Zaupaj, a glej komu                                  
(Basen.)                                                                      
»fiS^ravo prijateljstvo je mnogo vredno," tako reče nekega dne jež skorjancu, ki se je baš pred njim hotel dvigniti v zrak. Začudeno pogleda skorjanček svojega sovražnika a jež nadaljuje: ,,Da, zelo velike vrednosti je prijateljstvo in meni je ravnokar šinila dobra misel v glavo, da bi bilo mnogo bolje za naju, ako bi živela v miru in Ijubezni drug z drugim nego li v rednem sovraštvu. Skleniva torej danes prijateljstvo, ki bode nama sladilo živijenje."
Nedolžni skorjanček je verojel sladkim besedam zvitega in lokavega sladkača. Napravil si je tudi v bližiai ježevega stanovanja svoje gnezdo, ker mu je tako njegov iiovi prijatelj svetovaL
A skoraj se je pokazalo, kako drago je raoral plaeati siromak svojo lehko- vernost in preveliko zaupnost.                                                                                     
Skorjančevo gnezdo se je kmalu oživelo, v njem se je gibalo in čivkalo pet krepkih mladičev. Stara sta jih skrbno gojila in pridno polnila vedno odprte, ne-          
nasitne kljunčke.
Nekoč odletita, kakor po navadi, roditelja za živežem.                                       
Ali, o gr6za! kaj vidita, ko se vrneta. Jež je stal pri gnezdu ter hrustal mladiče — gostil se je baš z zadnjim mladičem — da je mehko perjiče na vse strani letelo.                                                                                                                  
,,Hudobnež!" zavpijeta prestrašena ptička, nali si tako ostal zvest svojim ob-          
ljubam, ali je to znamenje tvojega pravega prijateljstva?"                                                
Obrnil je sedaj jež svoj hudobni rilec proti razjarjenima skorjancema ia divje           
pogledal. Izvestno bi se tudi njima ne bilo nič boljega pripetilo, kakor prej mla-           
dičem; ali ušla mu sta.                                                                                                     
Gorje nam, ako sovražniku, ki narn s sladkirni besedarai ponuja prijateljstvo,           
prehitro verojamemo in zaupamo; kajti njegova navada — škodovati nam — vrača se često rada.                                                                                         Anton Kosi.