Politični ogled. Avstrijske dežele. Dnes 5. aprila začneje naši deželni zbori zopet zborovati. Cas pa jim je sila majben odmerjen, samo 14 dni, Naš štajetski zbor dobi mnogo predlogov. Omenimo sledeče: pioračun za 1. 1878. poroeilo o mariborski rinorejski šoli, o popravljanju Dravine struge v Dupleku, 752 fl., koje je trg Vržej deželni denarnici dolžen, poročilo o razpisanju srenje v Šmarjib; potera prošnje za dovoljenje okrajnib naklad: Jvnik boče imeti 40%, Stainz 43%, Birkfeld pa celo 60 %• — Velike fužine v Inneibeigu na gorajem Stajeiskem bo kupil jud baron Rotbschild ; izdelovanje štajeiskega železa pride tedaj v judovske roke. —. Brazilijanski cesar in cesarica sta zapustila Dunaj, tucU ruski general Ignatijev je odpotoval na Rusko črez Berolin, kder se je % Bismarkom pogovarjal. Dunajski turkoljubni listi se ma rogajo in pravijo, da ničesar ni opravil. Toda le počakajmo še, kmalu se jim bo zasvetilo, kolikor je opravil. — Tirolski novo izvoljeni deželni zbor steje 26 liberalcev in 42 klerikalcev, kar prve silno jezi. — Česki škofje so izdali pastirsk list, v kateiem naznanjajo cerkvene svečanosti, katere se imajo po vsej Česki obbajati 1. 2. 3. junija na čast 501etnice škofovanja sv. očeta Pija IX. — V Trstu obstaja. že mnogo let pomorsko društvo, ki se imenuje Lloid in ki skrbi za vožnjo po morju; od države je dobivalo 3 milijone v podporo, čeravno iina na leto veliko do bička tako, da, je svojim delničarjem lani zraven rednih obiesti še po 21 &. vrhka izplačalo. Vsled tega 80 naši ministri z ogeiskimi vred sklenoli podporo ustaviti. — Dubrovuieki trgovci so napravili posebuo društvo, ki ima 13 ladij ua morju; te dai se je lepa ladja ,,Peti Dubrovačkl" blizu Anglije razbila; blago je vse zgubljeno, mornarji so pa srečno splezali na ©tok sv. Kilde. — Na Ogerskem bodo osnovali 5 reginientov žaudarjev, ker je varuo.st imetja in življeuja slaba; v Vesprimski župaaiji so uiorali zarad tolovajstev oklicati naglo sodbo — Standrecbt! Vnanje države. Najvažoiša uovica jc svet izneuadila iz Nemškega. Glasoviti pruaki minister Bismark je neruškcga cesarja poprosil za odpust iz službe. Cesar prošnje ni uslišal. Kaj to ponieni še ni pvav jasno. Pravijo, da Bismarku z odstopom ni resnica, ampak da boče zopet uekaj ražuega začeti, vendar po žuganju z odstopom še posledujc ovire podreti. Namcrava pa neki preganjanje katoličauov ustaviti in z papežem ua nekaj časa mir napraviti^ patem Ruse in Avstri^jano zarad Tuičije v kivari boj zaplesti iu med tera po Francozib z vojsko udariti iu jih popoluein potlačiti iq qaposled v zvezi z Rnsi našo Avstrijo napadnoti ip razčesati ter tako veliko lutrovsko prusko, nemško eesarstvo osnovati, ki bi segalo od Tovl-a na Francoskem do Požuna na Ogerskem in od darjRke moje do Trsta. No, cel6 prazne domisljije to menda niso! Bismark gotovo uekaj velikanskega kuha. Tudi je res sumljivo, da pruski listi vednc na Francoze psujejo in celo lažejo, da bočojo ti Nemce kot najaedolžniša jagnjeta požreti in da že v ta namen vojsko zbirajo. — Italijansko kraljestvo je v deuarnili zadregah in uamerava vse nstanove (štiftiuge) za uboge in bolene pobrati in tako za plačevanje državnih stroškov blizu 1500 milijonov lir pridobiti; to bo za ubožce bud udarec! —Liberalci hočejo po vsej sili papeža imeti bolenega, rartvega in pokopanega; ali sv. O6e jim teh želj ue spolnijo. Vkljub vsemu leganju so papež zdravi in so na veliko soboto sprejeli 1000  romarjev ter prav krepko nagovorili. — Francoski in spanjski niinistri so se pri-laškem kralju prito-  žili, da papežu ne privošči potrebne svobo^e p,ri  cerkvenem vladaienjn. — Angleži so vendar podpisali, kar je ruski geneial Ignatijev od njih ?ab- teval, namreč, da eviopske velevlade skupno sklenejo turškcga sultana k piavičnosti do kristijauov prisiliti. Ali to so le na videž storili iz strabu zabresti v boj z Rnsi; skrivoma podpirajo Tmka iu so poslali nekega Layarda, turkoljuba, kot poslanca k sultann v Carigiad!  Turške homatije. Rusi so Angležem naznanili, da se naj v 5 dnevih odločijo, ali hočejo, da vsa Evropa sultana posili k pravičnosti zoper kristijane ali ne. Angleži so se s prva ustavljali, ali videvši, da so Nemci, Francozi in Italijaai na ruski strani, so se udali ia podpisali, kar so Rusi terjali. Sedaj se bo pismo gultanu predložilo v podpis. Tega pa sultan bržčas storil ne bo, in potem se začne boj, če kaj nepričakovanega zmes ne stopi. Na boj kažejo velikanske rojne^priprave na Turškcm, Ruskem, Greškem in v Cinigori. Ruski veliki knez Nikolaj je popolnem ozdravil iu obiskuje vojake; gcnerala Škoboleva je proti Donavi poiinol ob enem pa rusko železnico z ramuusko združil iu boj se labko vsaki trenutek prične. Ali tudi Turki se orožajo na tho moč; višji poveljnik Kerim-paša je sklenil vse mobamedanske možke pod orožje pozvati, in je satu uaglo odpotoval iz Carigrada na Donavo, kder stoji blizu 200.000 turških vojakov; zadi za to prvo vojno zbiraje drugo pri Drinopolju, Zofiji in v Nišuv V Aziji iuiajo na ruski meji kakib 80.000 mož. Crez Solun pošiljajo proti Čiuigori, Miriditoin in v Bosnijo močne trume vojakov iu v Hercegoviui pri Metkoviču stoji 12.000 mož. Močno vojuo brodovje brani Carigrad. Splob vojakov in orožja imajo  Turki še dovolj, denarja pa nič, ponuagajo si z  papirjeui, srebro ima 70% na.davka, mnogi urad- niki so delo ustavili. ker ne dobijo plače ; sila je neizmerna, kar še Tuike se ve še bolje srdi in spodbada zoper kristijane; vPerištini v Stari-Srbiji dela 800 kristijanov novo Ktezo v Bosnijo; v cerkve zahajati sc nc upajo več, ker se bojijo naglo od Turkov napadeai in posekani biti. Zločii^stva 80 povsod godijo nezaslišana. V Stari Srbiji so Turki požgali 121 vasi, 19 cerkcv iu 300 novih selišč ter ubili 2000 ljudi; samo jeden paša grdi Esad-beg je svojej zveriuski pohotnosti žrtvoval 102 srbskib deklet. V Bosniji so bili Turki na večib krajih tepeni.