ISSN 0350-5561
77035Û
556ÛU
a house
Pojavljale se bodo pail av ine < deloma plohe In nevihte. Hladneje bo. Padavine naj bi že jutri popoldne ponehale.
številka 20
četrtek» 31. maje 2001
220 SIT
RK Gorenje
Po
sanjski sezoni dvakrat v Evropi
Ickmovalni) se/ono s<>s finalnim lurnirjcm /a skwcnski pokal v spiiriiii dvt^rani v Slovenj ( jradcu v soK^to in nedeljo skJc-nili tudi rokomcta^i. Rokometa^ velenjskega (rorenjaso zntv va prc.scnciili, navdušili in si tudi v pokalu zagotovili nastop v Evropi-
Novi semaforji kmalu stvarnost
VI£LI£N.|E- Prťd dnevi ko slekla oh.sť/nej^ ^mdfwtui delu na repuhllški ee.sH, ki vodi od krí/iséa pri velenjskih bu/enih, mimo Nakupo-^alnt^a centra in Poste in naprej p<» Kitlrlcevi» Dehi so nitpoved .skorajšnje postavitve se-mulbrjev« o kiileri smo nvksijkrat pisali.
Izvajalci so se Irudill, da so ob vsiiktyincvncm prekopavanju átiripasovnicc Cim manj motili redni promel, kije na lej cesii zelo gost, saj gre
za glavno ccslo, ki tvori t.i. mcslni ring. N<i novo postavljeni semaforji hodo po ntwem urejali promet v kri/i!>cu za pošto, da bo ta del Kidričeve holj prijazen tudi pcScem, pa bodo semafor po.slavili tudi na prehodu proli Zdravstvenemu domu Velenje. Dela financira drfava, ki ludi vodi investicijo.
■ bš
Evropo so si priigran (čepijo -od i eve proti desni): Vid Kavtičnikf Beno Oštir, Sebastjan Sovfč« Borut Plaskan - kapetan, Mitja Gavriioski; stojijo: Miro Požun - trener, iztok Gajšek, Boštjan Kavaš, Robi Lainšček, Marko Oštir, Ate Kukavica, Aijoša Štefanič, Luka Dobeišek, Vasilij DoubonossoVf Miri Maksimovie - fizioterapevt, Sergej Rutenko, Gorazd Hostnik - tef^nični vodja, Ivo
Vajdf - pomočnik trenerja.
stran (20
Gradbena priloga: strani 10, 11,12, 13

18. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
Dobri so! Vredno jim je prisiuliniti.
Merilo smo utrip: ietni bazen DA ali NE in KJE?
VeČina je za, politiki pa
Priznsrtjs je podeljevat predsednik Programskega sveta gibanaja mag, Frane Avberšek
VELENJK. 23. maja - Med dogtxiki, ki že osemnajst let »delajo« nai^ okolje razpoznavno v Sirfem slovenskem prostoru, je gotovo gibanje Mladi raz.iskovalei za ra/voj ŠaleSke doline. Razpoznavno zaradi kakovostnih nalog ml;idih raziskovalcev iz ol">čin Velenje» Šoštanj in Smart-no ot> Paki, mentorjev, ki jih pri tem u.'^mcrjajo, sJaršev, ki svoje otroke na trdi in zahtevni poti
spodbujajo ter nenazadnje podjetij in lokalnih skupnosti, ki ga finanCno ali kako drugaCe podpirajo. Tudi ob zaključku letošnjega gibanja so pripravili svečanost, n£i kateri so ra2glasili rczul-rate in podelili priznanja 1er nagrade. Priložnostni kulttimi program so pripravili dijaki Šolskega centra Velenje.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Kol nekjijkrul doslej, srna tutii pri lej temi ^Heli mnenje širše Javnosti. Razumljivo, da smo v jaMiontnenjski anketi /sislin ili vpmi^anji le prebivalcem mesta Velenje, /!ammalo pa nas Je: ali Velenje potrebuje letni haz^n in ali bt ^ obnovili na f)l)stoJeci lokaci ji. V vzorec smo vkljuCili 5t) nakijučni» i/branih teletunskib naročnikov, (>d^o-varJaloJe32 /ensk in 18 moških.
Pričakovali smo, da bo velika večina pritrdilno odgovorila na prvo vpra,^anje. Tudi pri drugem mnenja niso bila deljena, le da se jih je od 50 vprašanih 21 zavzelo za obnovo letnega bazena na otvstoječi lokaciji, ostalim pa je bilo vseeno kje, samo da bi bazen bil.
7.al>elezili smo tudi nekaj zanimivih komentar-
jev sogovornikov na drugi sirani leleťon&ke žice: "Staro Velenjčan sem in spominjam, se. da je mesto, ki smo ga gradili udarniško, Imelo lep park, otr<^ko igrišče in ba/en. Sirah meje, ker po tolikih letih nimamo ne urejenega parka, ne letnega bazena." *'Vsaka va.s ima svoj bazen, mesto Velenje je brez njega. Tistim, ki porečejo, saj imamo jezero, txlgovarjam: pojdite in poglejle. Tam je dovoljeno kopanje le na lastno odgtw-ornosi.*' "Kje so tisti lepi časi, ko je bilo Življenje sicer trdo, jedli smo kruh, znali pa smo zavihali rokave in tudi leini bazen smo imeli..."
Vsem hvala za sodelovanje.	- .
Stran 8 Irt 9
n ONOVIICEC e
Začetek tedna upokojencev
VELENJE • Mediibčinska ïve/a društev upokiijenccv Velenje b() letos znuva organizirala srečanje slovenskih upokojencev, to pa nikakor ni ovira, da ne bi izvedla prireditev ob vsakoletnem tednu upokojencev.
Lcloi^nja Spurlna, rekreativna in kulturna srečanja bodo začeli v ponedeljek, 4. junija, udeležili pa se jih bodo upokojenci in upokojenke društev upokojencev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.Za začetek bo v ponedeljek na strelišču Mroža v Velenju tekmovanje v streljanju z zračno puško, v torek bo balinanje na balinišču v Velenju, v sredo kegljanje na šoštanjskem kegljišču, v četrtek šah v prostorih DU Šoštanj, v petek kegljanje s kroglo na vrvici vŠmartnem ob Paki. v soboto pa priljubljena kulturna prireditev "pelje na vaiii" v šofslanjskcm kuhiirnem ilomn (možno prizorišče je tudi letališče v Lajšah).Zaključek ledna upokojencev bo tudi letos na Rogli v soboto, 16. junija, udeležilo se ga bo preko 300 upokojencev in upokojenk iz vseh treh občin, ki so tudi pokroviteljice v.'»akoletncga druženja.
■ b.m.
Predstavili računalniško podprte aktivnosti
VELENJE, 24. m^ía - Projektna skupina za pripravo razvojne strategije popularizacije in uvajanja informacijskih tehnok>{>iJ v mestu Velenje in v Šaleški dolini, ki jo Je imen(»val župan mestne občine Velenje Srečko Meh, Je obiskala Šolski center Velenje, Kjer so jih predstavili nekatere računalniško podprte aktivnosti, ki v tem trenutku potekajo na šolah centra.
Med drugim so se seznanili z uporabo interneta, elektronsko povezavo centra z republiškim ministrstvom za znanost, šolstvo in šport v okviru šolskega informacijskega centra, uporabo računalniško podprtih anket, ki zagotavljajo kakovost različnih seminarjev za odrasle. Prav tako so gostje .spoznali, kako se pripravljajo na vstop v informacijsko družbo dijaki in dijakinje, primere mednarodnega sodelovanja in elektronskega poslovanja, skupaj z ( îorenjem sodelujejo pri nastanku inteligentnega hišnega sistema. zanimiva pa je bila še predstavitev projekta elektronske trgovine Era.
tp
Za 11. Florjanove kipce
(ÎORICA OB DRETI - Gasilsko društvo Gorica ob Dreti Je izvedlo že II. po vrsti tekmovanje za kipce zavetnika gasilcev sv. Florjana. Na lepo urejenem prireditvenem prostoru v n(»vem rekreacijske središču na Lazah v Kokaijah seje tokrat, žal, zbralo zelo malo ekip, ki pa so se z:) velike lesene kipce vseeno za(;rizeno borile.
V ženski konkurenci je nastopila le desetina GD Parižije - To-povljc, med petimi moškimi pa so zmagali gasilci iz Andraža, drugo je bilo GD parižije -Topovlje, od tretjega do petega mesta pa so se zvrstile ekipe (íorica I, Rcčica ob vSavinji in (îorica II.
■ foto:]p
Izredna seja občinskega sveta
NAZARJE • Možnost uporabe živalskih maščob kot nadomestne^ l>oriva v nazarski tovarni ivemih plošč še naprej vznemirja krajane Nazarij in okolice.
Analize drugega poskusnega kurjenja so že znane, nanje pa se je odzval tudi nazarski občinski svet. Župan Ivan Purnat je namreč za danes (četrtek) v ta namen sklical 3. izredno sejo, I a/.širjeiio s člani odbora /.a vaistvo narave, ki jo bodo /.ačeli ob 15.30, edina ločka pa bo seveda obravnava te analize.
Ginekologije (še) ni
LJUBNO OB SAVINJI - Na področju zdravstva bo v občini Ljubno letos najpomembnejša novost ginekološka ambulanta, za katero Je olKina že podelila koncesijo.
Ambulanta je že v celoli urejena in pripravljena z opremo vred, svojih vrat pa še ne more odpreti. Razlog je v tem, da ministrstvo za zdravstvo še ni razpisalo pogojev za opravljanje le in ostalih dejavnosti za leto 2001. Najprej naj bi se to zgodilo februarja, nato aprila, sedaj naj bi bil pravi datum 1. julij. Na Ljubnem in po vsej dolini upajo, da se bo to res zgodilo čim prej.
mjp
Za nakup dvanajstih stanovanj bo občina najela /cred/t
Stanovanja bodo vseljiva letos
ŠOŠTANJ • Občina šuštanj bo pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije najela 120 milijonov tolarjev kredita za nakup 12 stanovanj v novozgrajenem poslovno stanovanjskem bloku v tako imen(»vanem kareju ob Paki. Razliko v kupnini, dobrih 40 milijonov tolarjev (pogodbena vrednost stanovanj, gradi Jih Vegrad, znaša 165 milijonov tolarjev), pa bodo poravnali Iz proračuna občine Šoštanj še v letošnjem letu.
Skupna površina teh stanovanj predstavlja 791 kvadratnih metrov, stanovanja pa so v grobem že pripravljena in vanje naj bi sc novi stanovalci v.se]ili še Iclos.
Na razpis za socialna in neprofitna stanovanja v najem, v občini Šoštanj so ga objavili marea, se je prijavilo 44 prosilcev, od icga za socialna stanovanja 29, za neprofitna pa 15. "(Jlcdc na to, da bo-
Potegujejo se za denar demografsiio ogroženih območij
Prenova trga bratov Mravljakov še letos?
do na razpolago samo ta stanovanja, ki jih zda,] Se kupujemo, žal nc bomo mogii ustreči vsem vlagateljem oziroma upraviCcnœm." je povedala direktorica občinske uprave Mirjam P(3vh.
Ker občina v tem primeru kupuje neprofitna stíinovanja, bodo dobitniki najbrž s te liste, čeprav bodo v Šoštanju poskušali reševati problem "kombinirano",/ ziimenjavami. Kdo so upravičenci še ni znano, ker prednostna lista še ni izdelana.
■ mkp
Občina Šoštanj se je prijavila na razpis za sofinanciranje projektov spodbujanja demografsko ogroženih območij in računa, da bo s prijavo uspela. Denar za katerega se potegujejo, bodo namenili prenovi Trga bratov Mravljakovv Šoštanju. Zanj so nekaj denarja nameniti žc tudi v letošnjem proračunu.
Prenova Trga bratov Mravljakov je sestavni del ureditvenega načrta, ki so ga sprejeli že leta 1ÍJ90. Trg. nujno potreben prenove. leži v jedru mesta Šoštanj, skivi katerega poteka tudi lokalna cesta, ki je potrebna cekivi-te prenove. Začetek dei se jc zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odmikal kar nekaj za-
dnjih let. V Šoštanju zdaj upajo, da bi z njo lahko začeli še letos.
"Konec decembra smo za ureditev trga pridobili tudi gradbeno dovoljenje, tako da izpolnjujemo v bistvu vse pogoje, razen denarnih. Ko zagotovimo še ta del, bi s prenovo lahko začeli", je povedala Sonja Novak, pomočnica župana za okolje in prostor.
Projekt zajema celoten trg, od Primorske ceste do mostu čez Pako, ki bi ga razširili. Investicijski program, ki je že pripravljen, predvideva za prvo fazo okoli 30 milijonov tolarjev, za drugo fazo pa še kakšnih 20 milijonov.
■ mkp
Ob letošnjem tednu gozdov
Dve Valvazorjevi priznanji v Velenje
LJUBLJANA, 25. maja - V veliki dvorani Nan)dne galerije v Ljubljani Je predsednik države Milan Kučan vničil Valvasoijevo nagrado in priznanja, najvišja priznanja, kijih vsako leto podeljuje Slovenske» muzejsko društvo.
Valvasorjevo nagrado za leto 2000 je dobila avtorska projektna skupina Muzeja novejše zgodovine Celje • Tone Kregar, Marija Počivavšek, Andreja Rihter (vodja projekta), 'IJinja Roženbergar Šega, Iris Zakošek - za stalno razstavo živeti v Celju. Valvasorjeva priznanja so prejeli Martin I lorvat za razstavo Mestnega muzeja Ljubljana Mesto pod muzejem, Bojana Rogelj Škafar za razstavo Ljubezen jevzraku- ljubezenska darila v sioven.ski tradicijski kulturi v Slovenskem etnografskem muzeju ter Jože I ludales in Rudnik Velenje za Muzej premogovništva Slovenije.
V obrazložitvi Valvasorjevega priznanja Jožetu Iludalesu in Rudniku Velenje za Muzej premogovništva Slovenije pa je zapisano, da je ta muzej zgleden primer sodelovanja med delujočim premogovnikom v Velenju in muzejem Velenje {)ziroma kustosom mag. Jože tom H uda lesom. V opuščenih podzemnih rudniških jaških jame v Skalah je zaživel muzej, ki v avtentičnem okolju oživlja delovišča nekdanjega premogovnika 1er pričara naporno delo rudarjev in razmere, v katerih so delali. Rdeča nit tega dela postavitve je zgodba Antona Aškerca, ki je bil nekaj let kaplan v Skalah pri Velenju. Ob uporabi .sodobne tehnologije je prek različnih prizorov moč nazomo spremljati delovni proces v premogovniku. V drugem delu so predstavljene mehanizirane jamske naprave iz zadnjih desetletij razvoja velenjskega rudnika, v zunanjem delu muzeja pa je v nekdanji garderobi v desetih tematskih sklopih predstavljen razvoj sloven.skega premogovništva. Muzej je pravkar v Italiji prejel posebno pohvalo Evropskega muzejskega foruma. ■
Naveza med turizmom in gozdom
Slovenski gozdarji vsako leto zadnji teden v maju namenijo tednu gozdov in v teh dneh pripravijo celo vrsto najrazličnejših prireditev, ki Jih vsakič posvetijo točno določenemu področju. V(»dilo letošnjih naporov in prireditev Je turizem v gozdu, torej zanimiva, obetavna in pereča problematika hkrati.
Na nčizarski območni enoli Zavoda za gozdove Slovenije so se tudi letos temeljilo pripravili. Zavedajo sc, da gozd nudi zelo velike možnosti turizmu in rekrcaciji in s tega vidika
sta gozd in turizem močno pov-bezana. Vendar je vsekakor treba upoštevali, da turizem v gozdu v prav vsaki obliki ni vedno najbolj zaželen. Če jc namreč stihijski, lahko gozdu povzroči velike preglavice in težko popravljivo škodo.
Zato so se gozdarji letos še posebej povezali s turističnimi in planinskimi društvi, skupaj z njimi pa bodo skušali širšo javnost temeljilo seznanili in opozorili na pravilno rabo gozda v turistične in rekreativne namene. Osrednja prireditev bo jutri, v
peiek. s pričetkom ob 10.00 v Logarski dolini na planšariji v Kolu.
Gozdaiji so namreč že pred časom objavili natečaj za osnovne šole Zgornje Savinjske in Šaleške doline z naslovom "turizem v gozdu." Nad odzivom so bili tudi tokrat prijetno presenečeni, saj so šolarji pripravili najnizličnejše po.sierje, plakate, spominke, celo odrsko predstavitev.
Vse to bodo predstavili jutri in sodelujočim pt^deiili nagrade, podelili pa bodo tudi letošnja
priznanja najboljšim gospodarjem z gozdom.
Risebej zanimiv bo poučni kolesarski izlet od Šoštanja do Slemena, ki ga bodo pred sedežem závodové krajevne enole v Šoštanju začeli v soboto ob 8.00. Na poti do Slemena se bodo udeleženci ustavljali ob kulturnih in naravnih znamenitostih ter znamenitih dreve.sih, gozdarji pa bodo poskrbeli za strokovne ir privlačne razlage.
■ J p
Upravna enota Mozirje
(Ne)upravičenost krajevnega urada na Rečici
V občini Mozirje in v njeni krajevni skupnosti Rečica ob Savinji se v zadnjem času krešejo mnenja o ukinitvi krajevnega urada na Rečici. Na nasprotnih bregovih sta seveda krajevna skupnost s svojimi željami in mozirska upravna enota s svojimi utemeljitvami o neupravičenosti obstoja krajevnega urada, slednji pa so v prid tudi kriteriji ministrstva za notranje zadeve pred predvideno informatizacijo krajevnih uradov.
2^radi tega je krajevna skupnost zahtevala, da to zadevo obravnava ludi mozirski občinski
svet in ji skuša pomagali, kar bo težko, saj so utemeljitve upravne enote zelo tehtne.
Res Je ludi, da je smiselnost obstoja in poslovanja krajevnega urada na Rečici ob Savinji vprašljiva še vsaj od leta 1998, čc ne žc kar od leta 1995, torej od prvih dni delovanja mozirske upravne cnole. Na upravni enoti namreč slalno in podrobno spremljajo podatke, ki željam in zahtevam prebivalcev rečiške krajevne skupnosti krepko oporekajo.
Krajevni urad posluje enkrat tedensko, po podatkih od !eia
1995 pa ga mesečno največkrat obišče po en sam krajan, v vseh minulih letih pa je bil "rekordni" mesečni obisk 28 krajanov. Zelo preprosto dejstvo jc, daje število prebivaicevvzaledju lega krajevnega urada premajhno. Vprašanje o smiselnosti obstoja je še toliko večje zaradi tega, ker bo ministrstvo za notranje zadeve letos poskrbelo za informatizacijo krajevnih uradov, ob takšnih podatkih pa postane zcki vprašljiv nujno potreben finančni zalogaj.
Svoje kriterije je razumljivo postavilo tudi ministrstvo, ti pa so
dovolj jasni in krajevni urad na Rečici žcvnaprej izločajo. Krajevni urad mora biti namreč od sedeža upravne enote oddaljen najmanj 15 kilometrov, v njegovem zaledju mora biti najmanj 3000 prebivalcev, lokalne skupnosti pa so dolžne same zagotoviti sredstva za nakup računalniške in programske opreme. 'Itmu je treba dodati še ostre pogoje fizičnega in tehničnega varovanja prostorov, Zato načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek ugotavlja, da rečiški krajevni urad giede na vsa ta dejstva ne opravičuje zajetnih vlaganj in svojega obstoja.
■ JP
ilA.\ čiUS izdaja: Časopisna-zaiožniška In RTV
družba, lo.o. Velenje Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 220 SIT, mesečna naročnina 830 SIT, trimesečna naročnina 2.420 SIT, polletna naročnina 4.700 SIT, letna naročnina 8.800 SIT.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In glavni urednik), Slane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planino (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek Bojana Špegei (novinarji), Mira Zal<olel< (urednica radija), Janja Košula-Špege! (tehnični urednik), Damir Smid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo
Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (Q3) 897 46 43.
Žiro račun pri APP Velenie, številka 52800-603-38482. E-mall:nas.c3s@siol.nel
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d.
Nenaročenih lotogralij in rokopisov ne vračamol
Po zakonu o DDV je "Naš čas' uvrščen med proizvode Inlomialivnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
31. maja 2001
««h^as
AKTUALNO
Razvojni programi usmerjeni v pocenitev in poenostavitev pridobivanja premoga
Prihodnost /e v Ustih tehnologijah uporabe premogov
v Premogovniku Velenju so se že zdavn^ s<H>čili z dejstvom, da p<i starem in tradicionalnem ne bo šh) več prav dolgo. Nizke cene in visoka kakovost sta edini alternativi, ki zagotavljata prihodnost. Išče in kupuje se tisto, kar je poceni in do-bn), pa naj gre za kar koli: hrano, oblek«», energijo... 'IVeba je iti v korak s časom, včasih pa biti celo pred njim, 'ludi v premogovniški dejavnosti. V Premogovniku Velenje so se pred časom odločili za projekt, ki so mu dali delovni naslov Racio-nnlizďťija pridobivanja prem«»-ga, sestavljen pa je iz osmih pod pnijeklov.
Kako zelo pomembna je danes v svclu energija, se ve. Toda, iili sle vedeli, da med vsemi energenli, kijih danes uptmib-Ijamo. gre za primarno oskrlx) z energijo, predstavlja premog kar četrtino ali 25 odstotkov, plin 24, naťta 40,5, nuklearna energija 81er obnovljivi viri (ve-ler, sonce, plima, oseka...), 2,5 (Klstolka. Pri prctv(»rhi (eh ener-gentovv električno energijo pa ima premog s 37 odstotki vodilno vlogo! Plin predstavlja 16 odstotkov, naťta 9, nuklearna energija 17 in obnovljivi viri že 21 odstotkov. 'Ib so podatki, ki jih je ob našem obisku premogovnika, ko smo se želeli pozanimati, kako leče eden od osmih projektov - čiste tehnologije uporabe premogov -, nanizal dr. Evgen Dervarič. direktor tehničnih služb premogovnika.
Osem projektov sledi enemu cilju -pocenitvi
"Vseh osem projektov je usmerjenih v racionalizacijo oziroma poemisiavitev in pcKC-
nilcv poslopkov rudarjenja. Eden od teh projektov so čiste tehnologije uporabe premogov. Zajema celoten pr(x;es rudarjenja, pripravo in uporabo premoga. Te tehnologije v zadnjem času v svetu pospešeno razvijajo. Z njimi so začeli v
meru pa vodja razvojne skupine. ki izvaja ta projekt, pravi: "Čiste tehnologije pridobivanja premoga obvladujemo s sistemom ravnanja z. okoljem pii zahtevah sUindarda ISO 14.(K)1, ki smo ga ccrtiiicirali lani. S predelavami premoga se do-
Dr. Evgen Dervarič: "Premog postaja vse čistejši in izpolnjuje številna pričakovanja. "
Ameriki, pa tudi Evropa pri tem ne zaostaja. V Sloveniji smo k spremijaTiju teh tehnologij intenzivno pristopili v Premogovniku Velenje s ciljem, da bi lignilu zagotovili ekonomsko in ekološko sprejemljivost ter konkurenčnost na Irgu," pravi dr. Evgen Dervarič.
iz lignita antracit? Možno.
Razvojni projekt za čiste teh-nokigije uporabe premogov je razdeljen v tri dole: čiste tehnologije pridobivanja, predelave in uporabe premoga. Franci lx;nart. vodja okoijskih projektov v premogovniku, v lem pri-
Ste vedeli, da Je bilo leta 1999:
-	v svetu proizvedenih 3,5 milijarde ton črnega premoga, {(79 milijonov ton rjavega premoga in lignita;
-	da se je v zadnjih 25 letih proizvodnja premoga v svetu povečala kar za 43 odstotkov?
Franci Lenart: "Iz velenjskega lignita je možno izločiti skoraj vse plinske komponente. "
slej nismo ukvarjali. Lani pa so slekle raziskave predelave premoga, kjer sc izločajo skoraj vse plinske komponente, ki so v premogu. V sodelovanju s tehnično univerzo v Aachnu smo že izvedli poskusno kar-bonizacijo. Laboratorijske raziskave so piikazale, da je iz velenjskega premoga možno izločiti skoraj vse plinske kompiv nenle in povečiiti kurilno vrednost do 18.5(H) kilo joulovpo kilogramu. Te izkušnje smo skupaj z Nemci predstavili na simpoziju na Poljskem in poželi veliko zanimanja."
To bi lahko pomenilo, da bil premog v taki obliki, kot je sedaj ali pa v obliki briketov, tudi tržno sprejemljiv. Njegova kurilna vrednost bi dosegala celo vrednosti antracita!
Uporaba premoga
Tehnologije uporabe premoga pa so vezane na izrabo pre-
moga v energetskih objektih. Premogovnik sodeluje v raziskavah, kako premog uplinjali, da bi se izkoristek premoga in objekta povečala do 50 odstotkov.
Velenjčani so v preteklih letih zbrali informacije o teh tehnologijah lam, kjer jih v svetu že uporabljajo. "Računamo, da bomo še letos lahko izvedli laboratorijske teste v enem od objektov evropskih elektrarn." pravi Lenart.
Koristna izraba metana
že v 80. letih pa je Premogovnik Velenje izvedel več raziskav na temo podzemnega vplinjevanja premoga. Zdaj načrtujejo, da bodo z njimi nadaljevali. Pri tem gre za koristno izjabo premoga ludi v tistih podrt)čjih. kjer jih danes z znanimi tehnologijami ne morejo izkoristili ali pa so zaloge na klasičen način nedosegljive. V igri pa imajo še en projekt, projekt izrabe metana na ventila-lorski postaji. "Skozi naše ven-tilatorske postaje izhaja jamski zrak. v katerem je precej melana. Melan je zanimiv energent, v jamskem zraku ga je skoraj odstotek. Trenutno so v svetu že razvili tehnologije, s pomočjo kalerih bi se dalo ta (xlstotek nietiina izločiti iz jamskega zraka in ga izkoristili v energetske namene," pravi Franci Lenart.
In ko lako poslu-šaš in primerjaš s tistim nekoč in diincs, res ne veš... Govora je o stvareh, ki so se včasih slišale kol znanstvena ťantíistika, zdaj pa so tukaj.
"Dejstvo je, da je premog je primerljiv, daje drugačen, daje varen. Poslaja pa tudi čistejši in izpolnjuje številna pričakovanja. Pri tem ni pomembna uporaba premoga, pt^membno je, kako je uporabljen. In to je osnova za vse tisto, kar ptJČne-mo." je dodal dr. Evgen Dervarič.
■ Milena Krstlč - Planine
S ponedeijlfove seje Sveta občine Šmartno ob Pa/íí
Treba je začeti takoj!
SM-VRI NO OB PAKl, 28. maja - Na dnevnem redu ponedeljkove seje sveta občine Šmartno ob Paki (v mali dvorani šmarškega kulturnega doma) sicer ni bilo predvidene točke »uvajanje programa devetlet-ke«, a soji svetniki kljub temu namenili osrednjo pozornost. E^>leg lega so se najdlje zadržali še pri pobudi, ki jo je na prejšnji seji sveta izrekel Frančišek Berdnik glede priključitve stanovanjskega - vikend naselja Roje k občini Šmartno ob Paki.
Potrebni so resni in liitri Icoraki
v. d, ravnatelj osnovne šole lira-tov Letonja Bojan Juras se je od prcv/cma dolžnosti, februarja letos. imel prvič pnložm)sl srečati sc sšmarškimi svetniki. Seje pa seje udeležil kot razlagalce predlaga-
nih sprememb Osnutka odloka o spremembitli in dopolnitvah odloka o ustanovitvi .lavnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ, ki so ga svetniki sprejeli po skrajšanem postopku. Med drugim je šc povedal, da se v tem okolju dobro počuti, da so učitelji in učenci ustvarjalni, pripravljeni delati. V zadnjem času ga presenečajo z velikim številom zavidanja vrednih priznanj. Svetnika pa je predvsem zanimalo, kako daleč so na šoli glede izpolnjevanja pogojev za uvedbo devetletnega programa. Prav spodbudnih besed niso slišali, .luras je povedal, da ho potrebno (zlasti na materialnem področju) še mar.sikaj postoriti. Ker občina za uresničitev vseh pi>trel) v letošnjem občiaskem proračunu nima predvidenega dovolj denarja, je svetnik Bojan Prašnikar menil, da bi morali že danes razmišljati o proračunu za lelo 2002. »Do
nedavnega je pri nas šc veljalo, da dcvelletkc ne bo. Ker sedaj vemo, da bo, so potrebni resni in hitri koraki,« je še podčrtal Prašni-kar. Njegovemu mnenju sta se v razpravi pridružila tudi svetnik Bojan Kladnik in podžupan Frančišek Fužir.« K aktivnostim je potrebno takoj pristopiti, izdelati celovit projekt, nato pa določiti vrstni red naložb.«
Pobudo morajo dati krajani
Razprava o možnosti priključitve stanovanjskega - vikend naselja Roje iz občine Braslovčc v občino .Šmartno ob Paki je pokazala, da di.) lega lako kmalu še ne bo prišlo. Po trditvah župana Ivana Rakuna bi mt)rali dati pobudo krajajii, vsaj tako naj bi jim rekli tudi na ustreznih republiških organih.
ti pa za zdaj niso pokazali še nikakršnega interesa. Svetnika Frančišek Berdnik in Frančiška Krbavac sta menila, da bi jih morala k lemu spodbuditi tudi občina, ki se bo v nasprotnem primeru slejkoprej morala bolj vključiti ludi v reševanje težav tamkajšnjih krajanov. Svetnika Franc Kumar in Bojan Prašni-kar pa, da občina nima te pravice. Kaj konkretnega v zvezi s tem vprašanjem niso dorekli.
Sprejeli pa so premoženjsko bilanco občine na dan 31. december lani, lanski zaključni račun občine 1er predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o dokičitvi pomožnih objektov, za katere zadostuje dovoljenje za priglašena dela.
mtp
HIPOTEKARNi

Občanom nudimo dolgoročne hipotekarne kredite na osnovi zastave nepremičnin.
Naj bo pot do nakupa, gradnje ali prenove nepremičnine lažja.
Vabimo Vas v naše poslovalnice Šaleška ( 8995 303 ) in Mozirje ( 8391 719), kjer vam bomo na voljo za podrobnejše informacije.
©
/O j banka Velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove ljubljanske banke
Redni letni nabor v Šaiešld dolini
Skoraj 500 fantov pred naborno komisijo
Kot vsako leto k(mec maja so na izpostavi ministrstva za obrambo v Velenju pripravili nabor za fante, ki še niso služili vojaškega roka. Naborna komisija je delo pričela v ponedeljek ^utraj, delo pa bodo končali do danes.
Vodja velenjske izpostave Minislrslva za obrambo RS Zdenko Slatnar nam je povedal, daje v teh dneh pred Siiri člansko naborno komisijo stopilo skoraj 500 lanlov, rojenih leta 1983 in starejših. V torek so namreč nabor pripravili tudi v občini Šoštanj in Smart-no ob Paki. V prvi so povabili 50, v drugi pa 40 bodočih vojakov. Večina od njih vojske šc ne bo služila v letošnjem koledarskem letu.
■ bi
Naborno komisijo so tokrat sestavljali: dr. Majda Fludernik-Bezlaj, totnik Tomo Pančur, vodja izpostave ministrstva za obrambo Zdenko Slatnar in referentka za nabor Breda
Jurčec.
Nacionalni vprašalniic o načinu živlienja
CELJE- V Sloveniji p<rteka nacionalna raziskava o vedenjskem slogu. Vanj<» je vključena tudi celjska regija. Prejšnji teden je 2300 naključno izbranih prebivalcev s celjskega, starih od 25 do 64 let, po pošti prejelo vprašalnik o zdravju in vedenjskih navadah: uporaba zdravstvenih storitev, zdravstveno stanje, kajenje. prehrambene navade, telesne dejavnosti, prometna varnost in podobno.
Do konca prejšnjega ledna je nanj odgworilo le 478 občanov ali petina anketiranih. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer vodijo raziskavo za celjsko regijo, upajo, da se bodo anketiranci odzvali in jim izpolnjene vprašalnike vrnili v priloženi ovojnici. Kol so šc poudarili, vsak odgovor dragoccn, saj bo večje število analiziranih odgovorov povečalo vrednost, zanesljivost in pomen raziskave o načinu življenja na celjskem. Z njo bodo nakazali nove poli in možjiosti za ohranjanje zdravja. Odgovori bodo namreč vplivali na oblikovanje nadaljnjih programov za spodbujanje bolj zdravega načina življenja, zlasli za preprečevanje bolezni srca in ožilja 1er nastanka rakavih obolenj.
mtp
4
UTRIP

31. maja 2001
Bush in Putin k nam, Avstríiíi pa v jok
Ibkrar najprej nwlo poglejmo preko severne r>xeje. zato seveda, kerseiLsio. hirse je tam donfijah in se se dogaja, mdevu m-dinas. Cepruvpri nas slavimo desedťtnk o snmosnojne dnufe, je naša rajnka država Šefe zdaj na Dnnajn dokonCru) preminila. Tu sose (za vsoko udeleženko tispešno) končala ruisledsf\'ena pogajanja. Mi .smo iziržili, kar se je dalo. najpomembneje naj hi bilo 10, da nam ni iref^ $krf)eiizo vloge državljanov dnigifi ev jugoslovanskdi držav pri nasi dv banki. Na Diinajn pa smo Slo-\^endposredno povzročili pravo vznemirjenje in zavist. Mnogim nt^ grv v giovo. kri ko /a h ko .Slovrnr/, ( njihovi konjti^arji) ki smo na zemlje Ml Evrope Sele iako majhen čas, gostimo oba prva državnika s\'eta. Njih. ki sepona.sajo s tako bogato zgodovino in ki so hiJi toliko let dobesedno nad nami, pa sta zaobšla. Koi da bi bili za to mi kri\nlNa§ij)oliiiki in dii)lomaii seveda zagotavljajo, da smo.
Čeprav se bliža poletje in z njim dopusti, ko se nekaierim ne splača hiti bolan, tia našem območju ^e vedno odmevtijo jxida-tki o pri^tcvilnih Mnih delavcih; pa seveda o tem, koliko je pr/j-vih bolnikov, koliko takiJi ki izrabljajo možnasi, da so lahko bolnL Natančnega stanja verjetno ne liomo dobili, škoda bi le bilo, če bina ríl<^m slednjiJi trpeli tudi tisi L ki so zdravniške nege res potrebni. Sicer pa bo po dopustih stanje morda boljše, saj.'se bodo dclitvci rum žili prostih dopu.sini.skjh dni in si nabrali novih močL Ce jim ne lw treba spravljali sena in opravljali kakšnih
dmgih del kijih med delom ne morejo. ( asi, ko si je res veliko delavcev nabiralo moči v sindikalnih počitniških domovih in to po sindikalnih cenah, so pač že tninili. Le redka podjetja še imajo take domove, še manj je takih, ki hi v njih imela plačam delavcem primerne cene. Zdujpovsod velja ekonomika. Kdor lahko, lahko, kdor ne, ne. Sedanji čas je indi (isii, ko se po nekaterih krajiJi nenadoma zavejo, da bi vendarle potrebovali kakien bazetu Ce ljudje že ostajajo doma, naj itnajo vsaj tu možnost, da skočijo v vodo. Ihdi na^e Širše območje z Velenjem in Celjem pri ipm ni nikakršna izj^mn. Ledu običajno tui tako IMtrebo pozabijo, ko mi/uí poletna sezona. Je pa seveda tudi res, da taki načrti ^ïplavajo po vodi najpogosteje zaradi denarja.
Vroče je biJo v nedeljo tudi i-' Celjskem domu v Celju. J11 so znova udarili po mui razlaščenci celj.'ikego območja. JMzadeti .so, kersezade\'e tako počasi rešujejo. leader i so tudi tisti, ki kaj končno le dobijo nazaj, mom jo uprtivičenci .'ia mi plačati vse stroške sprememb namembnosti in vpisovanje premoženja v ustrezne listine. Zaradi počasnosti so zagrozili, da se bodo obrnili celo na evropsko sodišče. Pa vendar regû ne bodo naredili če ho država te proce.se lepo.spešiIa; nisSO ruir^ireč eni tistih (kot mnogi naši strankarski politiki), ki bi bili pripravljeni državo kar na hitro blatài v Evropi in ji s tem škodovali pri njenem vkljtičevanju. A pot/j)ljenje jih lahko vendarle mine!
■ (k)
Poklicna in teltnicna rudarska šola SC Velenje
»Bi še prišel, če bi imel možnost«
0(1 lanskť^a oktobni do konai let(i^njes«i n^p sodijnki â<»l-centn Veknje imeli zanimiv piiuk liijega je/Jka. Zii |>e« strost o/iroimi ita nek<ilik<) cJru-}>aCiiost ur je |x>skri>el asistent Andrew Dimcan L«ts. »SIu2l>a /ii pn>gran)ť EU pri Centru RS za |)(>klk'no izol)ražťvanJeJe |)n!<J dvema letoma <4>javi)a ra/pis /a možnost mednarodnega sodelo« Vanja ^oU učiteljev in dijak<iv. Nar\j se.|e prijavila tudi Poklicna in tehnična rudarska šola ÀHskegaceatra Velenje, in sicer za podprogram Lini^ua Ci namenjen s( Klelo vanju asistentov pri pouku tujega je/ika.
AjiJrcsvscjtí prijnvil za lakSno delo pri Britanskem svtlu v Londonu, z njim sklenil osemmesečno pogodbo in lako prišel v Veknje,« je povedala Irena Ni-ki»Nč. mentorica asistenta in pro fesorica tujega jezika na šolah vc le njskega centra.
Kol je Se dejala Nikoličcva, so k odločiivi prijavo na razpis pripomore dobic izka^nj njiiuv vih poklicnih kolegovv Ljubljani. 'Ri so namreč začeli lakšno obliko medranxlncga sodelovanja zc pred pelimi. na tehničnih Šolah pa pred ircmi Icli. Andrew je poučeval na vseh Šolah centra od 12 do 16 ur na teden, na gimnaziji pa / njegovim soglasjem tudi du 20 ur. Dijakom je predaval o tiizličnih temah: kul-iuri»običajih, drogi, Sponni dejav-
nosti, oslavnih oscbncKlih, in^en-ju, ekologiji, glasbi.M >»Ker je bila to njegova prva slui^ba, v razredu ni bil nikoli sam, ampak je predaval ob navzočnosti men-loija ali razrednika.»
Simpatični Andrew nam je povedal, da se jC v osmih mesecih bivanja pri nas naučil nekaj slovenskih l^esed: dober dan, kako si kaj, dober tek, na .«vidi^njc, spoznal kar nekaj novih prijateljev, si sam hli skupaj z uCitelji centra ogledal lep košček Slovenije. Pol ga je zanesla Se v
Mentorica trena Nîkolié in asistent Andrew
Prago, na Dunaj, v Benetke, Bu-dimpei^to. »Obisk in delo v Velenju sta izpolnila vsa moja pričakovanja. Tu sem se počutil dobro in če bi imel še kdaj to možnost, bi v Slovenijo znova pri^l.« Poleg odprtosti in prijaznosti ljudi st) ga še posebej navdušile tukajšnje Številne mtxóiosii za rekreacijo. Izkoristil jih je v prostem času. Presenetilo gaje znanje angleškega je/ika pri dijakih, sploh pri gmmizijcih. »So kar tvorno sodelovali pri
urah pL>uka. Lažje sem se pogovarjal? njimi, kot sem pričakoval. Največja slabost, ki sem jo 7a-znal, pa je prezgodnja ura začetka poika. Na srečo imate tukaj dobro kavo.«
Sedaj se vrača domov, a le za slal"« tri mesece. Od septembra dalje bo namreč za šesl mcseccv njegov drugi dom Kitajska, ka-mi^r odhaja prav tako v okviru dejavnosti Central Buaau, British Council London,
■ Tp
Občina Ljubno ob Savinji
Pocenili naložbo v šolstvo
Na Ljubnem oh Savinji ImkIo letos sklenili nekiijktno iLik)žl)o v otn>ško varstvn in «»snovno Šolstvo, za kar so pre<l leti	tu* diol>činski sanK)pnspevek.Velikos<)vteh le* tih U post(HUi« največja /iilogaja pa sta na vr* sti prav v tem času. To sta linulnji prizidka k osn<»vni .Šoli in nove telovadnice.
Dela naj bisklenili do konca oktobra, na javnem razpisu ministrstva za šolstvo in Šport pa sla bila med ITponudniki za dokončanje del izbrana velenjski Vegrad in blejska Inventa.
Pogodbi sta na ključ, kar hkrati pomen bistveno zmanjšanje prcdraćuaske VR'dncfiti la je sprva dosegala 514, nova pakojiiaj presega 400 milijonw toIajjcv.Tojc veliko olajšanje za občiniJd proračun, saj pomeni, da se občini ne bo treba dodatno zadolževati, torej
nakx^ba v.Mstvcî v prihodnjih letih nebo zavirala cstalih nsložb, Cesar so se daslej upravičeno bali. Za celotno naložbo ho ministrstvo pris|x va lo 200 milijonov tolarjev, občinski proračun jih bo zagotovil IDÍ), prav toliko pa jih bodo zbrali s samoprispevkom.
Največ cest na prebivalca
OI>čina Ljubno je tudi v širšem pn»storu znana po znatnih vlaganjih v ^radn.jo in p<i-sadobitev cest To sploh ni naključje, saj mno^m najhrx ni znano, da je ljubenska olKina po številu metrov cest na prebivalca na vrhu slovenske lestvice.
Drugače rečeno, vsak Slovenec ima poprečno 7 metrov ceste, vsak prcbivalec občine Ljubno pa kar kar je petkrat več od slo-
venskega pcn-prečjiL To na drugi .strani pomeni nujnost zagotavljanja velikih sredstev za gradnjo in vzdiievanje cest.
Letos bodo tako posodobili cesto v naselje Savina v dolžini 2,5 kilometra, na njej bodo morali namesto doimjanega in Že zelo nevarnega zgradili nov mml. s tem pa bodo dolini nepi«rcdno približali 15 kmetij, posredno pašedvakral toliko.
Na razpis za izvajalca je prišlo pet ponudb, ki so jih že odprli, najboljšega ponudnika pa bodo izbrali v teh dneh. Način gradnje je znan iz preteklih let. Krajani bodo sami poskrbeli za spodnji uslrcîj, denar za asfaltno prevleko pa bosta zagottwila ministrstvo za go-spodarst\'o in občiiski proračun.
mjp
Mit o usodni privlačnosti
Kateri mit je v naših srcih zamenjal že uresničeno prerokbo o samostojni Sloveniji? Je bil lo mit o socialni enakosti in brezplačnem Šolanju ali morda mit o nepremagljivosti slovenske nogometne reprezentance, pogumnem slovenskem vojaku in o neizprosnosti slovenskih pogajalcih v čakalnicah Evropske unije (EU)? Nič od tega. Mitolo.ška zgodbica, ki se je brez prave diskusije, kakor se za tak.šne stvari pač spodobi, znašla na idejnem krožniku Slovencev, jc usodna privlačnost EU-ja. Približevanje, usklajevanje zakonodaje in sramežljivo spogledovanje z modrimi trdnjavami je poslalo stvar nacionalnega pomena, EU pa se je posebej za Slovenijo preimenovala v Kanaan, obljubljeno deželo naši sanj. No, vsaj tako trdi velika večina slovenskih politikov in ludi imaginaren konsenz mnenj vseh Slovencev.
Morda je že res, da .so raziskovalci pred dobrim me-.seccm opazili zmanj.sevanje podpore približevanju evropskim integracijam, a to vendarle ne pomeni, da je usodna privlačnost modre sosede za nas Slovence minila.
Kriv naj bi bil le strah pred bližino. Saj veste, kako je lo, čim bližje Je objekt naših želja, temveč grdih podrobnosti opazimo. Čim bližje si ženski, ki jo od daleč opazuješ, kako elegantno se suče po plesišču nočnega lokala, tem bolj te motijo njene zamazane ustnice.
Ampak kakšno je pravzaprav to dekle, ki nas vabi v ofi-jem? Evroskepiiki poudarjajo, da bo velika Evropa v Sloveniji poglobila socialne razlike, da se lahko izgubi cinična identiieta Slovencev, da je sama EU pravzaprav veliki konglomerat brez prave demokratične konstitucije in nenazadnje da Evropa nima skupnega mcn-
lalne.gH okvira, enega r/med osnovnih lemetljev j unkci-
oniranje trde družbene skupnosti, Seveda pa druga stran stavi na drugačne konje: na gospodarstvo s prostim pretokom kapitala, ljudi in storitev, na varnost 1er politično stabilnost in na samo civilizacijsko umeščenost Slovenije, ki zaradi svoje zgodovine, kulture pa tudi geo-strateškega položaja spada pod okrilje evropskih institucij. Argumentov teh in onih je še veliko, a kakorkoli se bo odplella zgodba o slovenskem približevanju EU-Ju, je narobe nekaj drugega. Na slovenskem političnem, medij.skcm, pa tudi čislo lokalnem področju o slabih straneh približevanja vsaj do pred kratkim ni nihče glasno govoril, osamljene skupine evri^skcptikov so bile preveč marginalne, da bi kdo resno prisluhnil njihov svarilom.
Pa poglejmo en majhno majem primer, kjer EU ravno ne kaže prijaznega obraza. Dotika se študentskih življenj.
V	vSIoveniji obs'.aja neobdavčeno študentsko delo, ki marsikateremu Študentu nadomešča štipendijo in mu omogoča študij. Študentski servisi, ki skrbijo za uravnavanje lega dela, z minimalnimi provizijami financirajo svoje delovanje in kar je pomembneje, linancirajo tudi avtonomne šludenlske organizacije. Takšnega načina študentskega dela EU seveda ne pozna in zalo bo to v Sloveniji po v.sej verjetnosi i kmalu obdavčeno, pa ne samo študentsko delo, zaradi standardov EU-ja naj bi bili obdavčeni ludi drugi socialni Iransferji, recimo štipendije. Kaj lo pomeni? Študentje bodo izgubili status privilegirane skupine in se izenačili z ostalimi državljani, kar tako, na prvi pogled, seveda ni slabo,
A konec Študentskih servisov in obdavčenje študentskega dela lahko prinese ludi znižanje življenjskega standarda študentov, konča posledica pa je lahko poslabšanje možnosti za Študij tistih študentov, ki prihajajo iz manj premožnih družin. Tako lahko študij hitro poslane domena bogatih, tistim drugim pa bo pot do diplome zaprta.
Največji problem slovenskega približevanja EU-ju pa ni konec študentskih .servisov, na drugih nivojih sc bodo gotovo zgodile usodnej.^e spremembe. Do sedaj zakrit primer iz Študentskih sfer pa opozarja na nekaj drugega. Opozarja na nesmiselno pomanjkanje prave javne aigu-mentacije, nekakšnega zbora starcev, ki bi odkrilo govoril o pozitivnih in negativnih straneh modre institucije.
V	pravi javni debati o EU-ju, ki vsaj do sedaj Še ni zašla na sončno .stran Alp, bi sc bi namreč soočila različna mnenja, konfliktni interesi in poiskale najboljše rošitvo. Do sedaj pa pravega odločanja in tehtanja še ni bilo, način približevanje in morebitne slabosti so prevečkrat skrite pred očmi javnosti. Mil o u.sodni privlačnosti je tako še zmeraj Irden in dokler ga nihče ne bo razkril, bo kot vsak mil ludi resničen. Tn morda bo potem, ko bo sredi noči kakšnemu Michaelu Douglasa zazvonil telefon, pač že prepozno...
■ Jure Trampuš (Jure. Tra m pus @kis s.uní-lj.si)
31. maja 2001
««iÈAS
V SREUISCU POZORNOSTI
z direktorjem Komunalnega podjetja Velenje o podražitvah
áá
Drugega izhoda ni!
99
To nisii vcćhcci Jť komťntirj-\ii /ncKvk n-A polo^.nici Komu^ pocljctj» \vlcn,jc manka. Milo rcĆciio • sl«ibc volje žc Irciji (Jvi^ ccn koninnalnih slo* ntcvv/ndnjih »stih mcsccih ni piiv/joCil k |>ri njiij, am p» k di pri mm^ih drugih olKanih v ohčinsih Vťlcnjc. Šoštanj in Šmartno ob l^iiki. Dovolj teh» u*n	pogovor o po-
dra^Jtvah ^direktorjem Komu» DHlnc^» pmijcija Velenje Marijanom Jcdovnickijem.
NHpovvilctvali siv miinjk |>o-<lra/jlvc <Kt teh. ktjili uveljavljate. Z;i kolikososepodruitlcce» ne komunalnih storitev v m-dnjih j>cst!h mcsccili?
•'Najprej naj povem, da je nk-lobra laJii Vlada Republike Ski-venlje díwoUla Te.su.oJ katerega i^iiniinabo pt>djeljc ilobav-Ija ejiergijo. .WÎ1 odsiotón dví^» cene. P<wlcdica tegy je bila približno 27 odslotua podražitev ptïrabljerw tt>p](Miic energije za široko po!r(^nji\ Pt»višanjeje uveljavila v dveh delih, in sicer 12. okiobra pivo, nic.^ec diii kasneje.^' dmgo pokmco. V iia.<i napovedi tako visokega ilvigacen in v kralkem irtsu nism<» predvideli. Komunalno
podjetje jc podražilo toploto z zamikom: l.deccmbra 2(XK) in februarja lelos. Razliko v cen i je pokrik> naše pi')djetje, nekaj malega tudi «m d>b;iviielj. Poleg topblneenergijesmo takrat p^v dražili tudi cune t^staliii komunalnih storitev, zadn jo smo izvedli 1. maja. Glede na^áinocen cxJ 1. septembra laiiidovkjjuCno zadnje podražiíve, jc cena ti> pknne energije za porabljeno MWh viiija za 41,05 odslotka. Od tega je Tes podražila za 2K,.U. komunala pa za 12.74^x1-stotka. Za 12,74 odslotka smo dvignili iLidi ceno za priključno moi. (ena kubičnega melra porabljene tople vode je v t^ne-njenem obdc^ju viSja za dc^f^rih 47odslotk<'v lega je konm-iiala dvignila za 11.23 odstot-ktiv). Kubiřni meter porabljene pitne vode je dražji zaslabih 27odstiHkov. Pri plaCilu slorilev kanalizacije pa je strošek višji: zji 9,35 odstotkov za »odvajanje in slabili 25 odsl(^tkov m čísíenje odplak. Oh lem naj spomnim, da je k sirt^^u treba prEteii Še lakse za oha-menjtvaiije voda In prispevek za razAirjenci reprodukcijo pri vt>d:irini in kanalizaciji. ki ludi ne mirujeia. 'lak^ia
seje dvignila za dobrih 25, prispevek pa za 8,7 (xistotka. Če stvar po<'ntv>lavim. plaCajo gospodinjstva/a porabljen kubični meler pitne vode. kanalizacijo m ciScenje odplak 21S.()5 SIi: Od tega dobi komunala 11^.46 SFU / njimi pa moramo ohralovatL vzdrževati in ptwodabijaii skoraj CM km VíxlovtMlnega. približno 2()(} kjn kanalizacijskega^ om-rc^a ter pokriti strti^ke mehanske stopnje čistilne naprave v Šoštanju 1er male cisliine naprave v Podkraju in Kavkah. Mislim, da bo potrebnih Še kakšnih 10 let, da b<xlo imeli urejeno kanalizacijo, zgrajene êisdljie naprave. P<xlaiki kažejo, da • ite glede na p<^draziwe - industrija fe vedno sollnancirago-spodinjstvaJn da so (viaj v prvem irime.seCju letos) cene nabili storitev fe vedno med najni^úni v Sloveniji."
So raziemi za	dvig do-
volj leh In i?
''So, če želinK> občanom zagotavljati v prihodnje nemoteno, zanesljivo in varno oskrbo. CJlav-ni razJog za pcwi^anje een v zadnjem Časuje torej pridobivanje denarja za anuTlizacijo t>/jn> ma za pospe.^ena vlaganja v po
st-)dobiievslsienKW,k:iterih deli s^^slari 4Í) in veC let. Nizke cene iz preteklosti tega niso omogočale. /a primerjavo naj povem, da smo na vseh dejavni^stih pri prejšnjih cenah oblikovati približno 20S milijonov SIT amortizacije, letos je načrtujemo pri[>ližno 5X0 milij<>ncw loiarjev. S tem bomo pogasili najnujncj-V prihodnje pa ho za doseganje visoke zatiesljivosii obratovanja in ^«krl>e uporabnikov nujno bolj sistemaliâio vlaganje v <>bTK>vc in ptisodt>biive naprav 1er objektov komunalne inlrasiruklure."
Kdo določa cene komunalnih sl€)ritev?
''Na nek naCin ima vodno nadziir nad njimi država, saj mi> ra komunalno podjetje iibvestj-ti pristojna minislp>tva o vsakem dvigu. Konkretno pa jih dok^ bkalna skupnosi na skuf^ini pf>djelja. Dvige cen izvajamo na osnovi p».idalkovg(tspodarskega po>ložaja podjetja, ki smo ga iz-ilelali lani. Osntwa zanj je bila dolgoročna strategija obnov in piis<xiobiiev, kjer sinos tehnično analizo dok'vili vrstni red via-gaitj,"
Koliko denarja /Jiercte »i via-
Marijan Jedovnickf: "Denar, zbran s povišanjem cen. bo» mo vfožUi v obnovo In poso' tfoĎftev komunatne nadgradi nje. S tem bomo dosegli za-nesljivo, vamo In kakovost' no oskrbo uporabnikom.
ganja v obstoječo infrastrukturo in ktiliko Al nove naložt>e na tem področju? ''Več kcH 57(1 milijoiuw sn^
živali sceno za obnovo in postidobilev obstoječe infrastrukture. Iz prispevktïv za razširjeno reprodukcijo pri vodi, kanalizaciji ins taksami za obremenjevanje vx)da pa 39() milijonov SIT! Uspeli smo pridobiti Se jamstvo za 75 milijonov SIT dotacija iz državnega proračuna.
K»ko pn ste lahko 'vvozili** s p rej *«nj i m i evn am i?
"'ležki>. Pri pcjrabi denaxja smo prednost namenili ukrepom, ki
.so vpijali na n^posrodiio "vsakdanjo" obral<TV3Íno .spi^sobm-vil sistema: za redno vzdrževanje in t*lanek za naložbe, /a amor-lizacij<î smo zaradi prenizkega prihodka zbrali premalo denarja. lentu primerno manj smoga laliko namendi za vlagirnja voh-.stoječo inlrastrukturc^. Ta je izgubljala svojo vrednost, sstara-njem Ic lelinično in lehnoloSko spixsobno.st in funkcicmaltu^si, /aradi icga se je zanesljivost obratovanja precej zmanjšala. Do določene ločke še to gre. najprej ne več. 'IVenutek obnove je tu m drugega izhoda ni. Rad bi p^nidaril, da večino stroškov, na katere lahkovpifvamo. držimo na nominalni ravni"
l.etos predvidevale Scdve po» (lra/it>i.
"Resje.Alilxjmo to lahko storili ali Jte.še no vemo natančno. Dejsivtî je, da bi morali za p<v rabljeno MWh difceči SIT (danes slane SIT), z*j porabljen kulnčni meter lopJe vode 4(X) tolatjcv, pri mrzli vodi pa iz sedanjili 59 na približno 90 tolarjev. Približxo.^fiSITnaj bi slal odveden kubični meter otfplak in .^7 tolaijev mehansk> čiSčenje teh. Cc liomo\cxos. dosegli načrtíwano raven cen. b<v mo bhko prihodnja leta sledili samo določenemu deležu inflacije."
■ tp
Pogovor z dr. Borisom Sa/ob/r/em^ bivšim úlrektorjem Direkcije za rudna bogastva
Ukinjena direkcija, "ukinjen" direktor
Nik {KI smotam. Po pctUi letih delovanja Dirckcijo /a rudna l)0(*a-st>'2i s se<)ežem v Velenju, seje (a preimenovala v Upravo /a rudar« stvo, <lobila novega direktorja .1»-ne/a Vbvka In se presolila v Ljul>« Ijano. Kam pa nsij hi se? Pred leni je bilo sc nekaj malega govora o teni,d:i hi ta uprava hihko hila tu-<li v Velenju in v potrditev, d» o tem tudi rn/jni.^ljall. so min istr-stvD /a okolje in pnMorsvm přislali íii vse /j&e in o/jiačbe dopisov, / naslovom Vdenjc. Rudsirsksi (> in tuluijsnjimi telef<mskimi slcviHui" mi. Slnvšck jc bil odveć.
Mi smo na pi^wor p nabili zdaj ÍÍ3 bivšega dia'ktorja bivše direkcije dr. Biaisa SaUîbirja.
' Pred pelimi IcH je liilo slovc.v-no. Ob odprtju direkcije vWlenju so mno^i rekli: nt>« koni;ni> nelutj iz Ljubljane. Veselje pn je hllo bolj kn^ike^a daha.
••'lâ odločitev je politična in s stroko nima jtol>ene zveze. Mi sn^o se v Velenju pet Icl iruilili. cia bi bka-cija a"iiala tukaj, čeprav, to moram p^»vedali. ta pravno formalno ni bila nikoli potrjena. I\>leir pa koje g^îsptHlarska ministrica Petrinova energetiko in rudarstvo prepusdla ministrstvu ziî okolje in pR')Stor,sc je i>dpria možnosl pt^pi^lne reorganizacije. Ukinjejîâ jebila direkcija, namesto nje pa v^istavljena upni-va za rudarstvo, ki je bližja organiziranju minisirstva za okolje in prtwtor."
* Poskuwïv, da se če ne direkcya pa uprava poslali lukaj pa ni bilo? O/irom» drugače, je kd4» poskusi vplivati na lo odločitev?
"lega je bilo bolj malo. Vse se je
Dr. Boris Saiobir: "Odiočftev je poiitična. ne strokovna. "
bolj kot ne lidvijalo v strukturah državnih oblasti. Te st"» se of>dale z določenim kn^gi^m ljudi, ki sl zaupajo in se poznajo med seboj. Naši piv>lanci st^se siccr trudili, da bi bila uprava v Velenju, vendar jim ni uspelo, Sam sem od leia IWň-lojalno .stroki-vztrajal na lokaciji v Velenju m se irudiL da la ne bi predstavljala kakršnega koli zadržka, da to ne bi moglobiii lu."
* Marca, tik preden je ugasnilo delovanje dirckcifc. ste imeli na obisku |)roničunskega iniipekti^r-Ja. Je ugotovil kiikšne pomanjkljivosti?
'"Dalečod lega. Nobenih. Ugotovil je, daje bilo opravljenega veliko dela in todobro.'lôje razvidno tudi iz zapisnika."
*	Kitj ste v <lirekcjj) prav/jipniv počeli?
"Speljali :>nio zakon o rudarstvu, tiste najnujnejwpc^dzakonskc akte. uredbe in pt^ípise. Zdaj pa, ko bi morali žeii. kar smo pcKejali, podpisati kt>ncvsijske p<îg( ^dbe. tudi liste za bivše nelegalne kope in ccl kup drugega, kar z^kon predpisuje, je prišlo do reorganizacijo. Upam pa, da te stvari ne botki zastale."
*Delo]>t) prevzela upntva za ru* darstvo...
"Sam scni bil napn>šcn od ministra Kopača in gciierabiega sekretarja Pleslenjaka. da izdelam priigram in načrt delovanja uprave za rudaiMvo.ga ludi izdřlal in bilje cv-lo pohvaljen".
*	Kaj pa vaša nova sltiziîa? So vam jo ptmudill?
"Na ministrstvu so mi ponudili funkcijo državnega podsekretarja za rudarstvo, ki je vmesna lunkci-ja med direktorjem uprave in državnim sekrctaijejii za energeli-ko. Bil bi podrejen gt^piîdu ("rolo-bu. zraven pa bi dajal dek) in naptv ike novemu direktorju uprave za rudarstvo. Ker pa komunikacij:^ z njuna ni bila solidna, sem odstopil od te kandidature in si vzel pravi-co do trimesečnega nadi^mestila. Potem bomo pa videli."
Vkleli? Kje in kaj?
"Opcij je veli la:), ponudb dovolj, irel^a je Izbrati pravi>. Ker se nisem pripravljen vozili v Ljubljajio, moram izbrati kaj takega, zaraJi česar družina, ua katero f>em zelo navezan, ne bo trpela".
■ Milena Krstić ' Pianinc
Nadzorni svet Premogovnilia Velenje spreje/ de/ovn/ ftacrt
Letos dobiček!
VtLtNJK - Nadzorni s"vcl l'remi^o>'ni-kn Velenje jc na nedavni seji oliravtiaval gradivo za skupsčin«» delniške družl>e. ki l>o6. julija.,s prejel pa je tudi delovni načri za letos. Po njem naj hi 3.^70.000 ton pre-miiga pntdali TES /a proizv^idnjo električne energije, nekaj zii proiAodt^jo toplotne encr^^ije. okoli 40.<H>ll (on pa usmerili v komercialne namene.
"Naseji nadzornega sveta smo sc pogovarjali tudi o idejo dodatne prcxtoje premo ga z deponije v slovenski elektrixjnerget-ski prostor ter definirali cencwna Íz]k>-dišca. <X'tínjujernc\ da bi bilo leios možno piwiliwaii z dobičkom, čeprav je M nekaj stvari, vezanih na lastnika - državo, odprtih," je P' seji povedal direktor premogovnika dr, Franc Zerdin.
V premogovniku bt^do tudi letos sledili
temeljnim strateškim cîijeni podjetja, ki so povezani s tehničnim in ekonomskim poslovanjem. varstvc»tn pri delu in huma-nizacijodek»viiih prt>cesov. sanacijo ekoloških problemov ter nadaljevali z aktivnostmi tla področju prestrukmriranja. "Na razvojni konferenci. 26. maja, smo verificirali že opredeljene pc>j>lovne načrte in govorili o novih programih, eako v hčerinskih p<Hljeijih kot v podjetju materi. Prepričan sem. da intamo ra leni p<Hlroiju stvari kakcîVosino opredeljene."
Na .skupščini delniške družJ)c pa Ixido izravnavali poskwtîo poročilo in predlagane manjie popravke statuta, ki se nanašajo na dopolnitev dejavnosti premogovnika ter imenovali revizijsko hišo. ki bo revidirala poslovne rezultate leta 2<X)1.
■ mkp
GLIN Pohištvo Nazarje
Čakajoč na dve ključni določitvi
V z3Ćetku maja so v naziir-ski tovarni ivcrnih plo^še drugič posku.sno kurili nviil-ske maščobe, rezultate meritev pa so prejeli sredi mcse-ca. Dns^ ment>'e so pok;t7it» le. da ;.i^alskc maščobe ne povzročil jo dodatnih ali (povečan i h emisli v okolje. To seveda pomeni, da uproba živalskih maščob ni škodljiva zii okolje, torej je kot nn-d<imestno gorivo zanimiva /M ptKlJetje samo in po svoje tudi Aa državo.
Glede na lo je družba CîLÎN pohištvo takoj oddala vlogo ljubljanski agenciji za varovanje okolja, ki bo izde-
lala taki'» Imemwano oceno tveganja, na njeni (»tiovi pa se bo tninistrstv<» za okolje odločilo, ali b<xlov nazarski tovarni kurili živalske ma.^čobe, ali ne.
Bo Brest zares novi lastnik?
lovama ivernih plošč je v sklopu nazjirskega GLIN-a ena zadnjih, ki se bo privati-zirala. Njena sedanja lasini-ea je Slovenska ra2Vojna družba, ki je di^lej tovarno neupAno prodajala, zadnji razpis pa naj bi bil uspešen. Za najboljšega ponudnika je razvojna dru?ba i/4^rala BreM
Iz Cerknice, ki je tudi sicer dolgoletni pťwlovni partner nazarske tovarne. Predstavniki tega pcjdietja so za tem obiskali Nazarje in se temeljito seznanili z razmerami, Odlt^Citve še vedno ni. nanjo pavNazarjali nestrpno čakajo. Na pogajanja med Slovensko razvojno družbo in Brestom seveda ne morejo vplivati, kakršnegakoli odgovora pa do tega lorka íc niso prejeli. Ne glede na vse v tíwarni zngcîi avljajo, da se Še večino obnašajo kot dobri gospodarji.
mjp
SOLSTVO

31. maja 2001
18. gibanje Mladi razisliovalci za razvoj Saiešl<e doline
Dobri so! Vredno se jim prisluliniti.
(Nćtdaljcvanjc s 1. sirani)
Ob lej priloi^nosti je v nagovoru v nćibilo polni veliki dvorani liolcia Paka v Velenju žiipun mestne občine Velenje Srećko Meh med dru^m podčrlal, da okolje podpira raziskovalno delo, saj jc lo povc/ano z napori za nadaljnji razvoj Salcžkc doline. »Ker jc Šolski ccnier ustanova, ki ima vpliv pri tem. jc na^a skupna dolžnost zagoioviii dijakom šol centra dobre delovne pogoje. Svojo skrb zanje bomo dokazali pri odlotíilvah, kaj je zanje najbolj prav in lo tudi storili.«
Po mnenju župana občine Šoštanj Milana Kopušarja bi
zaradi pomena gibanje lahko preimenovali kar v festival mlade pameti. »Vsňko leto na novo spoznavamo, da se starcjSi lahko marsikaj nauCimo od mladih. V vsako raziskovalno nalogo je vloženega veliko truda. » Tudi KopuSar je menil, da so odra»^li dolični poskrbeli za delo
mladih, zato si bo kot i^iipan in poslanec v Državnem zboru za 10 tudi prizadeval.
»Zmagovalci vsi» ki so izdelali raziskwaíne naloge,« je poudaril Ivan Rakun, župan ubcine Smartnu ob PaUi. Polna dvorana pa jc - po njegovem mnenju - dokaz vvlike zagnanosti mladih, mentorjev in tudi starScv.
Besede zahvale je sodclujt^im v gibanju namenil še jMiřdswJnik prog rams ke sveta gibanja mag. Franc Avberšek. »Prepričan sem, da jc vložen trud nak>žba, ki se bo vsem izplaCala. Najved od lega bodo imeli mladi razisk(walci, kalere si želun, da bi na icj poli vztrajali tudi v prihodnje, Imeli ste priložnasi, izkoristili ste jo in Čc jih boste znali izkoristili tudi na drugih podroCjili» se bo življenje vrielo v vaS prid.« Menil je 5e, da je gibanje dobilo novo poglavje, ki b(3 dovolj irden lemelj za pripravo devetnajstega, za katere-
ga upa. da bo preraslo v ^banjc za razvoj Savinjsko-saie.ške regi-
»ležkojc pri tolikih dobrih nalog izbrali najbolj^. Dokaztili sle, da znale p<3Ískali lc;žav(\ po! za njeno re.šilev in ob koncu p<''leg-iiili zakljuike. UCenje za življenje so va.se raziskovalne naloge,« je med drugim v imenu rccenzen-lov ptîudaril m<ig. Emil Šlerbenk. Cestilalje mladim razisktwalcem za opravljeno delo, njihovim Marj^cm in vsem dnjgim v dvora« ni pa je namenil napotek: »Dobri so, Vredno jim jc namenili po-zomasi in jim prisluhnili. » Svoja razmišljanja je Šierbenk sklenil z ugotovitvijo, da so pri vsej zadevi veliko pť»mcmhnejáe pridt^hljene izkušnje kol nagrade.
Tako kot minula leia so avtorji razjskcïvalnih nalog iz mnovnih Šol Že bili na izletu po Sloveniji, srednješolci pa so prejeli denarne nagrade, in sicer za prv<i nagrado 65 tisoč tolarjev, drugo 55 lisoi in za ireljo nagradt> 45 lisc.ii SIT, ■ t p
Nagrajene naloge
Mladi raziskoval Ici so letos izdelali 49 nalog, ud tega 21 osnovnošolci. 24 srednješolci in 4 Študenti. 97 avtorjev je pri delu vodilo 50 mentorjev, v komisijah za oceno raziskovalnih nalog pa je sudelo* valo 45 strokovnjakov iz posameznih področij. Nagrade so takole podelili:
Osnovnošolci: prva nagrada: Mokra kuUura, avloriea: Urška Verbi(!, menlor Boris Plam berger; Ali obleka naredi človeka?, avtorica: Vesna Svarc, mcnloriea: Jelka Pet-erlin (obe z OS Biha Roccku Šoštanj); Velenje kol del sodobnega jezikovnega sveta -vpliv angleščine na slovenski jezik, avtorji: Špela Jandrok, Gal Fidej, Vila Lesnjak, menlorici: Amalija Dragar in Kalja Dragar (OŠ Šalek Velenje); Rc>čno recikliranje papirja, avtorji: Maja Albreht, Sara Mudarin in Nuša Vengust, meniorjar Karmen Grabani in Ncdcijko Gra-bani (OŠ Gustava Siliha Velenje):
Druga nagrada: Sporazumevanje osnovnoiolecv v .ša^lanjski obOini, avtorji: Ana Ilozjan, Melita Hudej, Barbara Drev in Saša Pelrovii, soaviorji: Jurij Tamše, Boris Ovčja k. Dejan ArvenŠek in Anja Goltnik, mentorica: Vlasia Črešnik (OŠ Karla De.«5iovnika Kaju ha Šoštanj); Uporaba dišavnih in zaćimb-nih rasilin, avtorji: Kaja Flis,
Dina Aiijagić, Barbara CujeŠ in ÎUva Tonkas, meniorica: Irena Rošer (OŠ Mile Pin-larja Toleda Velenje);
IVelja nagrada: Portfolio u<íenca (nova meloda in filozofija učenja ter poučevanja, avtorici: Živa Malovrh in Sara Pirnat, mentorja: Andreja Šifer Janič in Matjaž Napokoj (OŠ Mihe Piniarja Toleda Velenje); Klobukpo-krije, srce odkrije, avlorji: Mojca Kovač, Tjaša Podvral-nik in Maja Foršincr, menlorici: Damjana Modrijan in Irena Sobočan (OŠ braiov Letonje Šmartno ob Paki); Upodobljena glasbila na kul-lurno zgodovinskih spomenikih v Šaleški dolini, avtorici: Saša Vovk in Kristina Obu, meniorica: Jelka Re-penšek (OŠ Antona Aškerca Velenje); Učilnica v naravi, avlorji: Luka Avberšek, Ajda Jczernik, Kalja Podpečan, Kalja Žižek in Sergej /izck, meniorica: Branka Mestnik (OŠ Gorica Velenje): Embalaža -poireba ali poirala, avtorice: Petra GlinSck, Diana Oblak in Vesna Glinšck, mentorica: Kaia Talajič (OŠ Livada Velenje).
Srednješolci: prva nagrada: Renino zavarovanje kol posledica pokojninske reforme, avtorici: Maja Usar in Marija Pod križ ni k, menlorja: dr. Ivan Voršnik in mag. Simon Muha (Poklicna in leh-niška Šola za storitvene de-
javnosti ŠCV); Pojav angleških besed v slovenskem jeziku, avtorici: Tjaša Urbane in Tanja Klemenšek (Spiošna in stroktîvna gimnazija ŠCV), mentorica: Bojana Urbane; Robot z daljinskim nadzorom, aviorja: Klemen Sle-blovnik in Jernej Nalek (Splošna in strokovna gimnazija ŠCV), mentor: Saf.c Steblov-nik.
Druga nagrada: Koristnost in pomembnosi malih hidroelektrarn v elekirocnergei-skem si,«lcmii Slovenije, avtorja: Darko Kosa her in Du.šan Pantner (Poklicna in tehniška elekiro in računalniška šola ŠCV), menlorja: Simon Ko-nečnik in (Veto Pendre; In-tehgentna hiša, avlor: Milan Roiovnik (Poklicna in tehniška elektro in računalniška Šola ŠrV), menlor: /vone Cenccn.
'IVetja nagrada; (človeški faktor kol vplivni element razvoja lurizma, avtorica: Lej la Kump (Poklicna in leh-niška Šola za storitvene dejavnosti), mentor: dr. Ivan Voršnik: Določilev kvaliiei-nih zahtev za pločevino za emajliranje, avtorica: Ina I ludales (Splošna in strokovna gimnazija Š(*V), menlor: Vlado Krebs.
Študenti: druga nagrada: Vokali.çc concertante Slavka Šuklarja, avtorica: Urška Šra-mel (Filozofska fakulteta Ljubljana), mentor: doc. dr. Matjaž Barbo.
21. aprUa so na OŠ Gustava Šifiha pripravili področno teknjovanje najboljših matematikov.
Srebrna Vegova priznarija pa so jim podeliti prejšnji teden.
Vegova priznanja za najboljše matematike
Na podelitev io povabili vse dobitnike Srebrnih
Vt!LENj(L-Vsako leto se osnovnošolci pomerijo v ziiHnju u/H mnn^je najk^jegu prcdmuta, matematike. šesto, SL^Inio in osmošolci rešujejo nalouc najprej mi šolskih prvenstvih, najboljši pa gredo "na* prcj*\ Nfl regijski) in državno tekmovanje. Vsa (a tekmovanja so in tA najboljšimi, v srodu pa s(i na OŠ Gustava Šiliha podelili srebrna Vidova pri/.nanja za najbotjšci matematike iz šol Šaleške doline.
Jolanda Kntfl, ufitel,jica matematiki' na OŠ (ru* .stava Šiliha, zadolžena za izvedbo področnega tekmovanja, nam je zaupala: "Letos je na na.?iî^oli potekalo 36. Področno tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovt^ priznanje. Udeležilo se ga je 35 učencev Šestega razreda, 37sedmoŠolccvin 34 učencev osmega razreda iz vseh íoi v Velenju, SošUinju in Šmartnem ob Paki. Vseli lOfi tekmovalcev je po« skuhalo pokazali vse svoje znanje, pridobljeno z vbženo energijo. pi>rabljenim časom in dodatnim delom njih in njihovih mentorjev. Ne glede na uvrstitve si vsi zaslužijo iskrene čestitke, saj so pokazali visok nivo znanja."
govih priznanj- (n kdo so bili najboljši med njimi? Med 5es(íJ(ílci je srebrno Vegwo priznanje twvojilo 14 učencev, med sedmoJold 12 in med osmtiSolci 8 učencev. Vrva mcslo mwJ íosloSolciJe osvojila Špela Mruz i£ OŠ Gorica, drugu Sandra Lamcšić fz MPT. tretje pa Nina Kokot iz Livade. Med sed-mozolci je bil najboljši Î'ïilcr Lcndero i/OŠ Livada, drugi Je bil Igor Lenkiê iz Šaleka, tretje mestu sta si delila ,lcrncj Rus iz OS (»ustava SUiba in AnJa Kirn iz OŠ Livada. Med o.smoi^>lci je zmagala Pascal Vehovce }/.OŠ Livada, druga Andreja Zupančič OŠ (^u.stavti Štliha, tretje mesto pa sta si delila I^>pi»ld Kc/J3r, OS Biba Roeek in Ncfi niagus i/ OS Goricd. Najboljši so se že pomerili na državnem prvenstvu, vendar rezultati do /-aključka redakcije Se niso bili znani.
■ Bš
Ob Izidu knjige črtic Antona Jelena
Topel družinski poln spominov
Sobotni večer v veiei\jskeni domu kulture lahko na hitro o/.* načimo kur prisrčen, lopel družinski večer družine Jelen in vsel) prijateljev ter znancev^ ki so prišli na predstavitev težko pričakovane knjige njihovega "aleku" Antona ,Ielena (1907-1992). Ta v Šaleški dolini ostaju v spominu k<»t velik ljubitelj kmečke zemlje, sloven.sk« besede, vere in po toplim, ki jo je razdajal svojcem ter so« vašČanom v Šentilju. Knjiga Črtic % naslovom ''Moj križev pot" pove o njem in njegovi številni družini ogromncs v nike psi jo l)odo zagotovo v/eli vsi, ki jili zanima življenje v dolini.
Predstavitev so pripravili av-toijcvi otroci, njihove družine, pa tudi prijatelji in znanci. Kulturni progrart) je bil domišljen, tudi listini, ki Aniona Jelena niso poznali, ga je natančno predstavil. Človek je dobil občutek, da je bil spa^lovan, ljubeč mož, odličen oče in pobudnik kulturnega življenja v Šentilju in dolini, pri čemer mu je pomagala tudi žena pes-niča in njunih devet otrok. To je bil večer, ki nas je vrnil v dvajseto sloletjc ob diapozitivih iz Jelenovega življenja. Knjigo je predstavila ludi urcdnica Kmečkega glasa, kjer je izSla. la je poudarila, da je napisana
večer.
v preprostem, a sočnem, polnem jeziku. Zalo je berljiva in zgovorna.
Da je knjiga izšla, so na po-mi>Č pri.skočili tudi sponzorji, ki se Jim otroci Antona Jelena prisrčno zahvaljujejo. Kot ludi lislim, ki so se udeleŽOi predstavitve, klepeta ob jabolČniku, kruhu in suhem sadju in ki so knjigo f.c prebrali. Teh pa bo vsak dan več.
Pripravili so ludi manjino razstavo o življenju in delu drevcs-ničarja, pisatelja, dramaiika in človekoljuba Aniona Jelena, ki si jo lahko ogledate v prvem nadstropju velenjske knjižnicc.
■ B$



31.ma.ia2Q01
«fl^ÉAS
OD VSEPOVSOD
Vanica Petrovič, višja fizioterapevtl<a v Termah Topoišica
Hipoterapija - zdravljenje z jahanjem konja
Pri zikložni.šlvu [Srínj Velenje jo prcni .sih-bim mesGcem dni i/^la ena prviii knji^ v slovenskvm ju/lku » /dr;4vljvt\ju s konji. NHpisiilu jojevf^a fuiotťrapťvlkii vTermuh Topolsica V»nica l^Crović.
Bila je prva v Sloveniji, tudi v bivSj Jugi>s-lavijj. kije h ipoterapi jo oziroma zdravljenje zjaiîanjem konja zabela izvajali pri zdravljenju txîlnikov z multiple sklerozo, «S lo me-lodo je naSe bolnike seznanila dr. Beatrika Vraćko - Končan, ki je bila gostja strokovnega obiska v cenim za rehabilitacijo na Danskem 'm v Avstriji. Naključje je hotelo, da je bil takrat predsednik velenjsko-ko-roškc podružnice DruXiva multiple :Milero-ze Slovenije Franc Ciolobinek na terapiji v našem zdravilišču. Nekega dne je opazil mojega moža in dveletno hčerko, kako sta skupaj jezdila našo krotko kobilo Doro. Beseda je dala besedo, zame, ki kar najprej rada kaj ra/jskujcm, odkrivam na novo, pa jc bit njegov namig izziv, ki se mu kljub nekaterim pomislekom nisem moj^a odreči. Zatc^-pila sem se vsircjkovno Dteratun), obisktwa-la seminarje, predavanja, zlasti v tujini in v Avstriji pred sedmimi leti u,spešno končala tečiij h i pote ra pije,« je p<wedala Vanica.
Izkušnje, ki sijih je pridobila pri zdravljenju bolnikov z multiple sklerozo. sp(>dbud-ni rezultati zdravljenja s to terapijo, pred-vsem pa zadovoljni bolniki, med katerimi je bil najbolj vztrajen primarij zdravnik, specialist nuklearne medicine Janez Šuáter.Šic iz Ljubljane, so jo nagovorili k pisanju strokov-
ne knjige, ki jelahkozanekogfi pri revni k. za drugega poučna knjiga. V njej so opisani potrebni podatki o konju, opremi pri jahanju, vrsti terapevtskega jahanja, učinkih gibanja in vaj in sami izvedbi hipoterapije. >>Z njo ne zdravim<.> le bolnikiw z multiple sklerozo. R'^kazalase jeza uspešno še pri zdravljenju nekaterih drugih nevrt>l(x<kih c^t^ilenj. otroksctírebralnoparalizíxvortopediji. Tisti, ki jo preizkasijo, se ji težko odpiwejo.« Po \^nicinih besedah je nastajala sjx>ntano. Jlelela jo je najprej posvetili možu in hčeri 1er se jima na ta način nekako oddolžiti zji svojo odsotnost. Prepričala sta jo, naj to vendar umakne. Konj izžareva energijo, daje mi^ in Vanica (ocenjuje, dzi je tudi njej ptv magal premagali marsikatero težavo.
Po 12 letih izvajanje terapije, pravi, bo morala počasi izpreči. Čeprav je s knjigo temo dokaj dobro obdelala, bi bik^ kljub temu prav, Ce bi jo kdo dodelal oziroma nadaljeval. Vsem, ki jo bodo vzeli v roke, ?eli,da bi v njej našli katóno sp<idbudno besedo za svoje zdravstvene težave, predvsem pa sp<i-ïitdii, da morajo za .svt^jc zdravje storiti nekaj tudi sami.
■ Tp
MNENJA IN ODMEVI
Zadeva: Odlok o Javnem redu in miru v Občini Šoštanj
Tutimo sc dolžne odgovoriti na Članek, ki ]c bil objavljen v prcj.^nji številki tednika Naí čas pri pismih bralccv o Odloku o javnem redu in miru v Občini Sa^tanj. Da ne hi priilo do ne-«jx^razumři, bomo na krat ko pojasnili, zakaj je ta odlok treba sprejeti in na katere kršitve sc nanaša.
Večina občin v Sloveniji ima (oz. bo v kratkem imela) .sprejet odlok o javnem redu in miru in v.scbine se med seboj bistveno nc razlikujejo. Sprejetje odloka bi bilo nepotrebno, Če bi sc ljudje zavedali, da s svojim ravnanjem ne molijo oz. no ogrožajo reda, miru in tudi zdravja soljudi. /al mnogi le vrste kulture ne nosijo s selîoj, zalo je nujno potrebno določiti osnovne okvire, delovanje zunaj njih pa sank-
cionirati. Večina stvari, katere odlok opredeljuje, je določena že v različnih zakonih, ker pa policija ne more ustrezno nadzorovati vseh kršitev, je ol>ćinski nadzor (ki ga ta i^dlok predvideva), nujno potreben.
Odlok govori o krčitvah, kol je odmetavanje odpadkovv naravo, .skozi okna, hrupu in Se mnogih drugih stvareh, ki so v skupnem intere.su in so moleče v vsakdanjem življenju. Nikakor ni interes niti želja občine posegati v zasebnost po.sameznika; raziskovati .spalnice naših občanov, pcvspravljeniist stanovanj, njihovo osebno higieno...
Svetniki Občine Šoštanj tvorno sodelujejo pri dokončni vsebini omenjenega akta. Odlokje ^ v fa7i osnut ka - to pomeni, da se njegovo besedilo Se usklajuje - in bo v končnem besedilu objavljen v Uradnem listu Občine Š<^tanj i^Ie po sprejemu predloga.
Odlok predstavlja prizadevanja. da bi se v naši sredini vzpo-
stavil »javni red in mir«, ki bi zagotavljal prijetno bivanje. Vsem tistim občanom, ki nosijo kulturo v sebi, bo branje lega aktaxagolovo eelo odveč,.. ■ Predsednik komisije za okofje in prostor pri Svetu Glycine Šoštanj Matjaž Cesar
Odmev na odprto pismo ■ Da, droge so probiem!
v celoti sc strinjam z bralko, ki je v NaSem času, 24. maja, objavila Odprlo pismo Županom, po-slancem .... V njem ugotavlja, da je droga prisotna tudi v Velenju in da prcdsiavija splcsen varnostni in družbeni problem. Na Policijski postaji Velenje si pred tem nikoli nismo zatiskali oči. O tem odkrilo govorimo vedno, kadar predstavljamo svoje delo, predvsem pa o tem veliko govorimo mlajSim.
Da se na tem področju maksimalno angažiramo, kaže podatek, da smo samo letos opravili 51 hišnih in osebnih preiskav,
pri čemer smo opravili 48 zasegov različne droge. To je ^^koraj dvakrat već kol lani v celem letu.
Povedati pa je treba, dasopo-.siopki p ovc/a ni z drogami .specifični. Policiste pri tem omejujejo mnoga pravila. Zaseg droge, ki je na primer opravljen procesno sporno, nima v kasnejših postopkih nikakršnega učinka. Delo na tem področju zahteva veliko mero operativnosti in taktnosti.
V boju proti drogam pa samo in zgolj policija, tudi v Velenju, ne more bili uspešna. Naj tudi sam zaključim s pozivom .stariem. vzgojiteljem, učiteljem in vsem drugim, da nasvoj način in po svojilt močeh pomagajo pri reševanju lega problema. Ce želi kdoz menoj twebno spregovoriti o lem, sem mu razpolago, praviloma dopoldne, po telefonu 5R69 206. S spoštovanjem.
■ Robert Videc, komandir Poticijske postaje Vetenje
Mladi dopisniki poroč.cy o
Naš najbojlši košarki
Ve ti ko mladi h Š KL -jcvcc v je na-darjenib. Med njim pa je ludi najboljši košarkar OŠ Livada iz Velenja, Zastavile sva mu nekaj vpra^nj in dobile zanimive <xl^>vorc.
Kdaj si /ačv) igrali ko.^rko?
Košarko igram že od svojega enajstega leta, resneje pa sem jo začel trenirati proti koncu 6, razreda. ko sem se priključil kuiarkar-skcmu klubu Elektra.
Nekaleri igralci verjamvjo v srcćno številko drusa. kaj im ti?
Mislim, da l^tevilka niti ni tako pomembna. V klubu imam dres s 5te\'ilko l2.1o zaradi Marka \tj-liča, kaien.'ga sem kot majhen olrok rad opawwal. V ŠKL-ju pa Številko 15, ki sera si jo izbral bolj po naključju.
Mnogi se radi spominjajo .svoje prvv U'kme, kakšni so tvoji spi>mi« ni?
Sptimini so lepi, čeprav se nisem najlxilje odrezal. Kijub temu pa je prva tekma vedno nekaj posebne-
Kako sc počutiš, ko se s svojimi s«»igrHlci preriva.^ pod koiU^m?
Osebna izkaznica
Ime in priimek: Jemej Ri'w^er Rojen: 24. marec I9ÍV) 1 lorc^ki^: oven Značilnosti ovna: točnost, spretnas, radodarnast, tveganje,... Vidina: l,93m Barva las: rjava Barva oČi: rjava Naj barva: rumena Naj pijača: voda Naj hrana; pica Naj predmet: fizika, likovna in ^rtnav^oja
Na igrišču m^liš samo na to, kako moramo doseči Čim več toik, na drugi strani pa se piska^mo čim bolje braniti. .Seveda je odvisno tuili od tega, kakSen je nasprotnik. Če je viSji, močnejši, je naloga toliko te^a.
Na naii ^>ti si /nan (em, da /nu^ »zabiti« ludi kakšen ko*^!
Na treningu poskušam izkoristiti vsako priU'»žnmt, med samo tťk-rao pa mi ježe tudi uspelo.
Siišaii smo. da so treningi zelo naporni, nam pi lahko ojii^^šV
Trening se začne z ogrevanjem, sledijo stretching, nato pa razne
kairdinacij.ske vaje, ki jih določi trener, na koncu pa še igra na dva koža.
Veliko	si zasluži ludi vaš
trener. Kaj meniš o njeuovvm delu?
Gospod Kristan je zelo óobcr trener, kar dokazujejo nasi dusedanji uspehi. V lem času smo namreč Že dvakrat osvojili prvo mesto, Pn delu je natančen, če pa naredimo kakšno napako, nas popravi in spodbuja.
Med tekmi» velikokrat pov/xligne
glas. kaj pa na treningih?
Ne. na treningih je veliko bolj miren, f e pa ne igramo resno, pa nas mora tudi op^^zoriti.
^ola line dela problemov. S čim l>isc pohvalil?
Hm.... Naravoslovni predmeti mi gredo kar dobro od rok. zato .sem udeležil tudi nekaj tekmovanj. V preteklih letih sem se udeležil Vegi>vega tekmovanje in tekmovanja iz k^ke, letaš pa iz zgodovine, fizike in Ic^ike, kjersem (osvojil bmnasia priznanja. Najuq^í&nejší pa sem bil na tekmovanju iz matematike (Vîg^Mi), kjersem že osviv jíl bronasto in srebrno privaianjc. Sedaj pa se pripravljam na državno tekmovanje iz matematike, katerega se bom ludi udeležil
Sola in košarka It vzameta kar precej Ca.sa, kiij deiai» v pnistem času?
Vprostem času sem sprijatelji, si ogledam kakšen tUm aii prenos kc^rke. Obiskujem pa tudi glasbeno šolo.
Hvala, ktíT si si vzd ûis /a kratek pogovor. Ker letos končuješ 05mi razred, ti želfva §e velikt> uspehov v nadaljnjem Šolanju in seveda v ktiŠarki
■ Anja in Urška Dižovnik, OŠ livada Veienje
Velenjcana srebrna na bogračiadi
Prekmurci vsako leto v maju pripravgo tekmovanje v kuhanju bo-grača, Ni Jim po godu, da dol)cr bograč kuhajo še kje drugfe v Sloveniji. nizen pri njih. Pa vendar Jc (ct4»s srebrno odličje pripadlo Ve-tenjčanonin Slavku Novaku in Francu Zemljaku.
Izkušnje, ki jih Turistična zveza Velenje pridobiva na t*ij prireditvi, bi>do koristile pri organizaciji nase autohtone slare jedi -ričeta.lb tekmovanje se bo v kolarju prireditev prvič pojavilo v leiu 21KÍ2.
Velenjsko čast v gastronomskih krogiii je kot uradni ocenjevalec v petčlanski žiriji zastopal Andrej BeE?, Šef kuhinje hotela Paka. B
Vsaka knjiga odkriva nek nov svet..*
Ali človek lahko živi brez knjige? Najbrž lahko, a življenje takega človeka zagotovo ni dovolj bcDgato Življenje.
S to mislijo smo začeli prireditev ob zaključku branja za bralno značko na OŠ Gorica, za učence predmetne stopnje, na katero smo povabili književnika, magistra Ivana Sivca.
Ob tej priložnosii smo sc spomnili avtorjev bralne značke, pro-lesotja S. Kotnika in pisatelja L, Suhodolčana. Njuna ideja jc bila zares izvirna, saj je bralna značka pasiala najbolj množična oblika Širjenja dobre knjige in vzgoje bralnih navad med miadino.
Prav letos praznuje 41). Letnico svojega delovanja!
In kako jo dejansko izvajamo po Šolah? Anketa je pokazala, da so metode dela od Šole do Šole različne. Na naši Šoli prebere vsak bralec štiri knjige, o katerih se posamezno ali v skupini pogovori s svojim mentorjem.
V pogovoru mladi bralec ne pripoveduje samo o vsebini dela, temveč mcntorvíxii pogovor tako. da sc bralce spomni posameznih likov iz del, prizi^risč, glavnih misli, kalero poglavje se mu je najbolj \iisnilo v spomin, kaj sodi o ravnanju glavnega junaka, kaj meni o ilaMracijah, o avtorju in podobno. Mentorja pa ludi zanima. k*iko bralec doživlja, razume in vredniwti prebrano.
Na prireditvi smo se zalivalili vsem. ki so pripomogli, da ima bralna značka na naši šoli že 20 letno tradicijo. Tono prav gotovo prizadevni učitelji mentorji, knjižničarka in drugi. VcKÍstvo šole pa vseskozi omogoča nakup knjig, da lahko dopolnjujemo in obnavljamo bralne sezname.
Letos so bili v tej bralni akciji naši učenci in učenci iz POŠ Vinska Oora zelo uspešni. Bralno priznanje je namreč prejelo 70,7 % <">trok. Še posebej so se izka/ali učenci obeh Sol na razredni stopnji, saj so vsi brali za bralno značko.
Pridnim bralccm smo pripravili dve prireditvi. Učencem razredne stopnje so zaigrali glcdalLšcniki iz Kranja igrico Žogica Maro-gica. Za učence predmetne stopnje pa so pripravile prireditev učiteljice: Darja Lah. Vanja Panter, Martina Žohar in knjižničarka Savina Bohak. Še posebej seje izkazala drantska skupina, kije zaigrala prizor po črtici našega gosta. p(xi vodstvom mentorice Darje Lah.
Lahko torej rečemo znački hvala, saj nam hog<iti življenje in i>iri obzorje!
■ DopisniŠki krožek OŠ Gorica Veienje
Prari naduv za uspeâio reUamo!
8
VROČA TEMA

31. maja 2001
Velenje, peto največje mesto v Sloveniji, Je brez letnega bazena. Pred tremi leti sta se lastnica, Mestna občina Velenje in upravljalec objekta, Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje namreč odločila, da zaradi dotrajanosti ni več uporaben in ga zaprla. Ob izgradnji zunanjih bazenskih površin v Termah Topolšica nekateri enostavno ne morejo razumeti, da predstavlja Velenju izgradnja letnega bazena tolikšen zalogaj. Je v ozadju res samo denar, so interesi preveč različni, ali obstajajo še kakšni drugi razlogi? Občani sprašujejo, skupaj z njimi pa tudi mi: bo mesto dobilo letni bazen, kdaj in kje? Potrkati smo na vrata nekaterih odgovornih ljudi v Mestni občni Velenje, zabeležili pa tudi nekaj mnenj tudi drugih občanov.
Marjan K/epec, direktor Športno - rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje
»bo danes še nismo dorekli iidaj in iije!
«
Poietna sezond na velenjskem bazenu leta 1994. Pred ietom 200S takšnega posnetka ne bo mogoće narediti rte na obstoječi, ne na kakšni drugi fokadji zanj. (foto: arhiv Piavainega kiu-
ha Veienje)
Župan mestne občme Velenje Srečko Meh:
Vprašanje, ati tetni bazen peto mesto v Sioventji potrebuje ali ne, je od\feè. »Potrebuje ga. V kakšnem obsegu^ bo stvar dogovora,« je prepričan Marjan KtepeCf direktor Športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana^ kije uprav-ijaiec zimskega, pred teti tudi ietnega bazena.
Klcpcc jc v pogovoru poníwil /C znane in vcčkral izražene raz-li^ije, zakaj sla sc upravljalcc in laslnicdobjekla- Mcsinaohčina Veienje preJ iremi leti odiočila za zapnjc letnega b»i7ena in iz kakSnih raziogovje la objekl, ki je bil v .šcsldesclih, scdemdese-(ih leliii mestu Velenje v ponos, propadel, Ponovil je torej, da nlht^c od Šurih predhodnih upravijalcev bazeni ni vanj nic vlagal, oprema pa jc postajala tehnološko zastarela in i/-troSena. Svoje je dodala Še hri-
»Med potrebami bazen ni prednostna naložba!«
Vse glasneje in pogosteje se z vprašanji, povezanimi z izgradnjo letnega baze-na, občani, predstavniki klubov oglašajo pri župa-nu Mestne občine Velenje Srečku Mehu. Tudi mi smo mu zastavili nekatera, nanje pa je takole odgovoril: #/ť v kaler^m dokittmtUtt pred' videna izgradnja let nef^ hazC' na m kje?
^V.Áx zdaj je nismo predvideli v nobenem srednje rot^nem naCrlu. Lokaeijo za nov Iclni bazen načrtujemo na območju TRC Jezero. Tam zalo, ker smo v sprejeti straieski odjoćitvi menili. da v globalu področja ob Šaleški ccsii ne bi uporabljali več za šporine, ampak za druge namene. Športne dejavnosti naj bi preselili (îb jezero. Kdaj bo to, bo odvisno od razpoložljivega denarja in od teg-a, kaj bomo doIoCiii kot predn»>stno dejav-nt\sl. Na športni sceni bo potreben dogovor, kalere so tisie ak-livniťiii, ki jih bomo podpirali: bo to nogonicJ, rokomet, košarka, atletika, plavanje ... (*c se bomo odločili za slednje, bomo v$c sile in tudi denar usmerili v zagoioviiev poirebnih pogojev zanj. Dokler pa omogočamo odvijanje špormih dejavnosti v takem številu in válcvilnih objek-lili in imamo na tekmah samo nekîij lOO gledalcev, rezultate kol so, z izjemo rokometnega kluba < jorenje, potem najbrž ne moremo reči, da jc čas za večjo razširitev plavalne aktivnosti v primerjavi z današnjo. Mestna občina Velenje zagotavlja po-
goje za dejavnost kluba v obstoječem zimskem bazenu, kar tudi ni poceni. Po mojih (Kenah približno milijonov SIT na leto. Denar, ki ga imamo na voljo v proračunu, moramo delili med naložbe v ^ilsivu, kulturi, športu, za ccstno in tudi ostalo nadgradnjo, ki jo financiramo iz lega naskwa. Dokler ne bomo zadostili najnujnejšim potrebam po stanovanjih, šolskili prostorih,... lako dolgo seveda ne moremo pričakovali, da bi lahko s proračunskim denarjem gradili ba2cn.
#	¥âaj tujćnujeie izf^radnjo letne-f!a hazÂ'fut?
»Naložbo predvidevamo po lelu 2005 ozirtjma smii iKlo, kar vemo, da ne moremo naredili v doglednem času. odložili kasnejšim generacijam.«
#	Dejali ste, da Itínena bazena na obstoječi lokaciji ne ho. Zakaj?
»Ker ho ob jezeru «
#	l'msior oh 4)iroškeni igrišču ste predvideli za druge namene, l^hko poveste, za katere?
»lil je več možnili rešitev. Konkrét no se nismo dorekli Odvisno od tega, kaj sc bo dogajalo za hribom. Razmišljamo o poslovno irgovskem centru, ampak samo razmišljamo.«
#	Je odločitev o lokaciji na oh-moCju THC Jezera dokončna? «Ni dokončna, je pa najverjetnejša. S Premogiwnikom Velenje se pogovarjamo, da bi oblikovali projeklno skupino in poskušali poiskali investiiorja. Računamo, da bi to naredili leta 2002 in lakrat bodo imeli vsi lisli, ki menijo, da so vlaganja v
Srečko Meh
izgradnjo bazena zanimiva, pri-ložnast za vključitev v la prizadevanja. Mesina občina lahko sodeluje, ampak le v konkurcn-ciz ostalimi nalog;imi, ki jih m<v ra narediti. Prav zanimivo jc, da vsi zahtevamo nogomet, rokomet, plavanje, kar je seveda prav. Kopa je potrebno pokazali svojo pripadn^wl s sponzorstvom, s prisotnostjo na tekmah, takrat nas ni. Ob tem naj poudarim, da s proračunskim denarjem zagotavljamo najnujnejše pogoje za rckreacijo in za delo mladim selekcijam (torej tudi plaviilcem. čeprav v m bazenu). Potrebno je torej, da funkcionarji v klubih in dru.štvih najdejo možnosti za pokrivanje stroškov vrhunskega športa kje drugje. V Mestni občini Velenje lega ne moremo financirati. Financiramo ga le toliko, kot je nujno, niožno, kot jc prav, da
pi^dpremo posamezne ali skupinske vrhunske športne dosežke. Morda glede plavanje Še tole: smo zadnje leto imeli zunanji plavalni ba/en, smo celo sezono, ki ni bila slaba, prodali vsega 20n0 vstopnic.«
#	Pa mnenju nekaterih zaradi neprimerne, preskromne pomul» be.
»Soglašam, ampak za plavanje najbrž ni potrebno velike ponudbe. Tisli, ki lo želijo, lahko gredo v TopoLšieo, Zreče. Kar nekaj jih je, ki lo počnejo. Seveda Je vprašanje, ali bomo mi v bližini bazencw, dc^brih zdravilišč delali bazen s lakšnti ponudbo, ki jim bo lahko konkurirala. Prepričan sem, da v doglednem času tega ne moremo narediti. Lahko pa znotraj TRC* Jezero in tamkajšnjih objektov najdemo dovolj močan interes, da bo ponudba ludi na vodnem podroCju taka, da bom(3 lahko našli investitorje in zgradili bazen. Po ocenah bi obniwa bazena stala vsaj 5i)(), fit )t ) milijiinov tolarjev. To so sredstva, kijih proračun ob vseh ostalih potrebaJi v občini ne nuire namenili za bazen,«
#	'Áe kar nekaj idejnih projektov je bilo predstavljenih. »Idejne zasnove za vodno bazenski kompleks ob jezeru so bile izdelane že pred 10 leli in so dale nekaj rCsšitev. Tudi področje južno 5x1 Šaleške ceste je dc^ivc-lo '?£ nekaj idejnih re.šiiev. Vendar govorimo samo o tem, da iščemo ideje in tehtamo, ali lo pwsior zmore. Da bi konkretneje delali, pa nismo in tudi ne bomo tako dolgo, dokler ne bomo occnili, da jc bazen v lem času v
Marjan Hlepeč
bina, ki drsi proli bazenu. Odločitev o zaprtju letnega bazena pa je zaradi slalw ponudbe podkrepil še slab i^bisk. »Takoj smo začeli razmišljati, kduj in kje naj bi zgradili nov letni bazen, a do danes tega vprašanja še nismo dorekli.«
/a zdaj Sla v »igri« dve lokaciji: obstoječa in v sklopu Turi-stično-rekreacijskega centra Jezero. Po mnenju Klepca je na obeh možno zgraditi bazen, vsa-kii pa ima svoje prcdmwti in pomanjkljivosti. Sedanja jc zanimiva, meni, kcrje v središču me-stii, tiîrej dtwiopna tudi za mlajše občane. Njena pomanjkljivost je prostorska omejenost. »Tudi če bi bilo zemljišče v ceU'>iÍ v lasti Mestne občine Velenje, bi bil prostor preniajhen za sodoben
objekt z vsemi pripadajočimi atrakcijami. Druga lokacija pa prostorskih omejitev nima, je pa preveč oddaljena od središča mesta. Poleg lega pa bilo potrebno tu uredili Še kaj drugega, kol lezgraditi sodoben bazeaski kompleks.«
In kalera bi bila pi") njegovem mnenju primernejša? »( c bi občina cxlkupila zemljišče in posegla Še v del otroškega igrišča, hi bilo umno, da bi zgradili letni bazen na obstoječi lokaciji. Će pa bomo zadevo zastavili bolj tržno, je prv)stor zanj ob TRC ' Jezero primernejši.«
Klepec meni, da bo odločitev o tem polhična. Pri tem pa ne bi smoli, tako Klepee, spregledati, daje v premem 30 km od Velenja vodna ponudba izredno ve-likau »Ob morebitni odločitvi o obslc^ječi lokaciji bosta «imo v mestu Velenje dva taka objekia. Le šest kilometrov iz Velenja je šoštanjski bazen, malo naprej preurejene lerme 'Ibpolšica, na drugi strani zdravilišča Dobrna, Laško, 'lemic Zreče.«
Na seselanku i>dgovornih in zainteresiranih, kol je poimenoval vabljene (načrtujejo ga v leh dneh), naj bi zadevo letni bazen znova vrgli na mizo. V srednjeročnih in dolgoročnih načrtih pa imajo zapisane nekatere roke za začetek naložbe. Po Klepčevih l^esedah naj bi bilo za začetek reševanja tega vprašanja nekaj denarja pred-videnegii v letu 2003.
REKLI so...
Mark« Primoži^ predsednik Plavalnega klubu Mlodinski serws Velenie:
bazena za bazen je naslov, pod katerim ^mo zaznamovali petindvajseto obletnico delovanja našega kluba. S tem kratkim sporočilom belimo opozoriti in vzpodbudili lokalno skupnasi, da bi Čim prej uredila vse ptUrebno za izgradnjo novega letnega bazena na lokaciji, kjer je takšen bazen ic bil.
/anjo sc zavzemamo iz na-sk'dnjih razlogov: velenjski bazen je bil prepoznaven po lepi in dostopni lokaciji. Bil je blizu otrokom. Tudi stavbe osnovnih 1er srednjih šol so postavljene tako, da lahko pridejo učenci in dijaki na bazen
pe§. Peš lahko pridejo na treninge t udi plavalci - več kol 7( t različnih kategorij jih trenira na dan. V neposredni bližini bazena je tudi zdravstveni dom. nedaleč stran so i rgovi-nc in drugi lokali.... Preprosto-tradicijo velenjskegii bazena kaže ohraniti."
konkurenci drugih potreb dovolj zanimiv za začetek izgradnje.«
# /*o mnenju nekaterih izgradnja letnega bazena ni tako tetak zologflj zaradi denarja, ampak preveč različnih interesov. Mor-da ohlajajo Še kakšni drvgi raz-ioiii?
»Vedno so interesi različni. Povedal sem že, daje potreb na pt> droČju proračunskega denarja zelo veliko in med njimi bazen ni pred nt« in a naložba. .Se pa
strinjam, da denar ni problem, ampak prioritete. .se od-Itx^mo, da jc to bazen, potem ga bomo tudi zgradili.« # Prihodnja leto so tokahie wtií-ve in takrat bo prava prilozjio^i Xft dajanje obljub, me<l kateri' mi ho morda tudi leini bazfin. »Cc bi bila la edina, bi bil sSe-veda zadovoljen. Tisti, ki Jo bo dal, bo moral imeli tudi denar. Ne vidim, da bi n\zumen, razsoden politik lahko obljubil bazen v doglednem času.«
Marko Vučina
Marko Vučina, predstojnik Urada za okolje in prostor pri Mestni občini Veienje
»Odločitev o izgradnji bo politična«
Marka Vučina, predstojnika urada za okolje in prostor, nekateri uvrščajo med vnete zagovornike izgradnje ietne^ ga bazena na območju Turistično-rekreacijskega centra Jezero. Sam zattjuje, da temu ni tako. Je pa na strani obč' anov, ki zagovarjajo mnenje, da Je potrebno v mestu
zgraditi sodoben ietni bazen.
Po njegi)vih besedah bi ob že najpogosteje omenjenih dveh prostorskih možnostih za izgradnjo mogoče našli še kalero, a sta resnici na ljubo (i najK^lj stvarni. »Vendar prva- na obstoječi lokaciji - ziiradi omejenosti prostora in drseče brizine ne zagotavlja razvojnih možnosti objekta (poleg 50 m bazena še zabavi^). Druga -ob I RC Jezerih - pa lo ima in je že nekaj let načrtov^ma v sklopu zasnove tega območja. Pred leti sem sodeloval na natečaju, ki ga je pripravil Premogovnik Velenje. Izbrane projektantske rešitve, kako naj bi uredili mega vodni park v Velenju, so bile dobre, smele. Potrebno bi jih bilo nadgraditi, prilagoditi duhu časa, predvsem pa denarju. Glede na r<iz-voj I RC Jezero je torej zame druga lokacija primernejša.« Svojo odločitev je naslonil luJi na rezultate arhitekturne delavnice, ki so jo v Velenju organizirali lani za celotno območje južno do Šaleške ceste. Študentje Fakultete za arhitekturo» ki so ustvaijali v sedmih .skupinah, naj ne bi (zaradi prosli>rske omejenosti in trendov na tem področju) niti v eni predlagali obnove b«izena na obstoječi lokaciji, kar naj bi bil znak, da tudi stroka zagovarja drugo lokacijo,
Na vprašanje» kje je letni biizen opredeljen v prostorskih dokumentih oWine, je Vučina povedal, da so predvideli možnosti za tako dcjavnt^t n«i rekreacijskih območjih in glede tega sta obe lokaciji enakovredni. »Edina ovira je ta, da v sprejetem ureditvenem načrtu za rekreacijsko območje jezero bazen ni aznačen. Naš urad je skupaj s Premogovnikom Velenje žc izdelal smerniccza njego-vo sprcmembo.'lâ b<i osnova za izdelavo prostorsko ureditvetuh pogojev za obravnavano območje, s čimer bo dana urbanistična osnova za izgradnjo bazenskega kompleksa nsi rekreacijskem območju ob Velenjskem jezeru.« Kol je še ptwedal je velenjski Zavod za urbanizem že pred dvema letoma izdelal prostorsko ureditvene načrte za jezero. Na uradu za okolje in prostor ga nameravajo nekoliko pt^sodobili. Vučina meni, da bi lahk(^ odlok obravnavali člani velenjskega občinskega sveta na en i od jesenskih sej. Zavzema &e za postopno izgradnjo vodno zabaviščnega parka, katerega ponudbo bi z leti dopolnili.
Tudi Marko Vučina je prepričan, da bo odločitev o lokaciji politična. Kotmcstniarhitekt se bopri tem v prvi vrsti zavzemal za stroko in upa. da bodo njeno mnenje upošlevali tudi tisti, ki bodo o tem odločali.
Na vprašanje, ali je res zagovornik izgradnje letnega biizena na drugi koi na obstoječi lokaciji za to, ker naj bi ureditev bazenskega kompleksa ob otroškem igrišču ovirala ureditev stanovanjskih parcel, ki naj bi si jih tu nekateri že razdelili, odgovoril: « Jrdilev je privlečena za lase. Stanovanjske parccle so v prostor,skem aktu samo načrtovajie. To bi bilo bîizenu na ol-^toječi lokaciji lahko celo v prid, saj bi zaradi bližine 80 do<X) novih stanovanjskih hiš pozitivno posloval- Res pa Velenje krvavo potrebuje nove stanovanjske pwršine. Močno se trudimo, da bi z republiškim ministrstvom za okolje uskladili zadeve in tako priilobili pozitivno mnenje za iz-vzem sadovnjaka iz prvega kmetijskega območja. S tem bi dobili zeler^olučza izgradnjo stanovanjskih objektov strnjenega tipa-« je sklenil pogovor Marko Vučina.	■ Tatjana Podgoršek
REKLI so...
Branko Caglič, strokovnjak iz Velenja, ki se v življenju ukvaija tudi z bazeni in bazenski» tťhn(»l<^íjo:
»Srce nas Ml, ker v Velenju nimam(^ bazena. Z žen<.^ sva projektirala tukajšnji zimski bazen, bazene v lopolšici. v Fi-esi. Velike ideje se porajajo, pa.se nikoli ne uresničijo. Mislim, da bi bilo bolje, če bi obnovili obstoječega, čeprav je vsla-beni stimju- Bazen je bolj služil otrokom kot odraslim in verjamem, da bi bil s primerno obnovo spet v ponos mestu Velenju. Če je prej ustrezal, ne vent zakaj ne bi šc sedaj, ,saj so v tein času stvari niso tako bi-
stveno spremenile. Sicer nisem strokovnjak za sanacijo plítztw, vendar sem prepričan, da tudi zanj obstajajo kakšne rešitve. Som za male korake in za obnovo tistega, kar že imanto.
Obiskali smo Osnovno sofo Karla Desiovnika Kajuha Šoštanj
Tista, ki prireja liliovni svet otrok
Osnovno šolo Karla Destov-nika Kajuha v Šoštanju obis* kuje 496 učence>; od ti^a podružnico v Topolšici 50, v Za-vodnjah pa 5. V šolskem letu 20(HV2mi se je prvič zgodilo, da Imajo manj kot 500 otrok. Na šoli je zaposlenih 48 delav* cev, od tega 53 učiteljev. Talina bi lahko bila najkrajša osebna izkaznica šole, ki jo številni v Sloveniji, zlasti likovniki, poznajo po tradicionalni razstavi Likovni svet otrok. Letos sojo pripravili tnintridesetič zapovrstjo. Ula)vni izdelki učencev iz vse Slovenije potem krasijo šoto vse leto.
Na ni/ji stopnji imajo organiziranih 22 interesnih dejavnosti. na višji pa 34. "IZdini problem pri izvajanju teh je, da so nasi učcnci večinoma vozači, tii-ko morajo te dejavnosti potekali bodisi zjutraj pred poukom, bodisi Lakoj po njem. Lc redke dejavnosti pi^tekajo popoldne, nekatere skozi vse leto, nekatere so občasne, vse pa dobro zasedene/' je ob obisku povedal ravnatelj šole Darko Menih.
Naj ne vzgaja ulica!
lemejjni prednostni nak>gi, ki jih izvajajo na ši^li in po kjiterih so tudi prepoznavni sta likovni svet otrok in mala Napotniko-va kiparska kolonija, ki se že 27 let odvija v kiparjevem rojstnem kraju Zavodnjah. Potem je »e veliko drugih, od računalniških projektov» nivojskega pouka v 8. razredu pri slovenskem jeziku in matematiki, predvsem pa sodelovanju s starši. Bistveno se jim namreč zdi, da so listi, ki vzgajajo starši in šola, nc ulica. "Žc drugo leto se ukvarjamo s projektom družina, v katerega vključimo vse učence. Pri tem delamo z roko v roki s starši. Otrok je njihov. Mi ga poznamo z očmi učitelja, oni ga poznajo z očmi starša, s skupnimi močmi pa iščemo poti, kako ga Čím bolje pripraviti za življenje. Vemo, da so danes nekateri otroci prepuščeni ulici in to skušamo popraviti,"^ je pripovedoval ravnatelj.
Stiiršiobtem spoznavajo delo učitelja, učitelji pa težave staršev. Na temo družina so izdali časopis in pripravili vrsto prireditev. Nanje so prišli siarši skupaj z otroki.
Znamo poslušati, govoriti^ brati in pisati?
življenje na sleherni soli je živahno. Učitelji in učenci so lotevajo najrazličnejših projektov. Tako jc tudi na Destovnikovi šoli- Vrstijo se rřiziskovaine naloge. dnevi odprtih vrat. skupna praznov«mja, nastopi, prireditve v šoli in po krajevnih skupnostih, zbiralne akcije, od papirja, denarja za iivali. socialno ogrožene, baterij in podobnega. "Pri zbiranju papirja ob ka-tastroii, ki se jc zgodila Gorenju, smo zbrali 1 tono 640 kg papirja- ves denar so namenili Gorenju. Gospod Stanič se nam je javno zahvalil in na to smo ponosni," so povedali. Udeležujejo se najriizličnejših tekmovanj, v znanju in sportu.
Sodelujejo pa tudi v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. "Letos smo raziskovali sporazumevanje osnov-noik)lccv v isoštanjski občini, lema se nam je zdela aktualna, saj se v vsakdanjem življenju srečujemo s pisanjem, govorjenjem, branjem in poslusanjcm. lemo so izbrali učenci sami,je povedala Vlasta Črešnik, profesorica na šoli, ki jc bila učencem pri r<iziskiwalni niilogi mentorica. Avtorjev ritziskovalne naloge jc več, ena bolj dejavnih Jie samo pri nastajanju te naloge, ampak tudi s sodelovanjem v številnih drugih projektih paje Melita lludej, odlična In uspešna učenka 8. razreda, ki je o lej nalogi povedala: ''Z njo bi radi vsaj malo pripomogli k boljšemu sporazumevanju. K temu, da sc lotimo lake teme, panas jo privedla ljubezen do slovenskega jezika."
Krog
tekmovalcev iz znanja se širi
Jožica Andreje, tudi profesorica na tej soli, zelo dobro po-
Darko Menih, ravnatelj: "Ne- Metita Hude], učenka S. raz-katere dejavnosti potekajo reda. Zanjo pravijo, da Jim
skozi vse ieto, nekatere so občasne. "
bo kar žal, ker odhaja.
Vlasta Črešnik in Jožica Andreje: "Segamo tudi po priznanjih. '
zna rezultate učencev na najrazličnejših tekmovanjih, ker jih budno "spremlja" in beleži: od znanj na tekmovanjih iz fizike, matematike, kemije, Cankarjevega tekmovanja, ki gaje letos pripravljala ona, zanima se za rezultate na .športnem po-dri>čju ... Učenci le Sole so odlični odbojkarji, ki so letos zelo visoko pn^segli na državnem nivoju. Ibliko, da veste!
"Na dosedanjih tekmovanjih smo dosegli že veliko srebrnih priznanj, nekaj je tudi zlatih, č-eprav letos te sreče, da bi posegli po zlatih, nismo imeli. Smo pa zadovoljni, ker se krog tekmovalcev Iz znanja .siri in ker jih je btlo letos še več kot običajno.**
Gredica se po vrtnarju pozna
Olga Zuža paje mentorica, ki s člani vrtnarskega krožka skrbi.
daje okolica sole lepa in urejena. Krožek na šoli deluje že več let, "vrlnarji" v njem se menjajo, gredice pa so vedno t<ikc, kot morajo blii! Letos krožek šteje 14 izredno pridnih članov. Med njimi je Andreja'iUrk. ki z veseljem pomaga učiteljica pri okopavanju gredic, pa Anja Glo-
Olga Žuža s svojimi vrtnarji.
bačnik, ki trdi, da je za urejene gredice Lrcba veliko časa in naporov, Maja Novak, ki se z drugimi vrtnarji trudu da je vse tako kot mora biti in Damlr Mušič, ki kot vrtnar zelo rad sadi rože.
■ Milena Krstič • Ftanînç
Na kaj so ponosni?
Vprašanje izrečeno na hitro, taki pa so bili tudi odgovori. In najpogostejši?
-	na likovni svet otrok
-	malo kiparsko Napotnikovo kolonijo
-	bralno značko, ki jo je osvojilo 350 učencev
-	kolesarske Izpite
-	bogate kulturne dneve
-	čisto okolico
-	vzorno urejeno knjižnico -socialno delavko
-	na vse. kar so dobrega naredili in na vse, kar so se pametnega naučili.
GRADBENA PRILOGA
10^-
SVEŽA ENERGIJA - DOBRO POČUTJE...
««^AS
31. maja 2001
Radi prihajate domov? Se doma dobro počutite? Običajno mislimo, daje to odvisno zgolj od blagostanja. ki ga imamo doma ali dobrega razumevanja v družini. Vzhodnjaki pa so prepričani, daje vse odvisno od dobrega feng shu-ja. To pomeni takšno razporeditev prostorov, vrat, oken in opreme, kot tudi okolice doma in delovnega mesta, ki omogoča življenjski energiji primeren pretok. Življenjska energija vstopa v naša domovanja enako kot mi - skozi vrata. Pomembno je torej, da so vrat na pravem mestu, primerno velika, daje pot do njih takšna, da energija po njej steče umirjeno in je nič ne ovira. Pomembnaje tudi stran neba in stran hiša, kjer so vhodna vrata. Če je vhod v hiša s prometne uhce, bo v hiša vstopala živahna, razgibana energija. Če je hiša na koncu slepe ulice in vhod direkten, bo vsa energija, ki priteka po ulici »butnila« v notranjost. Čc je
ulica mirna ali če vhod v hišo ni na ulični strani, ampak na nasprotni strani hiše, bo vstopala le umirjena ali ceno osiromašena energija, ki zastaja.
Toda, kot pravijo mojstri feng shuija, noben kr"aj in nobena situacija ni trajno slaba. Osnovno pravilo univerzuma je, da se vse spreminja in teži k uravnoteženju. Namen feng shuija je, da pomaga pri uravnoteženju situacij. Prvi korak do ravnotežja pa je, da neskladnost opazimo, da prepoznamo težavo, morda težave sami ne boste mogli odpraviti - že to, da se zavedate, da težave so, pa vam lahko pomaga poiskati rešitev.
Odprite oči, opazujte okolje!
Če s svojim življenjem niste popolnoma zadovoljni, ali če se v svojem stanovanju ne počutile zares dobro, bodite bolj pozorni na svoje okolje. Za začetek si oglej-
Predelava plastike in kovin Pongrac 101, 3302 Griže Tel.: 713-62-00
MINERVA ŽALEC d.d.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA na obratu Ložnica
Tel.: 713-62-80
mm
' rebrasta 2 slojna cev namenjena za zaščito kablov in kanalizacijo (v palicah in kolutih) -pozanimajte se!
NUDIMO SE:
I vse vrste polietilenskih cevi za vodovode, plinovode In kanalizacije; I spojke za hrtro spajanje polietilenskih cevi;
I vse vrste drenažnlh cevi in celoten progr^ spojnih elementov za drenažo; I vse vrste cevi za zaščito kablov In druge namene uporabe iz polietilena in PVC.
te vhod v hišo, kjer bivate.
Kakšna je ulica, kjer vstopate?
Je zelo prometna, živahna, ali mirna, zaprta ? Morda v hišo vstopate iz umaknjenega dvorišča?
Na risbi je mirna stanovanjska ulica in različni dohodi k hišam. Energija se giblje približno tako kot zrak. V to ulico prihaja z desne, s prometnejše ulice, usmerjena je vedno naravnost, preusmerjajo jo ovire na poti. V hišo na ovinku (1) energija »butne« s polno močjo. Pri tem ji pomagajo tudi grmički, ki so posajeni ob potki, ki vodi do hiša. Taka energija je preveč jang. V dom prinaša nemir in onemogoča, da bi se stanovalci v njem umirili in spočili.
Pomoč: Stezo, ki polje do hiše bi morali nekoliko zamakniti, tako da bi k vratom hiše pripeljala z leve. V ovinku pred hišo pa bi bilo koristno zasaditi srednje visoko
grmičevje ali živo mejo, ki bi udarni val energije usmerila naprej po ulici. Preostanek energije, ki zavije po ulici, se ustavi in obmiruje v delo zaprte ulice. Hiši (2 in 3), ki imata vhod iz tega dela ulice, zato dobivata zastaja-jočo in leno življenjsko energijo. Stanovalci v
njih bodo neaktivni, utrjeni in zaspani. Še zlasti stanovalci desni spodnje hiše (3), ki seje pred dostopom energije ogradila z gosto živo mejo, energija pa se še dodatno porazgubi na dvorišču, od koder je glavni vhod v hišo.
Pomoč: Energijo bi lahko poživi-
li s postavitvijo vodnjaka sredi »mrtvega« dela ulice. Če pa stanovalce desne hiše (3) pretirana jin energija zelo moti, bi morda lahko uredili vhod v hišo z ulične strani. Pred takim posegom pa se je priporočljivo posvetovati s feng shui svetovalcem, ki bo ocenil poseg tudi glede na smeri neba in
stanovalcem svetoval primeren čas za adaptacijo.
Z majhnim otočkom in nekoliko zavito stezo so stanovalci hiše (5) razbili prehud prodor energije, kakršen bi bil, če bi bila steza od ulice do vhoda v hišo povsem ravna.
Tudi steza k hišo na desni strani ulice (4) ni popolnoma ravna.
Cevi režemo na dolžino po želji strank!
Klimatske naprave Gorenje so primerne za vse vrste prostorov. Izjemno praktični prenosni model KP ne potrebuje vgradnje in je še posebej primeren za stanovanja z dopoldansko in popoldansko pripeko. Učinkovit je v prostorih do 35 m^. Za prostore do 100 m^ so zasnovani stenski modeli KGS, ki so na voljo v izvedenkah za enega ali dva prostora,
Ti modeli zahtevajo vgradnjo, upravljamo pa jih z daljincem. Kasetni modeli KGK so namenjeni zlasti poslovnim prostorom do 100 m^, ki imajo možnost spuščenega stropa. Kanalski modeli KGZ pa so primerni za klimatiziranje več prostorov z eno samo napravo. Za vse klimatske naprave dajemo garancijo od 2 do 5 let.
Oi^
LJUBIJA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-03-60 Fax: 03/839-03-61
TRGOVINA ■ VODOVOD ■ OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
•instalacije za ogrevanje •vodovodne instalacije •plinske instalacije •oljne instalacije •sanitarna keramika •klimatske naprave •talna ogrevanja •kolektorji sončne energije •toplotne črpalke
•montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov

aschutz
vosli « moot
[fertolí]]
B aklimať
Buderus
^JUNKERS
DQSCh ThermolechnlK
UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T + O % GOTOVINSKI POPUSTI, UGODNE CENE
CJ BGWttonS
Mm
SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO

Podjetje za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih in posiovnih^^mstoro^
3320 VELENJE, Kardeljev trg 6 telefon & fax: 03 897 45 46 tel.: 03 697 45 47 GSM: 041 623-389 Delovni čas:
od 7.30 do 14. ure, vsak dan, sobotah in nedeljah.
31. maja 2001
««Hias
GRADBENA PRILOGA
11
tako se energija do hiše že malo umiri, zlasti ker jo blaži tudi zelenje, zasajeno ob poti.
Ali vašo hišo obdaja visoka kamnita ali železna ograja ali živa meja?
Poglejte, kako visoka je? Ali življenjsko energijo blaži (le rahlo odbija in preusmerja) ah povsem blokira?
Za visokimi ograjami iz kamna ah železa se boste morda prvi hip počutih vame, kmalu pa vas bo zajel občutek ogroženosti in utesnjenosti. Sveže življenjske ener-
gije ne bodo mogle do vašega doma, zato se boste počutih utesnjeno in izohra-ni od sveta. Takšne pa bodo tudi vaše reakcije v vseh življenjskih situacijah. Čedalje bolj zaprti boste v svoj krog, življenje bo teklo mimo vas.
Kakšna so vhodna vrata v hišo?
Po feng shui so vrata usta hiše. Zadovoljiti morajo tako estetska kot funkcionalna merila. Biti morajo na primernem mestu in primerno vehka. Zelo majhna vrata spuščajo v dom premalo življenjske
energije, zelo vehka je spuščajo preveč hkrati. Za lepši videz hiše in uporabnost lahko izberemo dvo- ah večdelna vrata, katerih drugi del odpiramo smo po potrebi.
Vhodna vrata naj se vedno odpirajo v hišo. Tako bo energija lepo stekla preko praga. Če se vrata odpirajo navzven, boste svežo energijo med odpiranjem vrat odrinih in večina je bo ostala zunaj. Če imate smolo, da je proti vašim vratom od zunaj usmerjena »strupena puščica« (to je lahko neprijeten oster predmet, oster rob sosednje hiše, suho drevo ah zrcalna fasada sosednje stolpnice), pa tega
ne morete zakriti drugače, si lahko pomagate tudi z bleščečim okrasjem vaših vrat (medeninast pisemski nabirahiik, ploščica z imenom itd.), ki bo škodljivo energijo odbil od vašega doma.
Je dostop do vhodnih vrat omejen ali zožen?
Dostopnost do vrat je zelo pomembna. Ob vhodu nikar ne gradite prizidkov, drvarnic ali garaž, ki bi omejevali dostop. Tesno ob vhodu zasajeno grmičevje ah drevje ovira dostop tako stanovalcem kot življenjski energiji. Naj bodo
vaše lončnice še tako lepe, nikar z njimi ne založite vsega prostora pred vhodom! Tudi skladovnice drv ali kupi kamenja pred vhodom bodo življenjsko energijo blokirah. Pred vhodom naj bo svetlo, dostopno in prostorno mesto, ki bo prijazno vabilo v vaš dom. Zato osvetlite vhodna vrata s primemo lučjo, montirajte zvonec s prijetnim zvokom in lično označite na vratih svoje družinsko (in osebno) ime, da bo tudi energija »vedela«, h komu prihaja.
I Net!
cÊHTÏFÎKârT^
ISO 9001
d.o.o. VELENJE
lesna industrija d.o.o.
Partizanska 78, Velenje
tel.: 03/ 89 81 350, fax: 03/ 58 64 975
E-pošta: franc.spegel@rlv.si
Velika izbira žaganega lesa, žaganje po naročilu, prodaja decimiranih elementov in parketnih friz, dekorativnih opažev, struženih palic, ročajev za orodja, lesnih sekancev, žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil.
POIŠČITE nas,
veseli bomo vašega obiska,
ali
POKLIČITE nas, veseli bomo tudi klica.
BIIOP
' TRGOVINA INŽENIRING
Velenje; Cesta talcev 5, tel.: 03/ 586 28 85 Celje, Ronkova 19, tel.: 03/492 00 10
i^LV€fíT

ZA^OPSTVO VRHUNSKIH KLIMATSKIH NAPRAV KALVERT PRODAJA * MONTAŽA * SERVIS KUMA 2KW že za 125.000,00 SIT-H OOV GOTOVINSKI POPUSTI MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT
Klimatska naprava -naložba, ki se obrestuje
v letu 2000 smo bili priča 100 % porastu cene kurilnega olja in nekoliko nižji rasti cen ostalih virov energije.
Onesnaženost povprečne letne temperature. Zime so bolj blage in mokre, poletja pa bolj vroča in suha. Omenjena dejstva in pa ž-elja po zdravem in prijetnem bivalnem okolju nam narekujeta ukrepanje v to smer - naložbo v reverzibilno klimatsko napravo (toplotno črpalko).
Toplotna črpalka nas v zimskem obdobju greje zelo varčno. (Prečrpava toploto iz temperature okolja nad temperaturo prostora z grelnim številom -3, kar pomeni, da za vloženo IkWh električne energije dobimo 3 kWh toplotne energije po ceni 16,66/3=5,5 SIT/kWh). Tak način ogrevanja je danes stroškovno najugodnejši. Razen tega pa ta ista klimatska naprava omogoča hlajenje prostorov v poletnem obdobju. Najprimernejša poletna temperatura v prostorih je med 24 in 26 st. C. Prostore ohlajamo glede na temperaturo okolja za 4-8 K. Takšna temperatura omogoča učinkovito umsko delo oz. kvaliteten počitek.
Pri veqih Idima napravah je možno z dogradnjo vodnega konden-zatoija in regulacijske opreme iskoriščati odpadno kondenzacijsko toploto za ogrevanje sanitarne vode preko poletja. Hladilni sistem, ki je tako zasnovan, da izrablja hladilni in grelni učinek sočasno velja za energetsko najučinkovitejšo napravo, ki jo je naredil človek. (Za vloženo IkWh el. energije dobimo 3kWh hladilnega učinka in 4kWh grelnega učinka.
Franc Šacer, univ. dioL iné. stroi.
VLAGANJA V KANALIZACIJSKI SISTEM ŠALEŠKE DOLINE V L.2001
V	letu 2000 je bila sprejeta projekcija postopnega dviga cen odvajanja in čiščenja odpadne vode, kar daje upanje za sanacijo poslovanja in infrastrukture dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadne vode. Finančna sredstva, ki bodo pridobljena z dvigom cen, nameravamo vložiti v obnovo in posodobitev sistema. Kanalizacijski sistem Šaleške doline obsega:
-153 km kanalov, (brez priključkov) -4171 jaškov,
-	23 razbremenilnikov,
-	4 črpališča odpadne vode,
-	2 mali čistilni napravi,
-	Centralno čistilno napravo Šaleške doline
V	letu 1999 je bila izdelana analiza stanja kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav ter ocenjena obratovalna sposobnost sistema. Analizo stanja in oceno obratovalne sposobnosti prikazujejo dokumenti:
Analiza stanja kanalizacijskega sistema daje predvsem naslednje zaključke:
-	število okvar se povečuje, na nekaterih območjih obstaja verjetnost pogostejših mntfini v nronesii nrivaiania (zamašitve.
porušitve,..)
-	deli sistema so hidravlično neustrezno dimenzionirani, kar povzroča motnje v delovanju in občasno poplavljanje stanovanjskih objektov,
-	na sistemu ni objektov za zadrževanje onesnaženih padavinskih voda,
-	na omrežju ni objektov in naprav za izvajanje predpisanega obratovalnega in emisijskega monitoringa.
Program vlaganj za leto 2001
Program vlaganj v obnove in posodobitve objektov in naprav kanalizacije 2001 je pripravljen na podlagi dejanskih potreb in usklajen z zaključki študije Posodobitev in razširitev kanalizacijskega sistema v MO Velenje in občini Šoštanj.
OBRAZLOŽITEV PLANA NALOŽB 2001 :
1. Nakup cisterne za čiščenje kanalov
-	Redno čiščenje kanalizacijskega omrežja s cisterno je nujno za nemoteno obratovanje, ker preprečuje razne zamašitve in s tem preprečuje poplavljanje različnih objektov. Obstoječe vozilo je staro 11 let in
ip iyfrnčpnn fprtphnnlnčkn yactarpln

Un^iln 7» cnAmanfA Unnalni/
2.	Obnova črpalke in merilnega jaška na črpališču Pohrastnik
-	Menjava dotrajane črpalke in vgraditev merilnega jaška, ki bo omogočil bolj natančno meritev pretoka.
3.	Obnova kanala Trubarjeva c. Velenje (J577-J578)l = 37m
-	Ta del kanalizacije je že delno porušen, oziroma je tik pred porušitvijo.
4.	Obnova kanala Uriskova c.Velenje
-	s pregledom je bilo ugotovljeno, da so priključki nepravilno izvedeni, na nekaterih mestih je veliko razpok in mest pred porušitvijo.
5.	Obnova kanala Zupančičeva c.Velenje
-	Pri tej obnovi gre za zamenjavo dotrajane salonitne in netesne cevi, potrebno je povečati revizijske jaške
6.	Obnova kanala Šlandrova - Kajuhova -Čuferjeva Velenje
-	Ugotovljena je močna abrazija cevi, vdiranje korenin in potreba po obdelavi jaškov.
7.	Rekonstrukcija Razbremenilnika Šalek II
-	prelivno steno je potrebno znižati na 75 % zapolnjenosti cevi.
8.	Odprava točkovnih okvar 55 kom
-	Seznam zajema okvare, ki so bile razvrščene v 1. prioritetno stopnjo, kar pomeni nujno sanacijo
9.	Obnova črpalk ( čr. Netsch, čr. Hidro-stahl, potopna črpalka FC1008 )
-	Za zanesljivost obratovanja črpališč je potrebni pravočasno obnavljati opremo.
10.	Obnova mostovnih konstrukcij na liniji čiščenja vode
-	Mostovi na CČN so izpostavljeni zelo močnemu delovanju korozije in jih je treba ustrezno zaščititi.
11.	Zamenjava obtočnih črpalk primarnega gnilišča (4 kom )
-	Obdelava blata je bistven del anaerobnega čiščenja, mešalne črpalke so nepogrešljiv
hpi tpnp QicfPtna
m VR5ÍTA NAI nŽRF
VRFHNni^T PROfiRAMA
10. Plan naložb, obnov in posodobitev infrastrukture dejavnosti odvajanja
1	PGD, PZI obnova kanalizacijskega omrežja	3.500
2	Izvedba katastra kanalizacije	500
3	Priprava teh. dokumentacije za odpravo večjih okvar na kanalizaciji	2.500
4	Cisterna za čiščenje kanalov	32500
5	Obnova črpalke in merilnega jaška na črpališču Pohrastnik	500
6	Obnova kanala Trubarjeva c. Velenje( J577 - J578 ) I = 37m	1.194
7	Obnova kanala Uriskova c.Velenje	1.065
8	Obnova kanala Zupančičeva c.Velenje	966
9	Obnova kanala Šlandrova - Kajuhova - Čuferjeva Velenje	6.199
10	Rekonstrukcija Razbremenilnika Šalek II	4.600
11	Odprava točkovnih okvar 55 kom	14.856
12. Plan naložb, obnov in posodobitev infrastrukture dejavnosti čiščenja
1	Obnova črpalk ( čr. Netsch , čr. HidrostahI, potopna črpalka FC 1008 ) 4.500
2	Obnova mostovnih konstrukcij na liniji čiščenja vode	2.000
3	Zamenjava obtočnih črpalk primarnega gnilišča ( 4 kom )	1.500
4	Zamenjava števec za toplotno energijo	450
5	Obnova preše ( trak, el. ventil, napenjalni mehanizem )	930
6	Menjava trakov pri sitih 360
7	Montaža tehnološkega cevovoda za pranje	1.000
8	Obnova in tesnitev betonskih površin na liniji čiščenja vode	12.500
9	Obnova stopnišča na primarnem črpališču	450
10	Preplastitev prostora za kontejnerje ( 150 m2 )	420
11	Izvedba nadstrešnice nad nrostorom za izdelavo nokrovov za iaške	2.500
12.	Zamenjava števcev za toplotno energijo
-	Evidenca proizvodnje toplotne energije je potrebna zaradi kontrole tehnološkega procesa.
13.	Obnova preše (trak, el. ventil, napenjalni mehanizem)
-	Prešanje blata je dnevno tehnološko opravilo, zato mora biti naprava vsak trenutek pripravljena za obratovanje
14.	Menjava trakov pri sitih
-	Ločevanje trdnih delcev poteka pod neugodnimi pogoji, potrebno je pravočasno obnavljati vitalne dele.
15.	Montaža tehnološkega cevovoda za pranje
-	Poraba drage pitne vode za tehnološke namene je bila vzrok za načrtovanje porabe že prečiščene odpadne vode v tehnološke namene.
16.	Obnova in tesnitev betonskih površin
nsi liniii ričřpnis) irnHp
-	Po 10 letih obratovanja so vidne zelo velike poškodbe betona (zastaranje zaradi agresivnosti okolja) na liniji čiščenja vode, zato je skrajni čas za postopno obnovo.
17.	Obnova stopnišča na primarnem črpališču
-	Beton stopnišča je iz enakih kot zgoraj navedenih razlogov uničen, zato ga je treba obnoviti.
18.	Izvedba nadstrešnice nad prostorom za izdelavo pokrovov za jaške
-	Nadstrešnica bo imela dvojno funkcijo: zaščitila bo delavce pri izdelavi betonskih okvirjev za jaške in služila za skladiščenje različnega materiala in opreme. Največja obnova kanalizacije bo potekala skupaj z obnovo vodovoda in sicer na Goriški cesti v Velenju. Obnova je del programa, ki je finansiran iz taks za obremenjevanje voda.
V.d. vodja PE Kanalizacija: Štefan
PťňŤnikíir iinîv HinÊ ínŤ
12
GRADBENA PRILOGA
««Hias
31. maja 2001
3
OdĚR
IHJI

Prodaja poslovnih prostorov in stanovanj:
1.	Poslovni prostor
Velenje, Nakupovalni center, Pivnica Martin Krpan
2.	Poslovni prostor
Velenje, Stantetova 2, nekdanji VTV studio (140 m2)
3.	Poslovni prostori, novogradnja Žalec, Heroja Staneta 1 b (od 28 m2 do 200 m2)
4.	Poslovni prostori, novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5 (od 46 m2 do 113 m2)
5.	Stanovanja, novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5 (od 46 m2 do 91 m2)
Vse dodatne informacije dobite na tel.: 586-97-95 (g. Purg Sebastjan). Pozanimajte se!


nv
vJU
n 11 H li ň íí H ÚX tí ň 5
H ň ii n n û
ii>
I k'

SE na griču pri GRIZAH
DOMOSDK

d.o.o.

Prelska 48 a, 3320 Velenje
Tel.: 03/ 5890 252, tel./fax: 03/j5890 255
Gsm: 041 / 693 349, 628 685 hm^ffl^^
TRAJNA REŠITEV ZA VAŠ
50 LET GARANCIJA
31. maja 2001
««Hias
GRADBENA PRILOGA
13
Zadnje novosti, ki jih prinaša zakon za vpis etažne lastnine
s sprejemom Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list, št. 8/2000 - v nadaljevanju Zge-oD) je prenehal veljati Zakon o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76 in 42/86) in prenehal uporabljati Zakon o temeljih geodetske dejavnosti, pomembne za vso državo (Uradni list SFRJ, št. 63/90). ZgeoD na novo opredeljuje geodetsko dejavnost in določa pogoje za opravljanje te dejavnosti. Prav tako opredeljuje geodetsko službo kot del geodetske dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu, do-
loča naloge geodetske službe, ureja organizacijo in izvajanje nalog geodetske službe, izdajanje in uporabo geodetskih podatkov ter inšpekcijsko nadzorstvo. Tiste določbe ZgeoD, ki določajo pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti so pričele veljati 15.02.2001. Po ZgeoD lahko po 15.02.2001 opravljajo geodetsko dejavnost samostojni podjetniki ali gospodarske družbe, ki si od Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) pridobijo dovoljenje za opravljanje geodet-
Z« V«» narMlImo tutlii • simskl vrt
• prMl^ln» In |Minorain«lt« »twM • UBteMItev iMilItonov In tmrm^ • rol«t*, teluBli«, Mndll« - olt^nmR« polic» "VVomllf"
iiAlNAk
M^ Q11W te QliiW « liM
JEVSNIK
ZAKLJUČNA DELA
-	montaža visečih stropov
-	montaža predelnih sten
-	izdelava mansard	|
^ Rigips kmf
iVACF (grmstrong
Telefon: 03 897 52 36 Telefax: 03 897 52 37 Mobitel: 041 639 316 Kraigherjeva 6B, 3320 Velenje
Slavko Jevšnik s.p.
©KORUN
Stavbno in pohištveno mizarstvo
Šentrupert 36, 3303 Gomilsko, tel. 705-60-23, fax 5-726-390
*	Izdelava vseh vrst termolzolacijskih rTERMOPAN") stekel
*	Obnova starih dotrajanih oken
*	Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata.,.)
*	Izdelava notranje opreme
CENE SO IZJEMNO UGODNE!
skih storitev. Podlaga za opravljanje geodetskih storitev torej ni več sklenjena pogodba z GURS in pooblastilo posameznim geodetom, ampak dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev. Seznam geodetskih podjetij z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev je na razpolago na izpostavah območne geodetske uprave (v nadaljevanju lO-GU), objavljen pa je tudi na spletnih straneh GURS: http://www.sigov.si/gu/ na področju Geodetske storitve in geodetske izkaznice.
S sprejemom Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list, št. 52/2000 - v nadaljevanju ZENDMPE) pa je prenehal veljati Zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), razen glede postopkov iz 101. člena tega zakona, ki ostanejo v veljavi do njihovega dokončanja in glede postopkov ugotavljanja in evidentiranja vrste rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda zemljišč, ki ostanejo v veljavi še sedem let po uveljavit-
lesarstvOdoo
hudovernik MERKUR
Cesta talcev 11, Velenje
Železnina Hudovernik Tel.: 03/ 5869-704
Hobby lesna trgovina Tel.: 03/ 5863-939
Novo MESALNICA ZIDNIH BARV IN FASAD JUB do 360 barv ( Jupol... )
ŽELEZNINARSKI PROGRAM (vijaki, okovje, barve, laki, cevi...)
ZELENI PROGRAM (kosilnice, ograje, orodje...)
GRADBENI MATERIAL (kritine, izolacije, cement, lepila, knauf...)
LESNI PROGRAM (razrez iverice, lesni podi in obloge, stavbno pohištvo...)
SALON KERAMIKE IN SANITARNE OPREME (vodovoď^,^ ogrevanje...)	'


MARKO VIRTIC s.p, univ. dipl. inž. arh. Trg mladosti 6 3320 VELENJE
Projektiranje objektov in notranje opreme Svetovanje na področju arhitekture
ZA VAS DOM ALI POSLOVNI OBJEKT
ALU in PVC
elementi:
-	okna
-	vrata
-	izložbe
-	balkoni - zimski vrtovi
Vizitka Vaše hiše (okna in vrata)
NI HRUPA - NI MRAZA! Elementi so moderni, kvalitetni in trajni.
Dopolninlnl program:
-	ALU zaščitne letve
-	tuš kabine (nestandardne)
-	varnostni sistemi in ključi
551
SVETUJEMO - IZDELUJEMO - MONTIRAMO
ďďiji
Cesta na Ostrožno 2, Celje Tel.: 428-41-00 Fax: 428-41-03
DRAME d.o.o.
Predstavništvo Velenje Tel.: 897-43-23 Fax: 897-43-24
vi ZENDMPE. ZENDPME se je začel uporabljati z 28.12.2000, to je šest mesecev po njegovi uveljavitvi. Po ZENDMPE so geodetske storitve: izvedba postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava elaboratov ureditve meje, parcelacije, komasacije, izravnave meje, razmejitve med pravnimi režimi, ugotavljanje dejanske rabe zemljišč, elaborata za vpis stavbe oziroma delov stavbe v kataster stavb, elaborata za združitev delov stavb in izločitev dela stavbe ter obnova mej v naravi.
ZENDMPE določa, da se geodetske storitve naročijo pri geodetskem podjetju in ne več na krajevno pristojni lOGU kot je navedeno v Prispevku. V primeru, da stavba še ni evidentirana v zemljiškem katastru in je potrebna izmera na terenu, se le ta naroči pri geodetskem podjetju. Če pa je stavba v zemljiškem katastru že evidentirana, pa lahko zainteresirani vlagatelj za vpis etažne lastnine vloži zahtevo na lOGU. lOGU preveri ah je bila stavba evidentirana v skladu z ZPPLPS, V primeru, da stavba še ni tako evidentirana, lOGU najprej izda zainteresiranemu vlagatelji in osebi, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice uporabe zemljišča na katerem stoji stavba ustrezno odločbo. Po pravnomočnosti odločbe izda lOGU na zahtevo zainteresiranega vlagatelja potrdilo o določitvi identifikacijske številke stavbe in dela stavbe ter potrdi priloženo etažni načrt. Po ZPPLPS je predlagatelj prve vknjižbe dolžan o vložitvi predloga obvestiti upravnika stavbe, če tega ni, pa obvestilo o predlagani vknjižbi objaviti na oglasni deski oziroma drugem vidnem mestu.
Ob koncu prispevka je navedena možnost kombinacije postopka po več predpisih odvisno od prakse na zemljiškoknjižnih sodiščih. V skladu z veljavnimi predpisi je možno, da zainteresirani vlagatelj za vpis etažne lastnine lahko vloži zahtevek za vpis etažne lastnine po ZPPLPS ne glede na to, da že teče postopek za vpis celotne stavbe po Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list, št. 33/95). Pomembno pa je,
da se po ZPPLPS lahko vpiše le del stavbe, ki je v etažni lastnine, ne pa tudi pripadajoče funkcionalno zemljišče. Parcelacija funkcionalnega zemljišča se izvede v skladu z določili ZENDPME na podlagi odločbe upravne enote ali odloka o določitvi funkcionalnih zemljišč. Vknjižba etažnega lastnika na pripadajočem funkcionalnem zemljišču v zemljiško knjigo se lahko izvede le v okviru postopka vpisa celotne stavbe po Zakonu o zemljiški knjigi.
ZENDMPE vsebuje posebno poglavje o katastru zgradb. V tem poglavju opredeljuje vsebino katastra stavb. V prehodnih določbah ZENDMPE pa v 97. členu določa način prevzema vpisa stavb in delov stavb, ki so že vpisani v zemljiško knjigo in se niso vpisali v zemljiško knjigo po ZPPLPS. V 98. členu določa da postane posebna evidenca stavb in delov stavb iz 16. odstavka 4. člena ZPPLPS sestavni del katastra stavb. V 99. členu pa omogoča nadaljnje izvajanje ZPPLPS z vpisom dela stavbe v kataster stavb, zajem samo nekaterih podatkov v kataster stavb, obveznosti državnih organov, organov lokahiih skupnosti, izvajalcev javnih služb in drugih subjektov pri pridobivanju podatkov o lastnikih in uporabnikih stavb in delov stavb iz njihovih evidenc.
GURS v sklopu skupnega Projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin, katerega nosilci so razen Ministrstva za okolje in prostor še Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za finance izvaja tudi podprojekta Zemljiški kataster in kataster stavb in Razvoj sistema registracije stanovanj. V skladu s podprojektom Zemljiški kataster stavb bo v letu 2001 za območje območne geodetske uprave Velenje izveden zajem obrisov streh vseh stavb na tem območju. Zajem stavb razen ostalih podatkov obsega tudi določitev identifikacijskih številk vseh stavb.
Rafko Bohak, univ. dipl. inž.
geod.,
vodja območne geodetske uprave Velenje
ALFA ft GEO g.i.z.
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE GEODETOV ŠALEŠKE IN SAVINJSKE DOLINE
Trg Mladosti 6, 3320 Velenje
Tel.: 03/ 897 57 76, Fax: 03/ 897 57 77
Desa Ramšaks.p.-GSM: 041 /76 89 95 Andrej Peunik s.p. - GSM: 041 / 69 62 91 Bojan Mrak s.p. - GSM: 041 / 41 90 94 STRAT d.o.o. - Zoran Gregom GSM: 041 /24 92 22
POTREBUJETE GEOMETRA?
PRI NAS LAHKO NAROČITE NASLEDNJE
STORITVE:
-	urejanje mej in parceliranje
-	geodetski načrti (Ml: 500 ) za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov
-	geodetski načrti komunalnih vodov
-	spremembe vrste rabe - vris objektov v kataster
-	izdelava etažnih načrtov za vpis stanovanj v zemljiško knjigo
-	nastavitev in vzdrževanje topografskih plasti geografskih informacijskih sistemov
-	izdelava projektov izvedenih del za komunalne vode in naprave
-	svetovanje
Del. čas za stranke:
vsak delovnik od 7.00 - do 15.00, ob sredah od 7.00 - do 16.00.
14
107,8 MHz

31. maja 2001
llLiT
Vsnko ktu,^ po trirticyi, Naš iiu in nidio argiini/Jnitn dvu ]/• Icin: lin jesvii po Sloveniji, n$i pomUul ptikHm milujv. lA^trwjc nlsmu mahnili prav d»lcć. k du Mucnrhn». (jer p)ijc l)iN)V<1%vh (Invii veliku videTl in vcMkn doživeti.
Otroci, tudi v».'lis.sehi>j (sami fanije?!), so bili najholj nuvdu^ni Dfld ogledom niiii.«kih
mi MouiK • juDusn ih SSpishi moiaik
sludievili olimpij^^'c vasi. predvsem Jih je iiavduÀcval sia<lion Bu venu, akt milj^c^ klubskega nogometnega prvaka: Marcjši pa niid Trgt)vinami Íii nad líujveíjc) havar><ki> pivruco. Dva dneva sla mirti la kol hi siran pogledal,
Vsoboto noJi Čuka Se kcglJitSko srečanje novinarjev scverovz-hixJne Slovenije v Slovenskih Konjica)!, polem piknik in potem boY2 i)ekaj časa spel mir. No, ne či:>to. Saj se bodo h:
zaCeli dopusti-
In zdaj vamgoiovo |\)!itav-Ij^vpi-a^ajijc: ja. kdaj |Xi <.lolak? Ves čus. Pogoslo dobesedno ixl jutra do vcicra. v nedeljo po» |K>ldne ali v pozw sredino julro, ko je irclxt CaicîpU poslal i v li-skarno. /-iincrc in hiirc besede, ko jej e/ikvCasi h hiirejši kol pamei. iti se ohjCajno |v>javijo. ko je ilovek (pre)ulrujen, polem zgladimo na izletih in sročiiiijib.
■ mkp
Saj bi brez teksta uganili, kje smo (tutíl) bili, ne? (foto: vos)

NAHRATHQ
HOLDER
Perspektivna domača rock skupina predslavlja že drupi single s prevenca »Daleč stran je sodni dan«. Naslov druge skladbe z at> burna le nove domače rock skupine je »Poljubi me na usta«.
LAČNI FftANZ Založba Kelidon za 14. unij nápovědu e izid an-ologijskega albuma »Kaj bi mi orez nas« legendarne mariborske skupine Lačni Franz. Album so si zaslužili, ker letos mineva dvajset let od začetka njihovih nastopov.
THE KAMN*S Pojavili so se v začetku devetdesetih in opozorili nase z beatlovsko ikonografijo in značilnim rock-'n'rollom. Tokrat se vračajo zreli in odrasli z novim albumom »Demence«. Prvi single: »Nesrečnik«.
IRENA VRČKOVNIK Irena pripravlja novi al*
BONO PONOVNO OČKA
Da je Bono Vox. pevcc in vodja skupine U2. zelo ploden in uspešen avlor 5>klacJb, je že dokct^al ^ j^ieviinimi uspcsniini albumi, ki jili je doslej izdala ta slovila irska skupma. Da pa jc ploden ludi pa je ;Íoka/aI prod kralkinv ko jo žc ictrliO poslal oćka. V poroOnii^nici v Diiblimi je namreč njegova žena Ali povila <k:ćkH. kije ob roj «vu
tehlal iri kilograme. Bono - njegovo pravo ime je Paul I ícwson • in njegova ?eiia že imata hčerki Jordan (1 1) in Eve (9) ter sina Clijaiîa, ki bo avgusia Jopolnil dve Ici j.(si a)
CELINE DION SPET NA ODRU
Kanadski! pevka Celine Dion, k i se januaija Iclos po rt^jslvii oin'ika umaknila zplasbencjsa prizorišča, naj bi pc-inovno
(mm
Domaći ljubitelji pravih ruck festivalov, takih, ki se zgledujejo po legendarnem VVbcMlsCiKku, so svinjo odvisnost od večdnevnih rr>ckovskjh <li))>odk()v prKi milim Relx)iii lahk<i najbolje /udovolje v ali na. zdaj že I radi-eionalnem. festivalu »Ri>ck OtoČee«. 'Rjdi letos ihkio lahko zadostili svojim žcljnm po svobodnem predajanju užitkom, kijih nudijo naMopi roek hendov. igre v blatu, i>levilne delavnice, l>o<ty painting in druge sprem(|a-joče pri red I Ive.
Če ^ešc sp<imnile. jebil letošnji festival pod velikim vprašajem, saj so organizalo/ji iokrat poslavili da lahko njeni sodelujejo le skupine, ki s «Trt^jogjaslx^ (in besedili) ne spixl-bujajo k nasilju, nesirj^nosii in zlorabi drog. To je. /aCuda, zbudilo nemalo negodovanja in polemik, nekaleri pa so organizatorjem celo v>č(Uli.da hočejo festival pomehkuziti in ga iz edinega pravega dcm^aCega open air rock festivala spremenili v mlačno in anemično pop prireditev, A organizatorji se na le očitke niso ozirali- Razpisali so natečaj za neuveljavljene skupine, tako kol vsako leto. pri leni pa pti si avili zgoraj omenjene pogoje glede vrednot. ki naj bi karakleri/irale njihovo glasbo. Če bi so na natečaj prijavilo manj kot 118 skupin (število prijavljenih leia 200f)), bi fesiivid
bum. Kaj bo na njem nam daje slutiti nova skladba »Čeprav bom zopet sama«,
ki se je pred kratkim pojavila v radijskem etru. Ëre za country skladbo, katere avtorja sta C. Dawn Johnson in S. Smith. Besedilo je napisal Tomaž Domicel).
2UTI PETELIN 2Q01 Po vseh peripetijal) bodo
Seteline podelili tudi letos, aključna prireditev bo v koprski Bonifiki, IS.junija.
Srenalala pa jo bosta TV in Radio Slovenija. Pe-teline bodo podeljevali v devetnajstih kategorijah, zanje pa je prispelo 410 irijav založnikov in dis> ributerjev albumov.
SIODHARTA
Po basovskih strunah je na nekaj zadnjih nastopih skupine Siddharta udrihal sam Jani Hace. Kot pravi menedžer skupine, gre za začasno zamenjavo, ker ima originalni basist skupine (Primož) nekakšne težave. Kakšne, ni povedal, so pa Siddharta z Janijem zveneli zelo sveže.
txlpadel, Po zaključku natečaja seje izkazalo, da so imeli or-itanizatorji prav. Na testi-J vai jcsv(^c prijave poslalo k ar 2t)5 skupin, izmed katerih se jih bo 12 izbranih predstavilo na letoJnjem Roek O Joče II. Poic^ njih bodo na tridnevnem dogodku, ki bo popestril julijski vikend (()., 7. in 8.julija) nastopili Se številni domači in luji izvajalci od blizu in daleč. ()<j domačiii bodo to tabu, Zoran Predin in Band. Demoliton group. Dig FíX>l Mama, Shyam, Divji kojoti, Elvis Jackst^n.Zablujena generacija, Dan D .. če omerimo le nekatere.
Izbor tujih imen ročka jc na festivalu Rock Oioàic že pul tradiciji zeio zveneč in tudi Iclos organizatorji z izbiro niso razočarali. Obiskovalci. ki jih spet pričakujejo v zelo velikem številu, bodo na letošnjem festivalu lahko priče nastopom legendarnih Living Colour ter skupiti Fun Lovin' Criminals (na sliki) in Asian Dub Tundalion. Poleg teh bo nastopilo §e nekaj manj zvenečih tujih imen,ki pa so» kot na primer Psihomodopop, domačin) fan<mi, gotovo znana, .Sicer pa je natančen urnik nastopov mogoče najti na spletni strani wttv.rock-otocec.com, kjer so rta voljo Sc številne druise koristen informacijo v zvezi z ictoJnjim fcstivaloin.
■ MiČ
nastopila najpozneje marca leta 2(K)3. in sicer v hotelu (»lesar s Palace vLas Vega.su, kjer naj bí s tamkajî^njim vixistvoin pi>d-pisala triletno pogsxlbo o sode-|(wanju, 3?-Ietna pevka naj biv avditi^riju Iiotela, ki naj bi sprejel 4i)0(l oblikovalcev, izvedla prîl'iliimo 2ÍI1) koncertov letno. Predstavo - nekakSiio kombinacijo iansona in gledalii^a - bo pripravil pevkin soprog in manager Reno Atlgelil. Celine Dion, ki jc bila pred umikom iz sveta glasbe pred leltmi dni v^yJilna v svehj pt> pnxlaji plošč, je 25, januarja v ZDA nxlila svojega prvega oiroka Rencja-Charlcsa.
: PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE
l2twpciekdV5âko5tAoioo))9 35ur.Zrnagova1rKiskldaopa1a^^	pcporočililiob #
9.3Dmpoporo£ilihobl630.	%
1.	SHAGGY feat. RAYVON • Angel	^
2.	GEFII HALUWELL - lis Raining Man	^
3.	RONAK KfATING - Lovin' EdCh Day	«
1
Tosobolo si je največ vaših si mpatii priboril Shaggy s skladbo »Ang6i<' Simpatični glas-b^ik. ki 36 je pred leti prebil s hilom »Oh Car-oiina«. je tc^atza sabo pustil spafsico Geri Hal-iiwelí in ciana skupine Boyzone, ki je zeio uspešen tudi kol solist, Ronana Kealinga.
1
LESTViCA
Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Veienie in vsak četrtek v tedniku Naš čas,
Takole ste glasovali v nedeljo, 27, maja:
1,K0VAČI;Napavre	lOglasov
2,B0BRI:Malarska	9 glasov
3,MLADE	FRAJLE: Brez poguma nič ne bo 8 glasov
4,R0G.	IWS. KVINTET: Špetir na paurih 3 glasovi
5,G0R,	MUZiKANTJE: Potrp i lenje-božia mast Oglasov Predlogi za nedeljo, 3. junija:
1,BENEŠKI:	Onstan bistre Soče
2,FLERE;	Bodi roža
3,K0VAČIČ:	Leži vasica za vasjo
4,RUBIN:	Franci in Nežka
5,ŠK0BERNE:	Mini kikelca
■ ViUGrabn&r
31. ma.ia2Q01
«wáCAS
OBJAVA
15
«fil
J

ERA je v petdesellh letih iz dveh majhníh in skromnih velenjskih trgovskih podjetij postola sodobna mednorodno trgovska družba, organizirana kot delniška družba z dvema dlvizijoma Prehrono in Neprebrano ter s hčerin* skimi podjetji ERA Koplas, d.0.0., ERA Vino, d.0.0., ERA Ve-ma, d.0.0v in Rimo s.iL V vseh teh letih je to velenjsko trgovsko podjetje nenehno napredovalo in postajalo vse mo<nejše; kone< leta 2000 je bilo v ERl zaposlenih ze 1084 delavcev. Njeni prihodki od prodaje so se iz sestih milijard tolarjev iz leta 1991 povećali na 23 milijard toiar|ev v letu 2000; polovico prihodkov so ustvarili s prodajo na drobno, polovico pa s prodajo na veliko. S strpnim dogovorjanjem in sode* lovanjem, ki temelji predvsem na zaupanju in medsebojnem spoštovanju, ji je uspelo pod svojo streho združiti devet trgovskih podjetij iz tega dela Slovenije, tako do je Skupina ERA dones ena največjih trgovskih združb v se« verovzhodni Sloveniji, ki ima že 135 trgovin in 1770 zaposlenih. Vodstvena struktura ERE je med prednostne naloge pri njenem nadaljnjem razvoju na prvo mesto postovila razvoj živilskih in neživriskih maloprodajnih trgovin na osnovi filozofije bližnjega oskrbovolco z blagom dnevne potrošnje v prodajnih centrih v večjih in srednjih mestih na Štajerskem, razvoj strokovnih tr* govin Adut, trgovin Prima Cash and Carry ter razvoj nove grosjstične dejovnosti. Seveda bodo še nadalje razvijali sodelovanje v okviru združenja SUMA 2000, iskali bodo portneqe s podobno strategijo, kot je i^i-hova, nameravajo po odpirati tudi trgovÍT>e na po* dročju bivše Jugoslavije. Razmere v slovenski trgovini in trendi v evropski uniji kožejo, da se bodo nadaljevali procesi vseh oblik povezovanj, radonalizocija In standardizacijo poslovanja, sirile se bodo prodojne površine trgovin, potrebno pa bo tudi posodabljanje prodajne mreže in prilagajanje spremenjenim nakupnim potrebam potrMnIka.

Vodstvena struktura ERE v njenem |ufalle|nem letu: Gvido Omladić, predsednik uprave; Mag. Andreja Smole), pooblaiČenka predsednika uprave; Jor^z Povh, pooblaščenec predsednika uprave; Nada Zavolovšek Hudarin, direktorica provnega, kadrovskega in splošnega področja; Ivan Hoijan, direktor računovodstva; Jona Hozjan, direktorico marketingo In razvoja; Boris Centrih, direktor informatike; Zvonka 60 m boe, direktorica strateškega uprovljanja ín razvoja; Marino fiorkovič, direktorica ffnanc In TE Neživila; Boris Krajne, direktor TE Živila; Bojan
Klodnlk, direklor Ere Koplos, d.o.o..
Gviéo OpiladiĆ preésehik uorave ERE: ^'Poslovna strategija Skupine Era temetji na zauponju, kakovosti odnosov in storitev ter ure/enem okoijv in skrbi za sočioveka. Sobivanje 2 okoljem in ijvdmi pomeni tvdi odgovornost zo rost kvalitete živijenja in perspektive novim idejam v vseh okoljih, kjer ima Era svoje enote. V Skupini Era se zavedamo, daje trženje neskoni^no raznoliko in spremenljivo, kakršno je pač tudi življenje. Ne trženje in ne živijenje ne preneseta togosti, temveč nas silita v jasno razvo/m> strategijo in usposobljenost za prilagajanje novim trinim izzivom... ...Gotovo sta bili vodili vseh generaój v Eri zaposlenih osebna pripravljenost in zavezanost k alit/vflosf/m. Verjeti v Ero in odgovornost vsakega sodelavca za lasten razvoj, je flo/i^//sff popotnica za Ero tudi v prihodnje, îrdo in strokovno delo ter veliko po^i'ffla /e bilo potrebno, daje Era ostala in se okrepila, kljub neprestanim notranjim vsebinskim In organizacijskim sprememirom. Z vsoito novo preizkušnjo smo sposobnejU za premagovanje ovir» In teh je bilo v polstoletni zgodovini veliko. Jako kot vse generacije "frřn/A" imamo priložnost, da bomo dobro želi. Če bomo čas namenili res pomembnih stvarem."

16
MODROíBIEIL^ KRONIKA, OBJAVA

31. maja 2001
"Nor" vikend
Dvajset jih je razbijalo
Vťtenjskj polícisli ne pomni« jo U)ko	vikendu po
i^tevilu dogodkov, kot Je bil minuli. Najhulj množičen seje ^^«»dil v soboto, 26. maja, tiko-li 1K.4(K ko seje pred bi.stro Petrus v Velenju s tovorniru avtomobilom pripeljalo 20 ne> znancev.
Ti so si v lokalu kar sami po-slregli s pijaio, poicm pazaícli na lia mclall prazne sicklcnice in prevračali siolc. Z istim av-lomobiiom so se odpeljali v smeri proti Slovenj Gradcu. Med vožnjo so z vozila metali steklenice in enemu izmed voznikov poškodovali vetrobran-sko steklo. Pairuljc i/ Velenja in Slovenj <xradca so kršitelje Izsledile in jih nekaj pridr/alc do
izlrcznilve. /oper vm b(5do napisali predlog sodniku za prckiSkc.
Medlem ko so re,^vali ta primer, se je na magistralni ce.sii vkriřL^uza cxleep proli Loko-vici v ï^isju, pripetila proinelna nesreča / manj.^o gmotno škodo. Udeležcnca sta na prihod pi^licislov morala čakali debeli dve uri, ker je policistov pre-pr<«lo •'zmanjkalo". To je v slabo voljo spravljalo Številne voznike, kor je bií promel močno oviran. Mimogrede: dolžnost vozniki«/, kiso udeleženi v prometnih nesrečah prve kategorije (samo gmolna škoda) jc, da nemudoma odstranijo vozila 7. vozi.sča,
Na parkirišču pred v^aleško 2
pa so imeli veliko dela s "popisom" vseh p^iškodovanih vozil. ki so bila lam parkirana. Bilojifije vsaj 10,vvečini primerov pa je šlo za praske na njih, ki jih je očitno "prispevala" nočna skupina.
V Čuku Rcjc Z. S. iz Velenja, ki so mu mal(3 pred tem policisti zaradi vinjeniwli v/.cli vozniško dovoljenje, znesel nad igralnim avtomatom in ga razbil. Velenjskim ribičem, ki so pri krivolovu zalotili tri Ve-Icnjčane, ki so lovili ribe kar v drsiiSčur D. S., D. .1. in J. Z., pa so nudili asistenco.
Še vedno poizvedujejo za tistim, kj je vlomil v vikend F. Š. i/ Velenja v Kavčah in laslnika oskixJoval za 30.(X)0 tolarjev.
Smrt voznice na avtocesti
v četrtek, 24. msija, oiï 23.55, se je na a\1o-cesti v bli/ini (îotovelj, pripetila huda pro« metna nesreča« v kateri je i/^ubila življenje vt>/nlca osebnega avtomobila. 20-letna M. K. iz Vranskega.
Vozila jc iz smeri Arjc vasi proli Šempetru. Izven naselja Ciotovoljc jc zapeljala v desno na bankino, n al o pa izgubila obla.sl nad vozilom. Tega je pričelo zanašali, vse dokler ni zapeljalo v levo preko obeh varnih pasov in irčilo v odbojno ograjo.
V	tem času jc za voznico pripeljal voznik osebnega avta 48-!etni I). K. iz Srednjih Cia-mcljn, ki jc trčil v osebni avlo voznice. Trčenje je bilo lako sikMto, daje voznica izpadla izvozila in poškodbam na kraju podlegla, D. K, pa je utrpel hude telesne paikodbe.
V	asiavljcna vozila sta kasneje irčiliSe dve vo-zih, vendar ti udeleženci niso utrpeli telesnih
Zgorela stoenlia
V nedeljo, 27. maja, okoli rH).25, Je ixbriihnil puHr na osebnem avtomobilu znamke zastava 101« last M. H., kije bil parkiran pred hi^n na Cesti bratov Mravljakov v Velenju in ga popolnoma uničil.
/aradi vročine sta bila poškodwana dva avtomobila, parkirana v bližini, hyundai pony last li. M. in Škoda I'avoril lasi I. K. Gmotna škoda znaSa okoli 3(ïU.0U0 tolarjev, policisti pa vzrok Se raziskujejo.
Po les na tuje
Neznanec je v času med 1. marcem in 23. majem v gozdu lasi M. K. na Planini (Ljubno ob Savinji) s iraktorjem in villom povlekel na gozdno vleko posekane smreke. Naložil jih je na tovornjak in odpeljal v neznano. Drevesa so biJa vredna vsaj 2()().()()(l tolarjev.
Petrus dve noči kasneje
V	noči na 29. maj, je bil Petrus, v podhtKlu Šaleške v Velenju, .Hpet na udaru. Občan Je slišal ra/bitje stekla in videl kako neznanec teče proti Gorici in poklical policiste.
Ti so neznanca izsledili v gozdu pod vik> I lerber-stein, izkazalo se je, da gre za R .1. iz Velenja. Pri sebi je imel tri denarnice in menjalni denar iz lokala.
V	isti noči je bil zaseden prastor za pridržanje pri policistih. Tam je prenočeval T. (Vf. iz Velenja, ki je pred icm razgrajal v enem od lokalov na Kardeljevem trgu in si ni dal dopovedati, da se to, kar pi>čne, ne dela.
Laser spet v Velenju
Velenjski policisti i>odomed I. In 10. junijem na ru^boy problematičnih cestab v Šaleški dolini umirali profnet r. las^kim nidHrjrai. Pred tem so ga imdivup4»rabi med 1. in 16. majem.
V lem času so zalotili 220 prehitrih voznikov. Na 13 od njih, ki so dtwoljeno liitrost prekoračili za 30 in več kilometrov na uro, že čaka sodnik za prekrške. Tajim bo izrekel najmiinj 4.^.000 lolaijev denarne kazni in \7el vsaj 3 kazenske točke (prehitri "povratniki" lahko računajo na kaj več), Ostale so policisti denarno kaznovali na kraju samem oziroma jim izročili plačilne naloge.
Trčenje petih vozli
Ena oseba hudo, tri lažie poškodovane
v torek. 22. maja, ob 6.45, je 38-letni H. M., začasno stanujte v Šoi^tanju, vo/11 osebni avlo škoda iz Crnove pn>-ti Veliki Pirešici.
Pri Studencih je v desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal levo na nasprotno smerno vozišče, po kalerem je v tistem 2 renault ekspres pripeljal 2^lctm B. C. iz Braslovč. Skoda je najprej oplazila renault a, nato pa čelno trčila v osebni avio volkswagen, s katerim seje v koloni za renaullom pripeljal 26-lelni P. D. iz Harij.
V	stoječa vozilasla trčila Se voznika osebnih aviomobi-lov2l-leUii D. M. i7 Primoža pri Šentjurju, ki je pripeljal iz Velike Pirešice in 35-letna L p. iz Dcvč. ki je pripeljala iz Črnovc-
V	trčenju je H. M. utrpel hude telesne poSkodbc, so-poinik v njegovem vozilu 36-Icini M. L. iz Šoštanja pa lažje. V osebnem avtomobilu volkswagen sla se lažje poškodovala voznik R D. iz Harij in sopolnik 21-lemi G. L. iz Celja.
Verts, (1.0.0., organizira seminar Kaj prinaša lakon o íůmosti in zdra¥iu pri delu.
Seminář bû7.|uni)a 2001 ob 9. uilv podjetu Esotsch, b.d.. Prelo§ka 1, ^nje. Trajal bo prividoma do 11 ure. Vodil gâ bo Bori;t rezovar. glavni Inšpektor RS za delo.
Cena seminar je 19.000,00 SffzDDV in vključuje semnarsko Qtadivo in
okrepćio med odmorom. Informacije In prijave: Veris, d.Q.o., Puhova U. 1000 Ljubljana. Da/Ja Goriek.tel.: 01^65-34.60, faXs: 01/568-31-71, e-pošla: O^aèvarls.sl
VELEK.IE
INFORMATIVI RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJ
Mostna občina Velenje pripravlja gradnjo stanovanj, varovanih stanovanj in vrstiih hiš na različnih lokacijah cerlralnih predslov mesta (desni bres Pake), z namenom ureditve področla povpraševanja na stanovanjskem trgu, zlasb ob "sprostitvi ugodnih stanovanjskih posojil do konca leta 2004 po Nacionalni varčevalni shemt.' Projekt investiranja zajema:
-	stanovanja srednj&ga standarda;
•	s^novanja višjega standarda s pokritimi parkirnimi mesti;
-	varovana stanovanja, primerna za starostnike in invalide;
•	individualna stanovanjska gradnja vrstne hiše.
I.	STANOVANJA SREDNJEGA STANDARDA
Vsi trije objekti so predvideni v območju urejanja S 4/15 v isti liniji meo Jenkovo cesto in Cesto talcev, in sicer
a) 0b|9kl žtw. 11
Lokacija: predvidena je gradnja objekta severno 06
bloka Cesta talcev 15.
Namembnost: 10 stanovanj (garsonjere ali
enosobna; K + P + 4); brtrto etažna površina 1000
m'; parkirne povrtine zunaj objekta.
Cena: prodajna cena stanovanj bo znašata ok, 2000
DEM/m'.
Lokacija: predvidena je gradnja objekta severno od vrtca Vrtílj^;
Namembnost: 30 stanovanj (enosobna, dvosobna» tnsobna; K -i- P -i- 4); brtito etažna površina 4200 m'; parkirne površine zunaj objeta. Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala ok. 2000 DEM/m'.
c^ ObieMStav.15
Lokacija: predvidena je gradnja objekta severna od Jenkove ceste 19;
Namembnost 8 stanovanj (garsonjere, enosobna;
K + P + 4); bruto etažna površina 1000 m';
par^me pcv^lne zunaj objekta.
Cena: pnKlajna cena stanovanj bo znašala ok. 2000
DEM/m'.
ti)Ob|aitA
Objekt je predviden v območju urejanja S 4/2 vzhodno od novega objekt In Doma 101. Lokacija: predvidena je gradnja objekta med ktilščem Konovo in no\rim stanovanjskim objektom Šalek;
Namembnost: 40 stanovaní (razliCne struktura: K + P + 3 M); bruto etažna površina 5000 m'; parkirne površine zunaj objekta. Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala od 2000 do 2.500 DEM/m'.
e) Objek! VB Staro Velenje
Objekt je predviden v obmoCju urejanja 2N Staro Velenje kot prizidek kže obstoječemu poslo\^mu objektu VB Staro Velenje. Lokacija: predvidena je gradnja objekta v Starem Velenju kot prizidek k že obstoječemu poslovnemu objektu v krlžlši^j Partizanske ceste in Starega trga. Namembnost: 7 stanovanj (različne strukture; K + 3); bruto etažna površina 456 m*; parkirne površine zunaj objekta.
Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala ok. 2.200 DEM/m'.
t) Able lO.llu h o v sj.a
Objekt je predviden v območju urejanja S 6/12 na
desnem bregu Pake v naselju peterčkov ob Kajjhovi
cesti,
Lokacija: predvidena je gradnja objekta v mirnem naselju peterčkov ob Kajuhovi cesti nasproti Doma za varstvo odraslih.
Namembnost 9 stanovanj (različne strukture; K -t* 3); bruto etažna površina 611 m'; parkirne pov^ine zunaj objekta.
Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala ok. 2.200 DEM/m'.
Objekt Simona Blatnika 1. Valenje. fD-lamela)
Objekt je že v lazi gradnje v območju urejanja ZN kompleks ob železniški pn>gl v Starí vasi v križišču proti Interevropi.
Lokacija: gradnja objekta se že izvaja vzporedno med Toplovodom in Rekreacijskim centrom Jezero. Namembnost: 20 stanovanj (različne strukture; K + 3); bruto etažna površina 1.235 m'; parkirne površine zunaj objekta.
Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala ok. 2.200 DEM/m\
II.	STANOVANJA VIŠJEGA STANDARDA S POKflmWI PARKIRNIMI MESTI
Oba objekta sta predvidena v območju urejanja S 4/13 v Isti liniji med Tomšičevo cesto In Šercerjevo cesto. In sicer:
aJ.gyelrlitejL.34
Ukaelia: predvidena je gradnja vbodno od stanovanjskega stolpiča na Kersnikovi cesti. Namembnost: 28 stanovanj (8 garsonjer, 16 dvoinpolsobnih, 4 trisobna; K + P + 3); pokrite parkirne površine v kleti objekta; dvigalo. Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala od 2.800 do 3.000 DENVm'.
bi Objekt Stav. 35
Loka^ia: predvidena je gradnja obiekta vzhodno od stanovanjskega stolpiča na Kersnikovi cesti. Namembnost: 6 trisobnih stanovanj (K + P + 2); pripadajoče pariamo mesto v kletni etaži; dvigalo. Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala od 2.800 do 3.000 DEM/m'.
clOblekt Blatežič
Objekt je predviden v območju urejanja S 4/23 na Gorici med zadnjimi individualnimi stanovanjskimi oblekti in prvfm blokom na Goriški cesti pod Cesto na vrtače.
Lokacija: predvidena je gradnja objela čez cesto nasproti veleblagovnice Gorica. Namembnost: 15 stanovanj (trisoDna; G + K h- P •¥ 3); bruto etažna površina 464 m'; paridme površine zunaj objekta in v pokritih garažah; dvigalo do garaž; v kletnem in prltičnem delu so predvideni prostori za lokale.
Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala ok. 2.200 DEM/m'; ločen odkup garažnih površin.
m. VAROVANA STANOVANJA
Objeki je predviden v območju urejanja S 4/14 južno od vrstne stanovanjske hiše ob Kidričevi cesti, in sicer:
Lokacija: predvidena je gradnja objekta med Šercerjevo in Kidričevo cesto. Namembnost: 810 stanovanj (enosobna ali variantno dvosobna; K + P h- 3): bruto etažna površina 853 m'; paricime površine zunaj objekta: možnost dvigala.
Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala ok. 2.500 DEM/m'.
IV. INDIVIDUALNA STANOVANJSKA qRADNJA VRSTNE HlSi
Obiekt je predviden v območju urejania 5 4/14 med Jenkovo, Jurčičevo in Šercerjevo cesto.
a) Objekt štev. 36
Lokanja: predvidena je gradnja objekta pod Šercerjevo cesto.
Namembnost: 12 stanovanj v vrstni hiši (11 stanovanj s kvadraturo 156,40 m', 1 stanovanje s kvadratura 151,70 m'; etaža P + 2); bruto etažna površina 1.872,10 m'; stanovanju pripada vrt; skupne parkirne površine na zgornji strani objekta v celotni širini.
Cena: prodajna cena stanovanj bo znašala od 2.000 do 2-500 DEWm'.
Na Informativni razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe. Glede na število zbranih Interesentov bo Mestna občina Velenje pripravila prednostni red gradnie. Zbrani podatki so namenjeni Izključno evidentiranlu potreb. Razgovore bomo opravili posamezno.
Interesenti nai spodal zahtevane podatke pošljeio v roku 30 dni na naslov Mestna občina Velenje. Trtov trg 1, Urad za GJS, 3320 Velenje; lahko tudi po elektronski pošti na naslov: stanovanjažvelenje.si
PRMAVA
1.	ime In priimek interesema oz. naziv družbe (naslov, telefon, GSM, faks, e-poštni naslov);
2.	zaposlitev;
3.	splošni podatki o dejavnosti pravne osebe;
4.	rok pričetka in dokončanja varčevanja po NSVS;
5.	predvidena privarčevana sredstva;
6.	objekt (iz razpisa), za katerega ste zainteresirani (velikost stanovanja, nadstropje);
7.	predvideni datum sklenitve KPR pripravljenost sidenitve predpogodbe;
Z. zmožnost plačila (posojilo RSS, NSVS< posojilo komercialnih bank, lasfeia sredstva, drugo);
9.	ali ste lastnik nepremičnine (katere, njena vrednost, štev. paro., vi. štev.), ki jo želite zamenjati za novo z doplačilom;
10.	druge možnosti nakupa ali reševanja stanovanjskega problema.
Cene, izražene v DEM, bomo na dan sklenitve pogodbe preračunali v tolarsko protivrednost.
Zupan MO Velenje, Srečko Meh
31.ma.ia2QQl

VRTILJAK
17
Peler Pušnik. direktor Muzejd premogovništva Slovenije Ve-lenje in Andreja Rihter> kulturna ministrica, na podelitvi nagrad najboljšim muzejem Evrope v italijanski Pisi. Beseda je tekla o marsičem, tudi o družini, in ko je miuistrica zvedela, da direktorjeva žena in dva otroka bivajo v Celovcu, mu |e prišepnila, da je to lahko razlog več za vstop Slovenije v Evropsko unijo.
•'AJa? No, izjema samo potrjuje pravilo. Tudi jaz sem veseh prijazen, zadovoljen, srečen... Pa kaj dobrega tudi rad pojem." Franček Kramer, Večerov novinar, obknapovski malici.
''Midva, da bi se obre-menjevala s hrano?^' se med smehom sprašujeta Martin Kopušan predsednik velenjskega Kažipota in mag. Emil Sterbenk, raziskovalec z ERICa. ''Še niste slišali, da so močnejši ljudje bolj zado* voljni, srečnejši, bolj veseli in prijazni!?"
Velik popust ob plačani naročnini!
9
Stari vici
fmaseasrce
Četrtek z Nasim časom
popusta ob plačilu enoletne naročnine. Polna cena: 11.000 SIT, s popustom: 8.030 SIT.
Ime in priimek
Kraj (ulica) popusta ob plačilu dveletne naročnine. Polna cena:
22.000 SIT,	_
s popustom:	Telefon
12.540 srr.
PošU
Datum naročila
O Naš čas naročam najmanj za 1 leto O Naš čas naročam najmanj za 2 leti
Zd naročnike s plačano naročnino v vsaki številki brezplačen nekomercialni mali oglas do 80 znakov!
_^ Podpi s
te berem Naš ias, vem veif če v nJem oglašujem vedo, drugi vec o men/j
Blondinka pride kfrizerju s čelado na glavi. " Dober dan. bi me prosim lahko malce os^gli." "Seveda, ampak vzemite si čelado z glave'*, pravi frizer. Blondinka si jo sname. Toda pod čelado je Imela še slušalke za walkman, zalo ji frizer nejevoljno pravi: "Tudi sljšalke morajo z ušes. če želite, da vas posirižem." " Ne, ne! TeQa pa ne smem. Po-sîiiaie me skozi slušalke." Frizr ji naredi temu prim^rro írizun}, ki pa ji nI bila všeč, zato zahteva, da jo še enkrat normalno postriže. "Gospa, snemite st vend^ slušal* ke. da vas bom lahko lepo postrí-gel! "
"Wo prav, ampak samo za kratek čas."
Sname si slušalke In se usede nastol. Frizerjo nekaj časa striže, nakar blondinka kar naenkrat pomodri, potem pozeleni in se na koncu mrtva zgrudi na tla.
Frizer ves prestašen pobere slušalke, fa so bile priključene na walkman. 1er sli^: 'Vdihni. Izdihni, vdihni, izdihni..."
Avtobus poln učencev drvi po klancu navzdol. Za njim leti starejši moški. Z zadnjega sedeža mu kažejo kozle: "Neboslenas dohiteli, ne boste... I"
"Bi moral, sem vaš šofer..,!?'
Mujo stí vrže iz nebotičnika. Ko prileti na tla, se pobere in se malo očisti. Nato priteče nek gospod k njemu in gapraša, kaj seje zgodilo. Mujo odgovori: "Kako naj jaz vem, saj sem ravnokar prišel"
Kdo so predniki sesalcev? Metle.
Ti st tak kot sonček. Sploh te ne moremo gledati.
Bolj zeleno
Velenju je postalo ic holj zeleno. Vendar ne /araUi vei zelenja. Lc Mtírkurjeva zekna barva je nadomestila nvnlm Kovinotchnino- Modro je Veicnje že dovolj. Zaradi modrih con.
Dovoljenje z dovoljenjem
Agencija Repulilike Slovenije za okolje je iz-daloTesii in(iliniidovoljenje /a sežiganje mesno kostne in pcrne moke 1er živalskili mažiob. Lepo! Samo agencija takega dovoljenja ne bi mogla liati, ÙC lega ne bi prej dobila (hi ljudi (svetnikov).
Eni In drugi
Veliko je različnih kulturnih naslopov, kjer nastopajoči k[)0 igraj t). jc ludi V5JC več |H>liličnih nastopov, kjer ga nastopajoči grd(î svi raj o.
Pogoreli so
Roki>meta^i Cîorenja so proti Pivovarjem izgorevali v igri: pa vseeno pogoreli.
Hudo, še liuje
lludo jc,C'e je med delavci ioiiko klinih. Še huje je, Čc je toliko siniu-lantov.
Proti suši
v Mo/.irju skrbijo, da polja ne bi prizadejala suša. Tako so se odločili, da btxio vodovixl napeljali na (Lepo) njivo.
En
aktualen
Kakšna je r<i/lika med Človekom in komarjem? Nobena, pri obeh pijejo kri le »ženske«.
Posluh!
Del obCine Braslovče naj hi se priključil Šmart-nemu ob Paki. Kol da bi jih izkušnje VclenjCanov v urejanju /adev v upravni enoti Žalecne bi niČ ne izučile.
Umetno(st)
Vse več govorim*) umetnem oplojevanju. Bomo tako dobili umetne ljudi?
18
TV SPORED
«»^ilS
31. maja 2001
ČETRTEK, 31. maja
SLOVENIJA 1
08.30 Mostovi 09.00 Risanka 09.10 Male sivâ celice, kviz 10.00 Zgodbe (Z školjke 10.20 Po dolgem in počez 11.50 Umetnost bivania, tvMâ' ribor
12.20 Svetovni izzivi 13.00 Poročita, šport, vreme 13.40 Jaz nisem Kekec, jaz sem
Uahja 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utnnki 16.30 PoroĎila. ši»it. vreme 16.45 Volkovi, čarovnice řn velikani
16.55 Araibâid, S/26 17.05 Enaistasola 17.45 Jat)o]ko. dokum. oddaja 18.25 Jesen, dokum. Film 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik.iport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, iporl. vreme
22.50 Pisave
23.20 Bernard Buffet, dokum.
oddaja 00.15 V Afriko. 3/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 09.00 VideospotnKe 09.35 Carolinevveleme^u, nan.
10.20 TV prodaja 11.15 ŠpoTl 12.55 Svelpofoia 13.25 Mašćevar^e, franc, fifm 15.15 Kolesarska dirt(a po liliji, prenos
17.25 Rad imam Lucy, nan. 18.00 Borsalini. franc, film 19.30 Videospomíce 20.05 Osamljeni planet 20.50 Naše maloměsto. 8/13 21.40 Poseben pogied 23.20 Matenn dan, nemàki film 00.50 Videospotnice 01.45 Videospotnice
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Moja usoda si tj
11.00	Črni biser, nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprwiaja
13.10	Lepo je biti milijonar
14.05	Umor» nan.
15.00	TV prodaja, nan,
15.30	Oprah sfiow
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Omi biser, nad.
18.15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	Več™ spomin, kan. film
21.40	Urgenca, nan.
22.40	JAG. nan.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur, ponovitev
<52>
•canAll 2T
as
09.00 Naj spot dneva 09.05 Čas za nas, ponovitev
mladinske oddaje 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Naj spot dneva 10.45 Video top, ponovitev
glasbene oddaje 11.45 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Sprefiod po živalskem vrtu Ljubljana 19.25 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Alfi v Avstraliji, glasbena
oddaja 20.30 Ofimpiiski 1,2,3 20.35 Bulimijainanoreksija-odvisnost ali bolezen?, pogovor v studiu 21.25 Ko hrana ni več hrana 21.45 Regionalne novice 21.50 Motor sport mundial, te* denski pregled dogajanja na področju moto športa 22.20 Naj spot dneva 22.25 Videostrani
PETEK, 1. junija
SLOVENIJA 1
06.00 Odmevi
08.30 Pod Pekrsko Gorco,tv
Maribor Q9.00 Oddaia za otroke 09.40 Volkovi, čarovnice in velikani, 12/13 09.50 Arčibald, 5/26 ^0.00 Enajsta šoia t0.30 Jabolko, dokum. oddaja 11.05 Jesen, dokum. fitm 11.25 Aipe^Donava«Jadran 11.55 Dance, ang. drama 13.00 Poročila, spori, vreme 13.30 Prviindmgi 13.50 Naravni tok: ribStvo 14.35 Osmi dan 15.05 Alpsiu večer 2001 16.00 Mostovi 16,30 Poročna, sport, vreme 16.45 Otroška nadaljevanka 17.10 Otroška nadaljevanka 17-45 Modro 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 V dobrem in slabem,
a'13 21.00 Deleljica 21.10 TV poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gledališče Rok 22.55 Potnočniklub 00.05 FrankieinJohrmy, amer, film
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnice 09.^ Rad imam Lucy, nan. 10.00 Osamljeni planet; Palu-stan
Î0.45 TV prodaja 12.00 Ura klavirja, amer, film 13.35 Svetbodrhtel, franc, film 15.15 Kolesarska dirica po Italiji 17.25 Rad imam Lucy, nan. 18.00 Zvečer vse mimo. amer, lilm
19.30 Videospotnice 20.05 MestoBudvAtg^istanu.
dokum. oddala 21.00 Semenj ničevosti, 1/6 21.50 Eiglitlieadsinaduffei
bag, amer, film 23.20 MccaUum, 6/10 00.10 Iz slovenskih jazz klubov 01.10 Moška liga. nan. 01.40 Videospotnice
: _ .TV
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Vse za poljub, nan.
11.00	Čml bfser, nan.
11.50	Obafa ljubezni, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Lepo je bili milijonar
14.05	Umor, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shovkT
16,25	Obala ljubezni, nan
17.20	Čmi biser, narí.
1815	Vse za poljub, nan.
19.15	24 ur
20.00	Smvi groma. nan.
2100	Gladiator, amer, film
22.50	Zlata krila, nan.
23.50	Nevarne dirke. nan.
00.50	24 ur

kanali
09.00 Dobro jutro, infomiativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Olimpijski 1.2.3 10.05 Butimijainanoreksija* odvisnost ali bolezen?, pogovor v studiu tl.OO Ko hrana ni več hrana 11.20 Vabimo k ogledu 11.25 Naj spot dneva 11.30 Alfi v Avstraliji, ponovitev 12.00 Motor sport mundial. pore^ vitev 12.30 Videostrani 18.15 Naj spot dneva 18.20 Regionalne novice 18.25 Športni blok 18.30 Miš maš. otroška oddaja
(3. TV mreža) 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Glasbeni labirint, oddaja z narodno-zabavno gfasbo 21.00 Cvetiičr^i utrinki 21.10 Drobci življenja 22.10 Regionalna novice 22.15 Športni blok 22.20 Iz oddaje Dobro jutn:^ 23.10 Naj spot dneva 23.15 Videostrani
SOBOTA, 2. junija
SLOVENIJA 1
08.30 Zgodbe iz školjke Q9.Û0 Radovedni Taček 09.15 Male sive celice, kvfz 10.10 Rešitevje kikirikijevo
masto, kanad, film 11.40 Lingo, tv igrica 12.10 Tednik
13.0 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi
14.30 4x4. oddaja o ljudeh in živalth
15.00 Bygsy f^alone. ang. film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika r>ogavička. 4/26 17.10 Carski sel, 4/26 17.50 Navlu 18.15 Ozare 18.20 Svet čudes, 11/13 18.50 Risanka 19.00 Oar^s 19.05 Utrip
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Bigbandskanlavtorii 21.15 Pesem je-Dítka Haberi 21.45 Frasier. 26/26 22.25 Poročila, šport, vreme 23.00 Sopránoví. 20. del 23.50 Knight movies, amer, film
SLOVENIJA 2
09.25 Videospotnice 10.00 Štafeta m (adosti 11.00 Glasbeni festivali 12.00 TV prodaja 13.00 Šport
sledi KF za EP v odbojki (f^)
Slovenija :Turčija sledi Kolesarska dirka po Italiji 17.65 Ev 4. Tekma finala kočnice v košarki Liga Kolinska (M) 20.00 Nogomet KF za SP leta 2002 Slovenijaiuxem-burg
22.30 Sobotna noč 00.30 Videospotnice
TV
08.00 TV prodaja 08.30 Zajec dolgouhec in pnja-telil
10.00 PrtncesaSissi, ns, serija 10.30 Oliver Tvk^st. risana serija 11.00 Cmi Kozak, risana serija 11.30 Robocop oddelek Alfa 12.00 Osem prij^eljev, nan. 12.30 Dmzinsio grehi. amer, film
14.10 TV dober dan 14,50 Življenjski izziv. amer, film
16.30 Močno zdravilo 17.80 lzgut]ljenianoel. amer.
lilm 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Ene. amer, film 23.00 Ostani z mano, amer, tffm 00.40 24 ur, ponovitev
ar
4«
S3
09.00 Naj spot dneva 09.05 Miš maš. oddaja za otro*
ke, ponovitev 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Glasbeni iabirfnt. ponovitev
11.10 Videostrani
18.55 Naj spot dneva
19.00 Avtomobilsko 7calo. 16.
oddaja 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Ogla^ 20.00 995. vrv magazin, regionalni informativni program
20.20 Festival polk in valčkov na Koroškem • Prevalje 2001, posnetek 2. dela prireditve 21.30 Popotnih razglednice.
Tajska. Bankokin okolica 22.15 VIV magazin, pon. 22.35 Naj spol dneva 22.40 Videostrarú
NEDEUA, 3. Junija
SLOVENIJA 1
08.00	Živ^v
09.55	Nedeljska maša, prenos
Í2 Spodnje Polskave
11.00	Svet divjih živali, 7/9
11.25	Ozare
11.30	Obzorjaduhâ
12.00	Ljudje m zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme 13.25 Big band s kantavtorji
14.35	V dobrem in slabem. 3/13
15.30	Siedi, tv Maribor
16.00	Umetnost bivanja
16.30	Ponačila, šport, vreme
16.50	Vsakdanjik in praznik
17.45	Slovenski magazin
18.15	Po dolgem in počez
18.45	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	ZrcaJo tedna
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.fô	Zoom
21 40	Večemigost
22.40	Poročila, šport, vreme
23.00	Zgodbe o knjigah
23.10	Brez reza
00.10	Trnuljčica, balet
SLOVENIJA 2
08.30 Videospotnice 09.05 V Afriko, 3/6 09.55 Naše malo mesto, 8/13 10.55 Pri pravijenL oddaja o slovenski vojski Naša pesem Manbor 2001 11.55 TV prodala 12.25 Motociklizem za vn Italije
•250 ccm 13.20 Košarka NBA action 13.65 Motociklizem za vn Italije 14.50 Šport sledi SPvK-Kvspuslu sledi Speedway KF za SP ekip sledi Kolesarska diri<a po Italiji 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje, 3/12 21.00 Trend 21.30 Homo turistfcus 22.00 Končnica 23,00 Kleineleun, nizoz. film 00,30 Videospotnice
08.30 Z^ecDolgouhec in prija-te^i
10.00 Princesa Sissi, nan. 10.30 OlivwTvkfist, ris. serija 11.00 Čmi Kozak, ris. serija 11.30 Robocop oddelek Alfa,
ris. serija 12.00 Osem prijateljev, nan. 12.30 Brata, nan. 13.00 Ujeti jetija.anïer. film 14.45 Sreča v nesreč, amer. f. 16.30 Gorski zdravnik, nan. 17.30 Vse za viB«) linijo, nem. f. 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti miliiortar 21.10 Tat za vedno. nan. 22.10 Športna scena 22.55 Bitka v času. amer, film 00.35 24 ur. ponovitev

kanali
«T
SS
09.00 Miš Maš, odd. za otroke 10.00 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.50 994. VTV magazin, reg.
informativni program 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Športni gost, pogovor v
StCKÍiU
12.15 Vabimo k ogledu 12.20 Festival polk in valčkov na Koro^em-Prevalje 2001.posnetek 2.dela pnreditve 13.25 Iz sredine oddaje Dobro jutro
14.15 995. VTV magazin, reg.
informativni program 14.35 Iz petkove oddaje Dobro juîro
15.25 Videostrani 17.00 Poslanska pisama, kontaktna oddaja. Gosta: Jožef Kavtičnik in Irma Krebs Pavlin ič 18.00 Alfi v Avstraliji, glasbena oddaia
18.30 Bulimijainanoreks^a-odvisnost ali bolezen? 19.20 Ko hrana ni več hrana.
pogovor 19.40 Glasbeni labirint 20.40 Videostrani
PONEDEUEK, 4. junija
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 08.20 Zroalo tedna 08.40 4x4. oddaja o ljudeh in živalih
09.10 AgetKije, modeli, fotografi
09.35 100 minut počitnic, V5 10,00 rjaočnikinočalnik,9/10 10.35 f^odro 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu 11.55 Svet čudes, 11/13 12.25 Sledi, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Potnočniklub 15.30 Pisave 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Maki n črkopis 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Julija, 8^13 21.00 Cum Gr^no Salis-solinar 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Branja
22.55 Štetji slovenskega gledališča: Elvira Kralj 23.45 Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy, 43. del 10.00 Semenj ničevosti. 1/6 10.50 TV prodaja 11.20 Mesto Bud v Afganistanu.
dokum. oddaja 12.10 Twnd 12.40 Sobotna noč 14.40 Pripravljerti, oddaja o sk)"
venski vojski 15.15 Kolesarska dirka po Italiji.
prenos 17.25 Rad imam Lucy 18.no Tele M. oddaja tv Maribor 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Vesoljska postaja, 2/2 21.00 Studiocity 22.00 Moška liga. 6. del 22.30 Metropolis 23.00 Brane Pončel izza odra 00.25 Vni^icavElPau.mehrški
čbfiim 02.00 Videospoti^Ke
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Vse za poljub, nad.
11.00	C mi biser, nad,
11.50	Obala ljubezni, r^ad.
12.40	TV prodaja
13.10	športna scena
14.05	Umor. nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah showř
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Črni biser. nad.
18.15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Možje v belem, nan.
22.40	JAG, nad.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur, ponovitev
kMAlI
<53>
M
sa
09.00 Dobrojutro,infomiativno
- razvedrilna oddaja 10.00 995. VTV magazin, ponovitev
10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Maj spol dneva 10.30 Festival polk in valčkov na Koroškem • Prevalje 2001 11.40 Videostrani 18.55 f^aj spot dneva 19.00 Regionalne novk:e 19.05 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev oddaje 19.35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Dober večer, go^iod
predsednik 2Î.OO Imejmo zdravo pamet, nacionalna raziskava o vedenjskem slogu Slovencev 21.30 Regionalne novice 21.35 Iz oddaje Dobro jutro 22.30 Na| spot dneva 22.35 Videostrani
TOREK, 5. junija
SLOVENIJA 1
08.30 Mostovi 09.00 Risanka 09.15 Čarobni šolski avtobus. 1/39
09.35 Radovedni Tače k 09.55 lahkih nog naokrog 10.40 Receptzazdravoživljenje 11.30 Naokoli po Nemčiji 12.05 Ju^ja,8/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Ribištvo, poljudnoznan. oddaja
14.20 Cum Grano Salis-soitnar 15.05 Stebri skfvenskega gledališča: Elvira Kralj 16.00 Duhovni utrip 16.30 Pwočila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Skrivni dnevnik Jadrana
Kfta.8/13 17.45 Michael Hoiroyd o Sha-
wu, dokum. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Ovojne počitnice, 2/3 20.40 Steklena džungla. 5/6 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Kos belega marmorja,
finska drama 23.50 Micbael Kolroyd o Slia-wu, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
09.00	Videospotnice
09.35	Rad imam Lucy
10.00	Vesoljska postaja, dokum. serija
10.50	Naše 20. stotere. 3/12
11.40	TV prodaja
13.30	8ugsy Malone, ang. lilm
15.00	Studk)City
16.00	Metropolis
16.30	Rad imam Lucy, 45 del
17.00	Naokoli po Nemčiji
18.00	Grad za RKo, nemški film
19.30	Videospotnice
20.05	Glasbeni festivali
21.00	Samorastniki. slovenski
čb film
22.25	Alica, dokum. film
22.55	Svet poroča
23.25	Maša, ^ovenski film
23.30	Pregled, slovenski film
23.35	Žametne noči, ang. film
01.35	Videospotr)ice
: _ .TNy i 07.00 Dobrojutro, Slovenija 10.00 Vsezapoliub, nad. 11.00 Čmi t»ser, nad. 11.50 Ob^a ljubezni, nad 12.40 TV prodaja 13.10 TVdoberdan 14.05 Umornan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprshshov/ 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 čmibiser.nad. 18.15 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur
20.00 Obljubljeni čudež. amer, lilm
21.40 f^aša sodnica, nan. 22.40 JAG, ran. 23.30 M.A.S.H.. nan. 00.00 24 ur, ponovitev
Hmnmtî 27
aa
09.00 Naj spot dneva 09.05 Oober večer, gospod
predsednik 10.05 Vabimokogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 Imejmo zdravo pamet. naciCKialna raziskava o vedenjskem s\oqn Ski-vencev 10.45 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Rock Otočec 1999 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 996. VTV magazin, regionalni infonnativni pro* gram
20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Športni gosLpog. v stih diu
21.30 Zgodovina avtomobilizma
(3. TV mreža) 21.55 Iz produkcije ZLTV: Loka
TVŠkofja Loka 22.25 VTV magazin, ponovitev 22.45 Športni torek, športna in-forniativna oddaja, pon. 23.05 Naj spol dneva 23.10 Videostrani
SREDA, 6. junija
SLOVENIJA 1
OaOO Odmevi 08.30 Doberdan. Koroška 09.00 Babar. 73/78 09.20 Carski sel. 4/26 09.40 Sprehodi v naravo 10.00 Sknvni dnevnik Jadrana
Krta. 8/13 10.25 Oddaja za otroke 10.35 Lingo, tv igrica 11.05 Michael Holroyd o Sha-
wu. dc^um. oddaja 12.00 Dvojne počitnice. 2/3 12.30 Steklena džungla, 5/6 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Obzorja duha 13.50 Rešitevje kikirikijevo
maslo. bnad. film 15.20 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 National geographic. 2/7 18.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Dobri Will HuntlF^. amer, film
22.15 Odmevi, šport, vreme 23.05 Gospodarski izzivi 23.35 Opus
00.05 Slovenski skladatelji 70-letniki
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy, 45. del 10.25 f^aokolipoNemčiii 10.50 Sa morastnkl, slovenski
čb film 12.15 TV prodaja 12.55 Homo turistlcus 13.25 Alica, dokum. film 13.50 Jasno in glasno, kontaktna oddaia 14.45 Folk Area, folklorni festival
15.25 Kolesarska dikra po Italiji, prenos
17.10 5. tekma finala končnice v košarki lige Kolinska (M)
19.40 Videospotnice 20.10 Nogomet kf za SP 2002
Švica: Slovenija 22.05 tenis grand slam Roland Garros
23.40 Brata za vse ži^jenje,
nemški Tilm 01.15 Videospotnice
07.00	Dobrojutro. Slovenija
10.00	Vse za poljub, nan.
11.00	Črni biser. nad.
11.50	Obala ljubezni, nad.
12.40	ÎV prodaja
13.10	Naša sodnica, nan.
14.05	Umor, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Oprati shoviř
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Črni biser, nan.
18.15	Vse za poljub, nan.
19.15	24 ur
20.00	Otrpli v strahu, amer, film
21.40	Newyortka policija, nan.
22.40	JAG. nan.
23.30	M.A.SH..nan.
00.00	24 ur. ponovitev
27 sa
09,00 Dobrojutro, infomiativno
- razvedrilna oddaja 10.00 996. VTV magazin, pon 10.20 Športni torek, ponovitev 10.40 Vabimokogledu tO.45 Najspotdneva 10.50 Športni gost, ponovitev 11.35 Videostrani 18.20 Najspotdneva 18.25 Regionalne novKe 18.30 Otroški program-Uršari-je
19.00 Spoznajmo jih, obisk v
živalskem vrtu 19.25 Obvestila 19.55 Vabimo k ogNu / Oglasi 20.00 Naj spot, kontaktna glasbena oddaja, Gost: Matjaž Jelen 21.00 Vlvaturistica 21.30 Regionalne novKe 21.35 IzoddajeDobrojutro 22.^ Najspotdneva 22.30 Videostrani

fiOŘOtKOP
21.3. do 21.4.
Družina vas je moćno pogrcjolo, zato bodo naslednji dnevi pravšnji, da ji posvetile čim več časa. Obrestovalo se vam bo na najlepši možni način. V službi bo vladalo zatišje pred viharjem. Spremembe bodo nujne, kdaj bo do njih prišlo, pa je še težko reči. Vsekakor vam bo to paralo živce in povzročalo težave.
Bik od 22.4. do 20.5.
Veliko skrbi boste imeli, zato se ne čudite, če se vam bo porušil imunski sistem in se ne boste počutili najbolje. Vendar sc zna zgoditi, da tokrat samo počitek ne bo dovolj. Čeprav zdravnikov ne marate, tokrat ne bo slabo, če boste šli na kontrolni pregled. Pri odločitvi za večji nakup ne bo šlo tako gladko, kot računate. Odtehtalo bo partnerjevo mnenje, po tudi prijateljev nasvet.
Dvoička od 21.5. do 21.6.
Trmasti boste in svojeglavi, kar se vam tokrat ne bo najbolje obrestovalo. Starejši sorodnik bo namreč tokrat imel prav, čeprav se boste z njim krepko sprli, v prepričanju, da vam trosi prazne nasvete. Zadeve bodo že kmalu bolj jasne, potem pa boste imeli le še malo časa, da jih postavite na svoje mesto. Sicer pa boste ugotavljali, da vam časa ne primanjkuje več toliko, le organizirati ga ne znate. Zanimiva sobota.
Rak od 22.6. do 22.7.
Najtežje obdobje je za vami. Na dogodke, ki so vas močno presenetili in tudi prestaršili, boste začeli gledati z distanco. S tem pa bo šlo vsak dan no bolje. Če se boste znali prepričati, da vam pozitivno razmišljanje res lahko pomaga, bo uspeh neizogiben. Z bližnjimi sorodniki se pogovarjajte previdno. Kaj lahko vas povsem napačno razumejo.
Lev od 23.7. do 23.8
Ko težav pravzaprav nimate, jih poiščete sami. Preveč pesimistični ste zadnje čase, kar gre vsak dan bolj na živce vašim domačim. Poskusite se vživeti v njihovo kožo in malo bolj premislite, preden udarite z jezikom. Sorodniki bodo tokrat govorili več kot bi bilo treba, kar vas bo še bolj jezilo. Uradno pismo bo prineslo le dobre novice.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Sploh ne boste vedeli, ali ste ob nepričakovani novici srečni ali ne, saj bo za sabo potegnila plaz vprašanj in na dvoje razdeljene domače, fni bodo zelo za, drugi zelo proti. Na vas pa bo, da se boste odločili, kako naprej, iokrat vam pri ^^^^^^^^ odločitvi ne bo mogle pomagati prav nihče. Le notranji glas poslušajte.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Delo boste imeli vsak dan več, a boste, začuda, vse skupaj prenašali z obilico dobre volje, iudi energije boste imeli toliko, do vas bo kar čudilo, kje jo jemljete. Doma bodite previdni, partner bo zelo občutljiv. Zdravje vam bo spet malo
_ nagajalo, a hujšega ne bo, čeprav vas bodo obhajale črne
misli.
Škorpilon od 24.10. do 22.11.
Vezani boste veliko časa posvečali partnerju, kar mu bo silno všeč. Nevezani pa boste o tem, kako si želite koga razvajati, le sanjali. Nepričakovano boste dobili tudi denar, na katerega ste sicer računali, a še ne tako hitro. îo vam bo še olajšalo pot do velikega cilja, ki vse bolj postaja resničnost. Pazite, kaj jeste, saj bo želodec spet občutljiv.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Priprave na enega večjih dogodkov v vašem življenju vas bodo po eni strani utrujale, po drugi pa polnile z energijo. Vse bo teklo kot namazano, zato vas bo začelo že skrbeti, da se bo zalomilo tik pred zdajci. Ljubezen vas bo navdajala z eneraiio. ki io boste še kako ootrebovali ori delu. kier ne
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Iznaidliivi kot ste boste znali premagati tudi najnovejše ovire na poti do vašega skrbno zostavljenega cilja. Pazite le, koga boste na to pot vzeli s seboj. Tokrat so stvari tako občutljive, da bi bilo vredno razmisliti, da izpustite tudi kakšnego zelo dobrega prijatelja, ki zadevi ne bo kos. Če boste poslušali razum, čustva pa potlačili, boste na pravi poti.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav ne boste želeli, vas bodo vpletli v prepir med sorodniki. Tokrat ne bo mogoče, do bi stvar samo opazovali, ampak se boste prisiljeni braniti. Zadeva ne bo lahka, zato bodite pazljivi. Sploh, ker se boste znašli med dvema ognje-ma. Povabilo na neko zabavo bo sicer prišlo pozno, a bo bolje, da ga ne zavrnete. Sploh, ker bo povezano z vašim delom in kariero.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Želeli si boste, do bi v rokah imeli čarobno paličico, s katero bi "odpihnili" vse nakopičene težave. Pa žal ne bo šlo tako lahko, saj so čudeži, ki bi jih res potrebovali, le redki. Če boste zmogli, se lotite monjših težavic. Če jih boste
iKno i nnnrnuifi nruTo nnki t un in nn <0 nrifp v/přiin In
In IP Přiinn nrnun nnl
Živahno sobotno dopoldne na Cankarjevi
Ko mesto zaživi..
Velenje - Sobotno dopoldne, za večino prost dan, je na ulice mesta privabilo ogromno meščanov in meščank. Pika na i je bilo lepo sončno vreme, zagotovo pa je marsikomu korak zastal tudi zato, ker se je v središču mesta res veliko "dogajalo". In mnogi so ugotavljali, da bi moralo biti tako vsak konec tedna.
Na Cankarjevi cesti so za pestro dogajanje poskrbeli že zgodaj, saj so celo dopoldne vabili na degustacijo izdelkov, ki jih ponujajo v Erinih trgovinah. Pred Nežko je bila gneča prav
vse dopoldanske urice, obiskovalci so preizkušali srečo na kolesu sreče in uživali ob zvokih prekaljenih glasbenikov iz skupine Akord.
Ob 10.30 seje središče dogajanja preselilo pred priljubljen lokal Kofetar'ca. Vrt in okolica sta bila polna. Že drugo leto zapored so namreč v sodelovanju z Erino Zibko in manekensko šolo Frikla styling pripravili otroško modno revijo. Simpatični mali manekeni in manekenke so se brez treme sprehajali pred številnimi obiskovalci in predstavljali živahna, mladostna
Degustacije, kolo sreče in še ena modna revija pa so popestrili tudi dogajanje pred Erino Nežko, Središče mesta je bilo tako polno obiskovalcev, kot že dolgo ne...
in očem všečna oblačila iz Zib-kine ponudbe za pomlad in po-
letje. Med odmori je ob spremljavi kitare zapel Simon Gorišek. navdušili pa so tudi mladi har-monikaši ansambla Goličnik.
Čez dobro uro so modno revijo v sodelovanju z manekensko šolo Frikla styhng pripravili tudi pred Nežko. Predstavili so elegantna in športna oblačila, ki jih ponujajo v Era Šport in Velma. Po videnem sodeč je ponudba odlična, kot je bilo tudi razpoloženje sobotnega dopoldneva v središču mesta...
■ bš
Modna revija Ere Zibka je navdušila tudi zato^ ker so mali manekeni zelo suvereno stopali po modni preprogi. Pa tUdI izbor oblačil je bil pester dokaz, da tudi domači proizvajalci vedo, da so najmlajši radi lepo in
mnrínn nhlf>ňe>ni
NAGRADNA KRIŽANKA AVTO ŠOLA ANTUJ
ocii^
^íTirco)
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Avto šola Antelj iz Velenja je šola z bogato 8-letno tradicijo poučevanja bodočih kandidatov za voznike vseh kategorij motornih vozil Tečaji poteklo dvakrat mesečno v prostorih Šolskega centra Velenje. S1. junijem je avto šola Antelj odkupila bivšo avto šolo APS in tako povečala dosedanji vozni park in število usposobljenih inštruktorjev Z večjim obsegom dela in kvaliteto bodo še boljši, menijo pri avto šoli Antle j
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas,do.o., Kidričeva2a, 3320 Velenje, s pripisom križanka Antlej, najkasneje do 11. junija. Izžrebali bomo tri nagrade.
Nagrade:
1. brezplačni izpit za A kategorijo
2.10 ur praktične vožnje zaB kategorijo
3. 5 ur praktične vožnje z B ka-
tpnnriln
I ime sodobnega I sloven-iskegapl satelja leskovci [[[fl^
mm
dumasg vihmus'
l^PTIDIPV
šlikarkí oste.rc_ vojaška
FMHTA
otočje v baltskem mob ju.vjuz-
MCM nci I
3kega
7A1 l\M
tv voditeljica ÍDI r.Al
"lojnâ
Dl II A
sportní
lim,
lier
SKlADÁ-JEUHA-
r ATI IŘ lAK
U
šlůvens^gleda-
I l.QkA IfíRAl I^A RPI Ak
uo^M la^nL^M pcLMrv
jtrjeno prebivališče
icii'nAMMU cD/nAi
"kazalep nasonc-
MlIIDI

PIANIST IN PEDAGOG BER-
šod.slov
7A \r
smuc.vele
CI/AI/ftI Mir,
■ im"
"ěltměr:
enota
í7mv\i\
drobna,
■m™
.u JU POO
Dn\/DTMlMi
M
industr.
mesto ju govzh, 0[
nfm,
izguba pri mer-
IFM.III
okus"na
morska
DICA
^ sodni termin
CTAMC
" barva
jusna
7\\HkVK
ŽVeŽNA država
\/7nA
am.škla-
riATCI I
DCI/A \'l MH
_01ï tikícu en
r»
natehni^ ka,jed-
líAWirA
[pôûtÂT
vojaški odpo-
ci ûMcr
aystrïj
oil \\\Q
bajuk AMnRP.I
ftixuncu
DRZAVNÍ
RI IKW
igor ■
npifi FUi
IVU
~n:rA"k
ÏENSKÀ, Kl DELI
nnooriTř
■križanka
R M
itankc ARKirii r
ljodstv(
W nAMI
fr.mest( ob reki
í,i[:moc
Pravi naslmr 7a usnisšnn rnlilaninl
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE FOTO TEKAUC
objavljene v tedniku Naš čas, 17.maja: 1 .nagrada: razvijanje filma in izdelava fotografij /10x 15/ prejme: ANDREJA KOLŠEK, Podgo-
AO 9 Cmoffnn nh Dobi
2.nagrada:razvijanje	filma in izdelava fotografij /10x 15/ prejme: GORAN KONOVŠEK,IVIetleče 18, Šoštanj
3.nagrada:	slikanje za dokumente prejme: ROMANA MANDELC, Rečica ob Paki 8 a, Šmart-
4.nagrada:slikanje za dokumente prejme:OL-GA MIKLAVŽINA, Linhartova 5,Velenje
Nagrajenci dobijo nagrade z osebno izkaznico v FOTO TEKAUC, Kardeljev trg 1, Velenje, vsal< dan od 7. do 12. In od 15. do 17.30. ure, v so-
hntn na nH fi Hn 1 9 iirp Ppctitamn!
20
SPORT IN REKREACIJA

31. maja 2001
RK Gorenje
Po sanjski sezoni dvakrat v Evropi
'tekmovalno se/ono so & finalnim tiimiricm za jilcivi^iiski pokiil v špnrlni dvorani v Slovenj ( îradcu v sobi'Jlo in ncdcljt> skle-niii lutii rokomclaSi. Rokomc-(aii ccljskc Pivovarne Laško po nazovu dri^avncga prvaka po pričakovanju osvojili ludi pokaí in se lako dcsciiC /aporcd okitili /. (iv()jn<i krontk. /nova pa sr» prtsenvHIi in navdti^ili roko-niťtaši velenjskega (iorei\ja.
Pomlajeno moŠlvo (Jorcnjaje IcUiínja príc^akovanja prcsegk> žc v prvenstvu. To so posebej pouO<irlli uiJi na skup.^(nl kluba prejšnji leden, na kateri so za predsseJnika znova izvolili Franca Plaskana. Leios so v klubu na^u^íill čcirio mesio, c^vojilj pa iretje in sl po dveh leiih spet zagoiovilí nastopv Evropi, v lem primeruv pokalu Evropske r^>ko-meine zveze.
S lem so "pt^kvarili" sezono ski-venjgraSkemu Preventu, ki je načriovai veliko več, prisial pa na ćetrlem meslu. /žiío sn SJo-vcnjgradCani vse sile usmerili v pi'^kalno lekmiwanje in vorgoní-zacijo vbžili znatna srctUiva, zabili" pa so na velenjske n>komc-la.^e. ki SO jim še bolj zagrenili življenje: morda ludi z-alo. ker so ludi Velenjčani želeli sklepni lurnir pokalnega tekmovanja.
Igralci Gorenja so se namreC na sklepni lurnir temeljilo pripravili, .saj jili je v polfinalni tekmi Čakal prav domaêi Prevent, željan maščevanja z^ prvenstvo in seveda svoje uvrstitve v Evn.>po. Vendar je bil to račun brez krčmarja oziroma Mira Požuna. saj so igralei (»orenja zaigrali .sijajno in v (ežiu in dirkaj ostri lek-mi zmagali s kar 29:22 in slovenj-graško dvorano zavili v črno. V drugi polfinalni tekmi Si.") Celjan t visoko z 41:22 ugnali trebanjski Tri mo.
V tekmi za 3. mestec so Slovenj-gradčani jezo stresli nad 'Irebanj-ci (37:2.^), v velikem finalu pa so se sestali sosedje iz Celja in Velenja. Igralei Gorenja so ssijajno igK) dri^ali korak z evropskimi Celjani Se krepko v drugi p<>lCas, nalosojim pc^le moči, odločila pa je seveda ludi večja kakiwosi nasprotnikov. Pivovarna La.ško je na koncu zmagala z (15;13) in iz rok predsednika slovenske roki^melne zveze /orana Jankoviča zasluženo prejela pokal.
Z uvrstitvijo v tinale so si roko-metali Crtirenja ^ drugič zagotovili nastop v Evropi, tokrat seveda v bolj wnjenem tekmovanju za pokal pokalnih zmagovalcev.
■ vos
VelenjčanI v reprezentanci
C lanska moSka rokometna reprezentanca je danes odpotwala v Luksemburg in Francijo, kjer bo ostala do 11. junija In sodelovala na dveh močnih turnirjih.
Dre.'vz državnim grbtm^ bo^lo oblekli tu^li rt>komelaSi (torenja Marku Ošlir, Boštjan Kavjis in Vid Ka>1ićnik. Slednjega je selektor povabil v reprezenianco po dobrih igrah v finalu sloven.skega pokala, kar je nedvomno kpo priziianje mlademu rokomeia^u in klubu. Kot fizioterapevt jc z reprczenlanet'i odpot<Tvnl Se Miri Mak.sinxjvič.
REKLI so...
Franc Ploshaii/ predsednik Mub.,
"Vse to Je odraz dobrega dela"
zji Rokontelnim klubom <mv renjeje sy^i^fmi se/ona / dva* knit prese/eninil priča kovďi\|i. fCij o («m meni njegov pred-»ednik Fnmc Plaskiin?
"V teh trenutkih sem zelo,zc-losrečen. ker takšnega rezultata zares nismo pričak^ivali. Vendar jc vse to odraz dobrega in kakiwaslnega dela, ki ga je trener Miro Požun gojil vso sezoni^ in imel pri tem polnii podporo igralccv.pri na<ih fantih, ki so pripravljeni trdo delati. "
Pred sv/MtXit ste se odli»vili /n olKUlno pomladitev ekipe in lakuj pre.sežefli načrti?
"S taksnim načinom dela bomo nadaljevali. Zdaj six't zaradi "viSje sile" i^rcminjamo ekipo, kar nikakor ni bila naša želja, vendar taksne so riizmere na trgu igralcev. Mibomoscve-da naredili tako, da ho ekipa v prihodnji sezoni vsaj tako mi^na, kot letos. Vsem. kijih lo "malo skrbi," naj povem, da naj jih no skrbi. V Velenju bodo Sc naprej gledali dober in kakovosten rokomet."
Očitno hosle o.^tali hre/ dveh miličnih igralcev Rtitenka in Marka CKtirja?
"Ruienko brez dvt^ma odhaja, za MarkiipaseŽe pogajamo, ampak glede na to, kar mu v Celju ponujajo, bo verjetno (^di^I tudi on. /.a t o bomo delno ipreme niii ekipo, ki pa bo spet zeb kaktv
vostna."
Uvrstili ste se v dve evropski tekmovanji, v katerem boste na-sti»pili?
"/veseljem b<^mo igrali vptv kalu p<^ kalni h zmage wake v« ki jc bolj cenjeno tekmovanje." pravi predsednik kluba, kije tudi zasluřen za izjemne uspehe, saj brez liohrega pre<lse<lnika in uprave tudi ni velikih uspehov moštva. Seveda tudi ne brez Kh-brega pt^krovitelja.
Miro Požun, trener:
"Hvala vodstvu, igralcem, navijačem..."
Pi> 3. meslii v prvenstvu mimj ^e stopnićkii višJeV
"Sezona v celoti je bila zares odlična. Rezultati tudi kažejo na pravilno usmeritev naloga kluba za sedanjost in prihod-m>st. Slavimo namreč na domače in mlade igralcc, po mtJŽnosli Čim ve'Č iz domačega kluba, in homo taksno pot ludi na dalje Vitli.
Z gosMtelji, Prcventom. kije zelo kakovostna ekipa, smo zaigrali odlično in po moje je bila ta tekma vrhunce letošnje sezone. V linalu smo se C*elja-nt"mi dolgf^ uspešno upirali, nato pa je le prišla do i/raza njihova telesna in tehnična premoč. Zato sem dal priliko tudi mlajj>im, da .so pokazali svoje znanje in bili tudi tako udeleženi v tem sjxíktaklu.
Moram sez-ahvaliti upravi kluba, ki nam je omogočila zares
Mladi Luka Oobeléek v akciji, (foto: vos)
dobre pogoje za delt\ pa scvv-da našim zvestim navijačem, ki nas spodbujajo kjerkolii^e igra-
mo.
Borut Plaskflfv kapetan:
"To Je bila ena najslajših zmag"
"V celoti drži, da je za nami ena najuspešnejših sezon doslej. Na tem turnirju smo zlasti proti Prevent u pc»kazali eno najboljših iger v zadnjem Času, ta zmaga
pa je zame tudi ena najslajših doslej. S Celjani nam je malo zmanjkalo moči, pa tudi nvtčnejSi so trenutno od nas/'
Dvojne uvrstitve v Evropo ni nihče pričakoval?
"Mi smi> vse leto trdo trenirali in plod taksnega deb so rezultati. Res .smo presenečenje, ampak takšno presenečenje prinese le trdo delo. ?o dveh letih smo spel v Evn^pi in tudi lam lahko marsikaj naredimo."
■ vos
Sklenili prvoligaške nogometno prvenstvo
Prvaki Mariborčani, rudarji slabi
Držiivno prvenstvo mi v siihitto In nedeljo sklenili nogometa.si v li^i Si.Mobil. Igralci Maribora Pivovarno lj3ško si> v nepiisredncm hoju i ljubljansko Olimpijo Re^J^radom ii^ndi 1 : 1, kar jim je za-doiS^iio. da S4> ^ pelič zapnred osvojili naslov dr/s^vne^a prvaka. Ljubljančani in njihov trener Kojan Pnišnikar so bili močno razočarani« saj su proli HIT Gorki ljubili tudi naslov pokalnega zmagovalca. tz lige sU\ izpadla Dravograd in Tabor.
Razočarani so tudi v taboru velenjskega Rudarja, kajti osmo mesto
je njihova najslal^a uvrstitev v zadnjih nekaj letili. Rudarji sov soboto g(x>tovali pri Muri v Soboti, /mv 19. minuti jih jc Lavrič popeljal v vodsivo,zma^>ali vsaj neodločen izid pa so izgubili v sodnikovem podaljšku, kos<^ prejeli kar dva zadetka. Razočaranje je bilo tolikcwečjc, ker so. po trditvah iz Rudarjevega tabora, domači zmagoviti zadetek dasegli vsedmi minuti podaljška, čeprav je četrti sc^dnik pokazal, da je tekma p<xialjšana za samo Štiri minute.
Herman Arilčf začasni predsednik Rudarjeve uprave:
"Osmo mesto ie odraz napačnih odločitev"
Predsednik ZikČsisne tričlanske upravo Rudarja jo Herman Ariič. (>d imenovanja jc minil le kratek čas. vseeno pa je gotovo pravi na» iih\ /M oceno skromnega 8. mesta Rudarja, kije najslabše v AKlnjih nekjij letih.
"lo je zanesljivo a^s. Trdim, da seje tozgï.îdilo zaradi spletaStevil-nihokoliič!akinRt>najh:>lj&i:^xJ-budii za nogomet v tem tůolju. Ni veliko krt^civ nazííj, ko sm<^ bili tretji. Se pred tem nekajkrat cek> drujp, na koneu pa se jo izteklo zelo slabo, Tudi iskanje rešitev v zadnjem času je najbrž vplivalo na to. da smo se znašli v tiikeni ptv ložaju. Posebej bi rati rekel, da je bila kadrovska politika v zatlnjcm času napaCna in da tuvli nekatere dru^ie odločitve niso bile prave."
^gi»tovo je /ai^isno vodstvo krepko zavihalo rokave, saj sie se /iivezali, da lioste klub kadrovsko, organizjK'ijsko in finančno posta-
vili na trtine iksnove?
Prav gotovo. Povs<xJ je na prvem mestu denar, zato .smo trije v zadnjem času napeli vse nH>či. da pripeljemo v klub manjkajcx^a sret.lsfva. Nevemie kakonambo zares uspelo, je pa nekaj dt>brib olxîtiw, Ob tem je zii vse sknjpaj čas dokaj neprimeren, predvsem pa ga je zelo malo, saj bodo prve pokalne tekme na i^iredu že 15. julija, prvi pn^nslM'ni krogpa in te-cien djii kasnejc.ob finančnih pa so tu .k or^nzaeijske zadeve. Kaj hitro smo ugotovili, da je nalog za fííÁú "trcykî" preveč, ob tem pa je iSojan KontičŠe pi*>jance in večino ^Ini v tednu v ^ubijani. Ne glede na to se .stvari venilarle premikajo bt^lje, v največ desetih dneh pa bomo že lahko p(»tavili začelncp strategijo delovanja kluba v naslednjem prvenstvu."
Vse najliolj seveda ziinima kakšen bu Rudar v novi sezoni.
štirim igralcem poteecjo |>og{»dlK'» nekateri sploh niso prišli v prvo ekipo?
"It^v Petim Igrakvm se bomo zahvalili (tt^ naj hi se î^odilo že včeraj, op.p.). Za sestavo novega moStva sla seveda tive možnosti. Prva je "naslonitev na lastne sile." Ce no K>mo uspeli zbrati dcïvolj tlenar-ja. V lem pri nKml>omo vključili tu-ili i.kimačega trenerja, llidi sicer se bt^n^^ najvvijetnejc zahvalili Odi-nu Osmanoviču.f epravsmo bili z njegovim delom zadiwoljni. bomo vseeno poskusili z novim trenerjem, Če se ^ gojmo JU organizacija
Druga mozn<»t je. da nam uspe zbrali piiirel>en denar. V tem primeru bomo skušali kupili dva do tri igralce, ki bi moStvo okrepili in poživili. Radi bi okrepili na|>ad in desni Ixik. nujno pa moramo dt^i-ti pravega libera."
Ob slabi uvrstitvi pn^i mo^tvH so VTIS verjetno zelo ra Aeselili mla-
dinci?
"Vsekakor iti to je svetla stran nate pom]adan^c zgodbe. Davnega letu 1984 so bili mladinci prvivdrugi ligi in leta W\ finalisti pokal«i. državni prvaki pa seveda le nikoli. Vixistw kluba jim i$<kreno čestita, za nagrado pa smejim omogočili nastop na velikem mednarodnem turnirju 16. iii 17. junija v<^iičku, kjer bodo na.sl opila mi^tvo iz vsaj polovice CvMpc."
Ob lom se n:ybr/ vondaríť no bi smeli bali /a b(Ktoćnc»ht ntQicnncta v Veleijju?
"Ho pajc že naslednja zgodila. Zanesljivo niso osvežili nasl^A^a dri^iïv-nega prvaka kur Uiko in da jc to rtxl k\o talent ira ni h igralcev, wn<lar j im nximiTKi zagotoviti stavkovnega so dclavea. da bo najboljJe vključil v prvo moftvi"). ostaiiui pa omogočil kaljenje v sosednjih klubih. 'U>je ključn4> niestii v kiubu in stmkw-njaka moramo tlobili, čctudil>omo zmanjkali proračun, Dopiwaijamo se hi'
■ VOS
Nazarje
Dan slovenskega rokometa
Rokomelaši in n»kome(a^ice letošnje sezone vendarlei^e niso povsem sklenili. Za prav zaključek čak^i njih in ljubitelje rukometa še poshistica.'lo l>o vsakoletni ^'dan slovenske^^a rokometa," ki Ik> 16. junija v novi špiirtni dvorani v Nazarjah.
V najmlajših kategorijah sc bodo pomerile ekipe slovenskega v/lKxla in zahoda, nasprotniki mladink in mladinccv ter Članic in Članov pa bodo ekipe Hrvaške. Rsizumljivojc, da se bodo v Nazaijah srcčaii ludi vsi, ki delajo v rokometu in za njegov riiz-evet, kije lelosi^e posebej bleSčeČ.	■
Tako so igrali
UgaSLMobil. 33. (23đn|i) Krog;
Mura •Ruđ3r2:1 (0:1)
Rudar: Laiic. JesenIćnIK. Mojnik (Zager), Sulejnianovifi. Šumnik. Binkovski. Sošlfović, Plesec. Spa-solevič, Lavrič (Mujakovič). GorSek.
Sltelci.0:1 -Lavrič(19)J :l - Ivanič (90). 2:1-0. Baranja (90).
Končnl vrslni retJ:
I.Maribor PL 62. 2. Olimpl|a 60J.PrimajlB56.4. Mura51,5. Publikum 50. 6.Koper4e, 7. HIT 3oríca43 (-1-8), 8. Rudâr 43 (-1), 9. Korotan 43 (-7). 10. Domžale 37.11. Dravograd 35, 12, Tabor 28.
Druga SNL, 27. krog:
Elan • Esotech Šmartno
1:3 (0:0)
Esolecti: Kališek, Purg. Bor^tiar. Vedenik. Kraljevič. Bingo. Repovž (Mir),Mujakovič.Arllč, Ulaga(Ki> m), Smailovič.
SIrelci: 0:1 - ArIič (51).1 :1 • Radulcvič ($7), 1 : 2 - Smajlovič (72). 1:3-Smajlûvie (86).
Tretja SHl. 24. Itrog:
Mans Dlatitflus - Usojar
4:2(0:1)
Slovenski roltomelnl pokal:
Poitlnald:
Prevenl - Gorenje 22:2d (10 : 14)
Prevent: Anžič, Franc. Ošlak. Pleèôj 1. Banîro, Mauc. Simonovič 2, Maksič 9, German, A. leve 4. Jeróič 2. Jelen. B. Leve 1, Konečník 3.
Gorenje: Rulenko 10. GajSek. Kavaá Kavtičnik 3, Plaskan 2. M. Oštir, B.0štir1,Sovlč2, Lainšček Kukavica 1. Dobellek. Doubonos-$ov, Štefanič. QavriloskM.
Finale:
Pivovarna Iztko • Gorenje 29 : 23 (IS: 13)
Pivovarna La^ko: Tori o, Vu grl-noc 8. Maćinovič. $a|ič 1. Pajovíč 4, StefanovičS, Pungarlnik9, Peric. Tomiič 2, Bedekovlč^ Prainik, Žvižej, Kokšarov.
Gorenje: Rutenko 6. Gajlek 1, Kavaš 1, Kavtičnik 3. Piaskan 2. M. Oltin 6- Oàtir, Sovič 7. Lainšček, Kukavica 1, Dobefiek 1, Douho-no$sov, âtefan'iii. Gavriloskl.
31. maja 2001
»»^Cas
SPORT IN REKREACIJA
21
NK Esotech Šmartno
Lepa zmaga v derbiju
v drugi nogomtiini st» si no^omelaM Esotcťha diiigi» utrjevHli ttk;-sto ]>od vrhom. /. nedeljsko /ma^t» v derhiju i Elanom v Novem mestu (3:1) pa so zasedli drugo mes(a.
?o tem krogu namrcC imeli dve ti^čki prednosli pred Aluminijem, tri pred feirtim Jadranom in pot pred Elanom, ki si jo s porazom pn^-I i Šmarčanom krcpk(^ zmanji>al mo?jii">i>ii. Drugi^iigai^ so realni krog odigrali že vCcraj (sreda). Če so ŠmarCani želeli zadr?xUi drugo me.sio,so morali doma premagali ViaU^r, saj njiluwi irije lekmeci igrali z zadnjimi tremi moštvi na Icstviei. Do konca prvenstva sia Lakt'> šc dva krčaga, V nedeljo Ix^do igralci Esotccha gostovali pri predzadnjih Brdih. v zadnjem krogu pa bodo gostili Dravinjo.
Šmarř.mi so v Novem mestu igrali odlično, zlasti v drugem poliiasu pa.so pcwscm nadigrali domaćine. V prvem polčasu izraziiejSili prilo?,no-bli ni bilo pred nobenim golom. Po odmoru je Arlii v minuli zndel domačo mrež<^ in tehtnica se je nagnila v korisl gof>Uw. D(^maci so sicer izenačili v 67. minuti, vendar je bilo to ludi vse» saj je v naslednjih minutah svoj pi^mladanski sirolski prekinil SmajloviC in z zadetkoma v 72. in 86. minuti zagotovil sladko zmago E-ŇOtechu.
■ J. Goričnik
Borut Arilč, strelec prvega zadetka v derbiju, (foto: vos)
NK Usnjar
•♦•••••••«♦••••••v
Poraz v Rogatcu
Vrh lestvice v severni skupini iretje držiune liceje i^e nekaj časa znun. Att» moštvom ocitno/e zmanjkuje tekmovalne vneme. V drugo ligo IhkIo napredovali Plujčani, ^ošfitnjski usnjarji bodo drugi, do konca prvensha pa sta le še dva kroga.
Nogometaši Usnjarja so v soboto gostovali v Rogatcu in z domačo ekipo Mons Claudius izgubili z 2:4, ob pol^a.«iu pa .«io cclo vodili z 1:0. V.sobotnem predzadnjem krogu bo v Šoštanju gostoval predzadnji Fužin ar.	■
Namizni tenis
ERA vse bližje petemu mestu
Dr/iivno prvenstvo v 1. državni namiznoteniški ligi se pf>casi približuje koncu. Velenjsk«! ekipa ERE ima veliko možjiosti, da na koncu os'voji zelí) dobro peto meslo. V prvem dvoboju za peto mesto so namreč igralci HKE vgusteh premagali ekipo Puconcev z rezultatom 6:1.
V tej tekmi sta bila po dvakrat uspes>na Jure in Uro5 Slatinšek, enkrat je zmagal Damijan Vodu^ekbrata Slalinšck pasta bila uspei^na tudi v igri dvojic. V drugi tekmi (končnica se igra na dve zmagi oziroma na boljSi skupni rezultat iz treh tekem), ki so jo VelenjCani v soboto, 2fi. maja, odigrali v domači dvorani pa je bil rezultat 5:5, tako, da bo potrebna Še trelja tekma med obema nasprotnikoma. Na tretji tekmi v Puconcih bi ERI za osvojitev petega me.sta zadostoval že poraz z 2:6, saj bi v seštevku .setov vseh treh tekem bib' bt^ljši VclenjĆani.
■ DK
V soboto v Mozirju
Specialna olimpiada
Društvo SoWtje in Varstveno • delovni center Mozirje bosta v solmto i/:vcdla 8. igre specialne olimpiade Slovenye za celjsko in koroško rt^ijo. Na icrl^ih ob osnovni iwti in vdvonmi mozirskega sp<innega dru.štvn unsani/jitorja <jkoli 150 udeležencev iz dvanajstih zavodov. Po veljavnih pravilih specinlneolimpiadel)odn tekmovali v alletiki, elementih ki»i^rke in namiznem tenisu.
Otvoritvena slovesnost ho od 9.00 do 9.45, igre pa bo odprl mozirski župan Jože Kramer. Tekmovanja l>odo ivedli med U).í)í) in J3.0()v po kosilu pa bodo ob 14.00 začeli še družabno srcčan-
mjp
/Vodomet
Mladinci Rudarja državni prvalci
v solHJto Je bilo končano tudi prvenstvo v prvi državni mladinski ligi. Mladinci Rudarju so dosegli izjemen uspeh, saj so v s pomladanske ni delu igrali <Kllićno in na koncu prepričljivo o.svojili prvo mesto in naslov dr/iivTiih prvakov. V mladinski konkurenci je (o prvič v zg(»do^'ini kluha.
Po jesenskem dolu so za vodilnim triglavom zaostajali za pet toCk- V zimskem odmoru so se dobro pripravili, lakoj v začetku nadaljevanja prvenstva izničili prednost in na koncu slavili. Dosegli so 17 zmag, 4 neodločene izide in 5 poréizov z razliko v zadťlkib 79:2fi. V zadnjem krogu so doma s 5:2 premagali KoptT(Kijanovič2, Nišand?ič, Jescničnik iji Šcbič) in nato prejeli pokal in medalje v trajno last.
Trener ekipe jc Franci Ob-
lak, trener vraiaijcv Uroi Dc-vič. seveda pa je ^elja vseh, ki delajo s to obetavno generacijo, da sc čim već igralccv uve-
ljavi tudi v članski konkurenci.
Prvenstvo je končano tudi v prvi driavni kadetski ligi. Prvaki so kadeti Maribora, Rudar-
jevi upi so pristali na dc\'etcm mestu, v zadnjem krogu pa so s Ki^prom igrati 1:1 (Omcro-vič).	■
NKEra

Mladinci in kadeti izpadli
V z^idnjem kr<»j>u prve državne mladinske li^e so mladinci ER£ v ^»steh s Primorjem igrali 3:3, vendar so skupaj i Elanom izpadli Iz lige. Prav tako / Elanom su izpadli tudi luideti ËRK. ki so v /2idnjem km^ii v .Ajdovščini i/guhili s Primorjem z 0:1.
Izidi ostalih selekcij: U-I4: Po-savje -ERAO:U U.12: L5, U-10: ERA-Žalec 0:2, CRA-Ro-gH.ska l):6, ERA-l lraslnik3:2.
Balinanje Drugi poraz
Balinarji ekipe Velet^je Premogovnik so v 5. krogu druge državne lige na gastovanju pri 2^rji izgubila z 8:16 in m» s Četrtega zdrsnili na peto mesto, imajo pa točko zaostanka za drugo Duplico.
Iludovernik in Hudournikpr-vaica Na prvenstvu šaleške ob-mtíčne balinarske zveze sta med 15 dvojicami zmagala iludo-vemik - Hudournik (OIP Ve-grad), druga sta bila Voglar -Krob(H in tretja ÍG-k - Kuri (vsi Velenje PrcmtJgovnik).
■
Karate
Hodžičeva prvakinja
Na državnem pnenstvu v kii-tah v l)om^4ilahJel>ila (»d predstavnikov Kitrate kluba Velenje n;«jl>(»lj^a Jasmina HodŽIC. kije osvojila naslov drŽavTie prvakinje.
Njen uspeh so vsvojih kategorijah dopolnili Niko Medved z drugim. Mirela Sijaks tretjim in Dani Maksimovič s četrtim mestom.
Novi mojstri ka-rateja
KK Velenje je i/vedel izpile za viije pas<we. Naziv mojster karatcja 1. dan so pridobili Niko Medved, Borut Črcšnik, men Crešnik, Danijel Maksi-movič, Milja Vrane in Dalibor Pavlovic.	■
Mladinska nogometna reprezentanca MNZ Celje
v
Se četrta zmaga v Grevenbroichu
Mladinska nogometna reprezentanca MNZ Celje je v nemškem Cîrevenhroichu šećetrlli: zapored zmagala na mednarodnem turnirju.
Njen selektorje Franc Nežmah, trener Franci Oblak, ZJir\|o pa so Igrali tudi Adam, Kijanovic. Mujakovič, Ni^andžič, l^etru.šič, Šehic In Smon Iz Rudarja ter Ap.^ner in Pi»klekji i/ Šmartnega ol> Paki.
Mladi reprezentanti so z razliko v zadetkih 13:0 zmagali na vseh ireh lekmah, s štirimi zadetki sta hiUi najbolj.^a strelca Smon in Niřandíič, najboljši igralec pa jc bil RusiC iz Krškega. Prvo mesto.«icvcda pomeni tudi povabilo na naslednji turnir.
Atletske novice
Dobri v mnogobojih
V soboto in nedelo je bilo v Mariboru drf^vno pnenstvo v atletskih mnogoixtjih. Med velenjskimi predstavniki sta se s prvim in drugim mestotn v Sesteroboju pri pionirjih s prvim in drugim mestom najhoij izkazala <sonizd Křivánek in .Ado Ahmetovič, pri pionirkah je bila Petra Poznić sedma, pri stsireJŠih mladinkah pa je bila Evsi Klepec četrta.
Hkratijebil v Mariboru tudi mednarodni miting v posameznih disciplinah, med Velenjčanije bil s 3. mestom na 5000 metrov najboljši Andrej Vogjar, šesli in sedmi pasla bila Peler Tonkii Boris Vcrdnik. Na 1500 m je bil Doris Vugrinc^^ Sesti, prav tako šesti pa Milja Bracič na 200 m,
Boštjan Buč zmagal v Avstriji
v avstrijskem Jennersdorfu je Hoštian liuč med 267 tekači zmagal na 7,6 kilometrov dolgem cestnem teku.
S tem jc p<5irdil vzpon forme, kijo bo seveda potreboval na naslednjih velikih tekmovanjiii. ko bo lovil normo na 3000 m z ovirami za nastop na letošnjem evrt^pskcm prvcnsivu do 23 let v Amsterdamu.
Škoberne 4. In 6. na študentskem pr-venstvu
Ameriško i^tudenlsko prvenstvo ptJ verziji NAIA je bilo letos v kiinadskem Mmcouvru. AJeš Skobeme spel ni imel sreče, saj jc nastopil z angino in z nH>čnim nasprotnim vetrom.
Kljub temu je nastopil v dveh iinalih in bil 4. na 110 m ovire ( {4,44) in v skoku v daljino (715). ?!e konec tega tedna bo AIe5 v Ljubljani nastopil za slovenskem reprezentanco
Lokostrelstvo
Perhačevima drugi mesti
VTolminu je bil v soboto lumir za slovenski pokal v poljskem streljanju, ki je bil hkniti pregledna lekm.i slovenske reprezentance v pripravah na evropsko prvenstvo, na katerem sla izmozjr-skcga kluba uspeSno nastopila Du&m in Primož Pcrhać. Kot Clan selekcije je bil Dušan tretji, v svoji icalegoriji drugi,prav lako drugi pa je bil med mlajšimi Primož-
Konec tedna modeiarji
VELENJE • Društvo modelarjev Modelar Velenje bo v soboto in nedeljo izvedlo na Velenjskem jezeru mednarodno tekmwanje modelov Čolnov na di(ljia<5kt> vodenje za pokal mestne občine Velenje. Scfboini trening bodo zaCeli ob KMX),tekmovanjepaob 13.U0 in ga sklenili ob 18.30. V nedeljo bo lekmovanje trajalo od 9.00 do 12.30. Udeležili se ga bodo tekmovalci iz vseli slovenskih klubov 1er iz Italije. Avstrije. Nemčije, Madžarske, Češke in Jugoslavije.	|

SMRTNI UDAREC
akcijska drama Režija: Andrzej Barfl^owiak Vloge: Steven Seagal, OMX Dolžina. 103 minute Četrtek. 31.$.. ob 20.30 Petek, I S., ob 22.00 Sobot9,2.6., ob 16.00 in 20.30 Nedelja. 3. 5., ob 20.30 Ponedeljek, 4. 6., ob 20.30 Sreda, 6.6., ob 20.30
Iz^ezo^a najbolj neprijazne policij* ske postaje v Detroftu skrivnostno izgine petdeset kilogramov heroina. Če ne bo nihče nič zinil, bo nekdo za pet milijonov dolarjev bogatejši. Morda ce^o nekdo v uniformi. Ukraden heroin, pokvarjeni policaji. Gangster Latrell Walker (OMj^, ki je vpleten v prekupčevanje, se sprašuje: So rr^ar vsi policaji slabi? Toda ko mu pot prekriža Orin Boyd (Steven Seagal), odkrije, da nič nI takšno, kot je videti, niti policija, Neizprosni detektiv Orin je bil premeščen na najslabšo policijsko postajo v mestu, ker se je v službi zakona nekajkrat spustil predaleč. Sa-
mo vprašanje časa je, kdaj bo med kolegi zavohal umazano Igro. In edini človek, ki mu lahko pomaga odkriti resnico, nI policaj.
VERTIKALA SMRTI
avanturistični triler Režija: Martin Campbell Vloge. Chris O^DonnelL BiH Paxton, Robin Tunney Dolžina: 124 minut Četrtek, 31.5., ob 18.00 Sobota, 2. 6.. ob 22.30 Hedeija, 3. 6., ob 18.00 Torek, 5.6., ob 20.30
Kdo bo preživel pri vzponu na K2? Adrenalinski film!

DAJMO PUNCE
(otroška matineja)
Najstniška komedija
Režija: Peyton Reed
Vloge: Kirsten Dunst, Elza Dushku,
Jesse Bradford
Dolžina 98 minut
Sobota, 2. 6., ob 17.00
Nedelja, 3. 6., ob 17.00
Bikice so navijaška skupina, ki želi
že šestič zapored osvojiti naslov državnih prvakinj. Toda, ko nova voditeljica izve, da je koreografija za to tekmovanje ukradena Pri tem pa se vse zelo zaplete. Le eni skupini bo seveda uspelo. Kateri? Zanimiv pogled na svet navijačici
PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ
(Flmski ciklus: ŽENSKE ZADEVE) Drama
Režija: Ang Lee
Vloge: Chow Yun-fat Michelle Ye-oh, Chang Chea Zhang ZIYI Dolžina: 120 minut Ponedeljek, 4.6., ob 20.00 Torek, 5.6., ob 20.00
Avanturistično akcijska ljubezenska zgodba, ki se dogaja v nekdanji Ki-tajski vendar takšni Kitajski, ki verjetno nikoli ni resnično obstaj^a
....................
temveč le v domišljijskem svetu režiserja Leeja. Da je povedal svojo zgodbo pa je uporabil hongkonški akcijski film o borilnih veščinah. Pri filmu so sodelovali številni mojstri filmskega Izražanja in mojstri borilnih veščin. Film je tehnično izpeljala ekipa, ki je že bila nagrajena z Oskarjem za specialne efekte. Prežeči tiger, skriti zmaj je bezčasra zgodba o moči. skrivnostih in dveh bojevnikih, ki ne poznata vdaje. Film je dobil 4 letošnje Oskarje (scenografija, kamera, glasba in tuji film)!
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT. predpremire7Û0 SIT otroške matineje 400 Sli Infomia-cije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 893 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Mi rezervacij vstopnici
Kino nagrajuje
I Izrežite kuponiek in ga pošljite ali prinesite na ured-I r?/$tvo Našega časa, Kidričeva 2a, Velenje, Vsak teden I bomo izžrebali tn ljubitelje filmov za brezplačen ogled I ene izmed filmskih predstav.
I Ime in priimek:_
I Naslov:
izžrebali smo: Andrejo Poiičnik. Kokarie 35, Nazarje. Marka Zlodeja, Prešernova 2, Velenje in Simono Aridrejc, Ravne 37, Šošianj.
8. srečanje pevskih zborov sociainih zavodov Slovenije
Gostitelji bodo Veienjčani
Na lanskem srečanju pevskih zhonw stîcialnih zavodov Slovenije jc /magal /bi>r Doma za varsivo odraslih Velenje. Z naslovom so si pevci in pevke prijieli liidi vlogo organi/alorja letošnjega tovrstnega srečanja. 'Ib bo prihodnji celrtck. 7. JuniJ}uob 10. uri v Reli dvorani v Velenju.
Poleg .številnih /ixmyv iz vseh sc^cialnih zavodov Slovenije bodo nastopili še skupina Veverice iz Vrtca Tinkara, plesalci lolkliirne skupine Koleda Velenje, vokiúna. inslninienlalna in plesna skupina (»snovne iole Ciorica Velenje, harniv>nikarski orkester Premogovnika Velenje in ansambel Sredenšek.
JuM otvoritev razstave v galeriji KC IN
Dela nagrajenke Barbare Kastelec
v CrHleriJi Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje binJo jutri ob 19. uri odprli novt» razstavo. S svojimi deli se bo predstavila mlada slikarka Barbara Kasieiee, nagrajenka Ktilonijc diplomantov ALU, ki jo že dobro desetletje pripravljajo v tej galeriji. Tiidi tokrat ho za uvod v večer poskrbela glasbenica. Nastc^pila bo Alek-
sandra Cavnik (kitara iji vokal).
"Barbara Kastdec vstopa v sodobno slovensko slikarstvo v obdobju, k(î prispodoba okna dolgo ní več edino in temeljni» sli-karjevo izhodišče. V drugi polovici 20. stoletja seje marsikaj spremenilo tudi v slovenski likovrii umetnosti. Brž ko seje pojavil interes za samostojno telo pt)dobe, so slike postale prostt»r prepletanja in žarenja ...."je uvodoma zapisal Barbarin profesor iz akademije Omorik Berriard v predstavitvi mlade umetnice. V nadaljevanji! pa Še:	samostojna predstavitev mlade slikHrke nam kaže s številnimi formalnimi in pomenskimi preskoki, da rav* no celostno tematiziranje teh preskokov (»dpira njeno slikarsko prihodnost. Prihodnost^ v kateri bo mno^»stranskost vizualnega njen pr\i slikarski izziv.^^
Vabljeni na i^tvoritov in ogled razstave.
"Domača lekarna" v Kulturnici
VELENJE-Danes zvečer, ob l^.uri, hodov knjigarni in galeriji Kultumica v središču mesia predstavili zanimivo knjigo dr. Janka Rodeia z zgovornim naslovt)m''zeli^nivrt". Knjigo bo predstavil avtor sam.
Dr. Janko Rode je zaposlen na li^lituiu za hmeijarstvo in piv{)-varsivo Žalec, kjer vodi oddelek oz. vit zdravilnih in aaimatičnih rastlin. Vse več SItiveneev pa znova prisega na zdravje iz "rožic'\ zato hîsta takovečor kot tudi nova knjiga, zagotovo zanimiva. Vabijo Kul-lurnica. Dnjštvo za kuUurcj "(Torenje" in zak)žba Kmečki glas.
Manci Flis
/zihoU, ko (kMcprijatelj. Praznina ostane^ kost pcjslíA i Človek, s kaiťrim .ç/ vsak dan delil delček pť)ii ski>zižřxíjcnje, I^znina in Mučim osiane, ki jo bo lek' časz^dmsal v trpek spoinin...
Dra^ Manca, težko je gledali tvoje fjie.sto v zbornici in na njem ne videti twje^a vedrega, numiťjariii^a obraza. Težko je verjeti, da ne bos nikoli več s hiirimi korakipriilû jxj .sropnicaJi, tako polna ihljerrja in optimumu. Res je bilie nekaj tncKcev tvoj prcjsior prazen, a vsi smo verjeli, da boš s tisM silno vero v življenje tudi tokrat bolezen premagala - kor si jo pred leti, ko jc prvič zaznam<Avla t\'oje tako polno in ustvarjalno življenje. '/mI se je tokrat twja težka, neusmiljena lx)rlxi za življenje, kofičaki s]X)razotn... in vse, kar nam jc. vsem, ki smo te imeli radi. ostalo, je skrita bolečina in mnogi lepi spomini nate.
Veliko 1er, v.w od takrat, ko .si se kot mlada učiteljica biologije in gospiulinjsnv zaposlila na noši šoli, si z na mi delila mdosti in tegobe učiteljskega jxÁlica. (Vedno.si trdila, da je veliko večm-dosti kot tegob.Ni malo generacijy ki si jim vcejAjala ljubezen do narave in 2i\'lj€nja v vsakem njenem delčku. Številni projekti, čisto posebni naivvoshvni dnevi in razi.'ykovalne naloge so bili žlahtni rezultati t\'oje želje vložiti v delo vso ustx'arjalno energijo in množico idej, ki ti jih ni nikoli zmanjkala Vrsto let ."imo vsak dan s slastjo (Jcusali iTUflice in kasik/. ki.u jih kot víxlja [m'h rane izbirah^ In ol)posebnih dne\Hi občudovali tiste sh vnos t no pogrnjene mize. kol si jih znala
p/ipraviti samo ti Ihčasi, leto za letom, si v majhne in malo večje glavice vcepljala zlata pravila zihavcprehrane. Ki) si nas za krajk' obdobje zapustila in se zajxjslila na C S.^ kot učiteljica praktičnega /X)uka na Gosp(xlinjskih storitvah, smo pogfj.sto z ohžaliA'anjem pcjgrešali tvojo "prehrano Prav gotovo si tudi i i pogrešala svoje delo pri tuis, svoje učence in .srxlelavce, saj si se knut lu vr-nikl med nas. Čeprav si mkrat že Iwjcvc/ki svojo kruto bitko z boleznijo, se tvoj boj, tx^oje .niske nikoli niso pokazale na nasmejanem obrazu. Celo drugjm si s svojim neustavljivim zanosom in opti-mizjnom prebujala zaupanje, da člo^vkzmore v.se, čelehoče. Stab<).'imozačehverj€iitudimi...s ko je zbornico tako pogfjsto sprostil t\'c^ vc.seIt .smeh ... Vse do zadnjega, kosi tihfj, neof)azno začela odhajati ...
Vi'š. Manca, či.stOfxL^lu nc boš nikoli... Ki) se bo solza pťj.s uŠila, ko bo cvetje na tvojem prezgodnjem grobu oveneh, bodo as tali .spimuni... (}b pogledu na lep pogrinjek na mizi bomo pomislili - tako nas je "mz\ajola " Manca ...Ob razlagi .^^kriv-nosti tuirave s^Y)jemu .\inku, lx) mlada mamica dejala - tako nas je učila naša učiteljica Manca... Ostala boš z nami... tako dolgo kot bo živel spomin na nvj z\'onki .smeh, na tx'ojo neizčrpno ži\'-Ijenjsko energijo, na tvoje delo... v na.s, ki smo delali s tabo in v generacijah itčenca , ki so te imeli radi in te cenili kot dobro učiteljico.
M Kolektiv OŠ Gustava Sitiha
ItAIMO VELCK JC
8 : 897 5005
ÍETRTEK, 31, maja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6,45
Na današnji dan 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policii$l<i nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja- športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdrawiiški nasveti; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 1. junija:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije - poročilo Avto moto zveze Siovenile; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Cestifl<e; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila;16.00 Kdaj,kje.kaj; 16.30 Poročila; 18,00 V imenu Sove; 19,00 Na svidenje.
NEOEUA, 3. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na sedenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok čestitk; 14,45 EPP; 15.00 il, blok čestitk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEU!K, 4. junija: 6.00 Oobro julTo; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Nasvidenje;14.00Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Brez pardGna;18.30 Poročita; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1 junijo:	6,00 Dobfo jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S, - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SRIDA, 6. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Poziv lastnikom dei Eide Piščanec
VIÎLENJE - Konoc leta bo pripravila ( ialerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velcnie pregledno ra/stavodol Elde Piščanec ( 1897-1967), slikarke in grafičarke. Njen opus je oslaj v zasebnih zbirkah in /alo ni posebno dostopen stroki.
(ialerija (telefon:	ali na naslov KC IN - (ialeri-
ja. Ti lov trg 5,3320 Velenje) /a to prosi lastnike iimeiuiCinih del, naj se cim prej javijo /aradi pravočasnega evidentiranja in dokumentiranja njenih umetniških del. Zluani podatki lxido upo« rabljeni izključno v strokovne namene.
AVTOHISA JAKOPEC
Za neverjetnih
N JUBILEJNA tudi za Astro G, določeni tipi
NAGRADA
AVTOHISA JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje, tel.:03/586-43-80
31. maja 2001

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO DELAVCA na rezkalnem stroju. Telefon: 03//781-80-33. Jakop Miroslav s.p.. Zavrhl O, Dobrna,
KUPIM
BRAKO prikolico kupim. Telefon: 5863-018. PODARIM
Podarim štiri mlade psičke mešanke. Tel.: 03/5841463.
RAZNO ODDAM
NA OTOKU PAGU dam v najem apartmaje v mesecu juniju in septembru (100 m od morja). Telefon: 041/421-469. BREZPLAČNO košnjo oddam (Gavce), Telefon: 5885-533. BOKS ZA KONJA z izpustom v bližini Velenja oddam za določen čas. Vse ostalo na tel: 041/344-883.
APARATI - STROJI
TOVORNO prikolico prodam. Telefon: 031/576-156. DOBRO OHRANJENO slamo-reznico prodam. Telefon: 781-2152.
STANOVANJE
OPREMLJENO stanovanje v stanovanjski hiši oddam. Telefon: 5865-086.
DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Tomšičevi oddam v najem. Telefon: 041/374-049. TROSOBNO stanovanje v Ga-berkah (s teraso) oddam v najem. Telefon: 041/216-125. PARCELE-OBJEKTI-VIKENDI GRADBENO parcelo V okolici Vefenja ob asfaltni cesti prodamo. Telefon: 041/783-123. STAVBNO zemljišče (1891 m2) z brunarico v okolici Pirešice prodam. Telefon: 041/518-907 ali 897-70-10,
DVOSTANOVANJSKOHIŠOz uličnim lokalom v Velenju (Gorica) prodam, Telefon: 02/682-6871.
ŽIVALI
PRODAJA NESNIC v nedeljo, 3. junija od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
BIKCA, R-limozin, težkega 130 kg, prodam, Telefon: 5869-849.
C
IIAZENQSTZ
V tednu od 21 ,maja 2001 do 27,maja 2001 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskiti postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 21.maja 2001 do 27.maja 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mtkro-g S02/m3 zraka
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
ioinNj Toroiiic« zavodnje sra^ velenje veukivrh Skale
SOR>
B21.mai □22,maj QSS.maj □24.maj B2S.inaj □26.maj B27.maj
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, Tel.: 03/ 891 00 30, Mob.: 050/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE '
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
DVE KOZI in kozlička prodam, Cena po dogovoru. Telefon: 5865-508. VOZILA
YUGO koral 55,1. 88, rdeče barve, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Telefon: 031/774-520.
ŽENSKO KOLO na 18 prestav, starinska vrata, skrinje in skedenj proam. Telefon: 031/576-940.
MALO RABLJENO moško kolo Rog prodam. Telefon: 041/776-337,
STIKI-POZNANSTVA
SIMPATIČNI GOSPOD, 55-letni, S hišo na morju, vdovec, si želi prijateljico za resno vezo do 55 let Kom. tel.: 090/74-42. ELEGANTNI VDOVEC, 49-letni podjetnik, situiran, želi prijateljico za resno vezo do 47 let. Kom. tel.: 090/74-42. FANT, 34 let, želi spoznati preprosto dekle ali mamico za resno vezo. Gsm: 041/899-442. DEKLE, 25 let, želi Spoznati fanta višje postave. Kom. tel. 090/54-25.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to teiefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi ůo/ezn/ ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 31. maja - dopoldan Čolič, dr. med., popoldan Puva-
lič, dr. med., nočni Friškovec, dr. med, in Smonkar, dr med. Petek, 1. junija-dopoldan Friškovec, dr, med., popoldan Slavič, dr. med., nočni Klemene dr. med. in Stravnik, dr. med.
Sobota, 2. junija - dežurni Čolič, dr. med. in Urbane, dr med.
Nedelja, 3. junija-dežurni Čolič, dr. med. in Urbano, dr. med.
Ponedeljek, 4. junija - dopoldan Slavič, dr. med., popoldan Friškovec, dr med,, nočni Bud-njo, dr. med, in Rus, dr med. Torek, 5. junija - dopoldan Čolič, dr. med., popoldan Pir-tovšek, dr med., nočni Friškovec, dr med. in Lazar, dr med.
Sreda, 6. junija - dopoldan Rus, dr med., popoldan Lazar, dr med., nočni Vidovič, dr med. in Stupar, dr med.
Zobozdravniki:
2. in 3. junija - Miroslav Pavlo-vič, dr stom., v zasebni dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje {od 8. do 12. ure)
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13,00 do 14.00, telefon 898-1880.
Od 1. junija do 8. junija-Ivo Zagožen, drvet, med,, gsm 041/633-677,
KRATKOROČNA
M H ri
GARANCUA: KARTICE, OSEBNI DOHODEK
PE CELJE Kosovelova 1 6
03492 Ó8 93
IVI I
n t
It
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Sabahudin Golać, Velenje, Kidričeva c, št. 6 in Ševala Jašarevič, Jelovče selo, BiH; Janko Pirec, Andraž nad Polzelo št, 82 in Mojca Pod-bevšek, Velenje, Aškerčeva c. št, 5; Andrej Klančnik, Šoštanj, Kajuhova c, št 7 in Urška Rogovnik, Velenje, Trubarjeva ul, št. 6; Jože Virbnik, Plešivec št. 43 in Lidija Kav-nik, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 23; Tomislav Praprotnik, Velenje, Ljubljanska c. št. 30 in Lidija Lekše, Velenje, Cesta pod parkom št. 12; Zdenko Plaz-nik. Laze št. 20 in Bernardka
Poplas, Laze št. 20; Alojz Novak, Velenje, Koželjskea ul. št. 1 in Klavdija Rebernik, Velenje, Koželjskegaul. št. 1.
Alojzija Rehar, roj. 1915, Do-briša vas št. 3/a; Janez Pleško, roj. 1924, Velenje, Prešernova c. št. 6; Jožefa Stropnik, roj. 1912, Šoštanj, Cesta Matija Gubca št. 3; Franc Felician, roj. 1923, Spodnje Kraše št. 27; Sabrija Mujkanovič, roj. 1958, Velenje, Kardeljev trg^št. 2. Upravna enota Žalec
Poroka:
Boštjan Košica izVologe 1 in Albina Dobnik, Čeplje, 26/a.
Radio Velenje
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
télefonHan: 03/ 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
OUE ZVEZDA 12/1L PIVO PILS LAŠKO ZABOJ MOKAT500 25/1 KG VEGETA1KG KAVA BAR 100G 0RA6x1,5L
179,90 1.600,00 89,90 849,90 139,90 samo 499,00
KRMN! JEČMENI KG	41,90
KORUZA 1 KG	41,90
GNOJILO UREJA VREČA	2.599,00
ARIEL 6KG	1.999,00
Č0K0LIN0 2KG	1.399,00
BRIKETI ZA PSA 15KG	2.690,00
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V TRGOVINI Z ŽIVILI IN V KMETIJSKI TRGOVINI OD PON. 00 PET. OD 7.H DO 19.H, OB SOB. OD 7. 00 15.H IN OB NED. 00 7.H DO 11.30H.
*** NOVO: PRODAJA ÈKROPIVÎ *** *mR VARŮUJE V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE!*
Iz Starega kombija lahko iztisnete 250.000 tolarjev!
■ Pripeljite nani dostavno vozilo starejše od desei let. Ob nakupu novega vozila Vito ali Sprinter hoste zanj dobili 230.000 tolarjev, oziroma 300.000 tolarjev, če imate staro dostavno vozilo znamke Mercedes-Benz. Tako boste pomladili svoj vozni park in poskrbi za čisto okolje. Odkupljena stara vozila bomo namreč ekološko
unlčilllerdelno reciklirali. Oglasite se pri vašem najbližjem prodajalcu vozil Mercedes-Benz.
Fori d.o.o., Prešernova la, tel.: 03 898 47 24
Mercedes-Benz
V SPOMIN
Mojemu predragemu sinu
MIRANU MELANŠKU
14.10.1963 - 29. 5.1991
Minilo je 10 let krutosti in bolečine, odkar Tc ni več. Moj zlati Miran, zakaj si me zapustil? Zakaj, /akaj, zakaj?
Tvoja neutolažljiva mama.
ZAHVALA
Ob tioleči izgubi dragega moža. očeta in dedija
JANEZA PLEĆKA
se i.skreno zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem PreSernove 6 in vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poli. za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi kaplanu g. Vladimirju Bizjaku za opravljen obred in pogrebnemu ptidjetju Usar za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Ema, sin Vojko in hčerka Melita z družino.
v
Skale - 28. srečanje lovskih zborov in rogistov Slovenije
V znamenju lovcev in njihovega petja
Nil športnem igrišču ob škďlski (»snovni šoli bo v soboto prireditev« ki bo privabila vsaj 6()0 nasto» pajoeili iz vseh k<mcev Slovenije, pnlt^ teli pa pričakujejo še veliko (ju-biteljev glasbe. L4»vska družina Skule je namreč ob 15-letnici delovanja njihovega pev skega sesia-va prevzela organizacijo 28. srečanja lovskih pevskih zborov In rogistov Slt>ven(|e. Nastopajoči bodo prišli tiidl iz Italije* Avstrue in Hrvaške...
Kot nam jc povedal predstavnik Lovske druýine Skale Milan 'lepej, se lx> srečanje pričelo s sprejemom udeležencev, ki bodo v Skale prišli do 1L ure. Takrat se bo začela skupna vaja pevcev, rogistov in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Nastopi kar 35 sodelujočih sestavov se bt)do pričeli ob 14. uri. Slavnostni del revije lxi ob
Lovski pevski zbor LD Skale Je ob 15. fetnici delovanja prevzel odgovorno nalogo - v soboto popoldne bodo po njihovi zaslugi v Škatah zapeli in zaigrali sestavi tovskih družin iz domovine in tujine.
uri. ko bodo skupaj nastopi- Še lo. Prireditev bo v vsakem
li vsi sodelujoči pevci, rogisti in Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Po njem pa se bo priček) vesekî druženje, ?a katerega lovci /najo pi^skrbeli. zavrteli pa se bodo ob zvokih ansambla Sateški t^mtje.
vremenu, saj bixlo organizatorji poskrbeli ludi zai šotor.
Vabljeni v Skale, kjer boste s svojo prisotnostjo počastili tudi 15. obletnico delovanja Ltwske-ga pevskega zbora LD Skale!
Mbš
Metlobmoena revija otroških in mladinsidh zborov v Zaleu
Tudi šest zborov iz Šaiešlie doline
Otroški zbor OŠ Antona Aškerca Velenje, ki ga vodi Metka Smirnov Oštir, se Je predstav// tudi
na nedavnem koncertu izbranih zborov v Velenju.
Na odru dvorane Domu 11. sloven skej^a talMira v Žalcu ba danes (v četrtek) potekala medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Na njej bo nastopilo Z^ sestavov i/. celjskega območja, med njimi štirje otrošld in dva mladinska zbora h občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Za sodekwanje jih je predlagal Franci K<wač, ki je spremljal nastop teh zborov na obmtíční reviji Pozdrav pomladi 2001 v Velenju.
Med izbranimi ztx>ri fux otjxwki velenjske glasbene sole, osnovnih io! bratov Letonja iz Smarl-ncga ob Paki. Antona A.škcrca. Gorice (oba Velenje) ter mla-
din.ski 7bot osnovne šole braH")v Letonja iz Šmurtnega ob Paki in mešani zlw Šolskega centra Velenje. Na prvem koncertu [ob 16. uri) Kwtii nastopila zbora sol Antona Aškerca in (»orica, na večernem (ob IV. uri) pa otroški glasbene Me in mladinski zlx>r iz Šmurtnega ob Paki.
■ tp
Center - Levi breg
že 11. srečanje sta
Organizacija Rdečega liriža mestne četrti Levi breg le pred neflav-nimn pripravila /e 11. srečanje krajanov« ki b(Klo letos d4)poinili 70 afi več let, teh pa Je v tej četrti 136.
Starosinikiso se srečali v prostorih OSCîustava Siliga, njeni učenci pa so jim pripravili prisrčen kulturni program, prisotne je najprej nagov<^rila predsednica odbora RK Cenlor - Levi breg Stana Kovic, zdravja pasojim zazdeli še predstavniki Rdečega kri/a v imenu mestne občine podžupaiija, ravnatelj osnovne šole gostiteljice in predstavnik le krajevne skupnosti, ki za srečanje prispevala ludi denarni znesek,
Predsednica odlx>ra je udeležencem izročila jubilejne značke in skromna darila, obmt>čno združenje pa je sedmim pc^sameznikom podelilo pisna priznanja za dolgoletno delo v Rdečem križu, /lati> plaketo republiškega odb(^ra RK pa je prejela Slana Kovič. Po končanem kulturnem in slavnostnem sporedu so se vsi udeleženci v prijetnem razpoloženju zbrali še na skromni zřikuski.
■ B.M.
$fev//o teřcmova/cev skaterjev, iz vseh koncev Slovenije Je bilo veliko. Gledalci niso zaostajali, saj tako polnih tribun okoli kotalkallšča že dolgo ne pomnimo.
11. Dnevi miadili in liulture
Množica dogodkov in udeležencev
Ob koncu predzadnjega majskega tedna je bilo v Velenju t>gromno različnih kulturnih in športnih prireditev; Največ so jih. kot je sedaj že trdna tradicija, pripravili Šaleški študentje« ki so tudi letos organizirali bogate Dneve mladih in iuil-ture,že H. po vrsti. Tisti, ki prireditve spremljamo ze vsa letii. scenarij že dobro poznamo, a letos je organi* zatorjem uspel<» pripraviti nekaj igemnih vsebin, ki so Velenje uspele pnblizati tudi drugim, ne le Šalečanom.
Med najbolje obiskanimi je bil zagotiwo 5. Skate con-
Jubliejnl 5. Skate contest Je vodil znani reper Ali En, ki Je sicer spremen// /me. Ker Je tudi sam skater, Je znal bodriti in komentirati. Ob rap glasbi, ki sodi zraven in je bila tudi zvočna kulisa dogodkov, pa Je tu in tam tudi "zarepať"...

I
v


lest festival, tekmovanje deskarjev iz vse države, ki seje letos odvijalo na nekoč sijočem, sedaj že skoraj pc^jizabljenem velenjskem kotalkališču. ObLskovalc^ivje bilo veliko, voditelj, še vedno naj-txílj znan pod imenom Ali en, pa je znal poskr-bciï za množico, kije v prekrasnem sončnem popoldnevu opiizovala vralok^mne iikcijc tekmovalcev. Zmagtwalecjeza nagrado prejel avto-nekaj let staro katrco, karje bila dobra ideja. Tudi gkisbeni dogodki, ki jih je bilo leLo.<i več kol ponavadi. so uspeli. Etno večer ni bQ množično otv iskiui, bil pa je prijeten. Klasičen, multimedijsko p(>dprt koncert v glaslxíni šoli je bilvrhuaski. Ve-
Rock koncert na velenjskem gradu Je v toplem sobotnem večeru privabit (še eno) množico. Eni so plesati, drugi poseda/i, klepetati In uživati. Vse to sodi k maju in
mladosti...
liko K)ljšo obisk kot zadnja leta pa je zabeležil tudi rc^ck koncert na velenjskem gradu ... Bila je še kopica manjših in večjih dogodkov, preveč, da bi lahko widekwal na vseh. Čeprav eni 25 študcnlovje dogodek pripravljalo kjir nekaj tednov, na koncu bili z njim zadtivoljni. Koi tudi mi. saj je maj v Velenju resmcscc mladosti. Tudi po njihovi zaslugi.	■ Bš
Koncert
pihalnega
orkestra
papirnice
Vevče
ŠOŠTANJ - V šoštanj-skemdomu kulture bo jutri ob 20. url koncert pihalne ^odbe orkestra papirnice Vevče. Organizira ga PihaU ni orkester Za^a. ki na pri-reditve vabi vse Uubitelje tovrstne glasbe. Karte bodo na voljo eno uro pred prireditvijo na blagajni do* ma kultur«.