1. Odbor za poslovno politiko ZP sprejme na znanje informacijo glede razširitve sedanjega Elektronskega računskega centra v Republiški računski center, katero sta podala dr. Pirkmajer in Igor Slavec.
2.	Direktorji posameznih organizacij ZP se zadolžijo, da do konca meseca januarja 1971 dostavijo generalnemu direktorju ZP pismeno stališče samoupravnih organov do predlagane razširitve Elektronskega računskega centra v Republiški računski center in do spremembe sedanjega kreditnega odnosa glede vložka v Elektronski računski center v stalni investicijski vložek v Republiški računski center.
3.	Uprava ZP se zadolži, da potrebno gradivo v zvezi z razširitvijo sedanjega Elektronskega računskega centra v Republiški računski center čimprej dostavi vsem organizacijam ZP.
4.	Odbor za poslovno politiko ZP se strinja, da generalni
X..	.	.	.	. .^»aolladui
«a«***.) .>*■»*
Okoli šeste ure se je pričela borba z italijanskimi predhodnicami nad Višnjo goro. Proti samem Polževem naravnost po strmem hribu so lezli navzgor. Nastala je huda borba. Vseh dvanajst naših strojnic je bilo v akciji, Italijanov pa kot listja in trave. Leva in desna italijanska kolona sta se pomikali zelo počasi, zato smo videli, da imamo še dovolj časa in da nam se ne bodo presekali ceste in umika v srce Suhe krajine.
Da se bomo morali umakniti s Polževega, smo že zjutraj ugotovili, ker položajev ne bomo mogli obdržati proti tako veliki nastopajoči italijanski sili. Ko smo se zapletli med osmo in deseto uro v borbe, smo imeli samo enega ranjenega borca; to je bil Stibrič, ki je ostal v našem bataljonu od druge grupe odredov, ki se je umaknila in nam prepustila položaje Polževega. Tedaj so ostali pri nas šitrje borci zaradi nesposobnosti za večje pok rete
direktor ZP podpiše pogodbo o razširitvi Elektronskega računskega centra v Republiški računski center z dne 25. 12. 1970, katera je bila dana članom odbora za poslovno politiko ZP.
Pogodba se bo potem s stališči organizacij ZP iz tč. 2. predložila v potrditev delavskemu svetu ZP.
0 1. Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje predlog projektivno-poslovne-ga centra ISKRE v Ljubljani z oktobra 1970, katerega je sestavil ISKRA - COMMERCE in obrazložil tov. Rotar.
Odbor za poslovno politiko ZP odobrava lokacijo projek-tivno-poslovnega centra Iskre na Trgu revolucije v Ljubljani.
2. Odbor za poslovno politiko ZP pooblašča in zadolžuje ISKRA - COMMERCE:
a)	da vodi razgovore z Izvršnim svetom SRS o odkupu in dokončanju objekta na Trgu revolucije v Ljubljani in s pristojno banko za pridobitev ustreznega kredita za dokončanje objekta na Trgu revolucije v Ljubljani;
b)	da čimprej podpiše pogodbo z Izvršnim svetom SRS o odkupu in dokončanju objekta na Trgu revolucije v Ljubljani;
c)	da predloži predlog pro-jektivno-poslovncga centra ISKRE v Ljubljani in infor-
čez Savo na Štajersko; bili so ožuljeni in bolehni, pa so ostali v Proletarskem bataljonu. Štibriča smo prepeljali v naše bolnišnice na Rogu.
Ko so Italijani zavzeli Muljavo, se je pravzaprav začela resnejša borba za Polževo. Slab italijanski načrt, ki smo ga videli, ker so nekatere kolone prepozno prišle do svojih odrejenih položajev, da so slabo izračunali kolonske »maršrute«, da so se v borbi prepozno pojavili z nami. Mogoče so pa zaostajali zaradi druge kolone, ki bi morala stisniti obroč pod samim vrhom Polževega. Sile, ki so bile v bližini vrha, niso mogle na sam vrh in borba je trajala vse popoldne na enem mestu. Te kolone so se zato zelo počasi pomikale naprej, ker so nas na vsak način hotele obkoliti.
Italijani so začeli tolči po naših položajih z lahkimi in težkimi minometi ter s topništvom. Okoli cerkve smo si naredili zasilne bunkerje in
macijo glede podpisa pogodbe na prihodnje zasedanje delavskega sveta ZP;
č) da si zagotovi celoten odkup zemljišča na Trgu revolucije v Ljubljani.
3.	Odbor za poslovno politiko ZP pooblašča in zadolžuje generalnega direktorja ZP, da vzporedno s potekom priprav ukrene potrebno za zagotovitev potrebne udeležbe uprave ZP v prostorih projeklivno-poslovnega centra in da predloži s tem v zvezi ustrezne predloge glede višine in. oblike financiranja te udeležbe.
@ Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje poročilo o poslovanju Tovarne orodja Ljubljana Stegne z dne 24. 11. 1970 in 15. 12. 1970, katerega je podal tov. ing. Suša.
0 Odbor za poslovno politiko ZP je obravnaval program razvoja Počitniške skupnosti ZP ISKRA od leta 1971 do 1975 in v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe:
1. Počitniška skupnost ZP se zadolži, da predloženi program razvoja Počitniške skupnosti ZP ISKRA od leta 1971 do 1975 z dne 25. 12. 1970 da v obravnavo vsem organizacijam ZP in zahteva od samoupravnih organov v organizacijah ZP, da ji do 15. februarja 1971 dostavijo mnenja in stališča o predloženem programu razvoja Počitniške
nismo za nobeno ceno pustili Italijanov do vrha. Trikrat so jurišali na Polževo in pri tretjem jurišu jim je uspelo priti do cerkve. S tem smo mi izgubili nad Polževim oblast terena. Ko so tretjič izvršili juriš, smo morali na hitro poklicati naše borce iz zvonika. Se ko so se umikali iz cerkve, so zadrževali s strojnicami italijanske napadalce.
Umaknili smo se proti sosednji vasi Krki. V tej vasi smo se že prejšnji večer dogovorili s kmeti, da nam bodo skuhali kosilo za naslednji dan, tako da smo imeli po umiku pripravljeno kosilo za ves bataljon. Italijani so kar naprej potiskali za nami od zavzetega Polževega, ki smo ga morali zapustiti skoraj v begu.
Ves bataljon sc je zbral okoli Vrhov. Vsi so začeli zapuščati položaje, tudi od Muljave so se že povlekli. Italijani iz Znojil so že obstreljevali Krko. Italijansko topništvo je prenehalo s streljanjem že okoli enajste ure, le italijanski lahki bacači in strojnice so se še oglašale. Mitraljezec Sulo, ki je bil v Zapotoku vodnik konjeniškega voda, je iz Notranjskega odreda pobegnil in tako prišel za mitraljezca v Tomšičev bataljon, ker je hotel ostati v moji bližini. Pisal se je Praznik. S svojo trojko je šel po čistini po cesti Grosuplje—Krka, da bi videl.
skupnosti ZP ISKRA od leta 1971 do 1975 in o predlogih, ki so vsebovani v tem programu.
2.	Odbor za poslovno politiko ZP bo ponovno razpravljal o programu razvoja Počitniške skupnosti ZP ISKRA po sprejetih stališčih vseh organizacij ZP do tega programa ter v zvezi s tem sprejel dokončne sklepe glede razveja Počitniške skupnosti na eni izmed prihodnjih sej.
3.	Predsedniku sindikalnega odbora ZP ISKRA pa se predlaga, da na seji sindikalnega odbora ZP razpravljajo in pridejo do določenega stališča glede iniciativnega predloga člana odbora za poslovno politiko ZP — tov. Koširja, to je, da bi se za celotno Združeno podjetje ISKRA uvedel enotni sistem regresa
kje je njihova kolona in kaj dela. Prišel je k meni in mi rekel:
»Daki, kolona bo kmalu zaprla cesto proti Krki, hitro gredo po cesti, se jih vidi. Ne premišljaj, temveč hitro organiziraj prodor iz obroča. Obkoljeni smo!«
Med borci ni bilo strahu. Komandirji so bili vkljub vsemu dobre volje. Vedeli so, da je pred nami še en napad, še en juriš. Na hitro smo se dogovorili s komandirji in se iz Vrhov umaknili po čistini. Šest mitraljezcev je šlo naprej, šest pa jih je branilo naš umik, da nas ne bi Italijani napadli iz bližine. Borba se je pričela že pri vasi Vrhje. Glavni jurišači so bili Kovač, Sulo, Tiger in Kanalček, ki pa je padel zvečer v drugem italijanskem navalu. Dva komandirja sta šla za mitraljezca, eden od njiju je bil Brajer Slavo. Mi ostali pa za njimi, borci s puškami so sc držali med mitraljezci levo in desno. In že smo opazili italijansko vojsko, ki je šla po cesti s svojimi pobočnicami in seveda tudi s predhodnico. Kaj bo sedaj, ali jih bomo gledali, da bodo zavzeli položaje? Gremo, seveda Sulo, Kovač in še vsi ostali. Začelo je pokati. Vodil je mitraljezec Slavo Brajer. Komisar v tej četi je bil njegov brat Janez Brajer. Tudi on je šel z njim z nasmehom na obrazu. Vsi ostali so se pomikali za
za dopuste, in podajo ustrezen predlog vodstvu ZP ISKRA.
0 Odbor za poslovno politiko ZP imenuje v svet Šolskega centra nove člane, kot predstavnike ZP ISKRA — in
sicer:
1.	Regovc Milan, Kranj — Stritarjeva 8 — vodja kadr. službe v Organizacijsko-ka-drovskem področju ZP,
2.	Kristan Marjan, Kranj — Krožna 19 — asist, direkt. sekt. — ISKRA - COMMERCE,
3.	Mihajlovič Slavomir — sekretar — ISKRA — Elementi, Ljubljana,
4.	Dimeč Karel, Ljubljana — Ul. talcev 7 — sekretar — Avtomatika Pržan,
to pa iz razloga, ker je dosedanjim članom potekla mandatna doba.
mitraljezci tako, da je naš bataljon videl vso italijansko kolono, v kateri je bilo okoli tisoč vojakov. Ko so prišli naši na čistino, italijanska kolona je šla po cesti, se je zaslišalo regljanje naših strojnic. Italijani niso imeli časa, da bi se oglasili. Zmedli so se in bežali pod cesto, nad cesto, v zaklone, kamor so pač mogli. Gledal sem jih, ustavil sem se kar na čistini, smejoč se sem začel klicati ostale, ki so ostali zadaj, da je cesta prosta in da moramo pohiteti. V tem jurišu je bil ranjen borec Mencin Jože iz Suhe krajine. Samo pet minut borbe in na cesti je obležalo okoli stopetdeset mrtvih, prav gotovo pa tudi toliko ranjenih.
Ker je od Polževega pritiskala nova sila, smo prečkali cesto in zapustili ta sektor, ker bi se drugače znašli v istem položaju kot so bili sedaj oni. V tej borbi ni imel bataljon nobenega mrtvega. Gotovo zaradi hitrega, bliskovitega naskoka, saj sc pet minut ni slišalo drugega kot naše mitraljezce, tu pa tam pa še kaka ročna bomba naših borcev, ki so jih metali na italijansko kolono.
Tako se je naš bataljon prebil okoli ene ure iz sektorja Polževo čez cesto mimo te razbite italijanske kolone proti sektorju Ilove gore.
(Od časa do časa bomo objavili še kakšne odlomke iz Dakijevil; spominov)
NA POLŽEVEM
Danes objavljamo odlomek iz knjige našega znamenitega partizanskega borca Staneta Semiča-Dakija: »Najboljši so padli«. Vsem, ki jim je pri srcu tematika iz časov NOV, knjigo toplo priporočamo.
Strokovne službe ZP Iskra razglašajo prosto delovno mesto
ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNEGA REFERENTA družbeno-političnih organizacij ZP Iskra
Pogoji: znanje strojepisja, stenografije in blagajniških poslov.
Osebni dohodki po pravniliku o delitvi OD strokovnih služb ZP Iskra.
Prošnje pošljite na naslov: Družbeno-politične organizacije ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1/IV. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
• •■■Mtaaitti;
.	*».:...**«aaaa*auaaaaaaaaa«.auX»n<

»Elektromehanika« Kranj
Razpis IX. zim-sko-športnih iger ZP »Iskra«
PROPOZICIJE
za tekmovanje na IX. zimskošportnih igrah ZP »ISKRA«, ki bodo dne 27. februarja 1971 ob 9. uri v Kranjski gori.
1.	Program IX. zimsko-športnih iger obsega tekmovalno disciplino — veleslalom.
2.	Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede:
tekmovalni razred I. — v tem razredu tekmujejo tekmovalci, ki imajo vsaj enega od desetih razredov, ki so v biltenu kategorizacije tekmovalcev smučarske zveze Jugoslavije;
tekmovalni razred II. — zajema tekmovalce, ki do 1. I. 1971 še niso dopolnili 35 let;
tekmovalni razred III,— zajema tekmovalce, ki so do 1. I. 1971 dopolnili 35 let;
tekmovalni razred IV.— zajema tekmovalce, ki so do 1. I. 1971 dopolnili 45 let;
ženski razred I.	— v tem razredu tekmujejo
tekmovalke, ki do 1. I. 1971 še niso dopolnile 30 let;
ženski razred II. — v tem razredu tekmujejo tekmovalke, ki so do 1. I. 1971 dopolnile 30 let;
razred štipendistov in— tekmovalci tega razreda
dijakov Tš in Pš se ne štejejo za ekipni plasman.
3.	Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno v okviru tekmovalnega razreda ter ekipno. Za ekipno uvrstitev se šteje čas tekmovalca prvega razreda oz. drugega, v kolikor dotična ekipa nima člana I. razreda, čas tekmovalca razreda II
čas tekmovalca tekmovalnega razreda III,
čas tekmovalca IV'. razreda,
čas tekmovalke, ne glede na razred.
4.	Pritožbe in ugovore bo reševala 5 članska komisija, imenovana od Komisije za šport in rekreacijo pri SO ZP »ISKRA«.
5.	Tekmovanja sc lahko udeležijo samo člani ZP »ISKRA« in njihovi štipendisti in dijaki TŠ in PŠ, ki bodo svojo udeležbo prijavili pismeno do 15. februarja 1971 na naslov: Komisija za šport, pri Sindikalnem odboru ZP »ISKRA«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1.
Za prijavo se smatra seznam tekmovalcev, ki ga potrdi personalna služba prijavljene ekipe. Formular obsega: priimek in ime tekmovalca, rojstne podatke, razred, v katerem bo tekmoval, datum začetka zaposlitve v delovni organizaciji in številko osebne izkaznice.
V primeru spora glede pripadnosti ekipi, ima komisija za pritožbe pravico identificirati tekmovalca s pomočjo osebne izkaznice.
6.	V kolikor vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu glede na pro-pozicije tekmovanja ga lahko diskvalificira.
Za pravilno uvrstitev tekmovalcev v tekmovalne razrede je odgovoren vodja vsake tekmovalne ekipe.
7.	V primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član organizacije v sestavu Združenega podjetja, za katero tekmuje, ekipo diskvalificira.
8.	Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja eventuelno odsotnost tekmovalca.
9.	Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za cventuel-ne poškodbe.
10.	Organizator tekmovanja si pridržuje pravico, da spremeni čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bo vodstvo zimsko-športnih iger ZP »ISKRA« pravočasno obvestilo vse prizadete.
Komisije za šport in rekreacijo. Predsednik: Pavle CASAR, 1. r,
Orodjarji so
V soboto, 12. decembra 1970 je bilo na kegljišču KK »Triglav« Kranj, veliko kegljaško tekmovanje posameznikov in ekip kranjskih orodjarjev. Da je bilo tekmovanje res veliko, pove že sama številka, saj se je za naslov najboljšega potegovalo kar 20 posameznikov in 2 ekipi. Kegljaško tekmovanje je postalo že kar tradicionalno, saj je letošnje že 5. po vrsti. Glavni organizator in vodja tekmovanja tov. Ivan Kranjc, pa zasluži vse priznanje, saj je neumorni športni delavec v naši Orodjarni in je lahko za vzgled nam mladim. Da se je tekmovanje sploh lahko organiziralo, je prispeval vsak
se pomerili v kegljanju
Zmagovalec med posamezniki v kegljanju tov. Rafael Rajgelj (desno) ob sprejemanju spominske nagrade
Pri obdaritvi otrok delavcev Iskra Commerce je imel dedek Mraz polne roke dela, a je kljub temu pokramljal z malčki
SAMOZALOŽBA TRIOLOGIJE
»Najboljši so padli«
DARIJEVI SPOMINI
STANE SEMIČ — NOVO MESTO — RAGOVSKA 21 a
______________ ODREŽI ___________________
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam .. izvodov triologijc »NAJ-
BOLJŠI SO PADLI« — Dakijevi spomini, ca. 1800 strani s ca. 50 dokumentarnimi slikami in ca. 20 ilustracijami, vezano v polplatno.
Triologija izide v prvi polovici leta 1971 in obsega obdobje do prihoda iz Španije 1940. leta do konca vojne. Cena vseh treh knjig v prednaročilu je 210 din, v prosti prodaji pa bo 250 din, plačljivo na žiro račun založnika po istavitvi računa, in sicer na tekoči račun št. 521-620-17159-1981 pri KB Novo mesto.
Točen naslov naročnika:
Žig in podpis:
Datum: .......................
tekmovalec 1000 starih dinarjev. S tem denarjem smo plačali tekmovalni prostor — 4-stezno kegljišče KK »Triglav« Kranj. Za nagrado najboljšega posameznika je poskrbel naš sodelavec Franc Bukovnik, brusilec v orodjarni, drugače pa vnet slikar in oblikovalec raznih figur v lesu in kovini. Tudi za to priliko je izrezljal iz lesa lop pokal (kegelj). Tekmovanje samo je lepo uspelo in si ga je ogledalo lepo število Iju bi tel jev tega športa.
Rezultati posameznikov:
1.	Rajgelj Rafael	(422)
2.	Lombar Jože	(419)
3.	Kranjc Ivan-Vasko (414)
4.	Bradaška Pavel	(411)
5.	Fajdiga Janez	(407)
6.	Plestenjak Jože	(406)
7.	Sternad Bruno	(402)
Ostali posamezniki pa so m sto lučajev podrli pod 400 kegljev.
Prvo mesto med ekipami je osvojila oki-pa Orodjarne Is 3826 podrtimi keglji v sestavi: Steblaj (347), Koncu! (377), Bradaška (411), Vodnik (356), Fajdiga (407), Zupan J. (365), Križaj (351), Sternad (402), Plut (388), Rajgelj (422). Za njimi je bila ekipa Orodjarne II. s 376/ podrtimi keglji.
Franc Šenk
ISKRA — glasilo delovna ga kolektiva ZP Iskra Kranji industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslof uredništva: ISKRA Kranj,: Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeje, »CP Gorenjski tisk« Kran/