r»lT rwH . IBgwt ■ . Največji slovenski dnevnik I ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i glas Naroda List slovenskih delavcev v Ameriki, ■ The largest Slovenian Daily I the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEIJPON: CORTLANDT ?876. NO. 267. — STEV. 267. Entered as Second Class Matter, September 21, 1SQ3, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, T879. _NEW YORK, TUESDAY, NOVE MBER 14, 1922. - T0REK14. NOVEMBRA, 1922. TELEFON: CORTLANDT 2876. OBSEG KATASTROFE V JUŽNI AMERIKI S Celo obrežje je pod vodo in najmanj tisoč ljudi je izgubilo življenje tekom velikanskega potresa ter morskega vala. — Valovje je na nekaterih mestih raztrgalo celo obal. — Na tisoče ljudi je brez strehe. Santiago, Chile, 13. novembra. — Sedaj, ko je bila /.opet delno uveljavljena zveza z različnimi okraji, ki so bili odrezani o(l ostalega sveta vsled največje potresne katastrofe, kar jih je doživela ta dežela v novejšem času, je raz-\ id no, da je bil obseg nesreče večji kot pa so kazala prvotna poročila. Najmanj tisoč ljudi je umrlo f' ~~ in nešteti tisori ljudi so izgubili REPACIJSKA KOMISIJA SE BO streho t »t vsa sredstva, ki so j>o- VRNILA V PARIZ, t rebna za /ivi jen je. - NV«rlede na velike izpuhe živ- Pariz, Francija, 12. novembra. 1 ;« iij v < 'osuimbo. se je izvedelo Reparacijska komisija se je vr-tlan« ila j«* poginilo najmanj n''a v,*»'raj v Pariz, po dveh ted-I-isto ljudi v Vallenar in okoli-!1"'1 bivanja v nemškem glavnem «*i. Vallenar je dejanski popolno-• mt'st u- Dosegla ni nikakega skleni;« razdejan. Preživeli so v skraj- P8' kako pomagati Nemčiji, ila n«i kritičnem položaju. Tudi so- st* 'z°gne bližajočemu se banke-s.-!ni»' o be in*1 so morale imeti ve- r"f" Nemčije. Francoski in seve-likr* i/gube, a dosedaj niso pri- belgijski izvedenci so ŽENSKA — AMBULANČNA ZDRAVNICA. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. šla i/ njih še nobena natančnejša In"enja, da je bil program, kadila terega je predložila zavezniška ' komisija nemški vladi, najbolj po »roeila \' foquimbo so izkopali dose- daj štiri in trideset trupelj, ven- ,M'len tec edini "">goe v sedanjih dar pa domnevajo, da bo znaša- razmerah in ta program so baje sto sPreJeli t»i
  • moč prizadetim od potresa in morskih valov. Mornariški department je odposlal več ladij. ki bodo vodile reševalno in pomožno delo. DALA JE SICER ZAPRETI MOŽA, A HOČE HOTEL ZASE. Muskegon, Micfi- 10. nov. — VOLITVE NA POLJSKEM Varšava, Poljska. 12. nov. — Volitve, ki so se vršile preteklo nedel jo, kažejo, da ho zastopanih v poslanski zbornici 168 članov desniee. članov levice, 21 čla- nov skrajne levice in komunistov ter N3 članov naeijonalnih manjšin. SPLOŠEN POGON NA NČMŠKE VERIŽNIKE Tekom velikanskega pogona berlinske policije je bilo aretiranih dvesto inozem skih verlžnikov z valuto. je pri- ^ . , .. . , pa je poklicala njegova žena pro- Angleži smatrajo položaj bolj Jlibieijsk^ Ko SQ ^ krit lenim kot je bil kedaj, tako z r.Iednji r;!zbijati kot,, ekonomskega kot političnega vi- tožila dika. Berlinsko vlado ne smatrajo za preveč trdno in če bi se za- ~~ ° RPm Vam Že e Domestic Draft. / Order all pa New i FRANK SAXflEB STATE BANK York, H. T. Fradniki pa so ji pojasnili, da morajo na temelju njene ovadbe zapreti moža ter razbiti kotel. Berlin, Nemčija, 13. novembra, odgovor na neprestane pritožbe Francije, da Nemčija ničesar ne plača, ter da se izogiba zadoščenju svojih pogodbenih obveznosti je objavilo danes časopisje Stinnesa. da je plačala Nemčija že dosed a j sedem in trideset ti-'•č miljonov papirnatih mark zmagovitim državam v sveiovni Chicago, 111., 13. novembra. — V okolici, kjer sta stanovali Mrs. Till ie Klimek in njena sestrična Ilermina Koulik, ki sta bili aretirani vsled suma, da sta zastrupili dosti ljudi, so ljudje strašno poparjeni in kakorhitro pride noč, ni nikogar več na cestah, posebno pa ne otrok. Prebivalci dotičnega mestnega okraja so večinoma Nemci in Poljaki. Trupla lveh možkih in ene ženske so izkopali v soboto in danes bodo Izkopali trupla treh otrok. Prebavne organe vseh teh bodo kemično analizirali, da ugotove, če so umrli vsled zastrupljenja. Oblasti so mnenja, da sta obe ženski zastrupili najmanj dvanajst ljudi. Policija je ugotovila naslednje slučaje, v katerih je najbrž igrala glavno ulogo Mrs. Klimek kot zastrupljevalka: Njen sedanji mož, Joseph Klimek, leži v bolnici na smrt bolan vsled zastrupljenja z arzenikom. Ona je baje priznala, da mu je pomešala ta strup v jed. Leta 1908 se je poročila s svojim prvim možem, nekim Mitkije-vieein. Neprestano sta se kregala ter živela v večnem prepiru in dne 13. januarja 1914 je umrl njen mož naenkrat ter zapustil tisoč dolarjev. V zadnjih letih je stnovala pri Al rs. Frances iZakrevski, neki teti, s kat'*ro je tudi živela v večnem prepiru. Trije otroci te tete, Helena, Stanley in Stella, so Pariz, Francija, 13. novembra. — Pariški urad new yorskega lista "World" je dobil iz Carigrada tajno brzojavko, v kateri se glasi, da beže angleški uadniki in civilisti iz Carigrada. Sporočilo je podpisano z nekim izmišljenim imenom, a ga je or i vidno odposlal poročevalec World v turškem glavnem mestu, ki uživa vse zaupanje glede svoje verodostojnosti. Sporočilo se glasi: Harding je odpotoval danes v Aleksandrijo z nekim angleškim rušileem v namenu, da otvori svoj glavni stan v Kajiri. Harding ne pomenja seveda nič drugega kot gener. Ilarring-tona, angleškega visokega komisarja v Carigradu. Sporočilo kaže, da ga je resni položaj v turškem glavnem mestu prisilil zapustiti mesto in da namerava ustanoviti svoj glavni stan v Kajiri. Vsako potrdilo tega sporočila je sevela izključeno, kajti cari-grajski poročevalec se je poslužil tega edinega sredstva, da od po šl;e svoje sporočnlo skozi stro go turško cenzuro. V zadnjih par. dnevih so prišla opetovano sporo čila, da je izbruh sovražnosti med čija oproščena vseh takozvauih. kapitulacij, vsled katerih imajo inozemci, živeči v Turčiji, tako-zvana ekstra-teritorijalna prava, to je pravice, da jih smejo soditi v slučaju kršitev zakonov konzularna sodišča. Stališče turških poslancev vzbuja živahno v spominu pripombo nekega ameriškega diplomata, ki je rekel, da !»i bilo boljše za uveljavljen je miru na bližnjem iztoku, če hi vzeli Evropo iz Turčije, *mesto obratno, da se izključi Turčijo iz Evrope. Sedaj, ko so porazili (irke, so j Turki očividno trdni v svojem sklepu, da si pridobe zopet v>a evropska ozemlja, katera so izgu-; bili tekom svetovne vojne. Turška delegacija ni prav nič vojni. i Kot podlago za veliko zlato p«»- sojilo inozemstva predlaga danes 1'oersenzeitung sprejem medna- rodne zlate hipoteke na nemško posestvo (Grundbesitz). — - - . Frankfurter Zeitunir *>ravi, dd prejšnji načelnik ameriškega rc- , i -.i-i zopet v polnem teKu stara po- neralnega štaba, je imel nagovor, . .. . , , . .... j-tlena mesetania, v koleri pri- v katerem je izjavil, da so bili ,, ....... ' j :eta rraneija m Anglija vedno opet »lo soglasja na stroške N«-m- GENERAL BLISS PROTI PREMIRJU. Pittsburgh, Pa., 11. novembra. Generalni major Tasker Bliss, mednarodni zapletljaji takozva-nega premirja in da ni bil mir po celem svetu uveljavljen ravno radi premirja, ki je bilo sklenjeno. — Premirje je bilo sklenjeno, ker ga je hotel celi zavezniški svet, — je izjavil general. — Po-gubonosna oblika tega premirja pa je onemogočila uveljavljen je svetovnega miru, ki bi moral med tem časom že davno priti." MEHIKANCI ZASLEDUJEJO AGUILARJA. Mexico City, .Mehika, 10. nov. [ Vojni department je dal generalu Sanchez, zveznemu poveljniku v '•ije. Pri tem omenja neki članek, ki je bil priobčen v pariškem Ii--tu "Le Temps", ki je nekako napoloficijelno glasilo. V tem lanku se svetuje, naj gredo francoski diplomatje A_ngfliji kolikor mogoče na roke v zadevi hližnje-ira Orijenta, a v povračilo za to mora dati Anglija proste roke Franciji z ozirom na Porensko. Cim bolj je padala vrednost marke tekom preteklega tedna, tem večji obup se je polaščal tukajšnjega trpečega prebivalstva, ki je skrajno ogoreea > nad inozem sklmi verižniki z valuto, i i žive kot baroni na stroške nemškega delavnega naroda. Vera Cruzu, povelje, naj prične z Tozadevno ogorčenje je post;, aktivnim zasledovanjem generala ;0 tako veliko in obsežno, da j« Aguilar. Aguilar je bil zet prejšnjega predsednika Carranze in njegova desna roka. Vojni .ajnik Serrano je objavil, da je oblastim znano, kje' se nahaja Aguilp.r. MTT.T.RR IN SMITH STA SE SESTALA Atlantic City, N. J., 13. hov. — Sedanji govemer države New York, sodnik Miller in novo izvoljeni governer Smith, sta se sestala tukaj v nekem hotelu ter imela pogovor, ki je trajal pri- je »prizorila policija nenadne veli-l rc ski pogon na številna razkošne kavarne in restavracije ter prijela dvesto inozetaskih veriž-nikov z valuto. Če ne bo mogoče dokazati slednjim kršenje tega ali onega paragrafa kazenskega zakonika, jih bodo enostavno po-tisnili preko meje. nenadoma umrli. T t ioi i • , * Carigrad, Turčija, 12. nov. — Leta 1914, manj kot en meseci^. ... „ . . . „„ «.„„4.- - . arigrad je mogoče primerjati z po smrti svojega prvega moza. ! , .... , . ... . . r , velikansko smodnisnico, kjer si se je poroeila z nekim John Ri- . , -- • .. i.„, , . . . A . Angleži na vse mogoče naeine kalskijem, ki je umrl tri mesece . , , . .. . i prizadevajo, da bi preprečili ek-pozneje ter zapustil svoji udovi ... i „ . ♦ --•i.,,. . splozijo. General Harrington po- tisoc in dvesto dolarjev v gotovi- i : . , , . .. 't. it. t zivlja svojo vlado, naj pospesi m ter večji znesek kot zavaro- ! . . . . - , , - sestanek mirovne konference, da valnmo. " 1 zavezniki in Turki zadeva par dni zadrževala svojega mnenja ter ali celo ur. strogo obsodila sklep zaveznikov, London, Anglija, 12. novembra. da sestanek konference. V nekem sporočilu iz Carigrada London, Anglija, 13. novembra, na londonski Times se glasi, da Angleško časopisje izjavlja, da sta dobila francoski in italjanski nikakor ni mogoče spraviti v so-visoki komisar od svojih vlad do- PIasje nazorov francoske in an-voljetije, da podpišeta proklama- gleške vlade glede angor^ke na-cijo obsednega stanja v turškem i cijonalistične vlade, glavnem mestu. Navodila, ki sta [ Glasi se, da je privolila franco-jih dobila, so pa spojena s taki-j ska vlada le skrajno nerada v mi pogoji, da bosta morala zadr-: odgodenje konference v Laussa-žati tozadevni podpis dokler ne j nu. Dejstvo, da ni pokazala fran-ho prepozno. Številni so mnenja, eoska vlada svojih kart seda i <'a bi napoved vojnega stanja po- je napotilo številne do ikazir.;: pešila izbruh sovražnosti. da hoče frane.-e^k,. -.■'!;».' -v .jim korakom ■ >ir!;i kem ! -te ter prenrečif: uveljavljenje •i.iru kot si ga želi Anglija FAŠISTOVSKA ORGANIZACI JA NA NEMŠKEM. v , prepreči na ta način očiti izbruh j Monakovo, Bavarska. 13. nov Kmalu po smrti tega moza je sovražnosti Prepričan je, da bo, Fašizem je pričel dvigati svojo OOlIa ženska v zvezo z oplrim ..... ... ° J stojiila ženska v zvezo z nekim John Guskovskijem, ki jo je vzel s seboj na neko potovanje v Milwaukee. Kmalu po povratku s tega potovanja je zahtevala, naj jo vzame, a on se je pričel norčeva- ti iz nje ter umrl po neki večerji i , - ... . ' UMI katero je zavzil v njenem stano- j. . . . . , Zadnja koncesija, katero so dali mogoče izogniti se sovražnostim, j glavo tudi v Nemčiji. Zaenkrat če bo mogoče držati Turke na|še ni gotovo, če bo imel toliko u-uzdi do sestanka konference v speha kot ga je imel v vročekrv-r.ausanne. J nj Italiji, ker manjka predvsem V svoji želji, da uveljavijo ter | nemškega Mussolinija, ki bi ra/.-zagotove mir, so Angleži dosedaj ustregli vsem zahtevam Turkov. vanju. Leta 1919 se je poročila z nekim Frank Rupekom ter priredila ob tej priliki veliko pojedi- ie bilo odpravljenje zavezniške cenzure nad turškimi listi ter ^ razveljavljen je nadzorstva nad brzojavnimi črtami med Carigra- no. Pri tej priliki je omenila ne- (lom ter Angoro> ka Mrs. Hudzmski, soseda po- j paša nacijonalistiC.ni go. gostijo, skrivnostni vernep v Carigradu, ima sedaj isti vabljena na značaj smrti moža sedanje osumljene. Posledica tega je bil velik prepir. Mrs. Iludzinski se pa ni kačil kratkovidne nacionalistične mase. Program narodnih socijalistov, to je nemških fašistov je sporo-poročevaleu newyorškega World, neki Adolf Hitler, voditelj gibanja, ki povzroča precej vznemirjenja v komunističnih in socijalističnih krogih ter pred-vsem v vl-adnih krogih v Berlinu -lak kot zavezniški komisarji gle-, m Monakovem. Rekel je nasled-de vzdržanja reda v glavnem ' mestu. Povabili so ga, naj sestavi odstranila, temveč ostala pri go- policijskc naC.rte> ki ^ bili spre_ stiji. Se istega večera je zbolela ter umrla tri dni pozneje. Mož osumljene, Rupek, je umrl v apii- jemljivi tudi za angorsko vlado. Zavezniki pa bodo ustrajali pri svoji zahtevi, da kontrolirajo so kazala, da se dobro razumeta in da ne poznata nikakega osebnega sovraštva radi izida volitev, j ki so izpadle ugodno za Smitha ter neugodno za Millerja. Novoizvoljeni governer Smith je prišel semkaj, da se odpočije bližno četrt ure. Vaa znamenja jod naporne kampanje. lu leta 1921. Njegovo truplo so potne ^ dokler se ne bo sesta_ izkopali ter nasi, v njegovih pre- • la konferenca v Lausanne. ostalih organih toliko arzenika, La^ §vica> 13. novembra. da bi mogel povzročiti smrt naj- DeIegati turške nacijonalisti6ne manj desetih ljudi. Ostala trupla, yfade so ^ y Lausanne kot bodo izkopal, ter jih preiskali, zraagalci in njih razpoloženje je da najdejo sledove arzenika v j - i ^ .. J J povsem drugačno kot ono potr- : tih zastopnikov turškega sulta-Obe ženski nočeta ničesar izja- na, ki so prosili milosti, ko je bi-viti v policijskih zaporih, kjer sejia pred tremi leti sklenjena Se-nahajata. Pomožni okrajni prav-1 verska mirovna pogodba. Načel-dnik McLaughlin je izjavil, da se nik nacionalistične delegacije, raztezajo skrivnostni smrtni slu- lsmis paša, se je postavljal, da eaji na časovno dobo osmih let in j podpira Turke ruska sovjetska da bo treba odpreti najmanj ducat grobov, da se ugotovi vzrok vlada ter obenem namignil na ne gotovost, ki se je pojavila glede smrti mož in sorodnikov osumlje- novih vlad v Angiiji in Italiji, nih žensk. j yse kaže da si je Mužtafa Kemal Ko so prevedli Joseph Klime-' paša dobro utrdil svoje stališče ka, trpečega na zastrupi jen ju, v j v Evropi. ___j__ri_ _____________ _______ bolnico, je rekel, da ga je najbrž zastrupila njegova lastna žena z "belim praškom", katerega je dobila od svoje aestrične. Njegova delegacija živi v trd-dnem prepričanju, da bodo Turki prodrli na konferenci z vsemi svojimi zahtevami in da bo Tur- nje: Resnični socijalizem je blago-bit vseh slojev, celega naroda, ne pa blagobit enega razreda na stroške drugih razredov. Vsled tega nasprotujemo tudi razrednemu boju. — To, kar imenujejo danes socijalizem, je marksizem, ne pa socijalizem. Marksizem ubija osebno inicijativo ter skuša spraviti vse na isto stališče. Kapitalizem ima svoj primerni prostor v »socializmu. a kapitalizem ne sme držati naroda v sponah potom velikanskih privilegijev, trustov in kartelov kot obstajajo sedaj v Nemčiji, da zaduše tekmovanje ter izkoristijo narod potom profi-tirstva. — Vsa sporočila, da nameravam nanovo ustanoviti monarhijo ter odločiti Bavarske od ostale Nemčije, so tedencijozna ter zlobna laž. Naše gibanje ne nasprotuje le ideji ločenja od ostale Nemčije, temveč mu je direktno sovražno. GLAS NARODA, 14. NOV. 1922. "GLAS NARODA" fWA. VBNI AN DAILY)__ •M PubltHiN toy j tam, pa sera jih že vse poln, koliiko jih mor«iK pa Šele ti imeti, ki si ; bila dal j časa tam. Potemtakem te (A Corporation) •f th« COfOoration and Atfdr •orouflh of Manhattan. L.OUI« •KNKDTR« zagotovim, da se bora tudi jaz. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno pa one v Somer-fcetu in vas prosim, da se kaj oglasite. ker vam 90 bolj znane tamkajšnje majnarske razmere. Peter Zgagg. of Abova OfTlcora: York City. N. V. • LAS (Volco of Ccllinw sod-Cleveland; Ohio. Ureh je izgubiti lase — pravi Premolar. i oglas v listu. To je resnica. Večina starih nahod t ho Paopla) Excopt Sundays and Za N«w York z ni bilo treba precej v 4 meseeih stradat. PiŠes, da si tudi ti bila .tako srečna, da si bivala 4 mesece pod šotorom Želim ti, dti bi bil?, res enkrat. Vsak mora vedeti, daj je to ta«ora po-Pri spremembi kraja naroCniko* proalmo, da a« da hltraja najliw aaalorzUka. LAS NARODA ■orcuph of Manhattan, Now York. M. V. Talapnona: Cortlandt M7d__ tedne na delo in še se bomo. k ?r se ne oz'.r;uno na take ženske. Nas kupovali farme od nekega Juda, ki je dobro znal oglašati v sloven- skih easonisih. Ta nriiski Jud ie; Sedaj, ko so začela v jolietskem boš ti to storila, potem br.m ^]rojakom. Prodaja skor0 za isto cental na inžu če pa ne -ton* tega kakor nov les za stavl>išža. Ko potem bo* pa ti ostala Jotični kraj v Somei-setu ti Bogu, že vsaj v svoji neumnosti sem dospela do viška. MEDNARODNI POLOŽAJ Opazovalec. Iz Slovenije. s.it. r m j vidi rojaka v stiski za denar, mu, » ^ * *)ajrečc, da mu podpiše noto, kakor i ir . . . .-,. toliko znan kakor mem Alaska. ^ mu (>1J ZJ' ^ toliko'^ toli-L . Ameriki so se pojavih veh- Nadalje pišeš, da se prav nič ne ko -asa Xe brf se za d do.[ki zagovorniki miru. 'čudiš, kc vi. e krp t ridiš, da ženske kler je nota y veljavi a drugi dan Pravijo, da naj bo vojna le ta- 1 nosijo lilače namesto moških. Vidi poteku note ima že rojak mort I krat, ko bo ljudstvo glasovalo za- __da P° sebl vate! m*pl5- Ko bl tJUage na svojem posestvu. To jeJ nione nosila nlae namesto moža bi se. . . . \ Skoda, da živimo v časih, ko je . . . ,. . . v , , v. - -i . , - , vzrok mojega opomma na tukaj- . „ , Turki, katere SO smatrali v zadlliem easu kot einiem-Jgotovo ne vtikala v majnarske za-| . f T - , .. , . . bajonet mogočnejše sredstvo kot ,„ ki .ploh ne priae vpostev V mednarudnih vprašanjih, To je moževa dolžnost. Za-|^ naselbino. Le zeleh K da *» | ^ ^ so se zopet Oglasili h. sieer lia liaeil., ki je izzval pozor-,7?! - - brez tud. hrvat.k, hsU opoz.nh svoje!državljana> 1 ^ Iskrlu DO«lp!c> svtge pravo ime m ti'roiake. jiost releja sveta. j " _' Kemalisti, ki so izvojevali veliko in povsem nepri-«"-akovaiH» zma^o nad ^ y Lju^ano bolj pupustljivemu svojo lastno, sebieno voljo, ij0n po mnogo nižjih cenah, kakor j Na stolpiču vihrajo narodne zasjta- »emški Ksti postajajo drznejši. Celjska "Cillier Zeitung'1 po- itajas odkar je njtn gla\Tii urod-! nik neki Schaner iz Kočevja in od- i t4T , ,, . . „ ,. ikar se je ustanovilo nemško poli j Jutru poročajo: V eeje parti-! .. , i 'ticno društvo za Slovenijo, ve^no man " !n »cejo vzdržavati svoje gledališče 9 pomočjo nemškega denarja. Prav volja svobodnega •V ser^ci bajoneta je že marsi-^ kdo izpremenil svoje mnenje. 1 Poleg tega ima pa tudi ameri-] .ški državni pravdnik še vedno tako moč, da lahko proglasi za j veleizdajalca in kot takega tudi Kam zavedejo ženske človeka, nam je najboljši dokaz Turčija. # * * Laški fašisti nosijo črn& srajce. Črna srajca je postala simbol vsakega zavednega Italjana — piše časopisje. Da, črna srajca, umazana duša in ušiva glava. * * * .('ikažanka je zastrupila tri svoje može. Svoj zločin bo najbrže s smrtjo plačala. (Edinole. če je iz-vanredno lepa. bo oproščena.) Tiste, ko pa počasi pa toliko sigurnejše zastrupljajo, pa letajo proste in svobodne naokoli. Glavni odborniki. Predsednik r RUDOLP PERDAN, 933 E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Bl&sajnlk: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn. BUcajnlk netopla^anlh amrtnin: JOHN MOVERN. 413 — 13th At*. Duluth, Minn. Or. Vrhovni sdravnik« JOS. V. GRAHKK. tU S Ohio Street, N. B.. Plttaburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and Qraat Streets. Pittabursh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chicago, I1L FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABOD.V1K. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC. G39 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. I'ueblo, Colo. ANTON Z^.LARC, 706 Market Street. Waukegan. I1L - i ■ i ■ . — Jednotlno uradno slaallo: "Glas Naroda''. _ Vae stvari tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarne poBlljatve naj se pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolni film ■pičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollfika Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se zgladi tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev »e pa obrnit« na al- tajnika. Novo drufitvo se lahko vstano^I a 8 člani ali članicami. Raznoterosti Sporna zadeva kraljeviča Ojorgja. Iz Beograda javljajo: Ker kraljevič Gjorgje še vedno ni odpotoval v Niš, je naroČila vlada fi-načni direkciji v Nišu, da naj le osebno izplača kraljeviču mesečni obrok apanaže. Na ta način je bil storjen pred sestankom kronskega sveta poslednji poskus, da se kraljevič prisili k odpotovanju in tako mirnim potom reši dolgotrajni spor. BOLGARSKI KRVNI ČAJ. N"a. miljone jih rabi ta čuj, da odstrani. O prenlad, vzamejo Ka vročega uredilo yve«l_, siiat. Pomaga, prebavatl. »labemu žel'»dru, iedi«ar.i in Cisti kri. VpraAajte leharr.ar ja. ali i>o i»o3tl za- varovano. 1 \eliku družinska žkatlja «1.25, 3 Skailjo aH G za >5.23. Naslov Marv.'l Products Company. ♦ Marv.'l Tiuildine. Pittsburgh. Pa. Masarykov jubilej. Tako P' tudi prišlo, ko so zavezniki povseill nepriea- so sedaj na trgu " Posebno ni2ke'Pr,,"ieiTC p.lse celjska Nova do j so biH poraženi odkritosrčno pri-i --i -i -i * . , -. , - . i I ba , ko lzvaia i>od naslovom kovano in izključno le s pomočjo ameriških vojakov m eene ima letos bolandski m skan-' J 1 Te dni je praznoval prezident Čehoslovaške republike Masarj'k 40-letnico svojega delovanja kot Vsi republikanski kandidati, ki1 univerzitetni profesor. Dne 16. «-esar (Mi^eira kot oinemopcl strah pred Nemčijo, ki na-|slu ua,,aja1 . ' ' ameriškega sladkorja, pnpravlje- rašča ter razvija -svoje sile ne cen "Nemški kolonisti" med drugimi sledeče: "Dolgo smo potrpežljivo t gledali staro celjsko nemžkutaar- j slco drznost, računali smo s tem. da bedo trezneiši elementi na>pra- znavajo: , Mokrači so me porazili. Mokrači so sedaj najmočnejši element v deželi. ' V gotovem oziru je pa sila ža- vili red ter uvideli in priznali, da t lostno priznati: Zato sem bil po-uživajo vse svohodsČine in dobro- razen, ker sem bil proti šnopsu. te državnega reda. Ker pa to ne! * * * gre, se ne bomo prav nič več pre- j rekali s tistimi, ki so pred nekaj ameriškega denarja zmagaj i. Idinavski krompir, katerega v ve- Francoski petelin, ki ne pozna v svojem bistvu ni-!liki množini uvaža Italija, v Tr- ! stu se nahaja tudi 400 (ločim Francija propada kot.nfga za uvoz y Jugcslavijo> Ve,Q ostartl človek, sc je razceperil ter sknsa vladati celemnj(iar jugoslovanski trgovci svetu, vsiliti mu svojo onemoglo voljo in prepričanje. kupujejo, ker čakajo še nižjih < Anglija, elegantno i m perij ali stična, omahuje sedaj, med dvema stoloma, čeprav je preje izjavljala, da je pr- Železniške tatvine na Teznu. voboriteljica svobode ter samodoločbe narodov. i V viharni noči 29. sept, so ne-,i^ti *e pljuvali po nas, pa ne pre-| Amerika, ki je dejanski izvojevala zmago, se je umak-;zuani storilci vlomili v neki na nesejo v svoji drznosurovi naravi, j l7 niln ter noče ničesar vedeti o evronskih liomatiiah Te/nu se nahaJaj0^ ter od" da danes toga več ne sm?jo. In! vp , , l f a mi nft9,i Zab°j mOŠke^ ^ ŽPaske^ ^venske šleve, ki so živele nekdaj ^>zene ^l.tike se pa ne more m- Stiri leta so potekla izza sklenitve prenurja, a mi- porila Orožniki sc pričeli iskati na teh tleh in v«d oni či«ti rodo !(esar (lobre^a Porodltl- ru, dejanskega miru lil se opaziti. ; vlemiloe in so končno opazili, da'ljubi, ki so prišli med nas po m-c- • ♦ • A se vre. vsa znamenja kažejo, da bo moralo priti do pelje sled v hišo posestnika Kon- vratu iz manj okuženih krajev — Mladi Rockefeller svetuje Ame nadaljne svetovne morije, predlio se bo svet dejanski spa-pada trnčiča v Razvanju; odredila>vs€ podpira in vzdržuje to ne.nško rikancem: Štedite penije! metoval ter prišel do prepričanja, da je spas izključno le ^ preiskavo ter na polagi zaple- nadutost med nami, ki bi je sieer i Ce bi njegov oče ne pristedil V dobri volji, pravičnosti ter i>opustliivosti napram vseiji!njt?ne.?a ^laga aretirali hi^ega po- že davno ne bilo. Temu izzivanju toliko TOiiijard penijev, bi se dan- • • il" ± tcnetnil/a iti n ionnTnrr-1 Krati Ti'oria l... t... _________i______ t» . .. 4 Število rojstev v, Franciji se manjša. Ubogi Francozi imajo s politiko preveč opravka. Iz njihove za- oktobra leta 1882. je bil poklican Masaryk, tedanji docent filozofije na dunajski univerzi, kot profesor filozofije na praško univerzo. Ob tej priliki pozdravljajo češki časopisi jubilarja, ki je v telit 1914r—1918 izvršil narodno in državno revolucijo in izvojeval narodu državno samostojnost in svobodo. Za prehrano Slovenije je ministrstvo za socijalno politiko dalo 2 miljona dinarjev. tdabejšim. D opisi. fsestnika in njegovega brata Ivana. l)0 treba napraviti konec. Totru-Poleg ukradenega perila s Temajdili se bemo, to odkrito izpovemo, so našli orožniki tudi dve kolesi, ju vse tiste slovenske sieve, ki so skriti v senu na hlevu. Nadaljna sokrive, da v Celju ni miru. bomo preiskava pa je dognala, da sta pri | brezobzirno postavili tja, kamor tatvini udeležena tudi znana malo- spadajo, ker niso drugega vredni, danes marsikateremu delavcu v Združenih državah boljše godilo. * * * Čikaška baraba v kutarski o-bleki je v eni svojih zadnjih šte- Johnstcwn. Pa. pogorišč in par starih loncev; se- Lešnik Vsi so pod ključem. Ni m- j namen se prepirati pc veda i v kaj bivali stavkarji in njih dru/i- pridneža Franc Mandl in Konrad kot nemškega biča Italjani inivilk nepobitno dokazala svoje Tatvina na železnici. '»lasu >Tar«.tla štev. L»b:{ iz .Ithns1"'* Mi smo takoj začeli spraševati; « oktobra je bil v železni- ni vredna svobode!'7 — "Nova tow na, Pa., sem prisiljen do tega tamkajšnje majnarje. ee je še tu- ^kem vozu med vožnjo z Zidanega doba" opozarja še na jK^ediee koraka, oa «:r boste mislili, dra^i k«Ti stavka. V^ak n:un je odgovo- m0sta v Maribor okradeai jK^niški vse nemške trgovce in obrtnike, ki rojaki »irom Amerike, da smo res ril. da že vsi delajo, samo se eden spremljevalec Davorin Vitg^inec'trpč tako naduto pisavo v "Cillier lokaj tako brljavi in umazan', ka i« ^-do, kje se nahaja. lnjjz Koprivnice za 30,000 K. Sum-;Zeitunj?". kor nas .»Lsoja JotiČna dopisnika res smo se kmalu prepričali, da jejljiv tatvine je neki Ljuba MSKcl s "Jutro'' piše : Mariborska Jica. res tako. kakor so nam povedali, kateri« je bil okraden v družbi, '*Yolk&stimmc" se jezi, da prinaša Pred stavko sva delala z mojim ker ni nobenega šotora več in kom- ki pa je m(Mj potora izginil. 'na£ list iz Maribora točna poročila partnerjem v eni House C>»al maj- Panijske bise so vse polne. s .ydiiije. Pred nekaj časa j^ na- Xemci bi takiim ljudem ne nosili [ patentirano barabstvo. denarja -- prav gotovo ne, to znaj V barabstvu ne dobi vrstnika, le sit venska .šleva brez ponosa, ki l pa naj preromamo križemsvet. » _ • Po naj smatra kdo za bogo-kletstvo, ali ne. vseeno bom pribil naslednjo resnico: Ubogi Bog, ki ima na zemlji take namestnike! Za pcgorelce v Knezini je posredoval pri osrednji vladi poslanec Nemanič. Za znižano vožnjo pri prevozu sena ;n slame .Te posredoval poslanec Pušenjak pri železniškem in poljedelskem ministrstvu. Znižane cene so lovoljene, treba je urediti le >:e nekaj formalnosti. Kje je mej str nič FRANK "KO-SEN, podomače K uši" i/. *rrp<":ui pri Ilirski Bistriei? Zadnje .pis lilo Selil prejel od nekod i/. Kentucky. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj vc. da poroča, ali naj se pa sam (»glasi. Francis Stem'»orjier, llox Arroyo, Pa (14-17-11 » Rad bi izvedel, kje s«' nahaja m ' j bratranec JOHN KOLIH, .loma iz Velike Pristave. Aprila meseca tega leta se j« nahajal v < 'levelandn. Ohio, 1045 E. 61. St. Pisal sem mu ve'; pisem na označeni naslov, odgovora pa nisem nobenega dobil. Sporočati mu imam več važnih stvari, ker odpotujem zadnje dni decembra meseca v stari kraj. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi. — Anton < Vetnič, Uox 111, Huckhannon, W Va. (14-15—11) ŽENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 30 b*t. Jaz sem star 25 let in imam svojo .domačijo. Katero veseli, naj r,e mi prijavi. — • Tony :i jako vljudni. To je v Komeuskega ulici v Ljubljani daj a jo "Jutru*' tajnosti preiskav] «la. midva pa na št-ajk. Precej prvi dokaz, da j:m iiisino prišli pretiran ]91etni Vinko .Terala rav- in poročila o sodbah, drugi dan s « prišli že drugi na na-i kruha krast, Slovenca pa ni bU©(no v trenutku, ko je bated vlomi- pisalo uredništvu jino mesto. Potem sem bil več kot ;nobene«a tam v času stavke in tu-'ti v stanovanje Terezije Arlič Je- naj navede konkreten primer, dai Sodišče je i ; Volksstimme". 5 mese<-«v na stavki. p<4em pa, ko,di sedaj ga n;. rala je velik malopridnež in jarko more začeti preiskavo. Toda scd-l Tudi tm; nija že več tednov zaman čaka rd-I govora. T z kolegi jalnosti sporoča-j (mc "Volksstimme". da sodne! Tožijo, da nimajo tobaka. ; razprave javfie in vsak l'st smo Tz Mokronoga poročajo: Vsi P« ročati tudi o tajnih razpravah. 1 Novo gasilno društvo. Mno »videli da je vse izgubljeno,i Čudno so mi vidi. kako si mogla jnevaren tuji lastnini. .«!uo sc razkropili na vse kraje. Jaz ti, dopisnikarica, s tako klobasa-ji je ^obro znan. stm šel na svoje prejšnje mesto rijo na dan. Pišeš, kako sme bili pa mi je gospodar rektj, da niuia navdušeni stavkarji, kako smo ho-prostora zame Tako se je z več dili po ulicah skebe čakat Rf*sniea našimi rojaki zgodilo, to pa zato. ee to, samo žalibog premalo nas je • mokronoški trafikanti in okoličani ker smo bili predolgo na stavki, j bilo. potem pa nismo mi krivi, če ti so nekaj Časa brez vsakega duha-, Potem je pa prišel boss iz Fans .kompanija ne dA, kar zahtevaš, na. ciearet in cigar. Kaj poreče kj V Dragom]ji vaa na Dolenj-' ville. Pa., ki smo ga že prej dobro Praviš, da smo šli v Somerset ske- temu tobačna tovarna v Ljubljani.1 skem so možje in fautje ustanovili! poznali in tudi on nas, ter nam je bat. Vedi, da Somerset je velik m prostovoljno gasilno društvo. Za' svetoval, da naj gremo k njemu da ni povsod št raj k. Ko bi bil s se nas viš, da se bahamc, da zaslužimo; kem iz Ilamburgrn m&st. ki bo pri-j bili kos svoji nalogi, so si takoj bralo 6 Slovencev iu 5 dru-|)3—dolarjev na dan. Ti moraš;«l* postavljena v Ljubljano na 86,nabavili v Zagrebu potrebno gj-osti. In ko smo prišli v]že vedeti, ker si bila tam, kako sejkrou za kilogram. Nadalje * obe-^silne orodje, zlasti lepo brizgalno, rova. smo re» zapezili par služi. Jaz deta m komaj tri ledne ta t$di precej in je znižanje cen ki slane 93,000 kron. Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% olnresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mimo spali. Frank Sak&er State Bank C^avno mlopitTo: JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt'Street New York t OTAS NARODA. 14. NOV. Jugoslovanskemu dinarju se obeta lepa bodočnost. Neenakost denarja je razdelila svet v Emisijske banke so začeli ti« vet v dva nenaravna tabora. — tipkati bankovce ne glede na kritje. Razmerje med bankovci in gotovino je v Jugoslaviji povolj-nejše kakor na Čehoslovaškem, Belgiji, Italiji in celo Franciji. O usodi dinarja ni nihče npr avičen dvomiti. — Ameriško posojilo bo pripomoglo k splošnemu razmahu. — Jugoslavija spada po sedanjem bankovcev bi bila olkrat večja u*froju svojega denarstva k dr- kot vrednost kritja! Vse druge iavam s papirnato valuto. Kakor sosedne države razen Nemčije, znano, se je vsled vojne razdelila Avstrije in Ogrske bi se nahaja- vs« Evropa in tudi ves svet v gospodarskem oziru na dve neena- le v nesorazmerno povoljnejšem položaju, celo premakana Bolgar-ka dela: v države z zlato in dr- ska. K sreči pa je položaj malo žave s papirnato valuto. K pr- drugačen. K 92 miljonom zlata in vemu taboru spadajo Evropi srebra je treba prišteti zalogo Na-Anglija in nevtralne države Sved- rodne banke v znesku 301 mjljo-*ka. Norveška in fcviea, dalje Ze- nov zdravih valut in 2138 miljo-dinjene države in Japonska, a k nov dinarjev, koliko znaša vred-drugem skoraj vse druge države nost državnih posestev, ki jih je v Evropi, pred vsem r-avezniške in | vlada založila za izdajanje ban-premagane države. S tem je na- kovcev. Na ta način bi bili'jugo- stal v svetovnem gospodarstvu i slovenski bankovci kriti skoraj do abnormalen položaj, iz katerega dveh tretjin svoje vrednosti, kar izvirajo vse tekoče, ki sestavlja- bi pomenilo — ceteris paribus, da jo svetovno gospodarsko krizo in je položaj jugoslovenskega de-ki ko izvor ogromne škode in iz- narstva naravnost sijajen. Raz- pube za oba gospodarska tabora, inerje med bankovci in kritjem Kako je prišlo do te nenenako- Je mnogo povoljnejše kakor na H A z POGLED NA SP ANGLER, PA., KJER SE JE P ONESREČILO NAD 80 PR&MOGARJEV. • sti d»*narja. ki je razdelila svet na ta dva nenaravna tabora t Države, ki so se udeležile zadnje vojne, Čehoslovaškem, v Belgiji, Italiji in celo Franciji! Temu stanju pa nikakor ne od- so imele vse ogromne stroške. — govarja položaj dinarja na med-Vsled tega se državne potrebe ni- narodnem trgu. Dinar stoji danes slabše nago italijanska lira ali čehoslovaška krona. Iz tega so mogle kriti z navadnimi sred stvi. t j. z državnimi dohodki. Državni proračuni so prišli kma- sledi, da je inflacija ali povoden j lu iz ravnoteže. stroški s<» (»ostali bankovcev sicer prvotni vzrok mnogo večji kot dohodki in so se padanja valute, da p\ postanejo povečali v taki meri, da bi jih ne pozneje odločilnejš'* one druge, bilo mogoče kriti z nikakimi novi- spremljevalne okoliščine. Kot potni davki. Vsled tega so se mo- sebno okoliščino, ki vpliva nepo-rale vlade posluževati edinega voljno na vrednost dinarja, je s. rdstva ki je preostajalo. na- pač treba omeniti način kritja, mreč najemanja posojil v notra- Država je sicer založila svoja po-njosti in inozemstvu. Kar se ti- sestva, toda to so nepremičnine če notranjih posojil, so vlade tr- zemljišča, gozdovi, ki predstav-kale v najrazličnejših oblikah na ljajo svojo vrednost v naravi "in vrata državnih emisijskih bank. , ne v gotovini (v kovini). Zato so Kmalu pa se je to sredstvo iztro- ti državni domeni le nekako krit-šilo, kajti emisijske banke vseh . je "za silo", ki nadomeščajo kri-urejenih držav so bile vezane po t je s kovino in devizami, posebnih zakonih, ki so jim pred- Poleg te povsem svojevrstne in pisov«?i da ne smejo izdajati ban- izjemne okoliščine vplivajo na kovcev za večje svote, nego so jih vrednost dinarja predvsem sploš-\ stanu kriti s svojo imovino v ne razmere, v katerih se nahaja zlatu in drugih enakoveljavnih .država, v prvi vrsti pasivnost tr-vrednotah. V nekaterih deželah govske bilance. Kljub hitremu nase je smela prekoračiti ta svota raščanju izvoza je bil uvoz vsako za precejšnjo količino, ki pa je leto večji kot izvoz za približno bila tudi po zakonu določena. Tr- dve miljardi dinarjev. To pomeni, kanje vlad pa se je nadaljevalo | da je bila Jugoslavija prisiljena in državne banke so prišle v za-1 povpraševati v mnogo večji meri drego. ker niso imele več razpo- po tujem denarju kot inozemstvo loži ji vih sredstev. Tedaj so segle po jugoslovenskem. č'im manjše Kakor hitro je dospelo poročilo, da so se imeli plini v Reillv rovu. Spangler. Pa., se je zbrala pred \hodom v rov velikanska množica ljudi. Vsi s., nestrpno pričakovali. koliko je števi o žrtev ter Če je ta ali oni živ aH mrtev. Nekaj pretresljivega je bil jok ubogih žena in sirot. I'., silnem prizadevanju reševalcev, se je posrečilo nekatere žive rešiti, dočim so privedli na površino osemdeset mrtvih. Eksplozijo je povzročila odprta svetilka. Krivda pade na kompanijo, _ker je dovoljevala lju leni hoditi z odprtimi svetilkami v rov, napolnjen s plinom. države po novem sredstvu: odpravile ro zakon, s katerim se o pa je povpraševanje, tem manjša tudi cena, kar velja o denarju mejuje izdajanje bankovcev. Ta- ravno tako kakor glede vsake koj so začele emisijske banke druge robe. V zvezi s to okoliš-prid no tiskati bankovce brez ozi- eino je treba takoj naglasiti zelo ra na kritje in jih posojati drža-, nepovoljno dejstvo, da se nahaja vi. Tako se je delalo ves čas voj- Jugoslavija v najtesnejših gospo-ne in se dela še dandanes v večji darskih stikah ravno v tistimi dr-ali manjši meri. Posledica tega je žavami. ki imajo same slabo ali bila, da se je svota bankovcev o- I zelo slabo valuto Palija. predvsem gromno pomnožila, medtem ko je pa Nemčija in Avstrija^. Vsled ostalo kritje v zlatu isto, ako se tega je usoda denarja v veliki ni celo zmanjšalo. Tako je ime- meri zvezana z usodo valut teh la francoska državna banka v držav. Da bi se država zavaro-maju'1. 1914. za 3.5 miljard zlata vala proti škodljivemu vplivu tain srebra in 5.8 miljard bankov- kih zvez, je vlada odredila, da se cev, 1. 1930. 5.6 miljard kritja, a imajo za izvoženo blago spreje-bankovcev 38 miljard, leta 1921. j mati plačivo samo v "zdravi va-37.1 n^ljard in letos v marcu 35.15 luti'\ Ta odredba pa je dvore-miljard. S tem je postala franco-j zen nož, kajti z njo se sicer bra-ska valuta papirnata. Vsled veli- ni država pred povodnjijo slake količine bankovcev jih držav- bega denarja sosednih držav, tona banka ne more izplačevati v da istočasno se tudi pobija vred-zlatu, kakor pred a-ojno, in drža-1 nost dinarja v inozemstvu. Kdor va je izdala poseben zakon, s ka- ima n. pr. v Švici en miljon di-terim se je banka obvezala od te narjev. ne bo m.ogol z njimi vsled dolžnosti in obenem določilo, da,te odredbe ničesar kupiti iz Ju-imajo bankovci kljub temu velja- goslavije, temveč bo moral kupiti kot zakonito plačilo, Oim se je ti z dinarji švicarske franke ali to zgodilo bankovec ni bil več kak drugi dober denar, da jih 'zlat" in njegova vrednfcst je pošlje v Jugoslavijo kot plačilo z razmerom visoke stopnje, ki jo je zavzemal v prvi polovici leta 1920. Tu pa moramo naglasiti, da se strokovnjaki strinjajo v mnenju, da ne odgovarja ta padec ne količini izdanega papirnatega denarja (samo 400 dinarjev pride na vsakega prebivalca, medtem ko pride v Franciji skoraj 1000 frankov) ne resničnim gospodarskim zmožnostim jugoslovenske države. To dokazuje tudi dejstvo, da je dinar v notranjosti države zelo zdrava valuta. Za en dinar se dobi n. pr. v Jugoslaviji več robe kot v čehoslovaški republiki za eno čeh. krono, kljub temu da velja čeh. krona v inozemstvu 2 in pol krat več kot jugoslo-venski dinar. Iz vsega tega se vidi, da bi bil vsak pesimizem o usodi dinarja neupravičen. Jugoslovenska valuta se bo popravljala in krepila sporedno s krepitvijo notranjega in zunanjega položaja države In sporedno z razmahom neizmernih gospodarskih sil, ki še počivajo v tej mladi državi. K temu razmahu bo gotovo mnogo pripomoglo ameriško posojilo, ako se smo-treno uporabi. iz- najdba. začela naglo padati. "zdravo valuto". To vpliva brez Tako se je gbdilo v večini ev-1 dvoma zelo slabo na vrednost di-ropskih zavezniških držav in to je'narja v inozemstvu in ovira obe-prvotni vzrok padanja valute, ka- nem tudi jugoslovenski izvoz, teremu sledile vse druge sprem Med raznimi drugimi okolišči-ljevalne okoliščine, ki soodločajo nami, ki potiskajo dinar k tlom, o vrednosti papirnatega denarja, omenimo ob zaključku le še par Kar se tiče jugoslovanskega di- najodločnejših, ki so valutana špe narja, je bilo stanje jugosloven- kulačija. par slabih letiV pri-ske narodne banke v zadnjih treh manjkljaj v državnem proraču-letih sledeče: 1. 1920. bankovcev: nu. pomanjkanje določenega fi-3 miljarde 300 milijonov, zlata in nančnega programa, neurejenost srebra 80 milijonov, v juniju leta pobiranje davkov, nekako gospo-1921: bankovcev 3 miljarde 700 darska dvodelnost države, ki se miljonov, zlata in srebra 92 mi- zrcali v nasprotju med (Zagrebom lijona in v marca 1922: bankov- in Belgradom, politična napetost cev 4 miljarde 700 milijpnov, zla- med Jugoslavijo in Italijo, in ta in srebra 92 miljonov. Razmer- končno igrajo gotovo precejšnjo Iz Berlina poročajo: Siemens-Ilalske naprave v Berlinu, ki predstavljajo mogoče največjo elektro-tehnično napravo .na celem svetu, so našle eno najbolj praktičnih ter ob istem času tudi dušeslovno utemeljenih rešitev problema, kako skrbeti za oslep-'jene, ki so postali žrtve vojne. Ta tvrdka je ravnokar proslavila svojo pet in sedemdeseto obletnico. "Mesto Siemensa" je v očeh vseh delavcev idealna delavska naselbina. Na temelju politike podjetnikov se je proglasilo takoj v pričetku vojne, da bodo dobili vsi uslužbenci, ki bodo odšli v vojno, nazaj svoje službe pod vsakim pogojem. To obljubo so razlagali tako, da ne obsega le telesno sposobnih moških in onih, ki so dobili tekom vojne lahke poškodbe, temveč tudi ohromele in slepe. Tvrdki Siemens-IIalske gre kredit. da je ustvarila neodvisno delavno sfero za veliko skupino slepih prejšnjih delavcev. Posebna delavnica je bila določena za te ljudi, kjer so zaposleni s proizvajanjem kvantitativnega ali množinskega blaga. vojni oslepijenje prejšnje uslužbence v posebnih poslopjih v mestu. vsled česar hi bilo mogoče na uspešen način izločiti problem t ran sport ac i je. Ekonomski razlogi, ki so prišli pri tem vpoštev, so preprečili izvršitev tega načr- . ta in vsled tega so morali zvesti 1 Nemški delavec ne more Trema gledaliških igralcev vzdrževati družine. Iz Lima. Ohio, poročajo: Nem-delavcem je skoro nemogo- Amerikanci kvarijo lice z očali. Iz Londona poročajo; Osebnost pasji tovariši prevzeti nalogo, da \ fe ™lržati *V°J« družine s pla spremljajo oslepljene z doma na njih mesto dela in nazaj. Te delavce in jih pse prevažejo brez-, ,v' p, ,*u plačno po vseh električnih želez-!„J 2 nicah, ki so pod kontrolo kompa-11 i je. \ se, kar je sploh mogoče, je bilo storjeno, dii se zavaruje telesno varnost teh mož. Stropi so zavarovani z močnimi železnimi ograjami primernimi izolacijami, vsled česar se je izločilo nevarnost, da bi prišli slepi delavci v neposredni stik z elektriko. Se ena stvar, ki je bila neposredna posledica teh človekoljubnih prizadevanj Siemens-IIalske družbe. cam i in mezdami, katere dobivajo.— je izjavil Leon Loewenstein, ki se je pred kratkim vrnil sein-potovanja po Evropi. Neglede na to. da so sedaj plače višje kot so bile kedaj po- tragično k on ! prej v zgodovini Nemčije, raste- na i jo cene z neizmerno naglico. — je šiba. j rekel. — Življenske potrebščine 1'prav anekdotična Bolj ali manj so vsi igralci nervozni. in trpe od treme. Zuani veliki angleški igralec Garrick je imel sicer železne živce, a navzl e j Amerike je popolnoma izginila za temu je po lastnih izjavah imel; },.irom SIIle5llih in neokusnih očal. večkrat ko je stopal na podi j j ohroblj,.nini z rogonij _ jt. izja_ pred publiko, silno tremo Na- ,, -, ,, , - \ ' ...... }vil Basil Ilastmirs, slavni angle- sprotno pa Kemble-a. k« ie '»d v . , .. ..... * skt dramatik. privatnem življenju zelo nervo- ....... zen, na odru ni nikoli popad'a! ~ /menkane. v tem ah Fdmond Kean, ki je hmdonskem hotelu, — je^re- -(J kel. — so si podobni kot jajce jaj-cu in če bi prišla osmukana ovca imi oča- rli. bi jo sprejel uradnik hotela za Amerikanea brez najmanjšega dvoma. Ambicija modernih Ne\v- kaka trema nevrasten»k. vinski bratec in čno končal svoje življenje, je;'11 1,1 Pr,s!a <>smnka ozornici včasih drhtel kakor'v '"'t'*1- opremljena s tak pa je h: 1:1 , so postale tako drage, da so sko- nervo/.a glumea Matrevsa, ki j ro nedosegljive za navaden na- bil v družbi izreden veseljak in vorčanov je izgledati kot ; rod. Cene so poskočile od dvesto duhovit družabnik. V resnici pa bedasta ovca. zadnjih trt»h -ic bil melanholik. kakor .so to do tisoč odstotkov mesecih. , — Kljub takemu ekonomskemu položaju pa ni opaziti v Nemčiji nikakega lenarenja. Vsaka tvor-' nira, ki le more dobiti surovine. — Kampanja se je razširila ce-sploh ljudje, ki so v družbi znani !«» na Anglijo. Možje z odličnimi kot veseljaki in dnhovitrži. Pripo- obrazi, z obrazi stvariteljev, so veduj<\io. da je nekega dne Mat- pričeli sedaj sprejemati t«, ameri-rews sti.pil v neko gostilnico ter kansko prisinodariio in če se ne opazil človeka, ki Oddelek za oslepele delavce se obratuje. Vse kaže. da je želja je izpremenil počasi v pravcat vsakega posameznega v deželi, da je jetiel meso i,o kmalu napravilo konca temu, brez gorč.r-e ' mustarda). To ira je 1)(m1o izdali vsi Angleži enako. ženitovanjski urad in več kot en |>omaga izboljšati narodni eko-zakon je l»il sklenjen na podlagi nomski položaj, — je rekel Loe-tesnih stikov med oslepelimi de- vvenste lavci ter deklicami, ki so bile za-posljene v v istem oddelku. sijovito razburilo-, toda pvemagd se je. se le! za svoja mizo m začel citati časnike. Vendar <*» n: mogel pomiriti. neprc.=ctano je i/.za časnika škilil na gosta in ko >e lvon<*-no ni mosel vzdržati, je stopil k da se ne bo vrnila Nemčija njemu in mu rekel: m. kiie napake bodo delale žene in ljubice in koliko sitnosti in za-dreg bodo ime;: sodniki, ko ne bodo motri i rnzlo"iti obrazov. — Komaj je vrjetno. da so hi- Silexa v praktično dejstvo. Slepi n° steklenico in j»> v svojih delavnicah so po- I Kako poceni lahko potuje člo- v g'avo. ____*...: ____ ___... ________i i./il- V,.™*_________:.i__• _______Ti^mn nrin-k vrže molčečer.iU lahko vidite na vsakem boljšem plesu najmanj ducat elegantnih stali uspešni na naravnost čudo- v<-'k v Nemčiji, je razvidno iz po- popade igralca najbolj deklic, oblečenih v najlepše oble- vit način in >. Karel Kea;;, sin zgoraj imenovanega slavnega igralca, j? več-krat v momentu, ^o je stopil na oder, začel tako drhteti, kot da ca ie tresla mrzlica. — Komik Geo Ikirqam je enkrat padel v tako svojo ^ _______og jp Oil kompanije ter drugih kompa- namreč igral tudi tragične, in ne- uij, zvezanih z njo, tako je tudi ki angleški pisatelj pripoveduje. V prwm T,3'stroPiu ^ Hugo Stinnes voditelj skoro vsa- da je nekeza dne v ulogi Hamleta v v,,'f','nz,, Scussa v 'Prs ke industrije in vsakega podjetja bil popolnoma zmešan v svojih be- ,m:' niu";,nvsKl k,»nz"1 Kle mi, ki zaslužijo najmanj po sto v Stuttgart. Vožnja traja dve uri mark na uro. (Primerjajmo s tem z najhitrejšim ekspresnim vlakom obnašanje naših ameriških kapi- j v Nemčiji. Skupina treh se je po-talistov. ki vržejo človeka na ee-' dala na potovanje in skupni stro-sto, kakorhitro ni več vsega zmo-1 ški so znašali petdeset centov v žen stroj za proizvajanje divi- J -tmeriškem denarju. d end ter velikanskih dobičkov. Tukaj v Ameriki smo še daleč za luno glede soeijalne preskrbe, kot je splošno uveljavljena med Nemci, onimi *4barbari", proti katerim se je boril Wilson, da pripomore svetu do zmage 44pravice in demokracije**). Glede industrijalnili razmer v Nemčiji je rekel Loewenstein: od debele roževine. — Človeka nehote razkači pogled na take deklice. Lepi obraz deklice ni izključno njena last, temveč dar božji, namenjen utehi in veselju drugih. — Prav kot je John I). Kocke- tremo, da, je ž njo zaigral teller kontrolujoea sila Standard kariero Poleg k .mičn h ub Vlom v železno blagajno; okoli 3 00,000 lir škode. 5 Prstu v Nemčiji. — Stinnes je lastnik rovov, ki sedali 'Naenkrat je named:o pra vega teksta izrekel nes-vestno: proizvajajo slelirno kovino, ka- ' Naj bi počela iik j a mati, ko bi sko vie svoje urade in stanovanje. Nekega dne je šel konzul obiskat svojo družino, ki je stanovala iz- ze nas je prekrasno se strasnejse dejanje Frane Mcrharja, podoma-«Jei° dovršene produkte. On konec Rudla Živel je v nasprotju »jtrolira tudi plovbo in parobrod-svojim svakom .'n wodom ^of^til- stvo na nemških rekah ter elek-niearj.^m fCai-lonii, Mee-harjem iz trične ter telefonske sisteme Nem-(Prigoriee Ko sta se pred ipar todni čije. Vsaka vas in naselbina ima Ko stopi obiskovalec v prosto- zopet sprla in se skregala "*e Fran re, kjer so na delu oslepljeni, o- Merhar sprož i na Karla Merharja električno razsvetljavo. To je pazi v prvi vrsti veliko število revolver, ki ga j^ zadel ravno v stvar, ki je bila še par let poprej ovčarskih psov. kojih vsak ima glavo, da je bil takoj mrtev. Mk>-j nazaslišana. Iz vsakega mesta je svoje mesto pod mizo tega ali o- nlec je bil v svoji sobi. dočim jc.mogočc govoriti po telefonu s ka-nega delavca, kateremu služi kot!iU sr~-m s 1 stal pred ofawm'temkoli delom Nemčije nekak voditelj. morilčeve hiše, tako da je strel j _ žele2nice ki so deloma d Te živali so bile prav posebno *r:-l ,z ^-ozi okno. Prv. .strel kontpolo Stinne8a> vozijo rJ trenirane ter se sedaj spoznajo ,e V-Vl vrtev na a momlec je , na posebne nevarnosti, ki so zve- Se :lva Obstreljenega so od-| zane z obratovanjem električnih ^ V"je"';VO ^ P __ * T . !- . . . ! krvavel nezavesten celo noč in na- strojev. Inteligenca teh psov je , , .. , . ... .. ^ . , .. j slednji dan l/dihnil. Pr- razt.dese naravnost presenetljiva m njih • . ... .... 1 . . nni s^ zoravmki nasi: kroglo nra.v navzočnost v napravah nam pri- zmoto, skočil z odra in se vkr:l za kulise. - Pa tudi igralka, ki je ■sti večer igrali Ofeli.io, je dobila tr^mo, in ko je izrekla besede: "Zaprla sem v svojo glavo...'* ni mogla nadaljevati. To pa je ne- ie in stopil noter. V stanovanju in v uradih je vladal najvt-čji ne. red. a železna blagajna je bila prcvrtwjia 1'clc« nje je ležala cela zbirka najrazlienojšega vlomilne-aa orodja: ž.i«re za železo, kladi- ke»ra iirrah-a, ki je stal za kulisa- >MrXni vellke mi, take razsrdilo, da je glasno ™ r"aSl ŽfleZ0- 10 kr"n. zlata ro.'na torbica in zlat prstan Uazen tega je bilo odneseno mnoijo perila ter oblek, v seča skupaj pr?bližno za 100,000 Cesta Kostanjevica—Ojstro. .---* * .r--v* /---r---- J. j i 4-----; rW J: v,. |J" |v sredi možganov. Ranjki -e zapu Poslane J« med atevilom bankovcev in vlogo tudi valutne spletke moc- ca, da se je riuzba, katero vrše, stil z:ul(<1^nf itlJ4 f^. pri minist zadovoljni s seboj, zato zahtevajo lir. Velika tatvina je bila nazna-od sebe več, nego zahteva publi- 'i.vna policiji, ki zas'ednje pre-ka. Domišljav ▼rednostjo kritja bi bilo torej ze- nejših sosedov. v polni meri obnesla. dolžne o! r-'c'ce lo nepovoljno in naravnost kata- Vsi ti razlogi so soodločali po-1 Izprva je nameravala Siemens- j vedl i takoj v zapor, a je Ml ;zt>u i državne podpou-e za most čez Krko nej.ši je v samozavesti in tem bolj Btrofaino. Svota jugoslovenakih leg inflacije pri padcu dinarja z Ilalake kompanija nastaniti te v ščen ua prosto v par dneh. _ ................ začetnik zdw/ih lrzllP ^inve, n brf-z uspeha e Šumnik je posredo^pl .. ..... x --- inistru -za javna dela radi ce- S Z1V'J|?V ",ma feme, cm vwje sto- B0JAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. T*b'jalea so od- ste Kostanjevica-Ojstro in radi Pa v sVoi' umetnosti, t^m skrom- v Cerkljah pri K»kem. [spoznava tremo. Tobačna industrija v Juge staviji. Podravnatelj Iran Tomo piše: '^ito 2 gledišča, da že sedaj to-Tobaciio rastlino so prvič spo- bačni monopol donaša dfžavi naj-inali prilihom odkritja Amerike., več dohodkov. Tobačno seme se je doneslo v Ev- Gl*do produkcije si more vsak ropo šele okoli leta 1550. Počet- posamezni ustvariti primerno sli" kom 17. stoletja je dospel tobak i ko s tem, da se mu predoci kapa-} v tedanjo Turčijo, kjer je iiadaljciteto ljubljanske tobačne tovarne rodovitna tla, ter je za 150 let bil same. V Ljubljani se proizvaja de- spotnan že po vsem starem svetn. kadno: :121,000 komadov cigar. 16 tveil• Teritoriju tedanje Turške jc miljonov 600,000 komadov -cigaret. * pripadalo tudi ozemlje naših juž- 18.000 kg finih tobakov, 19,000 kg Bo~ v platno vezano nih krojev tt-r je na ta način pri- domačega tobaka in f700 kg k!o-* Pašna paša. v platno vezano .. itevBti kulturo tobaka v načih bas za žvekanje. v skupni vredno 1 južnih krajih v kupno z ono v 31a- rti 4,600,000 dinarjev, ali letnoHoja " v platno ve- • \ nrui • . &nuv ...................... ctrdoniji in Tract ji med naj«»tarej- o Kroglo 11 600,000 cigar. 598 mi-jjg^^ Varfalnja: se Tobak, ki zraste jr navedenih Ijonov čira ret. 650,000 kg finih to-i v jj^tno vezano ............ pokrajinah, služi samo za oigafrete bakov. 684.000 kg domačega toba- v usnje vezano ............ 1,8® r> zv. Sosedov sin. Sin kmečkega £opek samotarke, trdo vezano .. cesarja itd. Broširano.......75 Strelec ....................... Trdo -vezano .............. 1.00 Stezosledec .................. xv. Dr. Zeber, roman. Turom- ffelri povesti: Nagla bei«eda: Tujče-..t-r, tragedija v 5. dejanjih. -'j v a oseeta; Gospod Craliar; I.ist Broširano ..................75 Papirja ...................... Trdo vezano .............. 1.60 Sveta Genovefa.................. Kresalo dubov ................ L001 osedov sin, (Jurčič> ......... Kralj Matjaž ................ j60 feveta not .................... JO Kmečke povesti, trdo vezano. Vse- Sisto Šesto, povest iz Abruocv ji 1J5 L— 1.— -SO Velikonočne, božične in novoletne 'Pesmi. {Simon Jenko) ........ JO ducat ...................... £5 j Pesmi Ivan Zormana. -V Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 j Orljrlnalne slovenske pesmi in pre- v kost tezano v usnje vezano Črkami. v i>ia i no vezano v platno vezano ter je prvovrstna kvaliteta istega ka in 62,000 kg klobas za žveka- Rajski glasovi: poznana po celem svetu Ni čuda nje, v skupni vrednosti 165 miljo- v platno vezano »•■daj, da se ljudstvo s posebno in- nov 600 tisoč dinarjev, tenzivnostio bavi s kulturo toba- To so številke, ki govore jasno kn. ker prinaša ta posebno v seda- «» ogromni proirvodnji ljubijanske,Sveta Ura- S posebnimi debelimi njiu časih neprecenljive koristi. tobačne tovorne ter proirvodnji v Kultura tobaka se goji v Jogo- Jugoslaviji v obče slavij i intenzivno m v prvi vrsti V- izpolnjevanjem obratov se bo »o« za dušo: v Srbiji, Črni gori, dalje v Her- ta pn»duk«ija še povišala. Ravno eegovin* in deloma v Bosni, :ia sedaj se vrie priprave ra montira-1 ^ ^ dalje v Mnaeljt, Back: in Ha- W mtrfk krojev, v kratkem w rOUClie knjige: natu teV naposled tudi v Sloveniji.'»vede v ljubljanski tovarni tudi ^^^ Mimm Tobačne surovine iz navedenih fabrikaeija n^sljanea, ki bo tvorila bns B«tiija" krajev so /j- v prejšnjih časih slo- nov vir dohodkov za na/ monopol.; %ug«*šk©-slovenski slova? vele kot i/borne za izdelavo t oba«"- navedene količine pa treba il)r. Kem) .............. 5.00 nih fabrikatov. «>ne iz Bačke in tobačnih sirovin tudi naj-j \ngeijsnr. shrfba ali nauk kako lii.riat i mani.- knr nnorablu«io raznovrstnejših ekonomskih arti- _ naj se k sv. maši streže .... .It CTurZ: » *»«- -Pisu^.OeW + se pridružujejo one iz Slovt-nije, tobačne tr varne *ame. deloma pa ^podh.stvo. Praktična knjiga za ker *o slične banataktm vrstan- ''P^va državnih monopolov v „a5e gospodinje. buje 7 povesti .............. .60', Kraljica Mučeoiea. trdo vezano .80 »»venski pisatelji: JO J5 JO Kraljevič in berač .25 1.7« Ljudske povesti, — Od hiSe do M-M« 1. zv. Jsa. Jurčič zbrani spiai. i Vsebuje 35 povedti .......... 130 JO Jf J5 .46 Trdo vezano Blokirano »ovedoi^ja...... Hitri račui Sc, Sin •• • • judska knjižnica: 1. zv. Znamenje štirih *v. Darovana. zgodovinska povest .......................,J0 3. 17. Jernač Zmagovač. — Med Plazovi .................... 4. zv. Malo življenje ........ 5. Zadnja kmečka vojska 6 zv. Gozdarjev sin ........ 7. zv. Prihaja* .............. 9. zv. Pasjeglavei ............ U. zv. Kako sem se jas likal. i R renče (J) ................ 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj > ................ 11. zv. Kaka sem se jaz lika;, (Breneelj» ................ 12. zv. Iz dnevnika malega po-ledneža, trdo vrtano ........ 14. zv. Ljubljanice stike. — {Breneelj) ................ 1 20 zv. Juaa Mlseria. Povesi lz 75 j »iianskegs. Življenja ........ w!ia. zv. Posamezne po .......... Narodna noša, ducat...... posamezne po ......... Planinski pozdravi, ducat . posamezne ik>......... Panorama mesta New York Prerokovalnc karte .05 vodi znanih slovenskih j»esml r .40 angleščini.................... i^g .05, *oezije- (Simon GregordlO — trdo vezano .05 .15 1.00 Igre: M ? zv. Jos. Jurčič zbrani i Vsebuje 7 povesti .......... US0 zv. Or. Ivara^u <4tal,yo nfertrJne lieita-tudi v kulturo tobaka tt-r none- < Mno*° predmetov je treba kod pov.itm zadiišiLa njen evotoč« « inozemstva, ker fBtt^ . -...................... ^llfi. zv. Ne v Ameriko, r.izvoj Po>!«ilie# vojne (kot na * s,ed Pomanjkanja dotienih mdu-1 .asoslavija z^pisnl* pregibi VB* J&,lih dogodk,h .............. primer pon.ai.iksmja živil) vpliva rtrii ni dohltl doma- Vsc Knjiga o lepem vedenju ^udje* Vsebuje 9 i^estt. že »edij v nekaterih 1 rajih ne ^ ^ " «ornjih podatkovj Trdo .............. 100 TrtoTeLno................ UKodno na rnjvijanje tobačna kol- ra*vidno, da m- nudi celotni mdu Katekizem, veliki .... .40 Mhno iivUenj^ ViVaU*Čintar!' tur, ker pi-da uarad, da sad. me- *triji v Jugoslaviji najlepša prih Kubiena knjiga aK hitri računar |>Jrtvi Gostač ............ Sto l.-haka v prvi vi-rti živila da ka Zi l»ro"»7.vodiijo nairazno\Tst- za trgovce z lesom .......... 1.00 Materina žrtev *.*.*/. .si tako /as''"ura svoj ol-toj \Vn- »ej*ih predmetov, za keje bi bila Knjiga o dostojnem vedeojn .. -50 MmoBno da« pa j- \ jK>skažat: ,-rsel po k ret tudi v tem *a odjetnalka. Mlekarstvo w VrtiVainl'"ia" "živi- (Mirko Pošten jakovič o/iru Ker je Jiarod Z'.pet z \Tie- razloga bi bilo v lntere-j norejo .....................75!Mitva srca. Povesti nio oprijel ir.ij.-nja tobaka t.-r je vseh industrij, da ®e zanimajo Na» veti za hiš« in dom. KorUtna uoanj. . da »mi kultura tobaka v >e intenzivno zi moropolska podje- knjiga za vsako hišo tla m jih razmerah v doslednem ea- o^obito tobačne tova»ne. ki nu-i Broširano ................. 1.25 MaU Klatet .60 pilmonove pripovedke: j . ZV. SlaroD, krščanski deč«Ar Is 1 .»ban ona .................. 3. zv. Marijina otroka, povest ls .75 ■ kavkaskifc gora ............ .30 4. zv. Praški juddt .......... -60 g zv. Tri Indijanske povesti .. L00 u. zv. Kraljičin nečak. Zgodovin- i ska povest iz Ja|>onskega .... 1.W 'C. *v. Zvesti sin. Povest iz vlade I Akbarja Velikega............ 1.00 11. T7. Rdeča m bete vrtnica, no- 1-00i 'l. zv. Korejska brata. Črtica tz I mlsjonov v Koreji ........... ^ i:t. zv. Boj in Zmaga, povest .. i 14. zv. Prisega Huronskega gla-.75' varja. Povest iz zgodovUie ka- , nadske .................... .75 15. zv. Angelj scinjev. Braziljsfca { i »o vest ...................... .78 IG. zv. Zlat okopi. Povest ...... 17. zv. Prvič med Indijanci ali •75 vožnja v Nikaraguo ........ 125 ig zv. Preganjanje Indijskih mis- .80 Jonarjvr .................... •55 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 šaljivi Slovenec ...............60 .40 Turki pred Dunajem.............60 .70 <1 remit k i oddiha ...............40 .30 \ išnjeva Repatiea. Satiričen to- "iiolica. Pesmi za mladost .... lovenska Narodna lirika PoeslJ« hte ugank. (Oton Zupančič). _ Poezijo .................... Pesmi z notami: Dve boitfnici: Svetonočno zvone-nje. Čuj uremila. Za d v oglasna ^0S ženska zU.ra s klavirjem ...... <«orski odsevi. (Labarnar.) Zbir-I ka moikih ztvorov ln čvetero svetova, dediščina, trpini ____ 1.00 spevov. 1. zvezek .............. >ivjl Iovee. Narodna igra s pet- I zvezek .................... jem v 4 dejanjih ............ ,50 Pomladanski odmevi. Pesmi za so- .25 j >nevnik. Veseloigra v 2 dejanjih .301 fan- a,t in b*s -30 t^ndodejanke. Vsebuje 0 iger .... .50L.2 zv^zek, .................... •audeamus. Komedija v 4 dejan- j^ovensk. zdravirc. (Fleiscbman) iih zvezek ...................... J ................................................**, zvezek .................... Gospa IU je bila v Pariza. Veselo- f Zdrav ice, za i«etje In klavir — igra v 3 dejanjih ..............30, (Parma i ..................... Išče se odgojnik. Igra v 2 dejanjih ^0 i Male pesmanre: Jt .60 M «50 .30 .30 ^30 JtS .30 M su de^pela tic» viška. •60j If rosi rano .................... Jj Naša Vas. 2. det vsebuje 0 povesti Vezano ...................... 1.30 1.00 dii^ dobaviteljem vseh mogočih Nemško angleški tolmač ...... S kulturo t ob ukH napreduje ko- P"trebšeiu za tobačne industrije N^^ven^ov«........ 1 rakoma tudi >«bačna industrija. V inarg,kak dobiček. 'Največji spisovnik Ijubavnih pieaa M Hroširano ............... Jugoslaviji j.» že '»d nekdaj uve- Nemščina brev učitelja [Xa Indijskih otokih".*.*.".".V. »e tobačne sirovine. kolikor se Proti pijančevanju, i ^iJ**! ................... "S?iNa ............... ... , . . . ravila za ouko .....................JB5 NihlHst jih pridela v postov le za domat e --vuuaim. ................... 1'erotninar t Narodna Biblioteka: 1. letnik ...................60 Amerika hi povsod dobro, , 2. letnik .................. .60 najboljše ................ 3. letnik ...................3« Berač ................... I Soj s prirodo ........... ...........30; man. 2 knjigi ............................1£5 (I. Tavčar / l^O Vern. roman ................ .35 Naša Tas. 1. del vsebuje 14 po- i J>!iki ....................................* i-ovesti. (Novačan) — ./vflnarjeva Ml .................................65 Vezano ......................130 nl dnevl nesrečnega kralja .60 Zaklad na kozjem "etrom .... ^0 Zadna pravda ................ JSfl Zmaj Iz Bosne....................................1.00 Zltarjevo Zlato .................zl.20 - Zbirka slovenskih p^vstl: njl. zv. Vojnomir ali poganstvo zv. Hudo hrezdno .......... Krivoprisežnik. Igra n petjem v dejanjih ................ J5 Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra is iaeščanskega življenja v 5 dejanjih .......................... JO Mati. Drama v 3 dejanjih.......75 Martin Krpan. Drama v 5 dejanjih .........................60 Mrf beseda. Igrokaz v 5 dejanjih JO Medved snubač. Veseloigra t 1 de- 3» ...................... .30 Naša kri. Igrokaz v 4 dejanjih .60 Pri oknu svo molje slonela JSt .40 .40 .40 .50 .50 .75 .10 Cerkvene pesmi: 12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — < Foerst«»r» .................. 12 Tan t um Ergo. < Foerster t .... 12 Tantum Ergo. .i kon»umenti. Ko s.i monopol bo oddajal pijačo eostu. ki je že E»eški slovar .............. ^ ';aviM *iknho]a- * pri szzss^s^s?* vin iz lastne kulture, da bo ma?e! njem upijaniL se bo na podla!™! »low ....................... 1.00 kriti ne le vseh svojih potreb, teia- ugotovitve brezpogojno odvzela ?iovensko-angleškl in angleško več da si ustvari poleg tega tudi gostilniška koncesija. Razgrajači slovenski slovar, trdo vezan 1.50 še vsaj em.let no režemo vseh vrst jn postopači, ki prihajajo iz go- žensko nemški in nemško sloven- , ■ . , ski slovar................... JU s: rov m, tedaj bo mogoče konsu- stilne, se bodo strogo kaznovali z slovens^ Narodnft mladina .... 1- nu-ntoni ustreči ne samo kvantita- zaporom, gostilničar pa z odvzet- spretna kuharica .............. 1-25 tivn .. ampak v vsakem -»zim tudi jeni koncesije. Lokal, kjer *e vrši Vošilna knjiiica ...............50 kvalitativno. Znano je namreč, da pretep se zapre in odvzame go- Veliki slovenski spisovnik raznih » prid--bi vs.;k tobak po daljšem le- *tilničarju koncesija, ker to doka- ' Jaz.Ilih ^ zanju mnogo na okusil in aromi znje da gostilničar ni v stanu dr- ^^v l edaj hi- nastopila cvetoča doba 2ati zahtevanega reda v svoji hiši i. zvezek ....................65 naše toba.'-n- industrije, ker »»odo Policijska ura za cel okraj je do- 2. zvezek ................ J*5 njeni tobačni izdelki tekmovali na ločena na 0. uro zvečer. Dovolil # . >vetwvuciii trgu in bo začela ži- nje za g.-dbo in ples naj žnpanstva RaZUie DOVCSStl IU vihnu ckspnrtna kupčija t/.ko s kolikor mogoče omeje. Notcričnim • tovesti.....40 Svitoslav ..................... .40 Spisi .Andrejčkovega Jožeta, — PojMitni listi, nočni prehod itd .40 N'a»ia tobačna industrija ima že v poslednjih dveh letih zaznamovati krepek napredek. Razen tovarne v V.Ju. ki se je jm> sveto\*ni vojni zasilno vmrstila v neko mo-nopolsko skladišče, dasi je opremljena z najmodernejšimi stroji, ima m«i v Jugoslaviji tudi «c tovar ne v Sarajevu. Oromo slifco o stanju železnic Andrejt Hofer ............... __Beneška vedeževalka ........ lielgrajski Biser ........... so razi rili na shodu Zveze indu- Burke in porednosti ........ strijcev dne 6. okt bra v Ljublja-, lieli rojakl» trdo vezano..... ni PoštenejŠi in stroko^o izvež^ Boy, roman, trdo vezano .... ■.»ni ljudje zapuščajo siuibo naie iJ^S-S^'^'":: V Gorskem zakotju .......... Za kruhom ................... Z ognjem in mečem.......... Narodna knjižnica: KiUu B^le noči, — mali junak Gadje Gnezdo .............. Izbrani spisi Valentin Vodnika lezniei, vedno bolj pa preostajajo; HaBumska Turška vojska Panjaiuki Trav hr,,/v«»tueži, ki so pri železnici aa^ Cvetke ...................... mku. Most aru, Podgorlei.' Zagre- mo da gradijo. ^V^TtZ^ .............. bu. s,nju in Ljubljani V Zagrebu kar P^fnih in ^tia^oropi1111111111 ' nih -*—------ — —------- t» Senju izdelujejo wmo ciga- ,,m va20»ftv in lahko ^ Primeri imh > orožjem rc, rezani tol^k iu cigarete, polegiia v kr«tkera zastane ves promet i,ve sliki - Njiva, starka — t ud i tobak ™ /v kanje, v vseb'kar Pomeni gospodarsko katastro- .................. ..stobb ti v.u tmli aa«a» rezani t<> fl» Slovenijo. X* p stajah dr^P^P ^ I".............. Uk m eiirarete. P.lcu navedenih železnico v Sloveniji rtoji^ (Jurf-';;;;;;"JJ tovarn imn no v dalmatinskem Si- 2 Pokvarjenih vagonov. Na po-;DrtcUiea ..................... r.ju tudi f«rbrrka>-ijt takozvanih stMiah juine M*™** ^i'1 ^'S^utm in svet. i^tnik i«os .... tunc. Vsr te tovarne ^ bile Od- jenih vagonov, ck! teb «L- ................ nosno s<. opremi jajo z modernimi v Mariboru 100:1. najsUre^i že ^^............ stroji, tako da bo tobačna indu- (>d :V) m**H ^žarifUi bo veČ(Frm toimvolo ......"'/".V/.'.'.'. atrija v dogUducn času na viflcu *tllla' knt ^ vat^an * bla^°m ^^ (ioidovi* C2 zvezka) .......... kapacitete ter bo v vsakem oriru vrPden Pn ^inarnieah MarFbor^fioie« r^n ................. odgovarjala r.aloKaru, ki jo čakajo « Zagreb stoji 900 va-jGr^aac_ ic r oiirom na lepo ^e razvijajoč« LeV° g^P^ratvol tobačno kultum. V Srbiji »e namerava zgraditi poleg že obstoje Žaloatem za^etak vtnake trgatve. Humoreske. Groteske In Satire čv M. ena nova tovarna, bržkone --, .(Dolenc.) _ - i i j 1 * OS. vIllTIf SpiN t v Htnedi-revu. tako da bod© vne te JnVip Mikula. dninar V 4 TV Cvet fa sad. Hči tovarne ne le zadoščale domačemu1 \ndrejcih v Prekmnrju, se je nde sodnika. Broširano . kan* umu, temveč bodo v at an ju ležil pri sosedu vinske tryst ve. Da izdi-lovati tudi večje količine za bi imela stvar bolj «večano lice, ni rrvoi. J50 Skozi širno Indijo ............................-50 ...........7.7 IS Sanjska knjica, veUka ........ 1J0 .75 Sanjska knjiga, aova vcGka .40 J5 1 .35 .40 1.00 .75 .25 .25 J5 .30 JO .60 .60 JO .75 .30 2J0 M J5 .35 1.20 j65 .75 .25 JO .35 •6t Trdo vezano .............. lJ arabska 2.1 -*. Tv, Pegan In Lambergai* .. t. *V. RPirt ............ 24. zv. Zlc^incl .............. J5 .60 JO JO Razne povesti in zabavne knjige za mladino: Bob sa mladi zeb, pesmice .... JO Itedek je pravil, pravljice ________.40 Martin Krpan s Vrha. Povest ■ slikami, trdo vezano ................JO Mladim srcem J65 Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 arodne pripovedke, 4. aveaek.. JO mladino: JO JO J5 dejanjih M i otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25^ .................. Ob vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .30 ^^Z' T Pogodba. Burka s petjem v 2 de- j ° esmi prirejenih za 3 dejanjih ...................60 j C|tre z besedami .............. Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V ^- Veselo*« V 3 dejanj«. .30 Note za klavir: Žila. Veseloigra v 1 dejanju .... -30 Za križ In svoboda. Igrokas v 5 'Kot nekdaj v maju. V&llek. (Jaki) .76 dejanjih ...................... J5 ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Juki) ................ JO Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim malčkom. Za klavir in petje. Vsebuje 55 priljubljenih skladb. (Jaki)- .............. 1J0 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Ob morski obali. Valček. (Jaki) JO Po-dra v z Bleda. Koračnica. —; (Jaki) .................... 50 Tozdrav Iz Dolenjske. Koračnica. (JakD 40 30 .50 Zbirka ljudskih Iger. . snopič. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sardamski, Jeu nad petelinom in kes ........ JO "ravljice'in pripovedke 1. zvezek ................... 2. zvezek ................... Slavček, zbirka solških pesmi vončeki. Zbirka pesmi za mladino: trdo vezano ................ 1.00 • Zbrani spisi za mladino: . zv., trdo vezano. Vsebuje 16 povesti ...•••»•.•••.••....... JO . zv., trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...................... JO . zv. trdo vezano. Vsebt?*e 12 po* Vesti ^ ■•«»00**00*0»*««0*»000 M zv. trdo vezano. Vsebuje 8 po- ^ eSti mmmmmm**»»»m»mmmmmmmrn0 «50 zv., trdo vezano. Vinski brat JO . zv., crdo(vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... jBO 7snetniške knjige s slikami: Mlada.greda; pravljica s slikami JO Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdeča kapiea; pravljica s slika- Dl i ••aooaeooaoo««oo»ooOo»oo X»00 Sneguljčica: pravljica ■ slikami 1.00 Trnoljčitoe, pravljica ■ slikami 1.00 Knjige sa sllkanSo: Mladi sllkaP ................ .91 Slike flz pravljie.............T5 »jtre za sUkanjo flspiwile poM-na z barvami in srvodliom: Mladi umetnik ............... U0 Otroški vrtec 1J0 Za kratek iu 1.26 Zaklad za otroka ............ i^f JS5 15 abavne. 8uU8m, ducat ..., New lorške. Različne, ducat . snopič. Mlin ped zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ JO . ln 8. snopič. Sinovo maščevanja, Za lešuvišče, Občinsk tepček. Dve materi, Neža z Bleda, Najdena hči .................. JO . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašiea kave .... J6 0. snopič. Ferdinando al! spreobr-nenje roparja, rdeči nosovi .. JO 1. snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda JO 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrlci hi kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marija Pevice, Marijin otrok ...... .4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin Magotfov .. J. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ........ d. snopič. Mojstra Knžuika, — Božični v«Čei; Svojeglavna Minit* 7. snopič. Dimei, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan............ 8. ln 19. snopič. Pijavka, Skri*«n zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Rožja; Junaško Glejke .................... 0 snopič. Sv. Jast; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO JO .30 J6 JO JO m poezije: Godec; poleg narodnih pravljie • VriMkem Jezera. (A. Fun tek) Trdo ............... .25 Moje obeorjo. Bnr GangeL Poezije Trdo vezana ................ L25 Narodna pesmarica.............. JO Balade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ 1 K Broširano .................. .75 JO JO JO JO JO M JO Pripoznanje. Polka mazurka. — £ Jaki) .................... Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................. Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) .................. Srčno veselje. Polka ............ Vesela plesalka. Polka .......... ZmiraJ zvesta. Polka .......... Zemljevidi: Zd*uženiif držav. Veliki ......• J* Združenih držav. MaU ........ .16 Slovenija .................... iS N»va Evropa ................ JO Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona« Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Ohio. Indiana, Montana, Mississippi, New Vork, Washington, Wyoming — vsaki po .................... JBf Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, M*imr— la, Michigan, Wisconsin, West Virginia — vsaki PO .................. .41 Velika stenska mapa fcvrtpe .. 2.00 Brezplačno. Kdor naroči kako knjiga, prt. tožimo mu knjižico 4'NOVA POSTAVA" za psutaiečeuc delavce v sylvanljj dokler nloffi RLOVENIC PUBLISHING CO. New fflffc, N. T. Naroiftom Jo priluiili denar, bodisi ▼ gotovini, Money Order olj pot— imah po 1 fhB S eonfto. Čo po0 joU goto-j ^no, "Glas Naroda, (Slovenlc PublUltlng Company) 82 Cortlandt St., New York Ne naročajte knjig, katerih ni ▼ cenika. Knjigo' pošiljamo po&tnino prosto. OT.AS NAHODA. 14. XOV. 1952. IZ DNEVNIKA PREMOGARJA Spisal Powers Hap&ood, član U. M. W. BODOČA JAPONSKA CESARICA. (Nadaljevanje) Četrtek, dne 4. avgusta. Danes niso delali 'slabili časih in gotovo bi bil rajše tam kot pa pod tem stropom." To delo je bilo skrajno poučno zame. Nanril sem se ver v onih dveh dnevih glede m i .... v rov11 in llotel sem resničnega majnanja kot pa tekem celega ostati v postelji, ko me je zbudila ob petih svojega dela v Montani in Coloradu. izposojena budilka. Obljubil sem Johnu, Pozneje onega dne sva popravila trač-da pojdem znjim, da opraviva še nekaj mrt- ^e tako, da so mogle priti Te]ike kare pray j vega dela zastonj za kompanijo in raditega poTii;ni]a sva noter dve prazni ka-ni vstal ter oblekel svojo sajasto obleko. ri _ in trehai0 (la sva 1)0tisniia ello John mi je rekel včeraj: "Kaj ne, bratec, lmter? m uaTo najožiia llekaj premoga. ki pravo peklo ie biti delavecje biI odločen. Nato pa sva oddrobila dosti | . napol velika skupina pre-: pTemoga od gtrani stebra. da sva napolnila jim^arjev kol prejsnega dne sc- je zbrala pri karo. vhodu v rov malo pred polsedmo uro onega -Srečna bova. če dobiva 3800 zanjo".. 3utra. 11 možje so morali opravljati mrtvo je rekei moj tovariš delo, da obdrže svoja mesta iu da bodo mo- -Kaj!" sem vskliknil jaz. "Saj vendar gli spraviti ven premog one dni. ko bodo ro- drži svoje tri tone." Vi obratovali. . "To vem. a 3800 ali največ dve toni bo < ul sem nekega moza grdo proklinjati, vse, kar ^va dobila." ko sem stal v bližini majhne koče. v kateri Prepričan sem. da drže te kare veliko je bil pribit *4tonnage sheet" prejšnega dne. kot ])0 tolli Kare katere sem na_ (Tonnage sheet je velik list. pritrjen v.bli- kjadal v Montani, so bile dosti manjše kot zim vhoda v vsak rov, na katerem je za- ^ kare, katere sem ubadal tu in vendar znamovano število funtov premoga, katere- sem dobil po 4400 za nekatere onih kar, ka- ga je izkopal vsak premog*r dan poprej, tore sem.dobro zvrhal ter dobival vedno dve Mož, ki se je pritoževal, je izkopal štiri ka- tolli j,, :>800 za karo. (V Montani tehtajo IV ko.,,j, vsakaje po njegovem vsol,ovala 1 pivlnog na kratke tone, ne pa na dolge, ki dolgi toni ali 4500 funtov. Največja teža za zllašajo po 2240 funtov, kot jih rabijo v eno karo, ki mu je bila pripisana, je znaša- IVnnsvlvani ji.) Ja funtov ali $1.50.) Sel sem noter, da tt i —i * i j-i • • r , . ' \ Ko sva naložila to karo, sva odšla iz ro-< lldim Uj lhe ™al: va. Ob takih dneh ne vozijo vlaki in vsled ko sem ga vprašal kaj da je ;Poglej, kaj t 8Va morala iti ^ V moje preseneče-i ,m je dal we raj Weigh boss. Stii, kare sem - . sya ^^ ^ . ' £ spavil ven in>vsaka ie imela vei-kot dve toni. _ -i ti j , ij , • i j | • i 7>olut T ... " sva pnsla ven. Mislil sem, da sva dosti Poglej, kaj sem dobil. 0 je najvišje. Ena dalie kot na sva bila V«ndar na mislim d« je označena na le s 1800 funti in bila je prav ? 1 aav pamisl^da tako velika kot ona s 3800 funti." J 1 ;r ^ pr°f°r oddalfn ^^ milje, kajti moj tovariš je kaj hitro korakal.i Ko sva prišla ven, sva poiskala bosa. Jaz sem ga vprašal ee nima prostora, kjer nama bi tne bilo treba opravljati toliko mrt- j vega dela. , "Ne," je rekel, "prostori so kaj redki.; Ostanita tam, kjer sta. Kmalu bosta do-1 fe m i*' ■ i m i.rm- ___. _. Slika nam kaže princezinjo Na«?a ko. IhmJoč« japonsko cesarico. K poroki bo šla v beli obleki, ki je na .Japonskem znamenje žalovanja. S tem ho«"e pokazati. ni' sem pri- j,, *. . • 1 v . , 11.1 , kazal. Po par vprašanjih ter nekaj obo-. Študiral je položaj tor sklenil na to, da tavljallju, kajti j ledaf gem kot ^jen! uaina ne preostaja drugega kot spraviti na- delavoe, ki ne bo ostal več kot dni^ vzdol skalo ki je visela nad najinima glava- enem mestu, mi je da me bo preisku- Bia. kos slate-a je bil nekako pet meev de- sU ter dal ]istek da ^e^ 8uperin. l» l ter je visel s stropa. Kastezal se je pre-|jendentu^ cej na daler. Jolm ie »tal pod enim robom . , . , , ., . skale ter skušal izbili oporo, a ni mogel. — . ,stem cas1u' ko ^m bilsprejet jaz, Kato je zasadil kramp med rob skale ter kot.Pr™ar. je bil sprejet tudi nek. drugi str. bo. Kiinečiio je padil navzdol velik ko, ra°z; Bl1 je komPamjski moz (ki je plačan skale z velikim ropotom. Tehtal je štiri do ^ dneva',,e 0(1 tone>" ....... "I";™ ' ......... .... "av,zno' Ko sem dospel k rovu v St. Michae tudi slate. Tudi m nobenega mesta, kjer priAel ^ formau iz lobille in vsledtega bi niogla jiostaviti kako nadaljno oporo, da c,aka, v nt< tul >.\ ij urad du»* 1. marea l'.'J.". l*reds»«tln".k j»* izvoljen za štiri leta. Arena, Pa. — l>..p;-» v poti-.>n Tablets) If nrikoilljlve malo . masti, napravljerif po slavnem ( Marmnla l"r«-dptsu iMiirmula ITf-script! -'oni. Ce Mte predebeli, ne fakajte. Pojdite K lekarnarju In za en tlt.Jar. toliko stane po vsem svetu, vam da zavoj teh tat.let. »"'e hof-ete. Jih pa lahko tudi dobite, oko pošljete to ono na Marmola. Company. 4612 Woodwax J Ave.. I»etr*>lt. Mich, j ITujSeJo stu'no n lahko brez utrudljivega . veihnnja. ali stradanja ter ne pufi£a]o slabih uCInkov. Ako želite dobiti sorodnike ali znance i iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker • število priseljencev je omejeno. I FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. COINI SLOVENSKO oovoaeči zdravnik « ftp EC IJ AL. I ST MC&KIH BOLEZNI. »OJ« »trok- j« zdravljenj* akutnih tn kroničnih bolezni. Ja» Jr Mm i« zdravim nad 23 l*t ter k nam ak.uinj« v boleznih '' In kar mam alovanako, uto vaa moram popolnoma rvu:n«ti ln »poznati vaio bolezan, da vaa ozdravim in vrnem moč In zdravje. rk*»»l 23 let aem pridobil poeabno akuftnje pri ozdravljenju motklh bolezni. Zato ee morete popolnoma zaneatl na »ena. moja ikrb pa Je, da vae papolnoma ozdravim. Ne edlaftejte. ampak pridite Čimprej«, Jaz ozdravim zaetrupljrao kri, m»_uija In llee po t n lesu. ooiaznt v |Hu. Iz. padanje la«, bolečin) v »-oateh,eter«rane;oatjbe*oet<živčne »n bolezni v mehu. Ju ledlcah. te*rah. Želodcu, rmenlco rwmatlzem, katar; zlato ±11«. naduha M Uradna ur«; V ponedeljek: aredo ti patek od dopoldne do i. >opoidao: ▼ torek. Četrtek ln aobota od t Uopoldoe do t.- »večer; v nedelja* ta praznikih od lt. dopoldne do t popoldne. 3450 IZTISOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Tferbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi. Večji in boljši koledar za isto ceoo kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 40c " SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street - New York KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA. Spisal Rafael Sabatini. Za "Glas Naroda" pre vel G. P. U O 9f Oprosti, draira čitateljica, da ta ."iti - ti.ruj jv-polna vzdržnost "m" ne bo iucja;\ Ko je videl, kako ipropa dajo imeali v življenju, je ?Menil,! la 'Zvečer s prijatli praznil b»rtii ■ ,5"ovembra: t ir ranče, Hav; Kretanje parnikov - Shipping News be kale. Zato Prešeren ni pel "vodenih 18 novembra: Antonia, Cherbourg. leal ženskega sveta, ampak on, ki ,h bro. vino, da "^a" moram vča i Opojnost življenja je zahte- 21 novembra: (Nadaljevanje.) 1111 pravzaprav po krivic, dajemo si h vsaj malo. (Vidite: tu je tisti ir<>ka imena, da si je srednjega "on"'.) Pa pravijo: če "*ga?t ma-1 -pola. In že to. da ta "osojilo, katero lahko vrnete kadar se vam bo rdelo primerno. Gospodična je zrla vanj, kajti ni rnu mogla vrjeti. Nj«»n brat pa se je dvignil. — Gospod, ali je mogoče, da mislite resno T priliki vinske razstave v Ljufclja- ste pravzaprav šele v boju preti prav, o tem pri nas še nismo čisto zato. da jo uživamo, ali zato, da jo na jasnem, ker smo razdeljeni v preziramo. Stari Slovenci so to po politične stranke, ne pa v "1110- svoje razumeli, pili <^>1- svojih ;re" in "suhe". Vsaka stranka vinskih goric in nikjer ni napisnima namreč pri nas med sebo»j no. da bi jim bil Bog to posebno *'m-.»kre." i.i "suhe" in si vsaj gle- zameril. Zato ziji in umetno-125, novembra: ... . . 1 ... ' .*«0«M»t.e. Cherbourg; Scythla. Dubruv >ti je igralo vino veliko ulogo. Pa j nik in Trat. 28 novembra: Georg Washington. Bremen. Muuretanta. Cherbourg. , 29 novembra: Saxonla. Cherbourg ln Hamburg. 2 decembra: La. Savuie, Havre; Noordam'. Boulogne. 'Mymplc. Cherbourg. 4. decembra: A qui tan la, Cherbourg. 5 decembra: "T aorirLna. C«»noa. President Wilson. Trst. • decembra: Vorrk. Bremen. Tusranla, Duhrovnlk In Tmt n'slimo, da v trni oziru nismo izjema 11a svetu. Naš nar-id sam je ložil nešt« tr pesmi in zdravic vinski trt' na čast: "Ena ])ti"*ka prileteia iz dežele štajerske, prav lepo je zapela od vinske trtice" itd Knako je slonela umetna pes?m zlati vinski kaplji. Vsi naši pesniki so pili in pel i, ž njimi pa tudi vsi pevci in skoraj si ne moremo mislili eno brez drugega. ]>obro vino je ponos vinogradnika in krčniarja (pri zadnjem ne 9 decembra: j Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; America. Genoa. 11 decembra: | Koussillon, Havre. 12 decembra: j licrer.gurui, Cherbourg. 13 decembra: Paris. Havre. i 16 decembra: Majestic. Cherbourg. 18 decembra: Mauritania, Cherbourg. 20 decembra: * Seydlitz. Bremen. 21 decembra: Antonia, Cherbourg in Hamburg. 23 decembra: Rvndam, Boulogne. 28 decembra: J Colombo, Genoa. I 30 decembra: | I>a Sdvoie, Havre; Olympic, Cherbourg. 2 januarja: | Berengarla. Cherbourg. J11 januarja: Arsr*»ntina. Trut. Kje je FRANK PI.AVEC? Doma I je iz vasi Repče, farn Trebnje Prosim cenjene rojake, če kdo I* Naravnost v Jugosla7jj0 kaj ve, da mi poroča, ali naj >«* jnani parniki. iznoRNt ugoonosti [OSUUCHUNF ^ lasravnost v Jugoslav,« V| Priklonil se je tef hotel oditi, a gospodična ga je zadržala. — Monsieur! >— je vzkliknila. Ustavil se je ter obrnil in ona se mu je med tem približala, zroča nanj s strahom in začudenjem. — Tako plemenit ste! •la/ >aiu Iti se ne cenil t;iko visoko. — je rekel. — Vi ste, vi ste. Vsled tega imate tudi pravico izvedeti vse. — Madelon, — je vzkliknil njen brat, ki jo je hotel zadržati. Ona pa se ni pustila zadržati. Njeno prekipevajoče srce je nujno zahtevalo utehe. — Gospod, kar naju je zadelo, je moja krivda. — Ta Levas-seur . .% Tedaj pa je pričel Blood zreti kot da ne vrjame. — Moj Bog, ali je mogoče? Ta živina t Tedaj pa je padla ona na kolena, ga prijela za roko ter jo poljubila, še predno jo je mogel umakniti. — Kaj počnete — je vzkliknil. — Pokoro delam. Onečastila sem vas v svojih mislih stem, da! sem domnevala, da ste tak kot on, kajti vaš boj z Levasseurjem' tivskim aparatom ni zmagala poni »umirala le za b«»j med šakali. Na svojih kolenih, gospod, vas Ipoluoma; razlika med "mokro" in "sulio" .svobodo je v tem, da "mo-"kra nikogar ne sili, da naj pije, "suha" pa naisilno poseza v pravice človeka. Pravijo, da je to v korist človeka in države "Treznost in štedljivost" je potrebno geslo tudi pri nas m :zva-j:uuo ^a lahko tudi brez "suho" dobe. Mislimo torej, da čisto "suhih" razmer v naši domovini še ne £0 takoj, d.isi nas ie v srce zl>odel i ud i kraljevski ukor o slovenskih pijancih, ki je bil gotovo opravičen. Ne hoteli bi, da bi bila naša i epa Slovenija domovina pijancev, Banketi naši. naše veselice zaspanosti so klasična podoba, če še z občutkom "miserere" bi zapeli. bi ž* okušali sladkosti groba. Noči samotue so, brezkončne, po dnevi megla solnea žar zagrinja, v brezupnem hrepenenju duša plaka. ko sc prelepih mokrih dnij spominja. Zato poziva pesnik rojake .- Svobodi "suhi" enega 11a čast izpit je in se preveč" nam ne snu jite. Amerika z vsem svojim detek- prosim, da mi odpustite. Kapitan H1o«mI je zrl nanjo in smehljaj se je prikazal krog njegovih ustnic. Osvetlil je njegove sinje oči, ki so izgledale tako čudne v tem zagorelem obrazu. Dete, dete, — je rekel. — težko bi ti odpustil bedastočo, da si mislila drugače. Ko jo je zopet dvignil na noge, je čestit* Bamemu sebi ter rekel, da se je obnašal precej dobro v tej aferi. Nato pa je vzdlhnil. Njegov dvomljivi sloves se je tako naglo razširil preko Karibej--skega morja, da je dosegel sedaj brez dvoma že ušesa gospodične Bishop. Ni m«>*;el dvomiti, da ga bo zaničevala, kajti smatrala ga ne bo nič boljšim, kot ostale lopove, ki so se pečali s poslom morskega ropa. Vsled tega je upal, da bo dosegel kak odmev tega njegovega zadnjega dejanja njeno uho in da bo uničil nekaj prezira-nja. ki ga je brez dvoma gojila zanj. Gospodični d'Ogeron seveda ni povedal, da je tvegal svoje življenje za njeno rešitev predvsem raditega, ker jc mislil, da bi bilo tako dejanje prijetno v očeh Miss Bishop, če bi mu mogla biti priča. šestnajsto poglavje. PAST. Ta afera z gospodično d'Ogeron je obrodila svoj naravni sad, ki je obstajal v izboljšanu že itak kordijalnih odnošajev med kapitanom Blood ter governerjem Tortuge. V lepi, iz kamena zidani hiši, katero si je postavil M. d'Ogeron sredi prostranega, senčnatega vrta na iztočni strani Cayona. je postal kapitan Blood vedno dobrodošli gost. M. d'Ogeron je bil dolžan kapitanu več kot dvaj-sot tisoč zlatnikov, katere je dal slednji na razpolago kot odkupnino za gospodično. Čeprav je bil prebrisan trgovec in barantac, je znal biti Francoz ter velikodušen ter je poznal čut hvaležnosti. To je jKikazal sedaj na vsak mogoči način in pod njegovo mogočno zase t., je kredit kapitana BI.....la med morskimi roparji kmalu svoj višek. Ko se je vsled tega odločil opremiti svoje brodovje za ono podjetji* proti M a raca v b<>. ki s,, j,, porodilo najprvo v glavi lc-▼asseurja, mu ni manjkalo niti ladje, niti moz, ki so bilf pripravljeni slediti mu. V celem je sprejel v službo petsto pustolovcev, a bi jih lahko dobil toliko tisocev, ce bi imel prostora. Prav s tako lahkoto bi tudi povečal svoje brodovje, a zdelo se mu je bolj pri-lično obdržati to, kar je že imel. Imel je na ta Aačin tri ladje, Ara-bello, La Foudre, kateri je poveljeval Cahusac s posadko nekako sto in dvajsetih Francozov ter Santiago, katero je dal nanovo o-premiti teh je prekrstil v Elizabeth, po angleški kraljici, koje mornarji so ponižali Špansko na tak način kot jo je upal kapitan Blood še enkrat ponižati. Kapitan Blood je 'poveril poveljstvo nad to ladjo Hagthorpu, ki je nekoč služil v mornarici in to imenovanje so potrdili tudi možje. Nekaj mesecev po oprošcenju gospodične d X>geron, v avgu-l! :l j** priplulo to majhno brodovje po par manjših do- življajev, katerih pa nočem omeniti, v veliko jezero Maraeaybo in posadke so izvedle naval na to bogato mesto ob Main. Cela zadeva pa ni izpadla tako kot so vsi upali in sila kapi-tana Blooda se je znašla v kaj kočljivem položaju. Ta položaj nam bodo najboljše pojasnile besede, katerih se jc posiužil Cahusac in katere je Jeremija Pitt vemo zaznamoval. Izgovoril jih je tekom nekega prepira, ki je izbruhnil na stopnjieah cerkve Nnestra Se-imra del Carman, katero je izpremenil Blood na malo pobožen način v vojašnico. Eekel sem že, da je bfl papist le takrat, kadar je smatral to za prilično. N|»„r so vodili Hagthorpe, Wolvcrstone in Pitt na eni strani ler < 'ahusae. ki pa je sploh pričel, na drugi strani. Za obema skupinama pa so stale na solnčnenr. prašnatem trgu, obrobljenem od palm gruče divjih tovarišev, pr^>adajočih obema strankama. T! ljudje ko zatrli za trenutek v crb^i svoje lastno razburjenje, da ču-jejo, kaj se je pripetilo med njih voditelji. (Dalja »riM«Jtt.l pa tudi t« ga ne maramo, da b. žejni gledali, kako po naših goricah vino raste. Ko je pred 20. leti za^nska'.e "Piščalka" svojo prvo pesem ši rom slovenske domovine — Piščalka ' je bil prvi abstinentsk". slovenski list --- ji jc od vseh stra ni odmeval v odgovor prešeren smeh. Piščalka" je izhajala iz duhovniških krogov, a njen uream jc prinesel celo pesem, ki pro-.lavljn lepo slovensko zemljo, ki rodi tako dobro vrar.. To so pravi, da .ie boj proti naravi zelo težak. "Kaj. prpti naravi". mi bodo rekli abstinent je, "alkohol je proti naravi, abstinenca je naravna stvar, edino pamet na in zdrava za človeka in za nu-rrd " Prav. popolnoma prav — odgovarjam jaz, — tudi mi <*no za abstinenco v principu, ampak.. "Nič amp-ik..." pravijo nasprotniki vina, "alkohol je strop m vsaka količjna.škodnje: zmernost ni dovutj. ker se mere ne di dolo- prišel. Tudi zgodovinar Valvazor slavi naw> vinorodne kraje. Marko Pohlin ve dobro, kje dobro vino raste. Yodnik piše o svojem dedu. da je "rad lino py". T-jdi njemu je zapel Prešeren, da je preoblečen "menišec bil. ki rad si peJ.. še rajši pil". Vodnikova Ljrfdjana i«* sploh vesela: eolo o ženskah poje: "Je mlada, ga rada vsaj enkrat na dan; je stara, nemara se štirih ne bran!" Prešeren sam je rsd posedal ob kozarcu. Svojo veličastno "Zdra-vieo,J je združil z letino leta U44, •prijatelju Andreju Smoletu poje vselej, opomba stavca). Vsak kraj .ie ponosen na svoj pridelek Na llizeljskem pravijo ob slabi letini: "Tak'-ga je Bog dal", ob dobri pa: "Takega smo leto« pridela-i li... " Glede "vina in vode" poje, /c stara pesem r "Vodo ino vino l žlahtni dve reči. skoraj brez nobene bit' mogoče ni___" In nazadnje prizna vino: "Z vodo mešat' me je zdravo, al' na tnizi naj se s'tri...!*' Pravijo, da napravi vino tudii mnogo hudega, mi pa mislimo, da je ž njim, kakor z vsem v življenju: "no quid minis (ničesar pre-več)" je tvkel stari Latinee. V tem je vsa življenska modrost. Saj če se napijcs preveč vode, tudi škoduje Smatrali smo vino od nekdaj kot dar božji in tako ,a iahko izplačamo brez izjem' -sakemu poljubne zneske v ame viških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 »o 50f. za izplačila od $10.— do .<50.— po $1.—, za izplačila, ki iresegajo znesek $50.— po 2 cen-a od vsakega dolarja ali po $2.— >d sto. Trmok Bakser Stat Bank. <2 Cortlandt St.. Hew York. N. T NAZNANILO IN PRIPOROČfILO. Naročnikom Clla^a Naroda v dr->;ivi Illinois naznanjamo, da jih bo »biskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, '•'ateri je pooblaščen nabirati na--•»čnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da inu bodo kolikor nogotf-e naklonjeni. Slovenie Pnhlisliinsr (""o. Irr-e»t« brtir^trebi Ih atroikov In