I izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za čet t leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. « Ljubljani 21. novembra 1883. I * r «. fK * AL č v «s ? ' ft u > Obseg: Nekaj za naše vinorejce na Dolenjskem O delovanji močvirskega odbora. Kako presajati stareja sadna dre- vesa. Predor skoz Arelski hrib. doba (povest). (Dalje.) Naši dopisi. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) — Novičar. Po Gospodarske stvari. kopij se namreč deblo trte 1 čevelj globoko, vodoravno in gladko odreže in za dva palca globoko prekoplj in nj vstavita na vsakem koncu cepiča > Nekaj za naše vinorejce na Dolenjskem. ^illZf^TlJi1 Strokovnjaki so priznali, da je poleg prezgodnjega trganja poglavitni vzrok malopridnega vina na Dolenj sakovrstne skem v tem , da sadijo tamošnji vinorejci trte brez izbiranja pripravnosti in dobrote, vinorejci so vendar uže v različnih krajih zasadili trte boljših vrst in pridelujejo tudi uže boljša vina, večinoma pa je še vse pri starem. Da si tudi zdaj še prizadevajo nekateri gospodarji zasaditi trt boljših vrst, priča pritožba novomeške kmetijske podružnice zoper vladino prepoved prevažanj jenk, katera je došla letošnjemu deželnemu zboru kranj- Ravno to nam daje povod našim vinorejcem katera morata in nikakor uže nadeta od soka. Ako cepimo začetkom junija, moramo potrebne cepiče hraniti v prav mrzli kleti, najbolje v kaki ledenici. Cepič odreže se v podobi zagozde tako, da se na ozki strani zagozde nahaja popek. Cepič naj pa ima troje Nekateri popkov Kakor pa je navadno kmečko cepljenje sadnih dre ves v sklad, katero tukaj priporočamo za trte 9 malo sa skemu priporočiti cepljenje, ker cepiče dobé lahko doma vredno za sadno drevje, posebno če se potem skladna rana ne pomaže s cepilnim voskom, ampak z ilovico in mahom, tako smemo priporočati pri cepljenji trt pod zemljo tudi porabo ilovice in mahu, ter je še celó dokaj boljša od zamazanja s cepilnim voskom, da skladno rano malce zamažemo z ilovico in vse obvežemo z mahom in vrbovjem. Mah namreč vedno vlago ohrani, katera pa ali drugod in pa trta ceplj rodi navadno uže prvo je gotovo prav pospešujoča, da se cepič sigurno vraste Naš priznan, izvrsten strokovnj leto. tijske šole goriške, profesor P vodj km Potem se trta se ve da prav pozorno zasuje i tako da popisuje m pripo roča ceplj trt tako je ves cepič obsut z zemljo, to pa zarad tega, da se ne posuši. Da se ne pohodi, pristavi se par količev Znano je, da je c. kr. vlada prepovedala kupčijo z krog cepiča v večo sigurnost bilfami. Res je, da tudi s kolči zamoremo zasajati vinograde, pa za eno leto pozneje dospemo do sadu. Kdor želi hitro vsem tem dospeti, da se prepriča o dobroti dotične trte, naj staro trto precepi s kolčem in v drugem letu bo gotovo imel mlado grozdje. Pocepiti sem dal nekatere trte s toliko hvaljeno (pa, menda preveč zaljubljeno) slankamenko in nekatere cepljenke so uže v prvem, torej istem letu, ko so bile spomladi ceplj dale grozdje, v drugem letu pa so vse rodile po naših vinogradih Ako ceplj vrastel, kmalu krepko požene če pa požene le slabotna mladičica, kakoršne vidimo v trt-nicah in vloženih ali vsajenih kolčih pognati v prvem letu, gotovi smemo biti, da se cepič ni vrastel v trtno deblo , ampak da je pognal le iz svojih popkov prav toliko slabih, ničvrednih trt nahaja, ireono pa je, ua »c vsi o^ium , ^ ^^ ali katere so celó oprhljivke, imajo nekateri navado, da le enega precepijo, se ve da kakor slehern vsajen kolč v trtnici. Cepiti se zamore tudi stara trta na enoletnem lesu da se cepič v podobi sedla prireže Pone kakor in sicer po načinu Ker se in na enoletno primerno obrezano mladiko nastavi trebno pa je se vsi spar precepijo katere dajo slabo vino etoval uauv viiav/ , uii uw^iu ^^ ^ ^ * * ----,, ~ ----------> T» V , i A da bi se naši vinorejci bolje lotili precep- ker želijo, da jim drugi obrodijo se to leto ljevanja, katero pa je le tedaj vspešno seno o pravi dobi in pravilno izpelj če je bilo izvr- pa tak posamezen precepljenec slabo požene i Navadno ker sok Ceplj se bolj v druge neobrezane mladike hiti tedaj sponese, kedar ni bila trta v soku, to pa Najgotoviše pa precepljenje trt pod zemljo in v ali pred sočnostjo v spomladi ali po sočnosti meseca naših južnih pokrajinah, predno spomladi poženo tore) maja ali pričetek junija. Vzrok je namreč ta trsni sok, kakor hitro pride v dotiko z zrakom 5 da se v mesecu svečanu, za mrzlej kraj pa je potem naj pri «v«, ~ --- ------- ---------1 premeni, nekako spridi in vsled tega se potem cepič naglo pravniša doba konec maja ali začetek junija preneha. ? ko sok prime Najboljši način cepljenja trt je, da se pod trta precepi, in sicer čevelj globoko pod zemljo emlj o Od- delovanji močvirskega odbora. delovanji močvirskega odbora ne razglašajo se redna poročila, zato je tem važneje, da ono, kar prihaja v javnost, enostransko. Goreški kanal Bevški 1760 sežnjev s stroški 246 gold n Cornovca blizo 2000 3000 n s s r> 200 n ni v nasprotji z resnico ali pa da ni s popravljanjem bregov pri okrajni cesii Ta dela in pa še priprave za enaka dela v priho tem oziru potrebna so posebno poročila njem letu prijav ljena zadnji čas v „Slov. Nar." marsikaterega popravka je na drugi straui začetkom po in udj odborovi šila so se po sklepih močvirske dbo kateri so sodelovali pri izvrševanji teh na pr v št. 256 brati ročila o zadnji seji deželnega zbora kranjskega od be- tem mislimo sklepov, imeli so mnogo težavnega posla, za kar jim po Po vsem pravici gre zahvala posestnikov na močvirj sede do besede to: ..Na nase sm del tej prilik čud P o kl ukárj del m,uumv/ ? valca tudi na to stran da prikrita sodba „Narodovega" poroč so vtemelj za je ljubljanskega barja jak napredovala, dočim prebivalci barja ravno priobčeno tudi v „Slov. Nar Omeniti pa imamo konečno še dve reči. Prvo je poročanje o zadnji seji močvirskega odbo a nasprotno trdij u 1 izrekoma način po Prašali smo poslušalce v dotični seji, prašali tudi poročevalca samega, pa nihče nam ni potrdil da se terem se je obsojevalo vedenje navzočega zastopni deželnega odbora, ki je zadevalo, ako smo bilo tako poročalo, kakor trdi ..Slov. Narod u čeni, razgovor zarad požiganja mahú P* podu Poiskali smo zatorej pisane stenograme in tam našli deželnega odbornika Mi gotovo nismo bili nikdar prijatelji onega gosp smo pri poročilu o 16. seji na pisani poli 19. do besede sledeče: Poročevalec dr. Poklukar.....„O tej za- toda po naši misli treba je v go d dal se pač 1 toda g g. poslanci so got b š i i bral govorit spodarskem vprašanji razloge nasprotovalcev ovreči protirazlogi, nikdar pa ne z ničevimi osob čnim nimi napadi z To je e gledé na to . da je bil imeno in so se prepričal kolik so prip poročilo vani deželni odbornik zastopnik oblastnije' močvirskem )rave za odboru nadredjfirm 7or»Ar nr^^of ____ osušenje ljubljanskega močvirja v tem č zoper prostost razprav in čuli smo od lanskeg let predoval a glasove od druzih odbornikov, da se bodo rajši ogibali Kako je iz tega nepristranskega sklicevanj na raz- zborovanja, kakor pa trpeli tako ravnanje sodbo gg. poslancev o napredku prip„. močvirja mogel iznajti trditev o ja&em Druga došla nam pritožba zadeva pa klepčnost vanj del za nj za osušenje zadnjega^ zbora, kateremu je predsedoval predsedniko Ni nam treba opozarjati, da ima pre pred namestnik nam je ravno tako neraz- sedništvo dolžnost umljivo, kakor krivo njegovo začudenj Dela za osuševanje močvirja so zdaj še večidel v pisarnah in zato se ni čuditi, ako močvirski posestniki ne čutijo nasledkov osuševanja in trdijo kaj druzega. kakor je trdil vsaki seji povabiti vse odbornike poročevalec „Narodov da ne prvi vrsti gleda zdaj močvirski odbor na to načrt, po katerem hoče izpeljati osušenje močvirja bo imel napak dosedanjih načrtov in del, po katerih so bila tudi vsa dosedanja dela pomanjkljiva in nepopolna izvoljene in osebno opravičene; ako bi bil pa odbornik zadržan ali pa odstopil, pa dotičnega namestnika. ~ sklepčnosti je treba navzočnosti % odbornikov, po navadi: iz voljenih odbornikov, katerih šteje odbor Tr sklepčnosti je tedaj treba, da je navzočih vsaj 15 10 odbornikov Nam pa se zanesljivo poroča, da je bilo pri zadnj seji navzočih s predsednikom vred samo 9 odborniko zavesti velike naloge in odgovornosti svoje pri- uže zdavnej odložila zadeval si je pa pri vsakem bolj pomenljivem sklepu rekla zahvala. m pa nekdanja odbornika , katera sta pa odborništvo in se jima je pri izstopu tudi iz ostati v soglasji z deželnim odborom in c. vlado, za- Ako je temu tako (akti vredništv stopnikoma onih dveh oblasti, katere bodo tudi pri pla- laganje), tedaj ni le opravičena pritožba odbornikov čevanji stroskov sodeležne. ..... glavni reči dosegel je močvirski odbor do zdaj najprej izrek strokovnjakov, dalje pa načrt o osuševanji močvirja; načrt pa še ni po vsem odobren po ministerstvu in treba mu bode še o znižanji Ljubljanice skozi mesto nekaj dopolnitve glavnem vprašanji je tedaj niso na razpo- niso bili vabljeni, ampak nastane še bolj pomenljivo vprašanje o veljavnosti takih sklepov. Prijavimo te pritožbe samo s tem namenom, da se napake, v kolikor so vtemeljene, odpravijo v korist močvirskega odbora in imenitnega njegovega posla. odbor, do zdaj skupno z deželnim odborom in minister stvom, dosegel, kolikor je bilo s takimi sredstvi do zdaj mogoče. pa ima močvirski odbor tudi Kako presajati stareja sadna drevesa. Poleg glavnega posla Nadrobnemu popisu katere smo prijavili pre i ravnanje skrbeti za vzdržavanje glavnih odtokov na močvirji bodi nekaj časom o tej zadevi, dodamo danes si s pomočjo posestnikov ali z dohodki močvirskega za- katero priporoča nemški časnik „Pomologische Monats klada, kolikor vlada v to privoli. In tudi v tem oziru hefte". Ta list piše: odbor ni zanemaril svoje dolžnosti, kakor bi po besedah Narodove^ misliti. » poročila in začudenja morebiti kdo nal Grabni na močvirji se morajo napravljati in trebiti Ker je dostikrat težavno, stareja drevesa s prstjo vred držeča se kot kepa po koreninah pozimi presa- sme se priporočiti sledeče ravnanje, pri katerem jati brez ozira na to , po katerem načinu se bode šilo osuševanje pri Ljublj in oni grabni pripomorejo osusevanju dotičnih delov močvirja tudi zdaj ni treba prsti v kepi vseh korenin Nekoliko na divjake požlahnjenih piramid, okoli 20 let starih, katere so bile izredno rastoče in so odga- tem smislu skrbel je odbor tudi zdaj uže za osu- ali njale nič sevanje in izrekoma letos so se dogotovila dela iztreb Ijevanja pri sledečih glavnih odtokih: močne mladike, rodile so nekaj let prav malo Zato dali smo meseca septembra približno Dolnj Golovec 1365 sežnjev s stroški 275 gold Priprošca Drobentinka Lukovški kanal 2252 2927 875 n » s s s 11 11 11 488 483 61 0*8 m. od debla na okroglo z lopato odřezat del korenin in rane gladko pořezat. Potem bili smo prisiljeni, katere teh hruševih piramid v jeseni prihodnjega ne- leta u li ii presaditi Uže prej se nam to posrečilo zato smo tudi pri tej priliki dvomili, da bi se obneslo. Poguma p nam je dajala okoliščina, da je krog zaraščenih ran po gnalo veliko drobnih koreninic Žalibog prsti po koreninah v kepi nismo mogli čela so se na strani sv. Antona dne 14., na strani Lan-genski pa dne 22. junija leta 1880., vrtanje tunela z mašinami pa se je pričelo na izhodni strani dne 17., na seboj jemati zavolj predolzega prevažanja z vso previdnostjo odpravila vsa prst in Zato se je zahodni strani pa dne 13. novembra tistega leta i dobro srečo pripravili smo drevesa na nov stan, smo korenine pazljivo napolnili z rahlo prstjo, potem ko so bile korenine iz novega dobro obrezane in smo dobro polili prej kakor smo pohodili; vej pa nismo obrezali prav nič. prvem letu zrastle so le kratke mladike, zdaj pa je drevje v krepki rasti in prenapolnjeno s cvetjem. Zato se mi zdi, da smem tako pripravljanje za presajanje starejih dreves dobro priporočiti in bi ta način presajanja gotovo pripraven bil tudi za drevesa druzih vrst. S tem pa je tudi presajanje z zmrznenimi kepami akoravno ne popolnem vtrpljivo, pa vsaj polajšano po Pretekli pondeljek, sv. Elizabete dan, pa je trgovski minister baron Pino lastnoročno vžgal strel, kateri je razdjal zadnjo steno, ločečo še predor dovrtan od te in une strani in veseli so si podajali roke delavci obeh strani in pa vodje podvzetnikov in pa inženirji. Svečanosti vesele te gospodarske dogodbe, pričele so se s slovesno sv. mašo in se sklepale z navdušenimi ves elicami Arelski predor je dolg 10.270 metrov, dodelan pa je bil nad 14 mesecev prej, kakor se je mislilo Kolik je napredek pri teh delih, razvidi se iz tega, manji kepi. Posebno pomenljiv pa bi bil ta način tedaj ako bi vsled pregorke zime ne bilo mogoče, da bi zmr- zovale redne kepe krog korenin. Za dalje prevažanje priporoča se, korenine politi s da se je 12.330 metrov dolg predor skozi goro Mont Ceniš pričel leta 1859., prodrl pa sv. večer Jeta J.870 slovesno otvoril septembra meseca leta ~ skoz goro Gothard pa ? 1871 ki meri 14.900 metrov Predor se je delal od meseca julij 1872 do 29. februarija 1882. in prsteno ali ilovčasto mešanico, da korenine ne posušé. bil otvorjen 1. junija 1883. leta Karodno-go^podar^ke stvari. Slovstvene stvari Predor skoz Arelski hrib. Še nekoliko besed o pravni terminologiji N treba navajati izgledov, kolike važnosti so za vodne ceste narodno - gospodarsko pridelovanj morje, reke in kanali, v drugi vrsti pa železnice to je Skli- ? cati se hočemo samo na severno Ameriko; tam oblju-dujejo se puščave samo na sebi rodovitnih prostorov še le tedaj, kedar se je preskrbelo za kanale ali železnice, ker le tedaj, kedar je po tej poti bilo skrbljeno za potrebno lahko in ceno prevažanje, se splača zemljo ob-delavati in obsevati, ker še le tedaj je mogoče, pridelke prodajati Napisal Cigale. (Konec.) Namesto: porabi j i v za verbrauchbar, o kateri je tudi g. Tavčar izrekel, da se ne pi bilo bi reči potrošni, a, o, kakor stojí uže v kazalu pod besedo porabljiv Tako bi se tudi namesto: premakljiv, nepre — . od tod za unbewegliches Gut nepremičnina (hrv. nepokret makljiv, pravilneje reklo: premičen, nepremičen prislužiti dohodka in kmetovanj nina), kar je pnpravneje od nepremakljivost" v zem Tudi naša država pridelava izrekoma žita in živme več kakor je potrebuje, nasproti pa ste zapadni dve de želi povžijete Francoska in Angleška, kateri primeroma največ zato se uže dalj časa bojujeta Amerika in ljiško knjigo vpisana werden bilo bi bolje držati se hrv. dospeti ali pa: doteči, nego zapasti (verfallen) kakor piše g. Tavčar. Za Mig , dospelost, Namesto: zapuščina za Verlassenschaft svetuj ekoma Evropa za trg živežev v onih dveh deželah Angleško uže Amerika bolj in bolj preskrbuje z mesom Levstik besedo: ostalina se mi zdi priličnejša reči imenje imovina in žitom Avstrija prodajala je marsikaj na Francosko toda Za Vermôgen bode bolje premoženje; po tem se nam za Vermogensrecht , kar je mnogo prilič- nego lepo podá: imovinsko pravo zadnja leta delala nam je Nemška, skoz katero je treba prevažati vse pridelke , velike zapreke določevala nejše, nego: premožensko, kakor piše, na pr. gosp- Tavčar: in ko bi se kdo pomote bal, moglo bi se tudi visoke vožnine tako, da se nam ie bilo težko tamoš- za Iuhaber namesto m etnik vzeti hrvatski: drž jih trgih z vspehom skušati z drugimi deželami. Zato je pa tudi želja po neposrednji zvezi naše dr žave z zapadno Evropo precéj stara in uradno se je iz- Za Pfândung naj bi se reklo ubilo in ne: rube žen ima t rub i tel j uže Pi- ne: rubežnik. Dedina za Erbschaft pesem (dedino opravljati), torej naj razila v letih 1872. in 1875. s tem, da so tedanj vlade ostane namesto: dedšč kakor piše Tavčar predložile državnemu zboru načrte postave Toda tadanji drž 5 radbi ž Za Gesammtheit ne more ostati vsota, kakor ima 1 Arelsk zbor se naš prevod, ker se zdaj vsota ali svota rabi za Summe i brigal za kmeta in pospeh njegovega blagostanja 9 m vladin predlog ostal je mrtev predlog Taaffej sedanja vlada se kmetu nasproti koj začetkom postavila drugače postave o Arelski železnici 1880 Predložila je zopet načrt in to dné 24. januarja leta v prvo branje prišel je predlog dva dni kasnej raje: skupnost, vsost. Beseda: predaja za Uebergabe, bojim se, bode tudi motila; jaz bi rajši rekel: preodatba, ali prepodatba. Samo ob sebi se naposled razume, da bode vzpri-jeti vse v novejši dobi udomačene besede, na pr. promet za Verkehr trgovina za Handel namesto: kupčij in posvetovanje v železniŠKem odseku pričelo se je dne go\ 9 mesto: kupčevav ti urad za Amt in ne ured 28. januarija Dne 22. sklenil je odsek postavo zbornica pa dne ker je zdaj pri nas prvi izraz verwalten namesto: oskrbovati, pr bveljal, upravljati za evara za Betrug nam. 13. marca, in kmalu potem tudi gosposka zbornica tako, goljufija , glav da je bila postava po cesarji potr j za Kapital nam. istina ali kapital T maj morebiti tudi denarj itd 1880 razglašena pa dne 12. maja. Za zgradbo pnvo Kdor to delo prevzame, da namreč prevod občnega ljena je bila svota 35,600.000 gold od kateri je bilo namenjenih za predor skozi goro Arelsko 16,2L6.000 gld Dela pripravljalna za predor skoz hrib Arelski pri- grajanskega ali civilnega z? ustrezal današnjim potrebam več bati, onika popravi 9 kakor bi temu se ne bode treba kakor smo se jih nekdaj bali hrvatskih * če vij izrazov, dandanašnji , ko se uže deželnemu zboru kakor vidimo iz načrta volilnega roda v „Novicah" predlagajo zakoni (in ne več postave), v katerih stojé besedé, kakor na pr. izključiti za ausschliessen, zem-ljárina za Grundsteuer, deželna deska za Landtafel (po krasni obleki w —. a «• a « A flB m A ^ _ - . . — českem visok Marijni kip z detetom Jezusom v naročji Povestnica pravi, da ga je izdolbil evangelist Lukež iz cedrovega lesa. na glavah dragocene zlate krone; opravljena sta v Marija in njeno božje Dete imasta ki se jaz sem jo navadno imenoval: deželno knjigo) veznin. Marij blišči biserov in preumetnih zlatih kip ki ga obdaja 60 svetilnic > ter ter se celó zakoni datirajo: z dne, in ne več: od sprelepo ga obseva s svojo svitlobo, so bili s sveto hi dne, kakor poprej. To poslednje menda bode po de- šico vred angelji uže čez morje prinesli vizi: „Oddaljujmo se, kar koli moremo, od hrvatsko srbskega jezika", da bode zopet nekaj več razlike. No Ne moremo si kaj, da bi o tem, in sploh o vsi zgo dovini te čudovite zgradbe o malo bolj obširno postojmo malo pri ti novini ali starini. Je germani- Saj naše verno ljudstvo kaj tacega rado bere. Goto zem (ne: grmanizem!), če zapišem: zakon od 17. fe- in nedvomljivo je, da so uže apostelj bruarija, namesto z dne 17. februarija V hišo v kateri je stanovala Marija, in je bil spočet njen božj Sin Da nas mati ni učila tako govoriti, namreč: z dne, imeli v veliki časti. Prvi kristijani posnemali so zvesto vemo vsi; ali kaj pravi sintaksa? Mi- njih izgled v toliki meri, kakor je to dopuščalo krvavo Ko pa dne, to s tega klošič ima za oboje, za od in s, pod enakoglasnim nad- preganjanje krščanstva v prvih treh stoletjih pisom: „Der genitiv bezeichnet den ausgangspunkt in je bila po cesarji Konstantinu zadobila krščanska cerkev dala je njegova pobožna mati sv. Helena nad kraj mir der zeit" nekoliko primerov, vendar za od mnogo več pr. ot mladenstva, od mladih nog, od vremena Jovana itd. Oznanjenja, to je, čez bivališče (hišo) Marijno pozidati Ako je tudi morebiti genitiv s predlogom s izprva uteg- prekrasno cerkev z napisom: ;;Tu je svetišče, kjer je N nil bolj prijati slovanščini, sme se vendar reči, da je bil položen prvi temelj za zveličanje človeštva oboje bilo uže od pamtiveka, in da dandanašnji v jugo- dolgo potem obiskala je, kakor je zapisal sv. Jeronim slovanščini genitiv z od premaguje. Mi govorimo na pr. njegova duhovna hči, plemenita rimska gospa Pavla ta j od večera do jutra, m ne več: z večera, in zvečer je v slovenščini samo adverb. božj hram. Za njo dohajali so drugi romarji. Akoravno so bili paganski Saraceni dobili Deželo v svojo last da v najnovejših premenah slovniških oblik res vendar popolnem niso zabranjevali kristijanom obisko vlada gori napomnjeno načelo, oddaljevati se od hrva- vanja svetih krajev in mest ščine čim več tem bolje, mora mi pritrditi vsak ? kdor Za časa križanskih vojska, ko so hrabri vitezi ve se ne plaši povedati resnice. Samo za to , da bode černih pokrajin in dežela s svojimi pogumnimi kardeli nekaj razlike med nami, jelo se je zdaj pisati: v blati oteli Palestino iz rok nejevernikov, ustanovljeno je bilo namesto : v blatu ; opominati namesto : opominjati ; v Nazaretu nadškofijstvo Žal da zgubili so kristij imejoč namesto: imajoč (ko vendar govorimo: imajo, in le prekmalu zopet sveto Deželo! Zadnji sloveči romar ne: imejo ter se od te oblike dela particip); oni dadé o katerem se vé, da je obiskal Marijino hišico v Naza namesto: dado; trebé namesto: treba itd. retu bil je Bode XV, tiwwv, ' '«'u. J.VLU, VIL JV> OY. J vse to v narodu ali slovstvu res obveljalo, v preddan Marij Ludovik, francoski kralj. On dospel je ko več ne bo, kar nas je bode živ. zdaj živečih, videl bode ? kdor Oznanjenja leta 1252. raz goro trenutku, ko je iz daljave f Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levi en i k. Tabor dol v Nazaret. vgledal nekdanje bivališče Marijino, skočil je raz konj ter zgrudil se na kolena, da bi pozdravil najsvetejšo Devico in njeni dom. Peš potem šel noter do sve tišča V spokorniški obleki in strogem postu preživel je celi taisti dan. Naslednje jutro, v praznik Marijinega Oznanjenja bil je pri sv. maši » ter rejel ves ginjen in solzán obhajilo (Dalje.) Od južne in desne strani enako uže popisanima čez in čez prenapolnj 40 let pozneje prišla je nova nesreča čez sveta mesta. Krvoločni Turki prihruli so in oropali deželo, katerih steni ste tudi kristijane nekaj poklali, nekaj pa odgnali v sužnost. Veina hišica z olep šavami in kipi iz belega marmelja 5 Pelj po dvoj vrát ki so v „Časa Santa", to je v Marijno hišico. Dogodb se vršile v tem malem prostoru; napis, ki se leskeče v svitlem blišču nad altarjem : „T M lika nevarnost bila v Nazaretu ne zapadla varovala jo je po očitnem čudežu da bi tudi sveta Marij djanju božja previdnost dan 10. maja 1291 vgledali so prebivalci Beseda postala vatskega Primorja na neki višini ob obrežji Jadran iUOOu , sploh vse, kar obdaja tu romarja, pač vpliva na dušo njegovo tako, da se omamljen zgrudi na kolena ter prepušča se najiskrenejšim čutilom, ki jih je zmožno skega morja med Reko in človeško srce. Vse prošnja, *vx , —- *——----- tiščih izhajale od dna moje duše, ponavljal sem tu vno ki so v raznih rimskih Trsatom hišico na mestu, poprej nikoli ni stalo kako poslopje. Sozidana je bila iz rudečkastih, v deželi neznanih kamnov (opek) in je stala brez temeljnih zidov na zemeljskem površji. Na Imela je hišica le ena vrata in edino malo oknice vič in vnovič, ter tako vneto, kakor mi je bilo najbolj stenah videti so bile slikarij mogoče. tu tam od starosti Potem prepustil sem še le svoje opešane oči poškodovane. Strop bil je višnjevo pobarvan z zvez ogledovanj drobnih nasamnost. Notranje stene kažejo dicami okinčan. Na enem koncu stal je kamenit altar po večem še svojo izvirno prvotnost neometani zid iz in nad njim križani Izveličar; na eni strani altarja bila opeke. Od starosti in preobilne osvečave popolnem začrnel. Po vsej dolgosti obeh stranskih sten visi v simetričnem razvrstenji množina srebernih svetilnic razširjajo obilno svitlobo po je duplina z Marijinim kipom, na drugi strani pa omara ki z nekaterimi lončenimi posodami (orodjem). Lahko si je misliti, kako je ljudstvo občudovalo to tamnem svetem hramu, hišico, ki je na mljiv način in kar tako hipoma Altar, na vzhodni strani Marijne hišice stoječ, bolj pri- čez noč prišla. Nihče si ni zamogel te prikazni toi proste oblike prislonj tik steni (kakor se enako mačiti, vseh srca pa je prevzel nek sveti strah in po vidi pogostno tudi po Slovenskem) postavljena altarna slika, je prostor odprt puščen skoz njega se imela biti božnost in Ko je začudeno ljudstvo še stalo okolo neznane hi vidi, kakor pri naših tako zvanih UVIJ., XJUL jv ~ ----- ~------- ------ ------ tronih", šice, glej! pride naenkrat gospod župnik trsatski v stenski duplini (Nische) prosto postavlj ? blizo ksander pl. Giorgio, o katerem je bilo * Ale- da je uže tri leta za vodenico neozdravljivo bolan ležal v postelji, dovinskega živopisja notranji čut in vlastna prevéra On naznanil je vedno strmeči množici, da se mu je v je njegov čopič napotila na krščanske predmete više in noči prikazala najsvetejša Devica, ter naznanila mu, da poslednje stopnje v vzvišenosti. Moj oča ni bil slavo-neznano poslopje njena lastna hišica iz Nazareta; hlepen, ni občutljiv, kar je tako neločljivo skleneno sè aposteljev, sv. Peter, križani Bog in pa Marijini kip iz cedrovega lesa altar ravno tisti, ki ga je postavil prvak značajem mnogih umeteljnikov. Imel je krepek značaj in časten, očit človek je bil, da pa sta izdelek 5 elista Lukeža. V dokaz resnice krit s čvrsto skorijo, v duši ne brezi mu je Marija obljubila zdravj prepričajo na lastne oči župnika prešinilo je ljudi veliko veselj ( o katerem se vsi te besede blagega gosp lahko ki je ljudi sodil prizaneslj , vnej nekaico po nekovega ponosa r se oziral pa tudi ostro n n nje u u govoril je navadno Zakaj saj Radosti hvaležnosti zavzeti pričeli so hišico ne delam po njih? Jaz svojih obrazov ne ponesem v gostilnico. Kdor se mene poprime, ta bode pomirjen VUi X VV**. ^ v — ----O V*--^ A*. .J.VJ. KJ KS .UAVLiV J/V/jJiXlliW ^ KJÍAi uv/uv yJ illA « J 9 kip častiti po vsej mogočnosti. Deželni namestni kralj, Človeka izmed sveta ni lehko krivičiti, da ne umeje ban Nikolaj Frangepani, prejel je od cesarja Rudolfa L živopisja; zato pa zna kartati, zna govoriti o dobrem dovoljenje, prepričati se o resničnosti te prikazni Od vinu, o konjih kolikor je mogoče, poznati najlepšo poslal štiri možé, med temi tudi gosp. župnika Ale- barino (gospa). Kedar pa se loti tega ali tega, kedar ksandra v Nazaret, jjo-u viu^h ^ ——- niv,* roo^mu šica ne najde več tam, pač pa še njeni temeljni zidovi, kdo naj se peča sam sè svojim: Ali meni je ljubši tisti Le-ti videli so, da se Marijina hi- začne modrovati, pa ni vse nič! Vsakemu svoje vsa ki so se do tvarini in merah natančno strinjali s tr- človek, kateri na rávnost pové, da ne umeje ničesar i _____« i W • 1 ^ 1 _ ______i • i • 1 • 1 1« • • / « * 1.1 t 1 satskim svetisčem pobožnost Rečanov Poročilo teh mož pomnožilo nego tisti, kateri se hlini in govori, kakor bi kaj znal Trsatcev, ampak razširilo se je pa ne umeje ni tega, kar govori, in le skruni in kazi uu tudi po sosednih deželah, od kjer so dohajali pobožni Delal je za majhno plačo > to je kristij na romanje za plačo , ki je bila potrebna le njegovi rodbini na živež in da je mogel de devet mesecev, dne 10. dec. lati. Poleg tega o nobeni priliki ni odrekel pomočí bliž Toda čez tri leta in 1294. zginila je zopet sveta hišica na čudovit način, njemu in ni mudil se, da bi ne bil roke podal bednemu Žalost ondotnega ljudstva zarad zgube tako dragocenega duhovnega zaklada bila je silna, in komaj so se vtola umeteljniku na podporo; imel je prosto, sveto véro prednike v in iz tega je menda samosvojno prihajal žili bila ko so izvedeli. kam, da je sveta hišica prenesena tisti vzvišeni izraz v njegovih obrazih Da bi ljudstvu nadomestil vsaj nekoliko to britko mogle do njega dokopati se blesteče nadarj izraz, ki niso glave zgubo. dal je Nikolaj Frangepani na mestu, kjer je stalo Naposled je sè stanovitim delom in z neumekljivostjo z Marijino svetišče, zidati kapelo, njegov sin Martin pa odločenega pota pripridil si, da so češtili ga i tisti, ka postavit dal samostan in ga izročil čč je zraven oo. Frančiškanom, ki ga imajo, kakor je teri so ga imenovali nedouka in domá zgnjetenega sa- še zdaj mouka. Neprestano so mu dajali delo po cerkvah v lasti. Tudi papež Ùrban V. želeli so vtolažiti Trsat- in dela mu ni zmanjkalo. Neko delo pa je močno za- čane; poslali so jim namreč za zgor omenjeno kapelo nimalo ga. Ne pomnim več, kaj je bilo njega predmet, moral je naobraziti duha teme. Dolgo časa Mariino sliko, izmaiano po sv. egangelistu Lukežu. (Ta znam podoba .11 o s t j o se se dandanes časti z veliko vnemo in pobož- je premišljal, kak izraz bi mu dal; hotel je v njegovem Trsatu.) obrazi izraziti vse, kar teži človeka in tlači takem (Dalj prihodnjič,) premišljanji mu je glavo prošinil skrivnostnega skopuha obraz in nehoté se je spomnil ;;;; Po njem bi lahko na malal hudobo Mislite, kako je prestrašil se ? ko je Xabavíitf stvari. nekega dné malal v svoji delavnici, pa je nekdo potrkal Podoba. na duri — in takój po trku je k njemu stopil strašni skopuh. Ni mogel, da bi ne bil začutil nekovega notranjega mraza, ki je mimovoljno spreletel mu telo 11 n 11 Ali ste malar 9 povprašal je mojega Povést. očeta brezi vsakoršne obotav Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoriean 7)11 Malar sem Uii odgovoril je oča premišljajoč, ka II. bode dalj 77 11 11 (Dalje.) íi Moj oča je bil v mnogem oziru Prav je to. Namalajte me. Jaz utegnem skoro umreti, otrok nimam; ali jaz nečem popolnoma umreti, jaz hočem živeti. Ali bi mogli namalati podobo, da bi znamenit človek, bila, kakor živa? Umeteljnik je bil tak, kakoršnih je malo samouk íi Moj oča je mislil 7111 Česa je treba ugodnejšega ? je sam v svoji duši, brez učitelj pravila in zakone, vnemala ga je nosti predku brez uka, našel sam je prišel, da po njem namalam hudobo Obljubil želj po dovrše je in ce ceni, a takoj druzega dne in veren je bil, morda sam ni znal, zakaj na Pobotala sta se o časi moj oča vzel paleto in čopič in odšel je k njemu ki duh kazal mu ga ; moj roditelj je bil Visoki dom psi > železna vrata in zapahi, poluokro eden tistih samorodnih, čudovitih ljudi, ki jih vrstniki okna, kovčegi, pogrneni s čudnimi preston radi časté z razžaliivim naslovom douki in ki jih sled nenavadni gospodar sam ki je — in napo- premično sedel ne ohlaja graja in lastna neugoda, temuč dobivajo nov pred njim vse to je čudovito vplivalo u.] Okna ogenj in močí, a v svojem duhu prodirajo visoko nad so bila zdolaj nalašč zastavlj svoje proizvode, zbog katerih jim nadevljó, da so nedo- so dajala svetlobo le zgoraj 7 zametana tako da Uki. V Sieu VZVlbeuega uutiaiijcgti uaguua jo v,uui pu- „„huvaj šotno misel v vsakem predmetu; segnil je sam ob sebi lepo osvetlj Vsled vzvišenega notranj nagona je čutil pri Hudir ga pozoblji, kako je sedaj njegov ob do korena vlastnemu pomenu izrazu : zgodovinsko začel opomnil je sam sebi in neutegoma malati, bal se je, da bi izginiti utegnila ug odna živopisje; umel je, zakaj prosto glavo, le podobo Ra svetloba. „„Kakova moč je to u u opomnil je zopet faela Leonarda da Tizij Correggija smemo sam sebi i 77 77 da ga le na pol naobrazim takega, ka imenovati zgodovi živopis in zakaj bode ogromni koršen je sedaj-le, pa osramoti moje poprejšnje pro obraz zgodovinske vsebine zmirom le tableau d g navzlic vsem umeteljnikovim zahtevam od zgo izvode, gotovo mi oživi na platnu, če bodem le nekoliko véren resničnosti. Kako nenavadne so te črte!"" čudil se je neprestano, večal je svojo gorečost — in uže je videl, kako so nekatere črte preselile se na platno. „Moj oča se je zdrznil o teh besedah: zdele so se mu čudne in strašne tako, da je odložil čopič in paleto, in naglo je zgubil se iz sobe. Misel na to ga je plašila celi dan in celo noč, rano pa je prejel skopuhovo podobo, prinesla mu je bila jo neka ženska, edino bitje, ki je bilo v njegovi službi, dejala je, da gospod neče podobe, da ne daje zá-njo nič in da je njemu poslal jo. Prav tega dné na večer je zvedel, da je umrl skopuh in da užé po obredih njegove vere delajo priprave na pogreb." (Dalje prih.) Naši dopisi. Iz Gorice 19. nov. (Izv. dopis.) Knezonadškofijski konzistorijalni svetovalci so postali: dr. Ivan Flap p, prof. bogoslovja; dr. Jos. Gabrielčič, vodja in prof. centralnega semenišča, in Andrej Marušič, prof. vero-nauka na c. k. gimnaziji v Gorici. — Cecilijansko društvo se zadnje tedne jako množi in šteje zdaj okoli 100 udov; do občnega zbora tega društva, ki bo 22. t. m., nameravajo pa v še večem številu pristopiti. — Grof Gyulai, velik bogatin, pa tudi velik dobrotnik goriškemu mestu, kjer je bival doslej zaporedoma 16 let, se preseli stalno iz Gorice in odide v Arco na Tirolsko. Kakor govoré, so ga preveč nadlegovali za denarno pomoč in posojila tudi taki, ki bi jih dostojnost morala odvračati od enakih korakov. Predrznost pojedinčev se je zdela grofu prevelika; zarad tega pa obči blagor trpi. Kdo more po takem soditi, da bi se drugim došlim in tu bivajočim tujcem in gostom enaka ne godila, in da se ni uže zgodila? Naše mesto ima mnogo društev in zavodov, ki ubogim podpore delé; ali pritožujejo se in čutijo društva sama, da so preslabo vrejena ali organizirana. Sicer pa naj si gospoda neke vrste zapomni, da je sama kriva, ako se med podpiranci nerednosti godé; dobro je namreč znano, da pri nas hoče laška ali neke laške stranke politika gospodariti in gospodovati celó med dobrodelnimi društvi. Humannost pa ni samo med Lahi domá, in dotična gospoda doživi nasledke svojih agitacij, kakor zasluži. Da je oni laški stranki narodno gospostvo nad vsemi drugimi težnjami, to kaže njeno postopanje tudi pri zauživanji vsakovrstne umetnosti. Ako dojdejo k nam italijanski šušmarji najniže vrste, prepeva se jim slava na vso moč. Glorifikacija dospé do vrhunca, če taki „umetniki" predstavljajo kak umotvor laških „irredentovcev". Ob takih prilikah tedaj, če pride na vrsto kaka igra znanega , hudega protiavstrij-skega hujskača Ca vali o t ti -j a , imajo navadno tudi v Gorici polno gledišče. „Independeuti"-jev goriški dopisnik „Guido" resnico te prikazni kar brez ovinkov javno potrjuje, da-si opominja bralce onega lista na izrek, ki pravi, da govor je srebro, molk pa zlato. To pa kaže, kako daieč so uže lahončiči dospeli in dozoreli. Lahonski stranki, ki je jako prebrisana v svojih potih in pripomočkih, gre vse od rok; zato jo tira dalje i u dalje, kolikor bolj vladni organi molčé, če tudi za to gibanje predobro vedó. Zdaj hočejo lahonski politiki ustanoviti še posebno politično društvo; za ta namen delajo zdaj na vso sapo ne samo v Gorici, ampak tudi Italijani isterski. Naš „Corriere" in „L' Istria" sta ne-utrudljiva v opominih za ta del. In naše polit, društvo „Sloga" naj bi nasproti takemu gibanju še na dalje dremalo? Pač preveč in predolgo smo roke križem držali, da bi se ne probudili k čilejemu življenju. Prem 13. nov. (Različno.) Gospod Martin Zarnik, starosta učiteljev ilirsko-bistriškega okraja in p. n. nad- učitelj trnovski obhajal je 6. dne t. m. petindvajsetlet-nico svojega službovanja v učiteljskem stanu. Učitelji imenovanega okraja priredili bili so svojemu blagemu sotovarišu „srebrnemu jubilarju" ta večer banket v gostilni „pri Fadigucu" v Trnovem; udeležba bila je od strani učiteljstva (izvzemši enega učitelja in eno učiteljico) polnoštevilna. Počastili bili so pa ta večer učiteljski banket tudi najviše odlikovani gospod občinski predstojnik bistriški, dva visokočast. gospoda duhovnika, ena gospa in pa bivši, mnogozaslužni gospod občinski predstojnik trnovski. Tako bili so pri tem banketu zastopani trije najvažnejši faktorji družbe človeške na deželi : duhovenstvo, učiteljstvo in županstvo. Harmonija, zaupnost in odkritosrčnost, katera je ta večer vse navzoče navdajala, bila je v resnici milobna in prijetno-blagodejna. Saj pa tudi, kjer ti trije stanovi v kakem kraji navskriž pridejo, s tem v svojem položaji več škodijo nego za splošno dobro koristijo, ker, kar eden napravi dobrega, mu pa drugi podere. Banketa natančneje ne bodem popisoval; postrežba bila je prav izvrstna in ceno. Napitnic in veselih popevk se ni manjkalo. Prvo napitnico napravil je gosp. jubilant na našega presvitlega cesarja Franc Josipa I.r kateri zadoneli so trikratni navdušeni in krepki slava-klici, na kar se je zapela veličastna pesem cesarska. Napitnic potem ni bilo ne konca ne kraja; prva veljala je potem gosp. jubilantu^, kateremu napije v prav gin-ljivi besedi gosp. Ivan Škrjanec, ekspozit harijski. Napijalo se je potem na vzajemnost med duhovenstvom in učiteljstvom, sv. očetu papežu in cerkvi, zasluženim možem tega okraja, županstvom itd., katerim napitnicam je vsaki primerna popevka sledila. Prebrale so se tudi gosp. jubilantu došle čestitker katerih bilo je ta dan mu došlo nič manj nego 16 na številu; bila je ena ginljivejša nego druga. Sosebno odlikovale so se pa one: c. kr. okrajnega nadzornika g-Thume in učiteljev postojnskih, g. Josipa^Levičnikay odlikovanega in izglednega nadučitelja v Železnikih potem telegrami: gg. Belarja, Žumra in Razingerja v Ljubljani; g. Burnima v Kamniku in g. Adlešiča v Vipavi. Gospod učitelj Okorn, gospodična učiteljica Pod- krajšek ter učenci tretjega in četrtega oddelka trnovske šole poklonili so vrlemu gospodu jubilantu prekrasno čestitko in spomenico v vezani besedi. Tudi dan pozneje dohajalo je gospodu jubilantu od raznih strani pismenih čestitek. Tako prominul bil nam je ta večer na enkrat čas-ter se približala polunoč; ob tem-času zapustil bil je banket odlični del vdeležencev ter se zapela Slomšekova „Lahko noč". Učitelji ostali smo pa še pozno po polnoči skupaj; v bratovskih razgovorih prišel je tudi za nas le prehitro čas ločitve. Pozabili pa tega bratovsko prijetnega večera „svojih med svojimi" gotovo nikdar ne bodemo. Našega vrlega gospoda jubilanta pa naj mili Bog krepkega na duhu in zdravega na telesu ohrani, poživi in blagoslovi brezbrojna leta, ter mu daj še zlato in briljantno letnico svojega učiteljevanja obhajati! Na zdravje ! Sveti Martin pobelil bil je pohribje cele tukajšnje okolice sè snegom prav pošteno; ta beli pas proměnili je pa uže skoraj popolnem. De la Dromejevo vremensko prerokovanje se ta mesec več nego popolnem spolnuje. Dne 8. t. m. skočila je bila v Reki mašina iz ko-lesnic, 7 vagonov se je popolnem razbilo, a tri želez-nične osebe bile so pri tem tudi kolikor toliko ranjene,-Kakor se čuje, ni za ranjence posebne nevarnosti. Bog daj zopet lepega vremena, da si ljudje še potrebne stelje za zimo preskrbe! Voda Reka bila je te dni radi velikih nalivov iz 600 gold, za neobligaten pouk v drugem deželnem je svoje struge stopila, a ta pot ni napravila še nobene ziku. Povdarjal je, da se k temu pouku nikdo ne bode posebne škode. Drugih posebnih novic ni tukaj nobenih. silil da velja stvar enakomerno za Slovence in Nemce spodnje Idrije 15. nov. (Naš somenj M. Rant. in revščina naših posestnikov zarad Idrijce.) Prignali so bili dne 12. vinotoka v spodnjo Idrijo v somenj goveje živine 232 glav in drobnice ter da bode narodni dež. šolski svèt strogo pazil, da se ta svota ne zlorabi v kake strankarske namene. Pri stavil je tudi, da bode le tistim starišem, kateri mislijo svoje sinove v više šole dajati, kazalo , posluževati se tega prostega pouka, nikakor pa ne onim, kateri jih ovce. in sicer od poljanskega in obdržé domá pri gospodarstvu. Slednjič popisuje volilcem sedanji položaj, kateri je vsaj na Kranjskem jako žirovskega okraja 2 bika, 49 volov, 42 krav, 4 teleta in ovco, iz tominskih hribov 2 bika, 33 volov, 25 krav ugoden narodni stranki in teleta, iz Vojsk, Karnic in Kanomlje 6 volov, 17 zadnjem času se je sicer med narodnjaki poka krav, 3 teleta in 3 ovce, iz Idrije, Cekavnika, Dolov in zalo neko protivje, katero hoče volilcem raztolmačiti s Godoviča 2 bika, 18 volov in 27 krav. Vsa ta prignana priprosto podobo. Vrata so sedaj na stezaj odprta na iivina je bila zdrava in lepa, zato so jo tudi večidel rodni stranki, eni in poprodali v Vipavo, pa tudi na Goriško se je je dosti čina odnih poslancev tem se prišteva ogromna hočej lepo složno čez prag nakupilo. Sedaj, ko je dodelana nova cesta proti To- stopiti in po stopnicah priti v prvo nadstropje, drugi pa minskemu, se tukaj v naših hribih več živine v goriški naši radikalci, da hočejo še vedno z glavo skozi zid. okraj prodá, si hribovski posestniki lep denar od živi- Tudi on ne bode nikdar ne za korak odnehal od slo-noreje pridobijo. Žalost pa přesune človeka, ko vidi, venskega programa, ali z golim jezikovim vprašanjem še storjeno vse in treba se je tudi ozirati na materijalne kako si njegovi sosedje lepe denarje pridobivajo za doma izrejeno živino; mi drugi posestniki pa, kateri imamo koristi težnj naroda našega naša posestva za vodo Idrijco, sedaj, odkar so v Idriji tudi poleti začeli rudo žgati, si ne moremo prav nič odobravanjem. Na to se je Tudi obširni ta govor bil je sprejet sè živahnim glasno sklenila résolu cija » v kateri zbrani volilci izražajo popolno za panje posl K r s n i k či ni narodnih več živine prirediti , kóz , ovác pa prav nič rediti ne .smemo, davke imamo pa na pol veče plačevati, ko hribovci. Kam bomo prišli, če se nam ne bo pomagalo? Tudi goved si ne moremo nič več prirediti, ampak si moremo vsak rep kupiti. Omeniti moram, da v Idriji in v spodnji Idriji redijo 563 krav, pa škodo trpijo samo zarcu izvrstnega vina vrstile so se krepke napitnice , v oni posestniki, ki imajo senožeti in pašnike proti spodnji katerih se je odločno odobravalo postopanje narodne Idriji pri 93 kravah, drugih 470 krav ostane zdravih, večine ter poudarjala narodna zavednost čvrstih Go-Od onih 93 krav je odpadlo od leta 1868. do konca ju- renjcev. topnikov Kranjskega deželnega zbora. Potem se je pričela živahna veselica; vrli kamniški očarali so občinstvo z lepim petjem in pri ko i« nija 1883. leta 237 telet. Ali niso v resnici ti posest niki reveži in usmiljenja vredni? P Bil je prezanimiv shod, pri katerem je zbrani pokazal svoje mišljenje, d čit Bog daj našemu novemu c. kr. okrajnemu glavarju in gotovo bode ostal vsakemu deležniku še dolgo v pri- prav dobro, nepremakljivo srčnost, da bi se krepko po- jetnem spominu t tegnil za revne naše živinorejce! Mengiša 19. nov. (Volilni shod.) Poslanec Janko Krsni k sklical je v nedeljo 18. t. m. volilni shod v Ljubljane. (CesariČin god) praznoval se L j u b Mengiš k gosp. županu Levcu, da bi poročal o svojem delovanji v deželnem zboru. Zbralo se je veliko volilcev. ski vsega skup kakih 80, večidel župani ali občin-odborniki iz vsega kamniškega in brdskega okraja. Predsednikom bil je izbran eden najrazumnejših županov kranjske dežele, dobroznani g. L o žar iz Trzina. Med gosti bila sta navzočna deželna poslanca dr. Samec in , dalje urednik „SI. prof. Suklje, potem prof. Leveč Naroda g. Železnikar in drugi. ljani pretekli pondeljek s slovesnimi mašami v vseh ljub ljanskih farnih cerkvah pri obilni vdeležbi odličnega občinstva. V gledališči praznoval se je god presvitle cesarice v nedeljo večer z nemško , v pondeljek večer pa s slovensko slavnostno predstavo. v (Zenitovanje v rodbini gospoda deželnega predsednika barona Winklerja.) Včeraj razposlana naznanila deželnega predsednika barona Winklerja in milostljive njegove soproge naznanjajo , da bode jutri dne 22. novembra poroka njune hčeri, baronese Marije Winkler z Zborovanje pričelo se je takoj po uri. Gospod gosp. Antono 5 rofom Pače-om predsednik pozdravlja s krepko besedo zbrane volilce ter jim predstavlja navzoče goste, potem prepusti besedo poslancu Krs niku. Ta je govoril skoraj tri četrt ure; mirno je razlagal svoje in svojih tovarišev postopanje v dež. zboru , razjasnil je volilcem prav stvarno veliki pomen volilne reforme, dokazal, koliko da bode koristila na pr. narodnim Kainničanom, katerim ne bode Vsa naša pa tudi okraj gi dna primorska dežela ra jem. dostno pozdravlja veselo to dogodbo v sredi družine občeljubljenega našega deželnega predsednika, proseča blagoslova z nebes, da bi Vsegamogočni tudi v družini r> predsednikovi po milosti po spešno de blagostanje naše dežele lovanje gospoda predsednika za (V mestnem odboru ljubljanskem) prečita! se je več treba voziti se v oddaljeni Tržič ter je konečno ob- dae t- m- 0(iPts državnega vojnega ministerstva, ka širno razkladal tiste vzroke, kateri so veliko večino na- teri rešuje ponudbo ljubljanskega mesta za vojaško bol / • ^ A . « - njenju bolnice gold, tudi pre rodnih poslancev vodili do tega , da so potrdili volitve kranjskih veleposestnikov. Krepko naglasa svoje narodno stališče; tudi njegova rodbina izvira iz kmetskega stanů in on je ponosen na to. Zvesti narodnjaki srno vsi; ako nismo enih misli gledé sredstev, smo vendar vsi ljudstva edini gledé konečnega namena, koristiti domovini in de- nišnico s tem , da zdravstveni oziri ne ijo odstra pa poslopja svota 150.000 (Elizabetin somenj v Ljubljani) bii j živahen veliko , pa tudi živine se je pri o lati v prospeh slovenskega naroda, žalo je svojo zadovoljnost z glasno pohvalo. Občinstvo izra- mnogo in laški kupci segli so urno po pitanih Bavarci pa po mladih kravah in telicah. Uže pred 11 uro gnale so se cele vrste prodane živine s trga. Ži Pozvan od poslanca Krsnika razložil je potem po- vinski somenj bil je prvič na prostorih pri klavnici na slanec Suklje kot strokovnjak, zakaj se je odločila spodnjih Poljanah, toda za narodna večina in to brez ugovora pripravnost trga se do zdaj dovoliti tistih od strani mestnega magistrata ni storilo več, kakor da je bil prostor za silo nasut s peskom. Upamo, da kmalu povsem v zadovoljnost, ker Je bil ravno imendan še dodela vse potrebno tako SO UUUCia TOO JJUL1CH/UV , tttttU j ^AW» wvuv uiv^uvv privezati, kupcem pa med živino hoditi po čednih fXiV/UI* v/ ^/tilli V J UWI 111XXU1 U ^ V ▼ UVX11 * LWUV » vijuvuy « " V* J V VI* 1. v« ? ^ J da bode mogoče živino veličanstva presvitle cesarice Elizabete je bilo gledališče tudi znotraj slovesno razsvitlj tako. da moramo reči r dosti prostornih, snažnih potih. Vsaj v Ljubljani ne bo da je dramatično društvo povsem ljudstvu s to igro-iskal nihče vsega, kar se vidi na dunajskem živinskem ustreglo trgu, ' 5 ----J------------- Vendar pa naj zmiraj dobro obiskan živinski trg bode vsaj tako vredj da si ga more brez nevarnosti onesnaženemn biti obiskati čedno oblečen človek. Živinska kupčija bila je živahna in goved se je pla . in ti so bili ve čevala dobro, prešičev je bilo pa malo čidel na pol spitani hrvaški mladiči Kónj se je pri gnalo malo in kupčija ž njimi bila je nepomenljiva. (Občni zbor kmetijske družbe), kateri je zboroval danes, bil je tako zeló obiskan, kakor redko kdaj prej ; naštelo se je enkrat 118 oddanih listov, enkrat pa 114. Pričelo se je zborovanje z nagovorom predsednikovem, potem se je obravnavalo o poročilu centralnega odbora z precej obširnimi razpravami, potrdil se je računski sklep za leto 1882. in odobril proračun za leto 1884. novih odbornikov odbor ? ker se Potem vršile so se volitve pa nadpolovično večino glasov prejelo je samo nikov, dva sta še za voliti. Še bolj viharno se je vršila volitev tajnika je pa pri razločku samo enega glasu pokazalo nasprotje med številom zapisanih glasovalcev in oddanih listov sklenil je zbor volitev zarad teh in še druzih koj ome njenih nerednosti, ker je med tem odšlo veliko udov volitev ponoviti v drugem izrednem občnem zboru Sploh opazili smo navzočih silo veliko (okoli 40) ' gla Deschmana, kateri so pristašev dr. Schreya sovali za Kramer j a. Duhovščine je bilo veliko, glasovala je skupno s starim centralnim odborom mnogimi udi s kmetov za Pir ca. Ves drug dnevni red ostal je nerešen, katerega bo imel z volitvij in in nika zbor taj še dveh odbornikov rešiti drug izreden občni c. dné 22. novembra v dvorani mestnega magistrata ob 3. uri popolud Dnevni red: 1. Ogovor prvosed nika 2. Poročilo odborovo. 3. Posamezni predlogi Volitev udov odbora (Vabilo k slavnostni besedi), katero priredi na- rodna čital ljubljansk v edelj v čast spomin naroda dr. J ustanovitelja vit. Bleiwe očeta slovenskega Trsteniškega. Spored 1. M. Vilhar-Šantel ouvertura slovenski opereti „Jamska Ivanka pešpolka barona Kuhna Slavnostna kantat svira 17. a godba c. kr i št. , besede Cimperma čveterospevorn, poje moški zbor čitalnice, nostni govor" gospoda dr. Ivaua Tavčarja Dr. B. Ipavec Dvořák Slovanske rapsodij VÍUIX „^IVJ , --- k. pešpolka bar. Kuhna št 17 zbor s . Slav-Anton svira vojaška godba 5. F. S. Vilhar 55 Morn samospev za tenor, poje gosp premija ga na glasovirji gosp Přibil Meden 6. F. S 55 Vilbar čital ni jaška godba Pobratimija", zbor (nov), poje moški zbor Fr. Kiïcken n Podoknica pešpolka barona Kuhna št svira vo- 17. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopni za čast. čitalnične ude prosta; za p. n. goste 1 gold, za osebo Čitalnični odbor (Slovensko gledališče.) V ponedeljek se je obiskanem deželnem gledališči predstavljal igrokaz dobro Al- 57 fons u V L reh dejanjih reči moramo, da smo jako za- 5 , ker videli smo da so se igralci jako potrudili , da se je igra izvršila dovoljni zapustili ta večer gledališče Novičar iz domačih in tujih dežel. Prva seja državnega zbora je po i decembra. . Prvo branje Dunaja. cesarjevem naročilu sklicana na Na dnevnem redu so sledeči predmeti predloga dr. Jaques-ovega o premembah kazenskega po stopnika od 23. maja 1873 Prvo branj predloga Caharije Hermanovega o olajšavah pri hišnem davku ubožnih ljudi Poročilo budgetnega odseka o 131et nem poročilu državno-zborske komisije za državne dol Poročilo budgetnega odseka o stavbenih ra Ra gove. čunih za izdelane državne železnice na progah kovnice-Protivin Siverič-Spljet Divača-Pulj Tarnovo-Leluhov i Kriegsdorf-Romerstadt. 5. Poro » 29 čilo o peticijah (ostanek iz 27. zapisnika, potem 28 in 30. zapisnik). Očigled državnega zbora obrača se pozornost časnikov na prihodnjo delovanje državnega zbora. Levičarski časniki skušajo dokazati, da bode moral državni zbor zavreči dopolnilne volitve moravskega vélikega po sestva, sicer zapusté levičarji državni zbor Vsi čas niki priznavajo ,pomenljivost dodelanega predora skoz Arelsko goro. — „Vaterland" pa se je pečal še z razmerami na dunajskem vseučilišči, naglasujoč železen oklep, s katerim ga je obdala levica državnega zbora, o katerem prorokuje, ako naučno ministerstvo ne pokaže oni sklep razrušiti, tedaj je s tem mesto zagotov- moči j na katerem bode v ugodnem č fak (Vabilo čast. gospodom udom odseka za konjerejo) J kmetijske družbe za Kranjsko v občni zbor v Ljub pozicij z pehom tavil oj moč Rektor Wedel, kateri čas ni čul nič o ne i « i mirih dijakov, žuga zdaj profesorju Lorenců, ki je edini govoril kakor se gre, spraviti ga v disciplinarno preiskavo. Iz Prage Sve čanosti otvorjenja novega narod nega gledališča bile so velikanske in sijajne, vdeležba zeló velika. Nadrobnosti popisati ne dopušča nam danes dne 25. novembra prostor Srbska Kolovodj f aje obsoj na smrt so bili dne 19. t. m. ustrelj Upor je popolnem za dušen Bivši prvomestnik ministerstva minister vna njih stvari, Pir oč se je na lastno prošnjo djal v poko Bivša ministra Novakovič in Mi jato pa sta se pozvala v državni sovet Žitna cena v Ljubljani 17. novembra 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr banaške 8 gold 74 kr. 91 kr turáice 5 gold. 40 kr aoršice 6 gold rzí 4 gold. 87 kr ječmena 4 goid 23 kr prosa 5 gold. 20 kr aj'de 4 gold. 87 kr ovsa 2 gold 16 kr Krompir 2 goid. 68 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani