Leto XX., št. 48
Upravuist vu luoijaim cvimitieva 6
—	relefor « 8122 3123. 8124, 8126 4126
Inseratni Kldelek; Ljubljana Selen-Durgova al - Tel S492 tn <402. Podružnica viari bor Ira isto trg 7.
rei e fon 9t «456 Podružnica »ie K oc enova ulica 3.
-	reiefon St 190
Računi or* ooät »eh /.avodih Ljub-ijans M. II842 Praps siale iRr. wipt si »ns 241
Ljubljana, sobota 25» februarja 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsali aan razen por.*oeijKa. Naročnina znaša mesečne Cin 25.—. Za Inozemstvo Din it.—
Uredništvo. LJubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 4126 Maribor, GrajMki trg St 7 telefon št 2455. Celje Strossmayeneva ulica «tev 1 telefon ftt 65
Rokopisi se ne vraftsjc
Nasa državna obramba
Finančni odbor narodne skupščine je, kakor ie že običajno pri nas, sprejel proračun ministrstva vojske in mornarice brez razprave per acclamationem. Ob tej priliki ie podal minister vojske in mornarice, armijski general Milutin Nedič strokovnjaško izdelan ekspoze. ki je znuva potrdil, da sedanjega ministra vojske in mornarice ne prištevamo zaman med najboljše glave naše odlične generalitete. Ekspoze sam je v vsakem oziru zaslužil, da bi sprožil temeljito razpra\o. ki bi bila vsekakor koristna za čim tesnejše sodelovanje med vojsko in narodom. Saj je lanska razprava o proračunu ministrstva vojske Ln mornarice v senatu prinesla plodove, s katerimi so bili nadvse zadovoljni naši najodličnejši vojaški strokovnjaki, ki neprestano naglašajo potrebo čim ožje povezanosti našega naroda z nositeljico in predstavnico njegove oborožene moči.
Živimo v času, ko se širom sveta trosijo za oboroževanje vsako minuto milijoni in ko izdajajo posamezne države samo za spopolnitev svojega oboroževanja v enem samem tednu toliko, kolikor dajemo v Jugoslaviji v celem letu za vzdrževanje in spopolnitev naše vojske in mornarice.
Našim strankam in vsem bivšim narodnim predstavništvom je mogoče očitati marsikatero težko pogreško. Eno pa se jim mora priznati vsem brez izjeme, da so imele vedno največje razumevanje za potrebe naše narodne vojske in da so vedno po svojih močeh storile vse, da se omogoči stalno napredovanje in spopolai] e vanj e naše oborožene moči. tako na suhem, kakor v zraku in na morju.
Letošnji proračun vojske in mornarice znaša, kakor je razvidno iz ekspo-zeja min. generala Nediča 2.928.165.957 dinarjev, in to za vso oboroženo silo, za vojsko, za mornarico in vojno letalstvo. pa še za civilno letalstvo in obmejne čete po vrhu. Od skupnega državnega proračuna odpade torej za državno obrambo 22.6 odstotka vseh izdatkov. Rumunija troši 37.3 odstotke, Turčija 38.6 odstotka in Poljska 46 odstotkov vseh proračunskih izdatkov za svojo oboroženo moč. Anglija je izdala v 3 letih 360 milijard (!) O kreditih, namenjenih vojski, mornarici in letalstvu v totalitarnih državah, niti ne govorimo, sai večina med njimi sploh več ne objavlja teh številk. Zato je treba dati še posebno priznanje voditeljem naše vojske, da kljub današnjim težkim časom, ko se vse okoli nas mrzlično oborožuje, prihajajo pred narod še vedno s tako štedljivim proračunom, v katerem bo sleherna para dvakrat obrnjena, preden bo izdana.
Za suhozemsko vojsko je določenih v novem proračunu za vse izdatke 1.705 milijonov dinarjev. K temu je treba prišteti še izredne kredite za tekoče nabave v znesku 454 milijonov din na račun štirimilijardnega notranjega posojila, tako da bomo letos porabila za suhozemsko vojsko 2.159 milijonov dinarjev. Od tega odpade na osebne izdatke 521 milijonov, na materialne pa 1673 milijonov.
Izkušnje svetovne vojne nalagajo našemu vojnemu vodstvu nove obsežne in. težke naloge. Danes je treba pripravljati mobilizacijo ne več samo rezervne vojske za primer vojnega konflikta, temveč mobilizacijo vseh gospodarskih, narodnih in moralnih sil v državi. To je naloga, ki zadaja resne skrbi starim in v vojnih vihrah že ponovno preizkušenim državam in narodom. Lanski septembrski dogodki so z bengalično lučjo osvetlili potrebo priprave na tako integralno mobilizacijo vseh državnih in narodnih sil, brez katere si danes uspešnega vojevanja sploh ni mogoče več misliti. Posebne politične, gospodarske in socialne prilike v naši državi nalagajo jugoslovenskemu vojnemu vodstvu v pogledu uspešnih priprav za integralno mobilizacijo vseh narodnih in državnih sil §e prav posebno odgovorne naloge. Omenimo naj samo eno iz celotnega sklopa: vprašanje organiziranja lastne vojne industrije, brez katere si danes skoraj ni mogoče predstavljati uspešne vojne akcije. Inšpekcija državne obrambe je storila v tem pogledu za naše prilike že precej, vendar pa
bodo potrebne še velike žrtve, če bomo hoteli zgraditi solidne temelje za pravilno in res učinkovito delovanje naše vojne industrije.
Vojne v Abesiniji. na Kitajskem m v Španiji postajajo en sam primer nujne potrebe čim večje priprave za zračno vojno. V našem proračunu je določenih za vojno letalstvo 372 milijonov , dinarjev. Na prvi pogled velika vsota v primeri z izdatki drugih držav za zračno oboroževanje pa več ko skromna. Od tega odpade na osebne izdatke okoli 61 milijonov, na materialne pa okoli 308 milijonov. Oboroževalna ku-njuktura in nezaslišani razvoj leta'ske tehnike sta silno dvignila cene letal- 1
ZADNJA FAZA ŠPANSKE TRAGEDIJE
V ponedeljek boste Francija in Anglija dejansko in pravno priznali Francovo vlado, kar pomeni konec vojne v Španiji
Pariz, 24. febr. br. Na današnji seji poslanske zbornice je min. predsednik Daladier izjavil, da bo francoska vlada na svoji seji v ponedeljek definitivno sklepala o dejanskem in pravnem priznanju generala Franca. Na nasvet angleške vlade, ki se je postavila na stališče, da je sedaj nastopil pravi čas za priznanje španske nacionalistične vlade, bo na tej seji Daladier osebno predlagal, da se priznanje takoj izvrši in imenuje novi diplomatski zastopnik Francije v Burgosu.
Izjava, ki jo je min. predsednik podal v zvezi s predlogom socialistov in komunistov, da bi se pričela v poslanski zbornici meritorna debata o španskih vprašanjih in še posebej v priznanju vlade generala Franca, je izzvala v vseh francoskih političnih krogih, čeprav je bilo pričakovati, da bo prihodnji teden vprašanje nadaljnjih odnošajev med Francijo in nacionalistično Španijo že urejeno, ogromno pozornost. Nihče ni pričakoval, da bo Daladier s tako kratko in odločno izjavo razčistil ozračje in postavil ostanke nekdanje francoske ljudske fronte pred malone že izvršeno dejstvo. Daladier se je postavil na stališče, da je treba onemogočiti bojno debato o španskem vprašanju v parlamentu in je zato v zvezi z odklonilnim vladnim predlogom postavil tudi vprašanje zaupnice.
Takoj po Daladierjevi izjavi je zbornica prešla h glasovanju in je bil socialistični predlog odklonjen s 323 glasovi proti 261.
Daladier je s tem izvojeval tudi z notranjepolitičnega vidika novo zmago.
Anglija Istočasno s Francijo
London, 24. febr AA. Reuter: Pričakujejo, da bo izjavo britanske vlade o priznanju Francove vlade podal v spodnji zbornici Chamberlain po možnosti skoro ob istem času, kakor Daladier. Francoski sklep o priznanju Francove vlade smatrajo v Londonu za sklepno fazo v pogajanjih s Francom Mislijo, da je špansko vprašanje zdaj dokončno likvidirano in da ne bo več bojev V Londonu ni natančno znano, kje se mudi Negrin. mislijo pa. da živi v okolici Valencije in da bo prej ali slej zapustil Španijo. Po poročilih, ki so jih dobili v Londonu, je bil Negrin skoro edini član republikanske vlade, ki se je zavzemal za nadaljnji odpor.
Berardovi razgovori v Burgosu
Burgos, 24. febr. a Razgovori med francoskim senatorjem Berardom in zunanjim ministrom Francove vlade Jordano se razvijajo ugodno. Smatrajo, da bodo danes končani in da se bo Berard s svojima dvema sodelavcema že jutri vrnil v Pariz.
Senator Berard se je sestal danes tudi z britanskim diplomatskim agentom Hodge-sonom Razgovor je trajal poldrugo uro Hodgeson je odklonil sleherno izjavo ter je izrazil samo zadovoljstvo, da je mogel izmenjati misli z Berardom V britanski
Ciano na pot! v Varšavo
Italijansk? zunanji minister prispe danes na Poljske da vrne lanski Beckov obisk v Rimu
Berlin, 24. febr. AA. Posebni vlak, s katerim potuje grof Ciano v Varšavo, je pripeljal ob 14. v Arnoldstein. V imenu zunanjega ministra Ribbentropa je grofa Ciana pozdravil višji funkcionar nemškega protokola ter ga spremil do poljske meje.
Varšava, 24. febr. AA. Za obisk grofa Ciana, ki bo prispel jutri v Varšavo v spremstvu svojih najožjih sodelavcev, je določen naslednji spored: avdienca pri predsedniku republike, obisk pri maršalu Rydz-Smiglyju, pri min. predsedniku in zunanjem ministru, odkritje spomenika polkovniku Nullu, ki je padel v vrstah poljskih vstašev, ogled italijanskega instituta v Varšavi, položitev venca na grob Neznanega vojaka in na spomenik padlim Italijanom, lov v Bjalovicah ter večje število uradnih sprejemov.
»Gazeta Polska« piše, da bo obisk grofa Ciana pripomogel še k večji prisrčnosti prijateljstva med Poljsko in Italijo, ki sloni na skupnih interesih obeh držav. »Kurier Poranny« pravi, da ima obisk grofa Ciana na Poljskem po propadu Društva narodov in po lanskih mednarodnih potresih največjo važnost za okrepitev miru.
Rim, 24. febr. AA. Italijanski listi posvečajo potovanju grofa Ciana v Varšavo veliko pozornost in prinašajo na prvih straneh obširne članke iz poljske prestolnice. V njih naglašajo. da pripravlja Varšava italijanskemu zunanjemu ministru topel in prisrčen sprejem. Dalje poudarjajo listi v svojih komentarjih stoletno prijateljstvo in koristno sodelovanje med Poljsko in Italijo. Listi pišejo obširno in toplo o poljskem zunanjem ministru Becku ln njegovem delu.
Protinemški dijaški izgredi na Poljskem
Varšava, 24. febr. h. V Varšavi in v drugih univerzitetnih mestih so bile danes burne dijaške protinemške demonstracije. Povod za demonstracije je bila brzojavka iz Gdanska, da so nemški dijaki s silo odstranili poljske dijake iz tehn:ke v Gdansku. Dijaki varšavske tehnike so sklicali najprej veliko zborovanje, na katerem so protestirali proti postopanju nemškega dijaštva v Gdansku. V sprejeti resoluciji so napovedali kulturni, družabni in gospodarski bojkot Nemcev. Po zborovanju so se pričele viharne protinemške demonstracije, ki so se jim pridružili tudi
dijaki ostalih varšavskih visokih šol, ki so v sprevodu po mestu nosili tudi napis »Po tešinski šleziji je sedaj na vrsti Gdansk«. Demonstranti so skušali priti pred nemško i poslaništvo kjer pa jih je pregnal močan oddelek policije.
Oporoka Pija XI.
Vatikan, 24 febr. AA. Danes so otvori-li oporoko pokojnega papeža Pija XI., ki je vse kar je dobil kot razna darila, zapustil svojemu nasledniku. Od zasebne imovine so nekaj dobili člani njegove rodbine, ostanek pa je namenjen v dobrodelne svrhe.
Nemški kardinali na italijanskem vojaškem letališču
Vatikan, 24. febr. h. Na povabilo itali janskih vojaških oblasti so Dill trije nemški kardinali in sicer Bertram iz Vra-tislave, Faulhaber iz Monakovega in In-nitzer z Dunaja povabljeni na obisk vojaškega letališča Guidonije pri Tivoliju. To je prvi primer v zgodovini Vatikana, da so visoki cerkvem dostojanstveniki obiskali vojaško napravo.
Državni kumisa* v avstrijskem am^stanu
Dunaj, 24. febr. h. V samostanu Gött-weigu pri Kremsu je bil imenovan za državnega komisarja vodja narodnih socialistov in župan Kremsa.
Gospodarska oogaianja Anelile z Nemčijo
Berlin, 24. febr br. Šef gospodarskega oddelka angleškega zunanjega ministrstva, sir Ashton Gwatkin. ki sie že dva dm mudi v Berlinu, je imel že celo vrsto razgovorov j z nemrkimi gospodarskimi strokovnjaki. : Snoči se je sestal z gospodarskim ministrom in guvernerjem nemnke narodne banke dr. j Funkom, danes dopoldne pa je imel daljši razgovor z maršalom Göringom.
Vohunski proces v Metzu
Metz, 24 febr. br. Danes »e je tu zaključil proces proti lukscnburškemu državljanu Kunschu, ki je bil obtožen vohunstva Kunsch je bil v službi neke sosednje velesile. Obsojen je bil na 10 let robije.
skih potrebščin in izdelkov. Glavni le- ; talski material, letala in motorji, je od leta do leta dražji, ravno tako njegovo vdrževanje in uporaba.
Prav tako
so se dvignile cene pogonskega materiala za letalske motorje. Poleg lega zahtevajo moderni motorji vedno boljši in zato tudi dražji pogonski in ma-zilni material.
Za obrambo našega Jadrana s pomočjo mornarice je namenjenih v proračunu vojske in mornarice 261 milijonov dinarjev, od tega za osebne izdatke 58 in za materialne 203 milijone dinarjev. Obnova naše vojne mornarice zahteva še prav posebne žrtve, saj stane danes tona novo zgrajene vojne ladje od 60.000 do 80.000 dinarjev. Posebna skrb naše mornarice pa je še pomorsko letalstvo, ki bo igralo na podlagi zadnjih vojnih izkušenj v Španiji v bodočih vojnah pri državah z malo mornarico, a dolgo in razčlenjeno obalo prav dalekosežno vlogo.
Poslednji del našega vojnega prora-čuna je posvečen neposredni obrambi j naših državnih mej, ki je naložena na- 1
šim graničarskim četam. Za nje je namenjenih okoli 109 milijonov dinarjev Naloge naših graničarskih odredov so naši javnosti dokaj neznane. So pa tako potrebne in delikatne, da zaslužijo vso podporo in oskrbo z vsemi potrebnimi materialnimi sredstvi.
Potek dogodkov ' *' in mrzlično oboroževanje vseh še tako miroljubnih in spravljivih narodov povzroča neizbežne reperkusije tudi pri nas, kakor smo že dejali. S tem problemom in njegovimi konsekvencami se pečajo tudi odgovorni činitelji naše vojske, ki že izdelujejo svoje predloge za najnujnejše ukrepe, da preveč ne zaostane-mo. Tako je že minister vojske in mornarice napovedal v svojem ekspoze ju ustanovitev »fonda za državno obrambo«, ki naj bi preskrbel še v teku letošnjega leta našo vojsko z novimi finančnimi sredstvi za spopolnitev in napredek njene pripravljenosti in udarnosti, s katero so tako nerazdružljivo in usodno povezane svoboda, neodvisnost in nedotakljivost naše države in bodočnost našega naroda.
delegaciji odkrito Izrekajo priznanje »obsežnim in prisrčnim« francosko-španskim razgovorom
Tudi Holandska
Haag, 24. febr. bi. Danes je holandska vlada na svoji redni seji sklenila de jure priznati špansko nacionalistično vlado.
Francove ofenzivne priprave za vsak slučaj
Rim, 24. febr. AA. Posebni dopisnik lista »Messagero« poroča iz Španije, da v nacionalističnih vojaških krogih smatrajo, da bo na vsak način prišlo do končne ofenzive. razen v primeru, če se med tem časom ne pripeti popoln polom republikancev. kar pa se ne zdi verjetno. Nacionalistično vrhovno poveljstvo namerava izvršiti izstočasne napade na štiri glavna središča: na Madrid, Ceuro Quenco na jugu, Almerijo na zapadu in Valencijo na vzhodu. Pri tej ofenzivi bodo sodelovali vsi armadni zbori, ki so se udeleževali bojev pri osvojitvi Katalonije. Pred začetkom ofenzive bo general Franco izdal proglas španskemu narodu v katerem bo pozval republikanske miličnike v predaji.
Poveljnik italijanskih legio-narjev pri Mussoliniju
Pariz, 24. febr. h. Poveljnik italijanskih legionarjev v Francovi Španiji, general Gambara. je prispel včeraj z letalom v Rim, da poroča Mussoliniju o zadnjih vo-
jaških operacijah v Kataloniji la o splošnem položaju v Španiji. General Gambara se bo čez nekaj dni vrnil nazaj v Španijo.
Nemci o Daladierovlh izjavah
Berlin, 24. febr e Govor francoskega min. prdesednika Daladierja na banketu ameriškega kluba v Parizu je izzval v berlinskih političnih krogih razburjenje. Polslužbena »Deutsche diplomatisch politische Korrespondenz« piše: V Nemčiji jo bilo sprejeto s posebnim začudenjem na-glašanje edinstva Francije in Amerike po Daladierju, s čimer nai bi obe državi služili nalogam miru. G. Roosevelt, — je dejal Daladier — je predstavnik volje po miru na svetu in vsi Francozi, ki jim je pred očmi slika g. Roosevelta. zro z zaupanjem vanj. V Nemčiji so mislili, da poznajo predsedriika francoske vlade po njegovih delih in Äesedah tako, da po svoji odločnosti v vprašanju časti in varnosti svoje države polaga tucU vrednost na odnošaje časti in razmerja s sosedi. Njemu ni moglo biti neznano, da je prav nemški sosed predmet napadov na najbolj nedostojen način s strani Am°riča-nov in sicer s službenega mesta, kakor tudi, da na ameriški strani ne opuščajo nobene prilike za poslabšanje odnošajev med Nemčijo in evropskimi demokracijami. Tako so besede g Daladierja. da se strinja z mnenjem g. Roosevelta, zapustile neprijeten vtis Kakor vse kaže. tudi pri Franrozih niso našle pričakovanega razumevanja. Videti je. da se boje odmevov, kajti radio v Strassbourgu ni priobčil tega dela govora g Daladierja. v katerem je govori lo Rooseveltu.
Tako nemški tisk Res je. da je radio v Strassbourgu objavil Daladierjev govor v nemški verziji sicer nekoliko krajše v izvlečku, vendar pa vse bistvene točke in tudi oni del o odnošajih z Ameriko
Madžarska podpisala
pakt proti komlnteriii
Zunanji minister grof Csaky o pomenu podpisa
Budimpešta. 24. febr. Ob 11. dopoldne so v zunanjem ministrstvu podpisali protokole o pristopu Madžarske k protikomunističnemu paktu Listine so podpisali za madžarsko vlado zunanji minister grof Csaky, za Nemčijo poslanik Erdmandorf, za Japonsko poslanik Mačumija in za Italijo odpravnik poslov Formantini.
V zvezi z ratifikacijo pakta zoper körn interno je imel zunanji minister grof Csaky govor, v katerem je izrazil veselje madžarske vlade, da je Madžarska pristopila k temu paktu, nato pa je poudarjal, da je to dejanje v duhu 201etnega madžarskega boja proti komunizmu in obenem dokaz prijateljstva do Nemčije, Italije in Japonske. Grof Csaky je dalje podčrtal, da ta pakt nima napadalnih namenov, temveč da je v prvi vrsti obrambnega značaja. Nemški poslanik Ermansdorf je nato govoril v imenu italijanskega in japonskega poslanika in poudaril zgodovinsko vlogo Madžarske ter dejal, da je pristop Madžarske k protikomunističnemu bloku logična posledica boja. ki ga je regent Horthy začel svojčas v Segedinu.
Tokio, 24. febr. a. Davi je mandžurska
vlada podpisala akt o pristopu Mandžurije k protikomunističnemu paktu.
Berlin, 24. febr. AA. Nemški listi prinašajo pod velikimi naslovi poročila o podpisu zapisnika o pristopu Madžarske in Mandžurije k paktu proti kominterni. ìDeutsche Allgemeine Zeitung« poudarja, da sta s tem aktom obe državi potrdili politiko, ki je rodila že več sadov. V srednji Evropi in v Podunavju je mogla Madžarska s politiko, ki sta jo začeli državi osi Rim— Berlin, doseči ugodne rezultate.
»Berliner Lokal Anzeiger« misli, da ae je proti komunistični internacionali začelo mednarodno gibanje, ki se mu pridružujejo vsi tisti narodi, ki odklanjajo bolj-ševiške cilje in žele svoje življenje urediti po svojih narodnih lastnostih in svojih lastnih zakonih.
Berlin, 24. febr. Ob priliki podpisa protokolov o pristopu Mandžurije k protikomunističnemu paktu sta mandžurski ministrski predsednik in kancelar Hitler izmenjala pozdravni brzojavki. Nemški zunanji minister Ribbentrop je poslal man-džurskemu ministrskemu predsedniku brzojavko čestitko. Prav tako je izmenjal pozdrave z madžarskim zunanjim ministrom.
Finančne stiske
Podkarpatske Rusije
Avtonamna vlada bi rada dobila poiroč ir Nemčije
ga povelj-ništva ter imel z njim zopet dalj» ši razgovor.
Nemci bodo oproščeni vojaške službe
Praga. 24. febr. h. V podkarpatskih vladnih krogih potrjujejo, da bo minister Re-vaj v prihodnjih dneh odpotoval v Berlin, kjer se bo pogajal o gospodarskih konvencijah med Podkarpatsko Rusijo in Nemčijo. Razen tega bo skušal zainteresirati nemško industrijo za Karpatsko Rusijo. Revaj upa, da bo mogel doseči sodelovanje nemškega kapitala pri novih pod:etjih v Kar-patski Rusiji. V Berlin ga bo spremljal nemški državni tajnik pri slovaški vladi inž. Karmasin.
Listi poročajo, da je bila včeraj v Chustu konferenca ministrskega predsednika Volo-šina. ministra Revaja in generala Prhale. Razpravljali so o gospodarskih vprašanjih v zvezi s proračunom Pudkarpatsike Rusije. Razgovor je potekel v prijateljskem duhu ter je bil dosežen popoln sporazum. Popoldne je ministrski predsednik Vološin obiskal generala Prhalo v poslopju vojaške-
Praga, 24. febi br. Snoči se je vrnil is Berlina na češkoslovaško vodja nemšk« manjšine poslanec Kundt. Davi je prispel v Prago in se sestal z ministrskim predsednikom Beranom Govori se, da je bdlo na današnjem sestanku med drugim dogovorjeno, da bodo Nemci v ÖSR oproščeni obvezne vojaške službe.
ČsL komunistov nočejo v Rusijo
Parla, 24. febr h. Agencija Fournier poroča, da je ruska vlada odklonila prošnjo 500 funkcionarjev bivše češkoslovaške komunistične stranke za naselitev v Sovjetski uniji.
Spremembe v vodstvu
fašistične stranke
Rim, 24. febr. br. Pri nacionalnem direkter ju fašistične stranke, njenean vrhovnem izvršnem organu, je bilo izvršenih nekaj pomembnih osebnih sprememb. Na novo sta bila imenovana dva podtajnika in 4 člani, med njimi vrhovni povelj-ni milice general Russo in. član posebnega sodišča za zaščito države Mario Mazzetti.
Usmrtitev treh poljskih vohunov v Berlinu
Berlin, 24. febr. h. Uradno so objavili, da so bili danes justif cirani zaradi vele-izdaje na smrt obsojeni poljski državljani Adolf Erblch, Bruno Labich in Viljem Mroček ker bo vohunili v korist neke tuje države.
I
Hungar istična stranka razpušcena
Budimpešta, 24. febr. a Ekstremna desničarska stranka »hungaristov« je bila razpušcena. Oddelki policije so davi na vse zgodaj zaprli glavne prostore in vse ostalo strankine lokale. Konfiscirano je bislo tudi vse premoženje ter inventar. Razpustitveni odlok navaja, da je bilo delo te stranke nevarno za javni red. U»gotovljeno je tudi, da so hungaristi vpnzorili atentat na židovsko sinagogo v Budimpešti v začetku meseca februarja. Predsednik stranke je bil major Salaszy.
Berlin, 24. febr. h. Nemška letalska Han-za je danes po treh in pol leta zopet otvo-rila letalsko zvezo med Berlinom in Varšavo.
Delo finančnega odbora
Danes bo v svojstvu notranjega ministra podal svoj ekspoze predsednik vlade Cvetkovič
Beograd. 24. febr p. V finančnem odboru narodne skupščine so bile danes na vrsti razprave o proračunih ministrstev za trgovino in industrijo, za telesno vzgojo ter za socialno politiko in narodno zdravje
Trgovina, obrt, industrija
Seja odbora se je pričela davi ob 9 Trgovinski minister Jevrem Tcmič je v obširnem ekspozeju orisal gospodarsko stanje v državi in drugod Lani se je obseg naše zunanje trgovine zmanjšal za 12.5%, kar je povzročila gospod a rsika depresija r.a glavnih svetovnih tržiščih v prvi polovici preteklega leta, zmanjšala se je tonaža v rečnem prometu za 21.5, v pomorskem za 4.4%, na vseh drugih področjih pa se je naše gospodarstvo lani zboljšalo. Naša celokupna zunanja trgovina je lani dosegla v denarnem prometu okrog 10 milijard, to je za poldrugo milijardo manj ko leta 1937. Izvoz v klirinške države je znašal 3.333 milijonov din ali 66% vsega našega izvoza. Predlanskim je dosegel 77.7%. Enak pojav je opaziti pri našem uvozu. Iz klirinških dr-tav je znašal lani 2206 milijonov ali 67.3% vsega uvoza, predlanskim 746%. Iz neklirinških držav pa je znašal uvoz 1669 milijonov. odnosno 23.7 na-.proti 24.4% v letu 1937. Največ blaga je bilo izvoženega v Nemčijo, ki je absorbirala 35.9% našega izvoza.
Minister je nato govoril o tujskem prometu (lani je bilo v državi 227.787 tujcev) o koordinaciji gospodarskih interesov, da b; se doseglo čim tesnejše in koristnejše sodelovanje posameznih gospodarskih panog, ter o našem denarništvu in denarnih zavodih Lani se je pričel položaj denarnih zavodov stabilizirati in normalizirati, zato bo treba sedaj misliti na ureditev kreditne zakonodaje.
Tudi v industriji je opaziti znaten napredek. V prvih 9 mesecih preteklega leta je bilo izdanih 244 novih koncesij za industrijska podjetja. Mnogo je minister govoril o finansiranju naše industrije. Med drugim je omenil, da je v industrijska podjetja investiranih okrog 13.5 milijarde din, od katerih je ena milijarda povsem tujega izvora. Zatem je govoril o obrtništvu, ki prav tako kaže velik napredek. Lani je bilo izdanih 8000 dovoljenj za nova obrtniška podjetja.
Končno je govoril o strokovnem šolstvu, kolikor je podrejeno njegovemu resoru.
Sledila je debata, ki je trajala približno eno uro. Proračun je bil potem sprejet in seja okrog 13. prekinjena.
Telesna vzgoja
Popoldne ob 17.30 se je seja nadaljevala. Na dnevni red je prišel proračun ministrstva za telesno vzgojo. Minister Gjura Če-jovič je poudaril v svojem ekspozeju nalogo ministrstva, da skrbi za mladino in ustvari iz nje generacijo, sposobno za življenjsko borbo in obrambo države. Podrobno je govoril o telesnovzgojni zakonodaji, o delu v šolah in o posameznih večjih organizacijah.
Sokol kraljevine Jugoslavije je naša največja telesno-vzgojna organizacija, ki pa svojega delovanja ne omejuje le na telesno vzgojo mladine, nego jo vzgaja tudi v nacionalnem in vobče kulturnem področju. V SKJ je včlanjenih 218.483- ljudi Savez šteje 2204 organizacijske edinice. S podporami države, banovin in občin si je zgradil doslej 320 društvenih domov m uredil 1581 telovadišč. Mnogo je storil tudi za vobčo prosveto in gospodarski napredek kmečkega prebivalstva.
V državi je 27 športnih zvez. Laskavo &e je minister izrazil o uspehih zimskosportne-ga, nogometnega in strelskega saveza. Omenil je tudi naše najboljše teniške igralce. Se pred 15 leti je bila Jugoslavija v športnem pogledu neznana dežela, danes so njeni športni zastopniki dobrodošli gostje v vseh evropskih in svetovnih športnih centrih.
Minister je razpravljal nato o propagandnem delovanju ministrstva po radiu in tisku, končno pa obravnaval gasilstvo, ki se je iz dravske, savske in deloma tudi iz dunav-ske banovine v zadnjih letih pričelo širiti na vse ostale dežele Ob zaključku je podal pregled posameznih postavk proračuna, ki znaša skupno 20,139 657 din.
Po ekspozeju se je takoj pričela debata, h kateri se je oglasil le posi Gabrovšek. Pritožil se je, da za zvezo fantovskih odsekov v novem proračunu ni biLa določena nobena podpora. Minister Cejovič mu je odgovoril, da bo naknadno predložil, naj bi ! se zvezi podelila podpora pol milijona din. i Proračun je bil nato sprejet.
Socialna politika
in zdravstvo
Minister Rajakovič svojega ekspozeja ni podal sam, ker je močno prehlajen, ven-; dar pa je prisostvoval seji. Njegov ekspoze je preči Lai minister dr Miljuš. V daljšem uvodu pravi ekspoze, da je temelje socialne politike ustvaril bivši minister za : socialno politiko in sedanji ministrski predsednik Cvetkovič Glavne naloge ministrstva so skrb za zaščito delavstva in nameščenstva, pospeševanje socialnega zavarovanja, posredovanja dela, pobijanje nezaposlenosti, inšpekcija dela. izseljenska zaščita, prehrana pasivnih krajev in zaščita vojnih invalidov.
Vprašanje delavskih mezd je bilo rešeno predlanskim z uredbo o minimalnih mezdah, o kolektiv, pogodbah in arbitražnem postopanju. Se leta 1936. je znašala povprečna dnevna mezda industrijskega delavstva po 21.68, v letu 1937 že 22.71, lani pa celo po 23.64 din. Ekspoze omenja nadalje pomen kolektivnih pogodb in arbitražnih postopanj, ureditev delovnega časa. uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov in sistematično skrb za vajence. Ministrstvo je v pogledu zaščite in zavarovanja delavstva sodelovalo z ženevskim mednarodnim uradom dela. Število zavarovanih delavcev se je od 1937 do 1938 leta povečalo za 25 181 na 715 192 V pričetku lanskega leta so bili na osnovi pripravljalnih del, ki jih je opravi] ljubljanski pokojninski zavod, ustanovljeni novi zavodi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Beograjski je že pričel samostojno poslovati.
Število brezposelnih delavcev, ki so se lani prijavili javnim borzam dela, je znašalo 683.740. javne borze dela so posredovale za zaposlitev v 3630 primerih, za podpore pa so izdale 26.775 234 din Za prehrano pasivnih krajev je bilo izdanih 50 milijonov din. Podpore so se izdajale večinoma v blagu, v prvi vrsti v koruzi. Lani se je iz države izselilo okrog 20 000 ljudi, vrnilo pa se jih je iz tujine okrog 15.000. Zaposlitev tujcev v državitse ureja v smislu uredbe in dovoljenja se izdajajo samo strckovno kvalificiranim ljudem, ki so v naših podjetjih neobhodno potrebni Naposled govori ekspoze o invalidskih vprašanjih in o novi uredbi z dne 1 decembra 1938 Na podlagi te uredbe se je povečalo število priznanj invalidom jn njim pripadajočim družinskim članom od 70.059 na 138.063 Invalidnine so se povečale od 103 5 milijona na 243.5 milijona din, torej za 140 milijonov Pri divizijskih sodiščih je še 531.640 nerešenih invalidskih predmetov. Vsi ti predmeti se sedaj prenašajo na okrožna sodišča, ki jih bodo verjetno v pospešenem tempu odpravila Vse kaže, da bo debata o proračunu socialne politike še nocoj zaključena in bo proračun sprejet Jutri dopoldne bo prvi na vrsti proračun notranjega ministrstva. Za ekspoze ministrskega predsednika in -notranjega ministra Cvetkoviča vlada v političnih krogih veliko zanimanje.
Sklicanje plenuma
narodne skupščine
Beograd, 24 febr. p. Predsednik narodne skupščine Milan Simonovič je skl.cal skupščinski plenum za torek 28. t. m. ob 9. dopoldne. Na seji bo izvoljen odbor za mednarodne konvencije.
Glasilo dr« Mačka o osnovah za reševanje hrvatskega vprašanja
»Hrvatski dnevnik« razpravlja o rešitvi hrvatskega vprašanja in o možnosti za njeno dosego. Med drugim pravi:
»Pri razpravljanju o sklenitvi sporazuma je treba predvsem rešiti vprašanje o legitimaciji predstavnikov volje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vprašanje legitimacije za razgovore o sporazumu je treba spraviti na čisto. Razgovori se morajo voditi na temelju popolne enakopravnosti. S sporazumom se mora rešiti vprašanje organiziranja državne oblasti. Državno oblast je treba razdeliti na dva delokroga. V prvem delokrogu mora odločevati samo ena volja, v drugem pa morajo skupaj odločevati vse volje. Z drugimi besedami: treba je organizirati državno oblast tako, da bo odločilna. kar se Hrvatov tiče, za del državne oblasti in z njo zvezanih državnih poslov samo volja hrvatskega naroda, za drugi del državnih poslov in oblasti pa volja vseh skupaj. Razumljivo pa je, da s tem tudi za prvi delokrog ni povsem izključena vsaka druga volja. Danes ni države, ki bi
izvrševala neomejeno svojo voljo na svojem ozemlju. Še manj morejo biti povsem izključene druge volje v našem primeru, ko imamo skupne meje napram inozemstvu Vendar pa mora biti izključeno tudi v tem primeru absolutno gospodarstvo druge volje.«
»Vprašanje praktične politike je. kako se bodo vse te naše logične zahteve izpolnile. Kakor izgleda, je temeljna zahteva Hrvatov po priznanju njihove narodne individualnosti praktično ž? pr znana Resnica je, da ta zahteva še ni sp'ošno priznana od strani tistih, ki tudi še danes govore o narodnem edinstvu. Vendar zgleda, da je pretežni in politično najbolj odločilni del teh, ki prihajajo pri reševanju hrvatskega vprašanja, stvarno priznal to posebno individualnost hrvatskega naroda To leg timacijo priznavajo predstavnikom hrvatskega naroda tudi mnogi, ki se sicer obotavljajo priznat' posebno hrvatsko narodno individualnost.«
Saradzoglu sprejet od kneza namestnika
Beograd. 24. febr. p. Turški zunanji minister Saradzoglu je bil davi kmalu po 9 uri na AvaJi, kjer je položil pred spomenik Neznanega vojaka krasen venec- Po povratku v Beograd se je na maršalatu dvora vpisal v dvorske knjige, ob 10.30 pa se je sestal s zunanjim ministrom dr. Cincar-Mar-kovicem. Razgovor je tra ja < dve uri.
Ob 12.30 se je Saradzoglu odpeljal v Beli dvor. kjer ga je sipreje' v avd^enco Nj. Vis knez namestnik Pavle, ki je uglednega gosta pridržal tudi na kosilu Ob 17 je minister Saradzoglu obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča ki mu je uro pozneje vrnil poset. Jutri zjutraj se odpelje Sa radzoglu iz Beograda v Solun tn od tam v Atene, kjer bo dva dni gost grške vlade.
Japonsko opravičilo Angliji
London, 24. febr br. Angleška vlada je danes prejela odgovor iz Tokia na svoj protest zaradi letalskega napada na hong-konško kolonijo: Japonska vlada izjavlja, da je pripravljena plačati odškodnino za povzročeno škodo in disciplinsko kaznovati povzročitelje incidenta.
Ranko Trifunovič f
Beograd, 24. febr. p. Po kratki bolezni je danes ob 17 v Beogradu umrl znani srbski politik Ranko Trifunovič. Dosegel je starost 61 let. Pokojnik je bil eden izmed j najuglednejših prvakov politične skupine ; A.ce Stanojeviča Bil je pomočnk ministra, { ban in narodni poslanec.
<VAMMt> ■
1 Beležke
Stojadinovič ln inozemstvo
»Corr.ere della Sera« objavlja uvodnik, v katerem pravi: »Naši odnošaji s kraljevino Jugoslavijo niso vezani na kake osebe. Jugoslavija rešuje svoja notranja vprašanja za katera se nam ni treba brigati Mi smo sklenili sporazum z jugoslovenskr vlado tn se ga bomo tudi skrupulozno držali.«
»Hrvatski dnevnik« dostavlja, da je s tem ugledni italijanski list demantiral tiste dr. Stojadinovičeve prijatelje, ki so go-vor.li nekdaj, da zahteva inozemstvo dr. Stojadinovlčev obstanek na vladi, pozneje pa, da zahteva njegov povratek v vlado.
Sodba JRZ v črni gori
»Narodni list«, glasilo JRZ za zetsko banovino, piše: »Kot realna stranka moramo poskušati z izvajanjem vseh metod in načinov ustvariti bistvo našega programa, ki je narodno in državno edinstvo Mi dopuščamo vsako možnost solucij raznih metod za izvedbo tega cilja. Zato smo tudi takoj pozdravili Cvetkovičevo vlado kot našo homogeno strankarsko vlado. Istočasno pa smo tudi izkazali vse priznanje našemu predsedniku stranke v tem njegovem svojstvu. To povsem odgovarja tradicijam velikega Pašiča, ki se je vedno umaknil, kadar se je pojavil kak njegov sodelavec z izgledom. da bo uspel pri rešitvi kakega velikega vprašanja. Zato se ni zgodilo nič novega ali vznemirjajočega.«
Za izvedbo volitev
obratnih zaupnikov
»Delavska pol.tika« se v svojem uvodniku bavi z vprašanjem socialno-političnih ustanov, ki bi morale po zakonu biti samouprave s sodelovanjem delavskih zastopnikov. List ugotavlja, da se je zadnja leta pod Stojadinovičevim režimom uvedel običaj Imenovanja vodstev teh samouprav namesto zakonito predpisanih volitev. Posebno toplo se zavzema »Delavska politika« za razpis volitev obratnih zaupnikov, ki so bile odložene brez objektivnega razloga od januarja na maj. O tem pravi med drugim:
»Delavstvo ima pravico do svojih obratnih zaupnikov. Nikjer ne vidimo nobenega razloga, da bi se te volitve še naprej odlagale. Po odhodu dr. Stojadinoviča pričakuje delavstvo skorajšnji razpis volitev obratnih zaupnikov in obnovitev samouprave v socialno-političnih ustanovah.«
Akcija za spremembo mestnega sveta v Zagrebu
Ze včeraj smo zabeležili, da ie odstopil celokupni mestni svet o Osijeku in da se je demisiji pridružil tudi mestni župan Člani mestnega sveta utemeliujejo svoj sklep s tem. da je bil sedanji mestni svet imenovan že pod prejšnjimi režimi, zato ni več v skladu Si spremenjenim pol'tičnim položajem. Njihova demisija naj omogoči vladi, da imenuje nov mestni 6vet ki bo bolj odgovarjal današnjemu političnemu razpoloženju.
Kakor poroča »Zagrebški list« popoldansko glasilo politike dr Mačka, se je pojavila enaka akcija tudi med člani mestnega sveta v Zagrebu. Utemeliitev akcije je enaka kakor v Osijeku Mestni svetniki, ki se za njo zavzemajo, opozarjajo, da so bili imenovani vsi že pred leti, ko so bile politične razmere bistveno različne od sedamih. Njihova ostavka, naj bi doprinesla k normaliziranju političnih razmer v hrvatski prestolnici.
Šolska jezikovna reforma v Rumuniji
Rumunska vlada je v skladu s svojo novo manjšinsko politiko odredila da se v učiteljske šole uvede odšle, polee rumun-skega jezika tud pouk je/ikov na'odmh manjšin: nemščine, madžarščine ruščine m bolgarščine. Absolventi teh šol bodo potem nastavljeni kot učitelji v krajih kjer prebiva manjšima, katere je/ik so se naučili. Dokler ne bo v ta namen ìzso'amh primerno število rumunskih učiteliev bodo na osnovnih šolah narodnih manjšin poučevali dosedanji učitelji, toda pu-d potio em da v predpisanem roku predlože dopolnilni ,z-oit iz ,ezika dotičnt manjšine.
Zahteve slovaških Nemcev
K vladni izjavi slovaške vlade se je v imenu Nemcev, ki prebivajo v avtonomni Slovaški, oglasil tudi njih zastopnik Kar-masin, ki je izvaja! med drugim:
»Nemci na Slovaškem bodo podprali vlado pri izvajanju njenega programa ka kor je začrtan v dekiaraei ji, zahtevajo pa. naj se v bodoie za vselej črta uporaba izraza »narodna manjšina« za nem:k<> na od no »kupno.t. Vsi poskus' raznarodovanja nai se v bodoče preprečijo v tej novi državi Nemci na Slova kem ne žele nikakih pogodb ali dogovorov, temveč samo jasne odnošaje V izogib vsem nesporazumom je potrebna p edvsem izločitev vseh Zidov m židovskega ča-opisja. Nemcem naj se v primerni obliki prizna tudi obljubljena šokka avtonomija. Vlada naj se končno odpove izdajanju tajnih okrožnic, ki so v nasprotju z njenimi izjavami, ko se na primer dela na to. da bi se izselili s Slovaškega vsi Nemci, ki so se vselili v deželo šele po letu 1910.«
S21ni stroški oboroževanja
V pariškem »L* Ordre« objavlja francoski publicist Henri Baudemont zanimive podatke o oboroževalnem valu, ki je zajel vse države. Najprej pravi, da znašajo zlati zakladi vseh narodnih bank na svetu premalo, da bi pokrili vojne proračune vseh držav samo v letu 1939. Na čelu držav z največjimi izdatki za oboroževanje je danes Anglija, ki bo porabila v treh letih od 1. januarja 1937 do 31. decembra 1939 za oboroževanje 1173 milijonov funtov ali v našem denarju 300 milijard dinarjev Ta znesek si moremo približno predstaviti, ako pomislimo, da so vsi državni izdatki Jugoslavije v 20 letih po vojni skupaj znesli okrog 200 milijard dinarjev! Ako bi hotela angleška narodna banka izplačati kredite za oboroževanje, ki jih bo potrošila angleška vlada, x bankovci po 1 funt (250 din), bi morala nastaviti 67 posebnih blaga 'nikov, ki bi prešteli vsako sekundo eno novčanico ter delali po 8 ur dnevno, pa bi Sele v snem letu cai teli to vsota	i
VA
I
Ljubljanski mestni svet
Delavska stanovanjska kolonija za Bežigradom — Prevzem palač« trgortke akademije — Regulacijski načrt
Ljubljana, 24. februarja
Ljubljanski mestni svet Je imel nocoj redno sejo, ki jo je župan dr. Adlešič otvoril kmalu po 17. uri Najprej je župan posvetil tople besede spominu papeža Pija XL in počastil potem tudi druge, ki so v zadnjem času umrli, med temi skopljan-skega Škofa dr Gnidovca, seizmografa dr. Albina Belarja in kulturnega mečena, kamnoseškega mojstra Alojzija Vodnika. V nadaljnjem poročilu je omenil 601etnico rojstva Ivana Cankarja in 901etnico smrti Frana Prešerna ter v zvezi s tem pno podelitev mestn«; literarne nagrade. Ko je omenil še imenovanje prof. Nahtigala za predsednika Akademije znanosti in umetnosti, je odredil prehod na dnevni red.
Po poročilu finančnega odbora je mestni svet odobril računski zaključek mestne občine za leto 1936/37 ter najetje posojila v znesku treh milijonov za gradnjo delavske kolonije za Bežigradom, posojilo je dala borza deia proti 2 odstotnemu obre-stovanju, vračalo pa se bo v 25 letih. Ob tej točki se je razvila kratka razprava, ki jo je uvedel m. s. dr. Bohinjec v splošnem o stanovanjski politiki, oziroma o kreditni politiki borze dela. Govornik je zahteval, naj se napravi sistematičen načrt za zgradnjo delavskih stanovanj. Po nekaterih pojasnilin m. s Vončine. šefa borze dela. je župan zaključil to razpravo z Izjavo, da izdehrie mestna občina načrt, po katerem bi zgradila vsako leto približno po 50 delavskih stanovanj, ker se je izkazalo, da potrebuje Ljubljana še najmanj 300 takih stanovanj.
Nato je mestm svet odobril tudi pogodbo o prevzemu poslopja Trgovske akademije po mestni oblini Društvo Trgovska akademija plača še 350.000 din za prekoračene gradbene stroške tn 50.000 din za najnujnejše poprave ter izroči občini ves šolskj inventar. Zato pa prevzame mestna občina plačilo ostalih obveznosti za stavbo.
V nadaljnji razpravi je mestni svet odo. bril nekaj odstopov mestnega sveta raznim privatnikom in ustanovam, med drugim Sokolskemu društvu v Zgornji šiški, brezplačno zemljišče v izmeri 400 kv m. zaradi arondacije. Dravskemu žan dar meri j-skemu polku, kateremu je bilo zagotovljeno brezplačno zemljišče za postavitev žandar-
merijške vojašnice ln ki ni do sedaj postavil te stavbe, je bila daritev podaljšana za tri leta,
»Zale« so se tako približale sosednjim mejam, da je potreben dokup zemljišča okrog in okrog v širini enega metra Porušili se bosta mestni hiši na oglu Krakovske in Vrtne ulice, ter na koncu stare re-mize v Malenškovi ulici Obe hiši sta že nehigienični in za stanovanje neporabni
Mestni svet je dovolil nekaj naknadnih kreditov, med njimi 23000 din nagrade mestnim uslužbencem za nedeljsko delo na dan volitev, 180.000 din prispevka k vzdrževanju policije. 30 000 din za kritje stroškov pri pravdi zaradi pomankljive gradnje obrežnih zidov ob Ljubi lanici ter potrebni znesek za naknadno izplačilo bo-žičnice mestnem delavcem v višini dveh dnevnih mezd Nato je deloma ueodno, deloma odklonilno rešil celo vrsto prošenj In pritožb nanašajočih se na predp'se raznih mestnih davSčin Odobren ie bil tudi pravilnik o reklamah in napisih ki ga priobčuiemo danes na drugem mestu
Po reš tvi večieea števila raznh zem'11-ških parentadi ie načplnik gradbenem odbora dr. StpJe nodal daH5e TK>roč'1o o nro-gTamu za izdelavo rpenlnčnesn načrta za mesto Ljubljano, kakor ga zahteva novi gradbeni zakon. Elaborat oblega s poias-nlli kakih 40 strani in je bil razdeljen mestnim svetn'kom. ne pa tudi poročevalcem listov. Ker na seii ni bil prWH+sm, nam nieerova vsebina ni znana. Arh Tomaž č je v daljših izvajanjih ugovarjal regulacijskemu programu, češ da je zastarel in ne gleda dovolj v bodočnost. Dr. Stele je zavračal ugovore in pri glasovanju je bil nrosram sprejet z vsemi proti glasu arh Tomažiča.
Načelnik kulturnega odbora m. s. Krajne je predlagal celo vrsto imenovanj ulic v Dravljah. Imenovanje se je vršilo sporazumno s prebivalstvom: deloma so se ohranila stara imena deloma pa so se vzela imena raznih krajevno ali splošno zaslužnih mož.
Seja je bila ob pol 22. končana. Sledila je še kratka tajna seja. na kateri so obravnavali razne prošnje mestnih uslužbencev.
Nemško kulturno poslanstvo Dunaja in Gradca za evropski jugovzhod
»Neues Wiener Tagblatt«, iz katerega smo že prinesli sodbo o novi angleški gospodarski aktivnosti na evropskem jugovzhodu, piše v petkovi številki na uvodnem mestu vnovič o nemških stikih z evropskim jugovzhodom in poudarja med drugim:
»Prav v trenutku, ko si Anglija prizadeva. da bi gospodarsko in politično prodrla na evropski jugovzhod pri čemer sta po angleškem pojmovanju politika in gospodarstvo tesno zvezana, prav sedaj se nam zdi spet enkrat potrebno opozoriti na to kaj pomeni Nemčija za evropski jugovzhod Proti nemškim pozicijam na Balkanu se namreč v prvi vrsti obračajo angleška prizadevanja Temu nasproti moramo poudariti, da so nemški gospodarski interesi v jugovzhodnem evropskem prostoru povsem naravni in nujni. Še posebej
pa moramo opozoriti na kulturno izžarevanje Nemčije v ta prostor, ki se je še povečalo, odkar ima Nemčija po »anšlusu« skupne meje z jugovzhodnimi državamL Po zaslugi pionirskega dela Nemcev v Vzhodni marki pridobiva nemški jezik vedno bolj na terenu. V tem pogledu je bilo že delo pokojne Avstro-Ogrske velikega pomena, zlasti med mladimi slovanskimi narodi. Dunaj je bil za tako delo vedno središče vseh prizadevanj Ta misija Dunaja obstoja še nadalje in je celo pridobila na pomenu, odkar je Dunaj mesto velikega nemškega rajha Ta kulturna misija Dunaja je za bodočnost ena izmed najlepših nalog, ki jih ima nemštvo tega mesta in Vzhodne marke. Tej nalogi pa se po svojem pomenu pridružuje tudi Gradec.«
Naloge italijanskih legionarjev v Španiji
Listi poročajo, da je angleški odpravnik poslov v Rimu lord Perth v svoji sobotni avdienci pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu opozoril italijansko vlado na članek o Španiji, ki je izšel v zadnji številki znane zunanjepolitične revije »Relazioni Internazionali«, ki je organ milanskega instituta za proučevanje zunanjepolitičnih vprašanj Izrazil je željo, naj bi italijanska vlada vplivala na italijanske liste da bi ne pisali več tako ostrih člankov rrti Franciji.
Navedena revija je v svoji številki z dne 18 t m posvetila svoj glavni tedenski komentar Španiji in italijanskim prostovoljcem V njem poudarja med drugim da se bosta London in Pariz morala sprijazniti z novo Španijo, ki je po skupnih idealih vezana z Italijo in Nemčijo, »idealih ki bodo določili novo zgodovino Evrope in bodo podDrli politične. gospodar=ke in moralne zahteve španskega naroda« To je po mnrniu reviie že gotova stvar In »kdor bi okušal to deistvo predmgafiti. bi snačil sredo-"*mrko ravnovesje in u=tvaril položaj, spričo katerega bi b^o p^t^ebno t=koj nastopiti z novimi in naglimi ukrepi«.
S Francovo zmago je po sodbi revije stopilo špansko vprašanje v zelo kočljivo fazo Utegnilo bi se zgoditi, da bi v tem spre-r ìjenem položaju »general Franco nujno potreboval pomoči italijanskih legionarjev«. Nastopila bi tako nova kriza, čim bi se »demokratična prilizovanja spremenila v prikrite grožnje v smeri, ki jo je mogoče označiti z imenom španski Maroko«.
Revija nato nadaljuje: »Francovi in Mus-solinijevi legionarji budno pazijo in mirno puščajo Francozom, da si zgrade svojo tretjo mejo na Pirenejih, ki je obenem neprehoden zid proti demokratični ekspanziji. Delo italijanskih legionarjev postaja vedno bolj koristno za generala Franca. Pomagati je treba zrušiti Madrid, kakor bo treba v primeru potrebe nuditi pomoč za očiščenje okolja. Je torej še precej dela in je zato brez koristi vprašanje, ki ga nekateri stavijo v inozemstvu, ali se bodo italijanski prostovoljci umaknili, ali bodo ostali na Mallorci, ali bodo odšli na Minorco. Italijanski prostovoljci bodo pač šli, kamor bo general Franco smatral za potrebno. da jih pošlje, in kamor bodo to zahte-I vali skupni interesi Italije in Španije.«
Pal^tinska
konferenca
London, 24. febr. br. Danes popoldne je bila že druga skupna seja arabske in židovske delegacije. Tudi tokrat se seje niso udeležili arabski delegati iz Palestine. Od zastopnikov angleške vlade so sodelovali lord Halifax, Macdonald in Buttler.
Rooseveltov poraz v parlamentu
Washington, 24. febr. w. Reprezentančna zbornica je včeraj z 205 glasovi proti 168 zavrnila vladni predlog o dovolitvi kredita 5 milijonov dolarjev za utrditev otoka Guama na Pacifiku. Splošni predlog o dovolitvi kredita 53 milijonov dinarjev za izpopolnitev pomorskih in letalskih oporišč je bil odobren s 368 glasovi proti 4. V vladnih krogih je izzvala odklonitev kredita za utrditev otoka Guama presenečenje.
S 580 milijoni funtov, ki jih misli izdati Anglija samo v tekočem letu za oboroževanje, bi lahko kupila za deset let naprej vso produkcijo bakra na svetu, ali pa za 32 let ves pridelek žita v Franciji. Danes izdaja Anglija že polovico vsega svojega proračuna za oboroževanje
Zakaj so oboroževalni stroški tako veliki, nam pojasnijo podatki, da velja vsaka tona nove vojne ladje 80.000 din. V angleških ladjedelnicah p« grade za 659.000 ton novih vojnih ladij, tako da bodo samo te ladje veljale v našem denarju nad 50 milijardi
Iz državne službe
Beograd, 24. febr. p. V prometni službi sta bila premeščena poverjenik inž. Dra-gutin Marič iz generalne direkcije v Beogradu k strojnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani in pomožni blagajnik Friderik Gregore iz Zidanega mosta na ljubljanski glavni kolodvor.
Napredovali so v tehnični službi: Inž. Vladimir Knez pri sreskem načelstvu v Mariboru v 4/2, inž. Anton Koval pri sreskem načelstvu v Celju v 5. pol. skup. in arh. Emil Navinšek pri banski upravi v Ljubljani v 6. pol. skupino.
Upokojeni so: pisarniški uradniki Anton Zorko in Ivan Šemrov pri okrožnem sodišču v Celju, Alojzij Bizjak pri sodišču v Litiji, Alojzij Juršič pri sodišču v Gornjem gradu in Božidar Gril pri sodišču v Ljutomeru.
Beograd, 24. febr. p. Upokojen je višji davčni kontrolor pri davčni upravi za mesto Ljubljano Josip Pivk. Napredoval je upravni uradnik drž. bolnišnice v Ljubljani Teodor Tkačev v 8. pol. skupino.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačno in deževno vreme na Primorju in v zapadnih krajih. Po večini oblačno v ostalih predelih. Na Jadranu močan veter, v Podunavju Se močnejša koša va.
Dunajska: Z zapada precej močna spreminjajoča ee oblačnost, možnost dežja, v splošnem vetrovno.
čitaite in Širite »J U T R Oa
žaloigra, ki mora biti pojasnjena
Pogreb nesrečnega delavca Feliksa Zaplate in popravek Antona Bezenscheka
Litija, 24. februarja
Ves čas. odkar je poč-val nesrečni delavec Feliks Zaplata, ki se je v obupu za adi odpusta iz litijske predilnice vrgel pod brzovlak. na mrtvaškem odru, so ga hodili kropit številni tovariši in prijatelji Vedeli so o njem povedati le dobro besedo. Ljudstvo, l.i ima zmu>el za urejeno družinsko življenje, je zlasti poudartalo skrb preprostega delavca, da bi tri svoje otroke spravil k poštenemu življenju Starejša hči je že nameščena v predilnici, pa tudi za 06tale je oče vzorno skrbel.
Na zadnji poti je Feliksa Zaplato spremilo toliko posrebcev, da so enaki pogrebi, zlasti še pn preprostih delavcih silno redki. Zadušne molitve je opravil litijski župnik. V žalnem sprevodu so t'ho in mrko stopali predilničarji, nato pa še obilno drugega občinstva. Uvrstili so >e tudi najmlajši litijski učenci, sočustvujoč s tovarišem, pokojnikovim najmlajšim sinkom Feljkom. Nadalje je bilo v žalnem sprevodu tudi zastopstvo predilnice Krsto so peljali na to-va-niškem pogrebnem vozu. pred vozom pa je stopalo več nosilcev vencev. Brez ceremonij. brez govorov in petja so položili ne-
Senstra J o sipin a S t einer jeva
Sokolsko društvo Ljubljana lil., Bežigrad ima v svoji sredi več marljivih, požrtvovalnih članic, ki so društvu ob vsaki potrebi velika opora. Ena najmarljivejših, sestra Josipi na Steiner jeva praznuje danes svoj 60-letni jubilej rojstva.
Sestra Pepe a je vzorna soproga svojemu značajnemu možu Mihi, ki uživa čil in zdrav poleg svoje drage ženice zasluženi pokoj. Kot skrbna mati je svoja dva otroka vzgledno preskrbela. Sinko je uradnik v samoupravni službi, hčerka, poročena Čepel-kova živi ob strani svojega uglednega soproga Viktorja v Nachodu v bratski Češkoslovaški. V vseh naprednih krogih naše-
ga belega mesta je sestra Steinerjeva znana kot neumorna nacionalna delavka Začela je delovati v narodnih društvih že leta 1910. v Litiji. Najdemo jo torej med javnimi delavci že v letih, ko je bilo dovolj tvegf.no. javno kazati svojo narodno zavednost. Po njenem odhodu iz Litije je nastala v tamoénjih društvih znatna vrzel.
Od leta 1932. marljivo sodeluje v Sokolu III. za Bežigradom, kjer je že vrsto let članica uprave in pridna sodelavka v prireditvenem odseku. Odveč bi bilo, naštevati vse zasluge, ki si jih je pridobila za to sokolsko družino. Vodila je že nešteto nabiralnih akcij, ki so vse rodile dober uspeh. Kadarkoli je društvo v gmotnih neprilikah, da mora apelirati na svoje sokolske dobrotnike, vselej je sestra Steinerjeva prav do brodušno pripravljena, potrkati na srca članov in ostalih dobrotnikov, ki ljubeznivemu prigovarjanju nikdar ne morejo odreči podpore. Ne štedi ne truda ne časa. če gre za blagajno našega Sokola, temveč obleti z mladost no-prožnim korakom krog sokol-skih podpornikov in njen trud je vedno kronan z uspehom,
K ai: or je neumorno delavna pri Sokolu, tako je kakor čebelica marljiva tud' pri Ciril-Metodovi družbi, saj ie vendar v šent-petrski podružnici blagajničarkal Da se Sokol lil. svoji dragi, marljivi sestri P ep ci ob priliki njenega jubileja vsaj nekoliko oddolži, ji posveča te skromne vrstice z željo, da bi jo usoda ohranila še dolgo vrsto let tako zdravo, živahno in čilo v ponos in veselje njeni ugledni družini in v korist naši tokolski edinici, kakor tudi v prospeh vsem narodnim društvom, pri katerih tako idealno sodeluje. Zdravo, sestra Pepcal
srečnega Feliksa Zaplato v grob. Vsi so ih-
teli, družina je glasno klicala za očetom. *
Kraj nesreče si je ogledala tudi železniška komisija Ugotovili 60, da je strojevodja tako naglo ustavil brzovlak. kakor je to le mogoče, in da torej ni mogel preprečiti samomora. Vse kaže, da bo tragična zadeva g. Feliksa Zaplate potrebovala še nekaterih komenta-jev. Danes je ljubljanski odvetnik g. dr. Viktor Vovk poslal našemu odgovornemu uredniku nasilednje pismo, ki ga po določbah tiskovnega zakona doslov-no objavljamo:
Pri meni se je zglasil g. Anton Bezenšek, predilniški elektromojster iz Litije, stanujoč v Litiji-Gradec 72, ter mi je predložil članek, ki je izšel v včerajšnji številki Vašega cenj. lista (št. 46 iz leta 1939) na tretji strani v prvem in drugem stolpcu pod naslovom: »Zakaj je šel delavec Zaplata v Litiji pod vlak? Poizvedbe našega poročevalca med delavstvom in v predilnici.« V tem članku so natisnjene činjenice glede g. Bezenška, ki so neresnične. Kot zastopnik g. Bezenška Vas prosim in pozivam v smi-silu čl. 26 in 27 zakona o tisku, da natisnete v prihodnji številki Vašega cenj lista popravek v smislu cit. določil zakona s sledečo vsebino:
»Zakaj je šel delavec Zaplata v Litiji pod vlak? Poizvedbe našega poročevalca med delavstvom in v predilnici. Pod tem naslovom je izšel v številki 46 časopisa »Jutro« z dne 23. 2. 1939, na tretji strani v prvem in drugem stolpcu članek, v katerem je imenovan z imenom g. Anton Bezenšek, predilniški elektromojster v Litiji. Po določbah zakona o tisku objavljamo navzoči popravek glede objavljenega besedila, ki se je tikalo g. predilniškega mojstra Bezenška, v kolikor ni to besedilo odgovarjalo resnici. Predvsem popravljamo priimek, ki se mora glasiti pravilno Bezenšek in ne kakor smo napačno napisal: »Bezenschek«. Ni res, da je Bezenšek, kakor je bilo zapisano
v listu, odšel na Dobravo na ZapLatov dom, da tam poišče cevko, ki je v tovarni zmanjkala. Kajti res je, da je Bezenšek moral iti na ZapLatov dom službeno po nalogu svojega službenega predstojnika. DaJje ni res, da se je po povrnitvi g. Bezenška z ZapJa-tovega doma v tovarno »brž razširila govorica, da imajo tička, ki krade po tovarni«. ker res je, da je g Bezenšek to, kar je na Zaplatovem domu dognal, sporočil Ie svojemu predstojniku v tovarni in nikomur drugemu in dejansko ni mhce do Zaplato-ve smrti vedel, da je sploh kaj zmanjacalo in še manj. da bi bi! Zaplata kaj vzel. Končno ni res, da je Bezenšek v predilniški direkciji, kamor je bil Zaplata poklican od delovodje, Zaplati »zabrusil v obraz, da jim je že vse znano, ker se je osebno prepričal na Zaplatovem domu. da je prav on odnesel cev in nihče drugi.« Ker res je le, da ni bil g. Bezenšek sploh nav-zoč pri tistem razgovoru delovodje z Zaplato v predilniški direkciji, kot tudi m g. Bezenšek sploh več z Zaplato govoril po svojem obisku na njegovem domu. S tem st nazadnje pokaže kot neresnično nadaljnje besedilo v članku, češ da je Zaplata pred smrtjo »prosil, naj govori zanj, ko vendar ve, da je nedolžen ... Bezenšek pa da je to odklonil, nakar da mu je Zaplata odvrnil: »Če nočeš storiti te poti zame, boé moral za mojim pogrebom.« Ker res je to, kot rečeno. da ni Bezenšek z Zaplato po obisku na njegovem domu nič več govoril, zato ga tudi ni Zaplata prosil pomoči in še manj, da bi mu pomoč g. Bezenšek odklonil. Po novo dobljenih informacijah moremo ugotoviti, da ni Bezenšek nikakor drugače postopal, kot da je le vršil svojo službeno dolžnost
Objava tega popravka je ne samo utemeljena v zakonu, temveč sploh umestna, ker je ljudstvo v Litiji predmetni članek kar tako razumelo, da je kratkornalo Bezenšek zakrivi! nesrečni konec Zaplate. —- Z odličnim spoštovanjem itd ..,
Poljanah ki so pod vodstvom komandirja Petra Ovjet.ičanma začeli preiskavo. Bra~ ta Čadeža sta bila aretirana in odvedena v zapore okrajnega sodišča v škof ji Loki. Obdukcija je pokazala, da je bil sunek z nožem absolutno smrten, ker je bila prerezana žila odvodnica. Tudi takojšna zdrav niška pomoč ne bi bila mogla pomagati.
Pravi vzroki nasprotstev med Cadeže-vima bratoma in Kumar jem niso jasni. Čadež Tomaž je prišel s Kumarjem že na svečnico navzkriž. Tedaj je Kumar Tomaža napadel in oklofutal samo zavoljo tega, ker Je ta plesaL
Smrt blage gospé
Četrtek zjutraj ob sedmih je v Leonišču za vedno zatisniLa oči gospa Helena Maček, soproga in verna življenjska družica poslovodje Bonaóeve knjigoveznice, Filipa Mačka.
j Mirnega, veselega in predobrega značaja se je še pred nekaj dnevi veselila življenja, brez pričakovanja usodnega udarca.
. Nenadoma je zbolela in je kljub največji
I negi in pozornosti zdravnikov zaspala pokojno za vedno, ne da bi jo motilo trpljenje in težko slovo.
Pokojna je bila v Ljubljani splošno znana po svoji visoki inteligenci, zanimala se je za vse panoge kulturnega življenja in za vse probleme današnjega časa. Nikdar ni silila v ospredje, živela je le za svojo družino, za dobrega soproga, hčerko Milico, poročeno z znanim ljubljanskim trgovcem Zvonimirom Lukičem. za srna inž Stanka, posebno pa za vnučka Francija.
Pazite doßro
kadar kupujete Aspirin, dali so ta» biete in zavoj označene z »Bayer«-jevim križem. Brez te zaščitne znamke ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE
Oglas «g. pod S. trojem 32608 od 8. XI 193»
PogTeb blage gospe je bil včeraj ob 16. izpred mrtvaške veže na Stari poti na pokopališče pri Sv. Križu. — Globoko užaloščeni rodbini ter ostalim sorodnikom ob težki izgubi predobre soproge in najboljše» zlate mamice naše naj iskren e jše sožalje!
Sokclski film žanje velik uspeh
Predstave so izvrstno obiskane — Kupite vstopnice !
Spet dva vloma v Trbovljah
Nujno potrebno ojačenje varnostne službe
Trbovlje, 24. februarja Zadnji Cas se v Trbovljah vrstijo vlomi, ki pričajo, da je na delu predrzna vlomilska družba, specializirana za vlome v trgovine, gostilne in branjarije pa tudi v zasebne prostore. Policija je brez moči, ker je prešibka, preiskava pa kaže, da so na delu prebrisani ljudje, ki niso Trbo-veljčani, marveč izkušeni vlomilci. Po vlomih pri Bat'i, pri Pustu in pri dr. Baumgartenu je bil davi odkrit vlom pri trgovcu Jermanu in pri slaščičarnarju Kozini Ko je prišel trgovec Jerman zjutraj v trgovino je na prvi pogled uvidel, da so pri njemu vasovali vlomilci V drvarnici so si bili izposodili močan drog, s pomočjo katerega so lahko prišli v trgovino, kjer so nemoteno plenili Razmetali so mnogo blaga, použili precej jestvin več kosov blaga pa so odnesli. V eotov'ni so pobrali 300 din drobiža. Hoteli so odnesti
tudi kovčeg s krznom Nekdo iz sosednje hiše pa jih je preplašil, nakar so pustili kovčeg s krznom na dvorišča Pri Jermanu je škode nad 3.000 din.
Po prvem vlomu so se odpravili čez cesto, da vlomijo pri slaščičarnarju Kozini Namen pa so morali opustiti, ker jih je prebujeni lastnik pognal v beg Kakor rečeno, kažejo vsi vlomi, da je dosledno na delu ista družba. Prebivalstvo je ogorčeno in zahteva energične zaščite, sicer bo prisiljeno k samoobrambi. Stalež občinskih redarjev je treba na vsak način povečati. Cesto Trbovlje—Vode je treba osvetliti vso noč in policijska služba mora biti permanentna. Takisto mora industrijski okoliš dobiti nočnega čuvaja Ob novem proračunu naj občinski očetje temeljito razmislijo o tem, da bo zajamčena varnost in imovina trboveljskih občanov.
Smrtna žrtev fantovske podivjanosti
Napadenec je z nožem zabodel napadalca
škofja Loka, 24. februarja
Pustni torek je tudi v Javorjah zvabil ljudi od doma. Tako je imela znana gostilna Marije Grošijeve (»Pri Marjanci«) obilo gostov. Med gostilniškimi gosti sta bila brata čadež Tomaž in Marko z Delnic, prvi 22, drugi pa 18 let star. Tomaž je v preiskavi zaradi lahke telesne poškodbe. Med goste je prišel tudi 17-letni h'apec Kumar Anton, ki je bil uslužben pri trgovcu Jerneju Jelcvčanu ne Muravi. Ta trojica se že od prej ni razumela, in vse kaže. da je bila zabava na pustni torek dobro dcfjel povod za medsebojna raz-računavanja. Nikakega hrupa ni bilo v gostilni ZdeV> se je, da je vse v najlepšem redu, skrivaj pa je tlelo. Tomaž je opaizil, da ga Kumar s pogledi neprestano zasleduje. Ko je hotel na stranišče, ie iz bojazni ,da ga Kumar ne napade poprosil brata Marka, nai ga spremi. Medtem pa tudi Kwmarju ni ostalo prekrito, da mu posvečata brata čadeža izredno pozornost. Kumar je bil v pogovoru s o"-sestnikom Ažbe^om iz Zaiprevalj. r>?ial mu je, naj le p-»gleda, kako ea brata čadeža grdo gledata. On da se tesra ne boji in da bo že obračunal z niima. Prei odvodom iz gostilne je povabil Kumar Ažbeta s seboj. Ta je šel le kratko pot z njim na-
1 to pa se je vrnil v gostilno, češ da nima proti čadeževima ničesar.
Ura je odbila tri, ko so se začeli odpravljati ljudje proti domu. čadež Tomaž je še pred gostilno rekel: »Pojdimo domov, saj je ura že pozna.« Nekaj trenot-kov zatem je priš'0 do spopada. Brata čadeža sta bila namenjena proti Delnicam ko sta zdajci opazila dva moška. Začela so leteti polena in prvi se je izluščil iz teme Kumar ter hotel udariti čadeža Tomaža po g'avi čadež se je z glavo umaknil. Ker pa ni imel ničesar pri roki za obrambo, je posegel v žep in z nožem na , slepo zamahnil proti njemu.	j
Bilo je dovolj. Kumar je napravil še nekaj korakov in se močno krvaveč iz rane na vratu zgrudil na t'a. Nož mu je bil prerezal žilo odvodnico. Brata čadeža se nista več zmenila zanj in sta šla domov. Zdi se da si nit nista bila v svesti dejanja. kajti pr- aretnciji sta kazala veliko presene-enost ko i'ma je bilo sporočeno, da je Kumar mrtev.
Umirajočega Kumaija So prenes'i do žvjpneea urada k-"er sra 'e dal župnik Štefan Traven v sv po~]euuje olje. Ker je bilo očitno da b° KumT vsak trenotek izdihnil. so ea p*e"esli z°radi komisije nazaj na rvostor kier ie bil nesrečnež ^mahnil O ufcoiu so bili obveščeni orožniki v
Ljubljana, 25. februarja
Prvi zvočni sokolski film »Oj leti sivi Sokol« je dosegel pn prvi predstavi ki je bila ob 11. v dvorani kina »Sloge«, nepričakovano velik uspeh Dvorana je bila nabito polna mladine, ki je uživala nad prekrasnim filmom. Soglasna kritika profesorjev in učiteljev je biLa, da tako krasnega in poučnega filma v Ljubljani še ni bilo Danes so si ogledali film klasična gimnazija in nekatere ljubljanske ljudske šole Film zasluži vso pozornost, saj vidimo v njem vse krasote naše domovine, predvsem naše Gorenjske. kraljevsko letovišče Bled. izvir Savice. življenje naših kraljevičev na Bledu in letovanje sokolstva Vmes pa so vpletene naše narodne pesmi in glasba, vse v pravem jugoßlovenskem duhu. Če pomislimo, koli-
ko važnosti polagajo na take filme druge kulturne države, zasluži naš sokolski savez vse priznanje, da je prvi izvršil tak zvočni film, ki osvaja mladino po vsej Jugoslaviji
Film bo v soboto predvajan ob 11. v kinu »Slogia za srednje in ljudske šole. V nedeljo 26. t m. ob 10. bo predstava za vojaštvo v kinu Moste, od ponedeljka 27. t m. do nedelje 5. marca pa bodo predstave vsak dan ob 11. in 14. za mladino. Opozarjamo šolska vodstva in ravnateljstva srednjih in meščanskih šol, da ne zamudijo prilike, da si mladina ogleda ta prvovrsten film, ki je zelo poučen in nadvse zanimiv. Vstopnina za mladino je samo 2 din. Sokolsko članstvo pa vabimo, da si ogleda film v torek 28. t m. ob 20. v kinu Moste po cenah 3, 4, 5 in 6 din.
Vzgoja dorascajočih deklet
Polna dvorana ob predavanju v Trbovljah
Ljubljana, 24. februarja
Od prilike do prilike pokažejo dogodku da je treba pri nas še mnogo pravilne spolne vzgoje in truda pn doraščajoči mladini. To bo mogoče le. če bodo starši sami pravilno poučeni, kako naj mladino vzgajajo. Da so takšna predavanja ne samo potrebna, temveč tudi zelo zaželena, se je pokazalo te dni zlasti v Trbovljah, kamor je Kolo jugoslovenskih sester povabilo profesorico go. Anico Černejevo, da je predavala o vzgoji dorasčajočih deklet Dvorana je bila polna poslušalk, predvsem delavskih žen.
Predavateljica je v živi in topli besedi prikazala bistvo in duševno sitisko mladega človeka v današnji dobi. ki se mu zdi težko bit mlad ob vsem. kar zadene njegovo pot že v tako zgodnji dobi. Predavanje je izzvenelo v zahtevo, pomagati mladini v letih dozorevanja, ki so pač za mladega človeka najkočljivejša Zato je postavila zahtevo po podaljšanju šolske izobrazbe ki se konča baš v pubertetni dobi. ko bi mladina najbolj potrebovala toplega in skrbnega vodstva in nasvetov Prav tako je poudarjala pot-ebo. da stoje matere otrokom v teh letih ob strani z vsem razumevanjem težkoč. ki jih preživlja dekle ali fant. Gospodarske prilike silijo mladega človeka, da se čimprej osamosvoji. V tej težnji pa trči dekle ali fant ob nepremagljivo pregrado brezposelnosti, ki dovede večkrat do nestrpnosti v družini. Beg zato ni redek pojav, ki postane često usoden. Vendar pa je padec mnogo ugodnejši za dekle kakor za fanta, kar temelji v osnovni razliki med možem in ženo.
Predavateljica se zavzema za enakopravnost moža in žene, vidi pa vzroke vseh ženinih značilnih lastnosti zlasti v pasivizmu, v tisočletnem zapostavljanju žene. Priznava telesno razliko: posebej pa še duševno: žena je v celotnem doživljanju enotne j La,
je vsa in vedno blizu življenja, je vedno vsa v skrbi in ljubezni mož pa je razdrobljen v tisoč problemov, katerih vsakemu posamič se lahko popolnoma preda. Zato padec zadene le del fanta, dekle pa zadene vso m je usoden za vse njeno življenje. Prav zato je vzgoja deklet v dobi dozorevanja tako nujna. Predavateljica je opozo-rila na spolni pouk, ki ga mora prevevati popolna odkritost, a sporedno s poukom moramo tudi vzgajati. Dekleta ali fanta moramo navajati k samostojnosti m mu izpolniti življenje s čtivom, delom itd., če bomo tudi dekle sistematično navajali na sa mos to j nosit, budili v njej čut spoštovanja do človeka in do sebe, se ne bo predala prvemu možu, ki si jo bo poželel, marveč bo svobodno in preudarno izbrala očeta svojim otrokom.
Navzoč ne žene so z vidnim zanimanjem sledile predavanju in so bile pod globokim dojmorn toplih in prepričevalnih besed, da je treba pri vsej vzgoji predvsem ljubezni in razumevanja vseh teženj mladega človeka. Le tako se nam bo res razkril in bomo našli pot do njega. Po predavanju so nekatere žene prosile še za nekaj posebnih vzgojnih nasvetov glede svojih otrok. Vse žene pa 90 izrazile željo, da bi predavateljica še prišla, posebno ob priliki prve mladinske ure, ki bi naj bila nekak uvod v vzgojni tečaj, katerega bo uvedlo Kodo jugoslovenskih sester.
Proti trdi stoiici in hemoroidom sprem« ijanim a pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo m zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. reg. B. br. 15.485-35
Na drsalnem prvenstvu v Budimpalti
Nekatere zanimivosti z letošnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo, ki sta se ga prvič udeležila tu^i dva
Jugoslovena
Budapesti Korcsolyàzó Egylet (Budim-peštansko drsalno društvo) je dobilo za svojo 701etnico v izvedbo dve svetovni prvenstvi za leto 1939, prvenstvo parov in moško prvenstvo. Kot društvo bogatih tradicij — BKE je eden najbolj zaslužnih pobornikov drsalnega sporta v Evropi in matica cele vrste svetovnih in mednarodnih prvakov — je brezhibno izvršilo svojo nalogo. Tehnična organizacija tekmovanj in propaganda sta bili prav tako na višku kakor razmest tev gostov t. j. delegatov, sodnikov tekmovalcev in spremljevalcev; pozabilo tudi ni pokazati lepot Budimpešte ter vsaj naznačiti veliko domoljubje Madžarov in njihove politične asp-racije.
Seveda je BKE lastnik prostranega drsališča z umetnim ledom v mestnem parku, minula nedelja je bila 106. drsalni dan. Če za primerjavo povemo, da je imelo v Ljubljani drsališče SK Ilirije približno 40 drsalnih dni, in to prekinjenih, se more že razumeti kako težko je za naše drsalce uveljaviti se v mednarodni konkurenci. Umetno drsališče je zato naš vedno glasnejši »ceterum censeo«, drsalcev prav tako kakor hokejstov!
Za drsalce in za vsakogar, ki nekoliko bližje pozna umetno drsanje, je takole svetovno prvenstvo brez dvoma doživljaj, ki se ne pozabi kmalu. gaOiropeàtaaskp je
napravilo Se večj. v Lia, àci mu jc r klicno lep^, živahno in po vsem v dezu bogato mesto dalo najbolj sijajen okvir ki si ga je mogoče misliti. Zbrali so se tu vsi drsalci in pari. ki dandanes kaj pomen jo v svetu in skoro vse najboljše drsalke; v okviru prvenstev se je vršilo namreč tudi jubilejno mednarodno damsko tekmovanje.
Med tekmovalci je bilo najlažje opaziti slokega, že predolgega, pa vendar elegantnega Angleža Grahama Sharpa, novega svetovnega prvaka. Njegov glavni tekmec, skoro mali Fredde Tomlins spominja po tem, kakor se nosi. na našega gorenjskega smučarja; vedno je šaljive volje, klobuk s krivcem nosi postrani; kadar sta skupaj s Sharpom prišla na drsališče, se je marsikdo nasmehnil: »Pat in Patachon«. Po svoji mladosti so padli v oči Faber (Nürnberg), Rada (Dunaj) in Loichinger (München), vsi 181etniki; pri treningu prvi ni obetal mnogo toda med tekmovanjem se je pokazal za izvrstnega učenca prvaka Schäferja. Sploh so tekmeci za letošnje prvenstvo sveta povprečno zelo mladi
Tudi med pari »o bili v večini 17—19-letniki: Poljaka brat in sestra Kalus, švicarski par Dubois, Nemki Herber in Koch — da ne govorim o naši Silvi, ki je celo v tfltt družbi »to mlada. Najmlajša tekmo-
valka, morda vseh časov, Angležinja Daphne Walker, 141etno drobno dekletce, prinaša nov slog: njeno prosto drsanje vsebuje vse figure, ki j h predpisuje tekmovalni program — pa vendar se dozdeva glcdalcu, da je to, kar izvaja, bolj balet nego drsanje toliko ritma, lahkote in ljubkosti je v njenih gib.h! Dunajčanka Wächtler je pokazala daleko najboljše prosto drsanje v stilu ki je s cer običajen in kakor ga n. pr. goje tudi naši drsalci: z veliko razanco in s gurnostjo izvede najtežje skoke med njimi »Axel Paulsen« (1% obrata) najboljše marke, obvlada najrazličnejše variacije p ruet in drsa tudi v ma-zikalnem, ritmičnem pogledu prav dobro. Sp:oh smo mogli videti »Axel Paul senov«, ki delajo povprečnim drsalcem toliko preglavic. že pri tren ngu, kolikor smo le hoteli: z normalnim doskokom nazaj na ven, pa spet varianto z doskokom nazaj na noter; odprte, s silovitim dolgim preskokom, pa spet kratek preskok, ko se telo v pokončni drži bliskovito zasuče podobno vijaku. Poleg »Axel Paulsena« je zelo v či-slih tkzv. Lutzov skok, ki ga pri nas n. pr. efektno napravi Biber; Tomlins in Wächtlerjeva ga izvedeta tudi, ne da bi se odgnala s konico drsalke. Mojster za skoke je zlasti Tomlins; nihče ga ne doseže v silovitosti zaleta, s katerim gre v skok in v neverjetni daljini in višini preskoka. Da ti drsalci mojstrsko obvladajo tucat variacij piruet, razne vrste in kombinacije raznožk (Mond) itti, ae razume samo po sebi
Markanten pojav med tekmovalci je Baier, vfidttaa potovi» mojstrskega nem-
škega para Herber-Baier. On ni samo izreden drsalec v dvoje in, recimo, koreo-graf, nego pravijo, da je tudi sijajen manager: >reko časopisov in radia zna prepričati javnost naprej o nenadkriljivem znanju para in o sigurni zmagi nad slab-š_mi, predvsem nad dunajskim parom Pausinovih. Tako ravnanje napravi včasih seveda hudo kri, pri Dunajčanih pa že kar ogorčenje. V Budimpešti, kjer se je Her-berjeva pri treningu občutno poškodovala na nogi in par zaradi tega ni bf. popolnoma na višku, je pripisovati njegovo gladko zmago nad dunajskim par m, nemalo vešči Baierjevi propagandi ne glede na to, da sodniki radi zavzamejo preveč dobrohotno stališče do tekmovalcev, ki branijo prvenstva. To se je svojčas zelo kritiziralo v primeru Sonje Henie ln se pojavlja zdaj zopet pri marsikaterem srečanju parov Herber-Baier in Paus in. V Budimpešti je bilo drsanje dunajskega para po vsebini in raznolikosti prav gotovo boljše, po načinu Izvajanja pa vsaj enakovredno.
Jugoslavija Je bOa ▼ Budimpešti prvič zastopana na svetovnem prvenstvu, in sicer s parom Silva Palmetova-dr. Polo Schwab in z ocenjevalnim sodnikom Be» tettom v sodniškem zboru, ki mu je predsedoval podpredsednik mednarodne fede, racije Anglež Clark. — Kako, prosim? O, seveda, »Eismama« je bila tudi navzočna; bilo jih je spiedi mnogo iz raaiih krajev Evrope ln je le naravno, da smo tudi r tem neoficielnem, toda aelo delovnem »zboru« imeli svojo zastopnica
Naša dvojica Je s enomesečnim trotte-
gon m Qunaju ta « «tartan m sneu-
stvu Evrope v Zakopanih pridobila zelo mnogo v znanju in rutini ter se v bistvu ni razlikovala od ostalih parov, če ne upoštevamo treh najboljših. Kljub temu pa skoro ni mogla upati na boljše ko zadnje 10. mesto, čim izmed prijavljenih 14 parov ni bilo na startu italijanskega, češkega in obeh rumunskih parov, ki bi ae naj-brže vsi plasirali izza našega, kakor sta ljivih 12, dočim sta ▼ Zakopanem dobila sta povprečno oceno 9.94 točke od dosegljivih 12, doči msta v Zakopanem dobila povprečno 92 točke. Nižjo oceno od ostalih parov povzroči nekoliko slabši, počasnejši tempo njunega drsanja, še pomanjkljiva izdelanost nekaterih likov (kombinacije raznožke, »smrtna pirueta«) in vključiti bosta morala v program enega ali dva skupna skoka. Ocenjevalni sodniki (7) so ocenili pri njima vsebino programa, (L j. težkočo in raznovrstnost) z ocenami: 5.1, 4.9, 5.4, 4.8, 5.1, 5, 4.8 izvedbo (skladnost dvojice, harmonična sestava programa, sigurnost, drža, ritem, tempo) pa z ocena« mi 5.2, 4.9, 5, 4.7, 4.8, 5.1, 4.8. Za primerjavo navedemo Se oceno para Herber-Baier: vsebina 5.6, 5.9, 5.8, 5.8, 5.9, 5.9, 5.8; iz-vedba 5.8, 5.8, 5.8, 5.8, 5.9, 5.9, 5.8, t j. povprečno 11.64. Po mestnih številkah so postavili sodniki naš par na naslednja mesta: I Betetto 7—8, n Poljak Kowalski 10, m Angležinja Muckelt 8. IV Nemec Weiss 10, V Švicar Winkler 9, VI Holan-dec Witt 10, VH Madžar Zöllner 10. Za» radi zanimivosti prinašamo celotno ocenjevalno tabelo, urejeno po mestnih številkah, Sodniki 00 označeni v
• ataflkiot Z—XXb
POMLAD NA ADRIJI
Abbazia
L a u r a n a
Brioni
ELEGANTNA POMLADANSKA SEZLJA. OBŠIREN VELIKONOČNI TEDEN
GOLF
Sončni otok. Polo. Golf.
Plavalni bazen s segreto morsko vodo !
Grado — Lignano — Lussinpiccolo — Lussingrande, Portorose — Sistiana Kopalna sezona: Maj — oktober!
Izleti v čudežne
GROTTE DI POSTUMIA TRIESTE
50 km od
*	Filmi iz naših krajev na svetovni razstavi v Ameriki V Splitu in okolici filma-jo razne zanimivosti za velik kulturni film, ki bo predvajan v New yorku med svetovno razstavo. Zastopniki in strokovnjaki Artistic filma bodo posneli najprej v Splitu razne zgodovinske in druge zanimivosti, potem pa Marjan in Meštrovicev atelje na Marjanu. Film bo dolg nad 400 metrov in slike bodo spremljale skiadbe Golovca, Tijardoviča in drugih dalmatinskih skladateljev. Posnetki za film so bih že dovršeni v Dubrovniku. Na svetovni razstavi v Ameriki bodo predvajali več filmov, ki so bili posneti v Hrvatski, Dalmaciji in Herceg-Bosni. •
*	Za uvrstitev Crikvenice v prvi draginjski razred. Ko je bil Dubrovnik uvrščen v prvi draginjski razred, se upravičeno zahteva ta uvrstitev tudi za Crikvenico, ker je to letovišče in kopališče po svoji veljavi v turističnem pogledu takoj za Du. brovnikom in ker tamošnji gostinski obrati dobivajo svoje zaloge večinoma iz Su-šaka, ki je tudi v prvem draginjskem razredu. Da bi se uvrstitev v prvi draginjski razred čim prej dosegla, se trudita občinski in turistični odbor v Crikvenici.
*	Split bo zidal ubožnico v spomin na kralja Akksandra. Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru v Splitu je zbral nad 700.000 din prostovoljnih prispevkov, a bo vodstvo na prihodnji seji predlagalo, naj se namestu spomenika zgradi veliko poslopje, v katerem bodo dobili zavetje mestni reveži, ki doslej nimajo primernih bivališč. Ubožnica oo nosila ime pokojnega kralja Aleksandra, občina pa bo h graditvi prispevala še 300.000 din. Poslopje ubožnice bo gotovo že letos.
*	Jadranske ladjedelnice odpuščajo delavce. Pred tedni so v Jadranskih ladjedelnicah v Splitu odpustili zaradi pomanjkanja dela 150 delavcev, odpustili pa jih bodo baje še 200. Ladjedelnice so vsa večja dela izvršile, novih večjih naročil pa vod, stvo v doglednem času ne pričakuje Dela na rusilcu »Zagreb« se zaključujejo in bo 15. marca izvedena že poizkušna vožnja.
*	Koroške vesti. Davčni urad, ki je bil že preko 50 let v Borovljah, so zdaj opustili, uradništvo pa premestili v Celovec. To so nameravali storiti že pred leti, a se je takrat ugodilo zahtevam občine in drugih korporacij, da je ostala davkarija še v Borovljah. Posebnega komena pa ni imela več, saj so se vršili vsi predpisi kakor tudi plačila preko Celovca. V izpraznjenih prostorih se je zdaj nastanila finančna uprava. — V Radišah so v jeseni dobili podporo za popravo vaških potov, pri čemer so domači delavci tudi nekaj zaslužili. Letos pa obetajo cesto, ki bo tvorila zvezo z Celovcem. — Proti prepovedi slovenskih gospodinjskih tečajev je Slovenska prosvetna zveza vložila priziv, v katerem navaja: Slovenski gospodinjski tečaji so vsikdar vzgajali slovenska dekleta k štednji in upo rahljanju domačega pridelka v gospodinjstvu, poleg strokovne izobrazbe so gojili lju bežen do častitljive kmečke kulture in spoštovanje pred vsem domačim svetom. Ne more biti namen merodajnih voditeljev države in narodnega socializma ter državne kmetske organizacije, da bi izključevali sodelovanje narodne manjšine pri podvigu naše domovine.
*	»Putnikovi« izleti na Jožefovo z odhodom 18. marca se vrše nepreklicno. Prijave sprejemajo vse biljetarnice »Put-nika« samo do vključno 11. marca.
I
Herber-Baier (N)	2
Pausin (N)	1
Koch-Noack (N)	3
Szekrényessy (M)	4
Cliff (Angl.)	6
Dubois (Švica)	9/io
Szilassy-Kertész (M)	%
Bass-Barcsa (M)	5
Kalus (Poljska)	9/io
Palme-dr. Schwab (J)	%
Plasma po mestnih številkah in povprečnem številu točk je: 1. Herber-Baier 8/11.64, 2. Pausin 13/11.4, 3. Koch-Noack 24,'ll, 4. Szekrényessy 31.5/10.84, 5. Cliff 39.5/10.7, 6. Dubois 43.5/10.54, 7. Silassy-Kertész 47/10.28, 8. Bass-Barcsa 51/10.19,
9. Kalus 62.5/9.98, 10. Palme-Schwab 64.5/9.94.
Publika je naš par živahno pozdravljala. »Sport-h'rlap« piše o našem paru med drugim: »Palme-Schwab sta izvajala odlično sestavljen program. Pokazala sta nekaj novih kombinacij, toda ne čisto brez napake.« — »Esti Kurir« piše: »Jugoslovenski par se je prišel sicer le učit na svetovno prvenstvo, toda v njegovem programu je toliko novega in izvajala sta svoj program s tolikim elanom, da bi zaslužila višjo oceno in boljše mesto.« — »Pester Lloyd« pravi: »Občinstvo je bilo tudi z jugoslovenskim parom zelo zadovoljno.«
Rezultati moškega svetovnega prvenstva so bili: 1. Graham Sharp (Angl.) m. St. 5. povpr. točk 377.6; 2. Toml'ns (Angl.) 10-377.58, 3. Faber (Nem.) 15-367.8, 4. Rada (N) 24-362.5 5. Alward (A) 26-360.2. 6. Tertäk (M) 25-361.5, 7, KàDay (M) 36-
*	VeIiKodušen dar. Družabni k'ub v Celju je daroval Podpornemu skladu za slepe otroke 300 din kot del dobička od svoje družabne prireditve. Najlepša hvala!
*	»Zažčita otrok in mladine«, to je časopis, glasilo »Jugos:ovanske Unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino, katerega prva številka je pravkar izšla za 201etnico slovenske mladinske zaščite. Vsi oni ki se za časopis zanimajo in ki bi radi pri njem sodelovali, dobe potrebne informacije v pisarni Unije na Gosposvetski cesti 2-n.
KINO MATICA 21-24 Predstave ob 16., 19. In 21. url
09
TRIJ
jm&m
Najboljši ljubavni roman svetovne literature. Prvovrstni libret je iz rok priznanega autorja po celem svetu razširjene knjige »NA ZAPADU NIČ NOVEGA«, nemškega pisatelja ERICH M. REMARQdE-A. — Režija: Frank Borzage. — Igralci: Robert Tone, Robert Young, Margaret Sullavan. — Zagreb je bil vzhičen o tem filmu ln se je predvajal skozi 18 dni. V Parizu teče že več tednov pri razprodanih predstavah. »TRLJE TOVARIŠI« je filui sedanje generacije, film o iskrenem tovarištvu, film z najmočnejšo vsebino zadnjih let.	Nabavite si vstopnice v predprodaji.
Senzacijonalen utopističen velefilm! — PREMIERA DANES! — KINO SLOGA — tel. 27-30 — ob 16., 19. in 21. uri !
Po istoimenskem romanu Aleksa Raymonda. Buster Crabbe, Jean Rogers, Charles Middleton, Priscilla Laroson. Fantastičen prikaz poleta z raketno ladjo v vse-mirje. Čudovita bitja, gigantske borbe in preteče opasnosti na tujem planetu! Samo še nekaj dni na sporedu; zato pohitite! To izredno zanimivo filmsko delo je višek tehnične prispodobe za bodoči medplanetarni promet! — Rezervirajte vstopnice !
Flash Gordon
ABBAZIA — Zdraviliški dom dr. Lakatos
;Na morski obali — Direktna kuhinja — Tople morske m medicinale kopeli — Zdravilna
sredstva.
MmmmmmmmmMmmmmmmm^mmmmmmKamammmmmmiamm^mammma
Domače vesli
* Turgki termali v staroslovenščini. Na
Cetin.u je hotelir Aleksander Zlatarov lastnik zanimivega zgodovinskega dokumenta. To je fermali turškega sultana Se-iima II.. Bajazitovega sina. Ferman je bil leta 1513. poslan dubrovniški republiki, napisan pa je v staroslovenščini. V ferma-nu zatrjuje sultan dubrovniški republiki, da je ne bo n kdar napadel, ker jo smatra za svo„o zaveznico in prijateljico. Zanimiv zgodovinski dokument je že dolgo last Zla-tarove rodbine in sedanji lastnik niti ne ve, kako je do tega prišlo.
ZA DAMO IN GOSPODA KROJI f O hiERl S A t O N MODE
S O U V A N - CO Mv^rim 1 AILORING MESTNI TRG ST. 24* SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA - KREIRAMO E K S K L U-Z1 V N E MODELE
* Umrla sta zgledna in ugledna rojaka na Koroškem. V visoki starosti 86 let je izdihnil zgledni koroški rodoljub Janez Ko-vačič, po domač». Andrej pod Jerbergom. Živahni stai ček je še nekaj dni pred smrtjo cepil drva. V pokretu koroških Slovencev je bil pokojni oče Andrej zelo delaven. Rad je pripovedoval o vseslovenskem shodu na žopračah leta 1870., naročnik in so-trudnik »Mira« pa je bil od njegovega začetka leta 1883 Kakor v narodnem, tako je bil tudi v gospodarskem pogledu vsemu okolišu za vzor in kot čebelar in sadjar je bil s svojimi bogatimi izkušnjami sosedom vedno na razpolago. — Na Rutah pri Lo-čah pa je ugrabila smrt Blaža pöcka, po domače Mikula. Ta ugledni rodoljub in gospodar se je rodil 1. 1859. v šentlipšu pri ženeku Po odsluženih vojaških letih je postal orožnik, a se je dal že i. 1902. upokojiti in se je por »čil s posestnico lepe M.kulove kmetije. Na tem posestvu je vzorno gospodaril in tudi v narodnih in prosvetnih organizacijah se je pridno udej-stvoval.
Puder »FORVIL« v desetih barvnih odtenkih je najpi imernejSi za Vaše kožo — Originalno francoski kvalitativni puder za zmerno ceno Dobi se seveda v Parfumeriji NADA, Frančiškanska ul.
*	Arnavtska bitka v središču Skoplja.
Pred poslopjem sreskega sodišča v Skoplju se je odigraj razburljiv spopad dveh ar-navtskih skupin, ki je živo spominjal na prizore, kakršne vidimo v filmih divjega zapada. Pred sodiščem so se pravdali Hasan Ziberovič ter oče in bratje njegove že. ne Fikrije, ki mu je utekla že pred dolgimi meseci. Za njo je plačal 20.000 din, a kmalu po poroki je žena zbežala in se skrila pri nekih svojih sorodnikih. Hasan je vložil tožbo pri šerjatskem sodišču, a ni dobil nazaj ne žene in tudi ne denarja, ki ga je dal za nevesto. O zamotani zadevi razpravlja tudi sresko sodišče in je bila oni dan vse dopoldne prav burna razprava, med katero so se Arnavti obeh skupin hudo prerekali med seboj. Sodnik je okrog poldneva razpravo zaključil ter poslal pravdarje ven, češ da bodo poklicani pozneje k razglasitvi sodbe. Zunaj pred sodiščem so Arnavti nadaljevali svoj prepir in naenkrat so zagrmeli revolverski streli, ki so povzročili veliko zmedo in strah na ulici. Pri spopadu so ostali nasprotniki nepoškodovani, lahko ranjena pa sta bila mimoidoča kmeta. Arnavtski bitki so napravili konec orožniki.
*	Maja leto» bo prišla v našo državo večja skupina madžarskih časnikarjev. To potovanje priredi društvo »Putnik«. Gostje pridejo 14. maja ponoči v Beograd. 16. maja bodo odšli na Oplenac in Arandje-lovac. 17. maja bodo obiskali samostan Zi-ča in Vrnjačko Banjo. 18. maja Čačak. 19. maja Sarajevo, 21. maja Dubrovnik, 22. maja Ercegnovi. Kotor in Cetinje, 23. maja Makarsko in Split 25 maja Plitvička jezera. 26. Zagreb. 27. Bled. Bohinj in Planico, 28. maja Ljubljano in Rogaško Slatino, 29. maja pa se bodo vrnili preko Pragerskega v Budimpešto. Na poti jih bodo spremljal, funkcionarji Društva »Putnik«.
*	Velikonočno potovanje s panrkom »Kraljica Marija«. Vkrcanje 2. aprila v Benetkah. Pot vodi na: Krf, Santorin Ciper (Larnaca, Nicosia), Beirut (Baalbek. Damask), Rodos Carigrad (Bospor), Atene. Boka Kotorska Zaključek izleta v Benetkah 21. aprila Pri vseh pristankih ie predvideno prirejanje zanimivih Izletov in ogledov mest in luk. Odziv internacionalne publike je za te izlete že precejšen. Ce na potovanja so od din 4800 naprej Podrobna pojasnila in prijave pri: Jugoslovenski Lloyd Zagreb Gunduličeva ulica 3 in pm vseh biletarnah »Putnika« v državi.
B O U VIER
VINO * STSKUNICAK
P
* 20 let češkoslovašk h vrtnic. Letopis obsegajoč 208 strani, 8 baivotiskov pošilja zastonj J. Böhm, Blatna, češkoslovaška republika.
* Izplačevanje p kojn'n žel zi iškim upokojencem. Po cd.edbi ministrstva za finance z dne 1. februarja 1939. št 7841 II. od 1. aprila 1939 dalje osebnih pokojnin železn carjev in redbinskih pokojnin njih svojcev, ki gredo v brems državnega proračuna, ne bodo več izplačevale f" i*čne direkcije ampak direk 'j? državnih ž°l<*z-nic. Finančne direkcije bodo obdržale le izplačevanje redbinskih pek jn'n v brme uradniškega pokojninskega sklada torej pokojninskih prejemkov vdov in otrok po tistih žele^nških uslužbencih, ki so umrli po 1. aprilu 1931, ko je stopil v veljavo zakon o uradnikih iz leta 1931. Vloge in dopise, ki se nanašajo na prvo skupino železniških upekojen ev iz dravske bino-vine. bo treba cd 1. arrra 1939 da'j3 nasloviti na direkcijo drž železnic v Li b-Ijani, vloge in d^p'se g'cd2 pokojninskih prejemkov žel. vdov in otrok iz dravska banovine, katerim se izplač"jejo pokojninski prejemki iz uradniškega pokoin'n-skega sklada, pa na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani.
H 1
2
%
%
9 5
«/s 6/s 6/s
10
m i
2
4/s
®/7
3
«/7 4/5 10 9 8
IV 1 2
3
4
5
7
6
8 9
10
V 1
2
3
5
6
4
7
8 10 9
VI 1
2
3
5/e 5/e
4
%
%
9
10
vn i
2
4
3
5
%
%
6
9
10
349.7, 8. Loichinger (N) 39-349 8, 9. Cock-Clausen (Danska) 43-342.02, 10. Binder (Rum.) 52-300, 11. dr. Hirv (Latv.) 53-295.
Naša drsalca Thuma ali Biber bi ob zadostni pripravi mogla zavzeti mesto pred Dancem, ne mogla bi pa upati na boljše mesto. Bindea in dr. Hirv sta gotovo šibkejša od naših dveh seniorjev.
V jubilejnem ženskem mitingu je zavzela 1. mesto mala Angležinja Walker s 6-374.9 pred 2. Niernbrrger (N) 10-365, 3. Evi Botond (M) 17-375, 4. Wächtler (N) 22-350 itd.
Ceremonija objave rezultatov se je iz-vršla na olimpijski nač!n v nedeljo popoldne v prisotnosti državnega upravitelja Horthyja pred veliko ekshibicijo prostega drsanja. Stadion je napolnilo do zadnjega mesta okrog 8.000 gledalcev. Madžarski himni je sledila najprej počastitev zmagovitega para Herber-Baier, ki sta se postavila na sredini drsališča v stavu nemškega pozdrava; na drog je bila dvignjena nemška zastava, godba je zaigrala »Deutschlaad über alles« in »Horst Wessel-Lied«.
Enaka počastitev z angleško zastavo in »Good save the K ng« je bila izkazana novemu svetovnemu prvaku Sharpu, ki sta ga na sredino drsališča spremila drugi in tretji zmagovalec Tomlins in Faber, ter mali Walker, ki sta se ji postavili ob stran Dunajčanka N'erberger in Madžarka Botond. Ostali spored je izpolnilo krasno tekmovanje štirih plesnih parov, med katerimi je bil najboljši dunajski par Wagner-Staniek, in eksh b?cija domačih in nekaterih najboljših tujih drsalcev in parov. Odlični so bili stilizirani valček, tango 'n rumba, ki sta jih izvajala Herber-Baier, zelo je ugajal groteskni kitajski ples ko-stunrranega para Wagner-Staniek in veseli Tomlins si -je privoščil pustno burko v istem kostumu Kitajke. Bila je to zares sijajna demonstrac ja najvišje umetnosti na ledu, športne in plesne.
Banketa v velikem hotelu »Hungara«, ki ga je priredilo na čast gostom in jubilantu mesto Budimpešta, se je udeležilo okrog 300 povabljenih. Prvaki so dobli tu svoje nagrade, ostali udeleženci spom n-ska darila in bilo je seveda sila govorov in čestitk, nekako na polovico madžarskih in nemškrh. le jugoslovenske so bile izrečene deloma v slovenščni. Pozornost je vzbudil dolg govor poljskega delegata, ka-petana v vojaški uniformi, najprej v madžarskem, potem Se v nemškem jeziku ki je smatral za umestno izkoristiti športno slavnost za izrazito političen govor, za propagando skupne meje med Poljsko ln Madžarsko. Razumeli smo po tem govoru, zakaj ni bilo čeških tekmovalcev niti v Zakopan« na FIS tekme n'ti v Buditnpe*to na drsalno svetovna prvenstva	B>
I X
*	Za »Kočevski zbornik«, ki ga je nedavno izdala CMD, je zanimanje veliko, kar najbolj potrjuje živahen nakup. Do-sedaj je prodane nad pol naklade in ker ta ni velika, mora vsak, ki si namerava to prepotrebno knjigo kupiti, pohiteti, dokler traja še za'oga Knjiga ni draga, ker družba ne išče dobička, ampsk skuša kriti samo dejanske stroške, ki jih je imela s tiskanjem knjige. Namen knjige je: seznaniti naje občinstvo s tem koščkom naše zemlje ter da se ovržejo trditve razn h člankarjev. ki s prozorno tedenco popisujejo te kraje in o njih poročajo v tujem časopisju in publikacijah.
*	Inozemskim obickovalcrm spomladanskega velesejma v Leipzigu nudi »Dom narodnosti« najboljše zbirališče. V tem domu dobivajo obisk vaici vse informacije v najrazl.čnejših jezikih. Tam si lahko najemajo to mače in dobijo vsa pojasnla o nabavah vsakovrstnega blaga in predmetov Na razpolago so jim prost'ri za pisanje, konference ter tudi restavracija Tudi pošto si djjo inozemski obid-ovalci lahko naviti na »Dem narodnosti« T^m urad .'jej o zast p-iki svetovnega tiska in poštni urad. Pri tem vel3sejmu prid-* di veljave t', di nova ustanova »Messcd'enri«. ki obsega kakih 400 uradn;h. poluradn:h in trgovskih posvetnvaln'c ter je.ob'sko-valcem velesejma brezplačno na razpolago z n jrazl;čnejš;mi pojasnili o carinah o uvoznih, izvoznih, deviznih in drugih predp'sih Ta ustanova posreduje tudi zastopstva za inozemstvo ter izdaja vsa potrebna potrdila.
*	Neprijetne vremenske izprrmcmbe škodujejo zd.avju. Hitro ohlajenje zraka in deževno vreme slabijo organizem ter ga napravijo bolj sprejem'jivega za bolezni. Odpornost telesa se zviša, če za zaiu-terk in južino vzamete 2 do 3 ž':čke Ovo-malt:ne z mleknm Z redno uporabo Ovo-malt'ne se zviša odpornost organizma proti bolezni.
Iz L^bfl^ne
u— Ob zaključku razstave Italijanka knjiga sta obiskala župana dr Jura Adle-šiča italijanski generaln konzul g. Guerrino Maraldl in ravnatelj razstave g. dr. Maro Mesolrni. Z izre:'no ljubeznivostjo sta mu izročila v spom n na sijajno usp lo razstavo za mestni muzej dragocen bakrorez, ki ga je z originalno ploščo natisnila dvorna tiskarna v Rimu. Brkrorez predstavlja slavno sliko moj-tra Giul a Romana »Grešnica pred Kr stom«, ki jo je v I baker vrezala znamenita umetnica D ana iz Mantove v Rimu leta 1633. Gospo'a sta hkrati izrekla najteple šo zahvalo ljubljanskemu županu in ga naprosila, naj njuno zahvalo sporoč vsemu prebivalstvu gostoljubnega mena in vsem zavodom ter organze iam in p's^^iezn'kom, ki so kakorkoli prinomogli k Izrednemu uspehu razstave in tako vliki udelržbi. Pravkar zak^učena razzivi bo gotovo nrav mnogo prnomoela k trsneišim st'kom obeh scsedn'h držav na ku'turnem piprišču.
u— Rezervne of>'r«e vabi pn^o'^or UPOTR, da se u^Veže pre 'av-nia ki bo jutri ob 10 v vo'»šnici 16. artilerijskega po'ka na Tvr*»vi cp°+ì. Pre*avn*e ^e za vse rezervne ofic'rie vet'ke v?žn^st! in v njihovem lastnem 'n^rn eia "e vHhi plovejo nn'nrw	TT'«»i«*»nc' nai pri-
nesejo s seboj oficirske legitimacije.
SVEŽI
FILMI
u— Jugoslovenska lutkarska zveza v
Ljubljani vabi na revijo ljubljanskih lutkovnih odrov, k, bo 26. t. m. ob pol 20. v salonu Keršičeve gos.i'ne v Sp š.ški (Celovška cesta). Nastop jo s kabaretn mi točkami lutkovni od.i: Ljubljanski Sokol, Sokol I, Sokol šiška in Češka Obec. Večer bo pri pogrrjenih mizah. Vstopnine ne bo.
u— Angl® ko «iruštvo sporoča svojim članom, da bo d: evi ob 21. v dru:tveni sobi čajanka, katere ss udelež ta tudi mr. Kenneth Johnston in mi". Everett od British Council, ki sta prispela včeraj v Ljubljano. Odboi vabi člane, da se čajanke v veUkem številu udeleže.
u— Zak'jufna plesna vaja v Sokolskem domu na Viču bo v nedelj -»26 t. m od 15 do 23. ure. Vljudno vabjeni!
u— šentjjiijb >ko gleiaisv« pjnjvi jutri ob 15.15 p. avl ično igro »Pepelko«. Delo je z gojenci diamatičnega tečaja skrbno in vestno naštudirala o3Lčna umetnica naše drame ga. Polonca Juvanova. Predstava v ničemer ne zaostaja za drugimi predstavami, saj je uprava odra posveti'a tej upri-zontvi vso potrebno po ornost. S posebnim okusom so izpeljani p esni vložld baleta in malih škratov. de_an;'e p-epleta fin humor bogata scekeri ja in ra~koši kostumi pa so predmet vsesploTneja občudovanja.
u— Aretac'ja nevernega sleparja. V
sredo zvečer je detektiv nekje pri Zmajskem mostu ustavil m'adega fanta, ki je bil pravkar v zaupnem pomenku z dekletom. Povprašal je kavalirja pD imenu in poklicu pa se mu je neznaiec predstavil za študenta in mu navedel krivo ime. Namesto po legit macijii ga je detektiv vprašal po rokah: po raskavih, obdelanih dlaneh je razbral, da fant ne govori resn'ce. Povabil ga je s seboj na policijo in tam so kmalu dognali, da ga že nekaj tednov i£če;o zaradi prevar in tatvin. I -kazalo se je, da je Pavle A., kakor se mož v resn:ci piše, izurjen specialist v brczp'aC-em prehranjevanju po restavracijah in gostilnah. Imel je navado, da je v loka'e prinašal s seboj večji ali manjši zavitek, v katerem pa n' bilo nobene vre ''nosti. Ko se je najedel in napil, se je lepo opravičil da se vsak trenutek vrne, za garancijo pa je zmerom dal spraviti svoj zavoj. Ko ga ie natakarica pozneje — fan^a nam-eč nikoli ni bilo n^z-ij — odprla, je b:la bridko razočarana, ker ^e pač izgubila ves zap t"k. Med drugim so mu dokazali tudi, da je v nekem stanovanju za Bež1 gradom izm~kiil 1.500 din vredno zlato damsko uro. V h'xo se p itrhotapii pod pretvezo, da je sin ve' govca z živino, in ie nudil na n*v>^aj lepe re'ene praK:če po sme'm n'z'-ih ee-nah. Uro je t'stf več^r t)-i%' ' t Trnovem -a 400 din. Fan1. bD daj	o
vof pred so'n'jo.
Ha
najnovejšr -mulzlje
do leta 1941 i ravnokai dospeli Razvijamo in kopiramo piiziano prvovisino Izven Ljubljane pošiljamo vsem amaterjem poštn« obratno - Se priporoča
Foto Tourist — Lojze Smuč
LJLBLJANA —	c •
u— Razstava v Jakopičevem paviljonu. Zanimiva zbirka slik in kipov dveh tržaških umetnikov vzbuja čedalje večjo pozornost in je udeležba vsak dan večja. Oglejte si to razstavo! Jutri ob 11 bo imel vodstvo slikar prof. A. Cermgoj Cene bodo običajne.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od danes ob 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravn k dr. Fran Ciber, Srbska ul. 7-1, telefon 36-41.
u— 20Ietnica slovenske mladinske zaščite je združena z banovinsko skupščino Jugoslovanske unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banov no, ki bo v nedeljo, 26. t. m. ob 10. v dvoran Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pregled zgodovinskega razvoja slovenske mladinske zaščite in današnjega stanja bo podan v referatih banovinskega odbora Unije, poleg tega pa bo razstavljeno tudi mnogo kart, grafikonov in najraznovrstnejših ponazoritev o zdravstvenem, socialnem in pravnem položaju otrok in mladine v Sloveniji. Odbor Unije najvljudneje vabi vse naše socialne dclavce, ki se za slovenska mlad'nsko zaščitna vprašanja zan majo. da se udeleže omenjene banovinske skupščine in obenem ogl-da jo razstavni material. Začetek točno ob pol 10. uri.
u— Drevi v Kazini Ocenjevalni plesni turnir P. S. K., pri katerem tekmujejo najboljši ljubljanski plesni pari za predpripravo k velikemu plesnemu turnirju za prvenstvo Jugoslavije, ki bo v soboto 11. marca v Kazini. Vse lj- bitelje družabnega plesa vljudno vabi »P. S. K.« in mojster Jenka - ;	I
e- C<sts pn. Pelu'ah. Pre'eli tuo V zvezi z uradno komisijo v zedevi re' u ar c;je Sa vir je v Kožici in na Polnih ori-pomin;>mo Interesenti — 1" t 'k: vil in st vbn:h paicel sledeče: Pri u~£ 'ni k~mi-sij" dne 21. t. m- so b'!e p ^d^ga^e tri variante, izmed katerih pa b: bla edino pravi'na ona, za katero se je 'zr^kla tudi mestna e-bfina celjska, ko se je prepričala o nujnosti pot žaja. To je o-a varir* ta, ki pomakne <"s Savirje za 14 m proti levemu b'em :n popo^e^ma "zia' na smer ce te. reši trko vse nee*ost"tke in onrt.sti lpstr'ke žs zgr? jen ih vil ogrrmnc škode. Vsi lastniki vil in stavbnih pa*ce1 nu no pi'ìriH'jeme. da bo gredfceno m n strstvo potr'ilo to variante in odobrilo graditev rrvne res*-* in ne ceste z ve^kim ovinkom, to pa tudi iz razloga, ker je ves levi breg le	doč'm n?meravrjo vs' lastniki
ftrvbnih p° rcel na desnem bregu še graditi vile. V na^prot"em primeru bi bila seveda marsikateremu gì a ein ja onemogočena, ker bi izgubil preveč zrmiiišča in bi bila ppree'a tak-* popolnoma mrč^na. Res je, da p-vzroča ta varierta več stroškov, kar pa nikakor ni preve"ika žrtev za banovino in mestno občino, če pom's,:mo: 1. da bo moderna cesta zgrsjeia za sto"et-a in da se danes pov od gradijo ravne ceste in ne ceste z ovinki; 2. da bo dobM ta novi del mesta z okusnimi vi1 "mi lepo lice in da ga pač ne ksže zaradi rekij v jih stroškov b'stveno sk°z:ti 3. da bedo na novo zgrajene stavbe donarle sča~rima prece.'Snje vs te na e'avkih. kar bi na v primeru, da bi se te parcele zaradi odobrit ve drrugega gra ^benega načrta uniči'e. seveda odpifdlo in oblika tega novega dela m°sta bi v tem primem izgledala prav žalostno. V kol'kor bi b'li s spremembo regulacijskega načrta in niega odobritve prizadeti de'avei. smo pa t-d^o prepričani, da bodo odločuioči činitelji poskrbeli, da bo miarstrstvo načrt čimprej e>dobrilo.
e— Naši mestni stražniKi niso deležni pokojn'nskega zavarovanca pa so niihovi prejemki za nanomo delo, ki ga opravljajo, daleč prenizki. Mnogi izmed njih že več let niso prejeH nobenega izdatnejšega pov'èanja, čeprav je draginja v zadnjih letih tako zelo narasla. Pred 11. decembrom so bila dana zagotovila in obljube, da se bo ta socialna krivica pooravila, pa je do danes osta'o le pri besedah in obljubah, ko se vendar nobenemu ne more delati očitkov, da ni pravilno izpolnil svoie državljanske dolžnosti in svojih shižbenSh nalog.
e— S°feT"skr tzp'tt za območje predstoj-ništva mestne policije v Oe'ju in za lašiki s rez bodo v čet-tek 16. marca ob 8. zjutraj pri predstojnlštvu mestine policije r Celju. Kandidati naj čimprej vlciijo zadevne prošnje.
e— UKInltev pasjega »ontumewÄ. Mest» no poglavarstvo v Oelju je z včerajšnjim dnem ukinilo pe^ji kontumao » meato CM*	_ J
e— Gfe tudi brez prošnje, ako si nekje v Celju dobro zapisan in v izvestni smeri ze'o vnet in dejaven, da se ti službeni prejemki povišajo kar na l.ftOO din. četudi si bil v službi malo uporaben Pa šalo na stran, saj ni šala čeprav se je to pripetilo pred pustom dvema znanima obrazoma v Celju, izmed katerih je bilo eno lfce zaradi svoiega nes"u?berega službovanja v službi lani na pristojnem mestu primerno poučeno. Na tako zasluženo in nezaproše-no povišanje prejemkov svolili tovarišev gledajo s čudnimi občutki ožen-eni možje in očetje števfnih otrok, ki za svoje naporno in odgovorno delo prejemajo še ved. no zelo nizke plače.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi de. la ie bilo 20 t m. v evidenci 1435 brezposelnih f 1246 moških in 189 žensk) n?soro-ti 1419 n?34 moškim in 185 ženskam) dre 10 t m.
e— Za č.'ane n°s'ova!nice OTtZd v Cerini bo od 1. marca dalie ordinerai dr Viktor Torrrnšek, specialist za oči. n^s. uše. S" in err'o in sicer v svoii privatni ordina-ciji na Kralia Petra cesti 33/1 vsak dela vn*k VI is io 14.
e— Tujo ko h I? o je proda], Pred kratV'm Je kupil trenve/« z živino ?n noses+nik poiana ;z Padei* kobilo na seimu v št. Juriju ob ,-už žel. Pri kimčiij ie posredoval mestar Tvan R iz Pelia. Poiane ie dal or'nelìati kobi'o k nekemu nos»stniku na Pahnem pri Celju in r> pust'1 tam Dovolil »e p^s^stniku da sme orati in voziti s kob"o dokler ne bo prišel rvynio da io bo prodal na seimu Ko se ìe Po'anc v četrtek zglas1'! pri omenjenem posestniku na ppt^pm ie izvedel da ie prišel meš°tar Iv^n R. neikai dni prej po k^frlo. in 'zja. vil. da je on la.-rniv živali in io odne'ial Mieter ie prodal k^WV» mdi'st-riicu Josipu K v Celiu za 2 200 'iin pole? teg-a pa mu ie g K iz"w*ii svnV?a konja. Mp-šet^ria co aretirali. Denar je bil v dveh dneh zapravil.
Iz Maribora
a— OJNS v Mariboru ima jutri v nedeljo ob 9.30 pri Zamorcu svoj redni občni zbor. Dohcd v dvorano z dvorišča —
V	torek 28 t. m ob 20 bo v mali dvorani Narodnega doma članski sestanek OJNS na katerem bo poročal o političnem položaju min. v p. ter senator dr. A. Kramer.
a— Za nocojšnjo premiero »Prodane neveste« je živahno zanimanje Posebna privlačna novost bo prvi nastop gdč Jelke Igličeve v naslovni vlogi. Glasbeno vodstvo je v rokah g. L. Herzoga. režija pa g. V. Skrbinška.
a— Lastnike motornih vozil opozarja predstpjništvo mestne policije, da bo zadnji redni pregled motornih vozil za mesto Maribor dne 1 marca t. 1. pred poslopjem predstojništva mestne policije na Slomškovem trgu. Po 3 marcu je vožnja s starimi evidenčnimi številkami prepovedana in kazniva po ministrski uredbi, ki predvideva kazni do 1 500 din.
a— Našim rodbinam manjka očeta. O tej temi bo predaval v sredo 1. marca v okviru materinskega tečaja Ženskega društva v dvorani Ljudske univerze prof dr Gogala iz Ljubljane.
a— Oproščen. Pred malim kazenskim senatom se je moral zagovarjati 281etni delavec Tomaž Žemljic iz Vukovskega dola, ki je bil obtožen, da je v noči na 23 septembra 1938 zaklal 161etnega Franca Zemljča Senat se ni mogel z vso sigurnostjo prepričati o Zemljičevi krivdi ter ga je oprostil krivde in kazni
a— Pregled starejših letnikov. Vsi vojni obvezanci rojstnih letnikov 1889 do 1911 ki se iz kateregakoli vzroka čutijo za vojno službo nesposobni, pa bi hoteli na letošnji pregled, naj se nemudoma javijo v sobi štev. 3 mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu 11. S seboj naj prinesejo vojaško ispravo.
a— Predavanje za rezervne Častnike mariborske garnizije bo 26 t m s pri-četkom ob 9.30 v vojašnici 32 topniškega polka. Predavanje bo teoretično in praktično. Pri vhodu v vojašnico se morajo rezervni častniki legitimirati z oficirsko legitimacijo.
a— Predstojništvo mestne policije obvešča lastnike koles, da so prispele evidenčne tablice Oni, ki jih še nimajo, naj pridejo po nje od 3. marca dalje k pred-stojništvu mestne policije, soba št. 4.
5i— Vsega opečenega po obrazu so; prepeljali v bolnišnico 251etnega monterja Josipa Petelinška iz Maistrove ulice 19 ki je uslužben v Hutterjevi tvorniški cen-, trali. Ob kratkem stiku ga je oplazil električni tok po obrazu.
a— Najstarejši Mariborčan Je umrl. Na Mei jski cesti 9 je preminil v 97 letu starosti upokojeni železničar Mihael Zele Pokojnik, ki je bil menda najstarejši Mariborčan, je bil doma s Sv. Petra na Krasu Vsi. ki so poznali častitljivega starčka ga bodo ohranili v lepem spominu, a— Marljivo delo mariborskih gasilcev.
V	dvorani Gasilskega doma na Koroški cesrti je bila sinoči 68 redna skupščina mariborske prostovoljne gasilske čete Skupščino je otvoril starešina Bogdan Pogačnik Poročila so podali poveljnik F Kramberger. ta;nik J. Jovčič. gospodar Justin Gustinčič. šef zdravnik dr. Milko Bedjanič, načelnik prosvetnega odseka Vi«iko Hameršak in predsednik čete B Poeačnik O pristopu k »Samopomoči» je poročal g Jovčič. Poročila so pričala o marljivem, vzornem delu mariborske gasilske čete. ki ie med naidelavnei^'mi in tehnično na'bolj izvežbanimi v naši državi To dokazuje tudi stalno izpopolne-vanje easilcke?a in reševalnega ipv^ntar-ja z naisodobnoiširni nrioravami. Volitev četne uprave letos ni bilo.
Smrtna žrtev
divjega lovca
Ljubljana, 24. februarja Snoči so na kirurški oddelek splošne bolnišnice pripeljali nevarno ranjenega Franceta Skapina, lovskega čuvaja, zapo-sljenega pri posestniku Ivancu v Ribnici. Ko je bil na svojem službenem obhodu, ga je v nekem gozdu blizu Sodražice nekdo napadel z lovsko puško in ga s ši-brami zadel v glavo in v prsi. Z vso naglico so moža. ki mu je blizu 59 let. prepeljali v Ljubljano, a vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman Ne da bi se bil predramil iz nezavesti, je ponoči podlegel poškodbam. Sibre so mu smrtno ranile možgane in pljuča.
Kakor vse kaže. je Skapin postal žrtev lovskega tatu, s katerim se je srečal v revirju, ali pa ga je kdo iz maščevanja napadel iz zasede. Zadevo raziskujejo
orožniki.
€■ ospodarstro
mice k načrtu carinskega zakona
Po tridnevnem zasedanju je bila v četrtek zaključena konferenca trgovinskih in industrijskih zbornic, ki je bila posvečena izključno načrtu carinskega zakona. Na konferenci je Zastopal ljubljansko Zbornico za TOI generalni tajnik g. Ivan Mo-horič. Zastopane pa so bile še naslednje zbornice: Trgovinska zbornica v Beogradu, Industrijska zbornica v Beogradu, Trgovinska zbornica v Zagrebu, Industrijska zbornica v Zagrebu, nadalje trgovinsko-industrijske zbornice v Osijeku, Sarajevu in Splitu ter trgovinsko-industrijsko-obrt-ni zbornici za TOI v Podgorici in Novem Sadu. O delu in o zaključkih konference je bil izdan naslednji komunike:
»Konferenca je v okviru svojega tridnevnega dela podrobno proučila vse določbe načrta carinskega zakona in je k tem določbam sestavila svoje pripombe. Predstavniki zbornic so proučili določbe načrta tako s pravne, kakor tudi z materialne strani. Pri tem so upoštevali splošne državne interese in interese gospodarstva s posebnim ozirom na potrebo sodobnega blagovnega prometa. V svojih načelnih pripombah je konferenca opozorila finančno ministrstvo na zastarelost dosedanjih carinskih predp'sov glede na okol-nost da je bil carinski zakon, ki je sedaj v veljavi, vzakonjen že pred vojno in je bil prvotno namenjen le tedanji kraljevini Srbiji Carinika tarifa ki je danes v veljavi pa je še vedno le zakonski predlog, ki je bil uveljavlien brez redne zakonodajne procedure Tudi v tem pogledu se ie izkazala potreba reformiranja same tarife in izdfne tarifnega komentarja.
O samem projektu carinskega zakona so
bile zlasti obravnavane določbe o ležarini in določbe o postopku pri carinjenju blaga pri uvozu, izvozu in prevozu skozi našo državo. Konferenca se je zlasti podrobno bavila z vprašanjem začasnega uvoza in izvoza blaga zaradi dodelave, obdelave in predelave in je v tem pravcu stavila potrebne pripombe. Glede postopka pri carinskih kaznivih dejanjih je konferenca poudarila potrebo, da se vnese čim več jasnosti v predpise, ki se nanašajo na tihotapstvo, in sicer z namenom, da se v tem pogledu doseže popolna garancija za pravično postopanje z osebami, ki so zainteresirane pri uvozu, izvozu in prevozu blasa.
Konferenca je izrazila svoje soglasje s stališčem zakonodaialca glede nuotavi jan ja obiektivneea dejstva pri carinsko kazenskih dejanjih. Pri obravnavanju onega dela zakonskega načrta, ki govori o organizaciji carinskega oblastva. ie konferenca poudarila potrebo ustanovitve carinskih šf>d'?č v katerih kompeteneo naj bi spadalo Izrekanje kazni ra carinsko karenska dejanja. nadalle potrebo nstan«v*tve carinsko tarifnih odsekov pri glavnih carinarnicah. ki M WH pristojni ra da »an je carinsko tarlf«*b informacij In potrdil o uporabi carinskih stopenj.
Na koncu se je konferenca izjavila za uzakonienje vseh določb o carinskih posrednikih kot važnih pomočnikih carinskih oblastev. Konferenca je pooblastila Trgovinsko zbornico v Beogradu, da na osnovi razprav in pripomb te konference sestavi skupno mišljenje vseh trgovinskih in industrijskih zbornic v državi in ga dostavi finančnemu ministrstvu.
P€B€CO

Uredba o razobešanju reklam in napbov po ljubljanskih ulicah
Ljubljanski mestni svet je na včerajšnji seji sprejel mestno uredbo o razobešanju reklam in napisov po ljubljanskih ulicah, ki določa v glavnem naslednje:
Pod to uredbo spadajo vsi napisi in vse slike na zidovju in stenah kakor tudi razni izobeski na papirju, platnu, pločevini, steklu, lesu in podobnem, nadalje svetlobne naprave, če so namenjene reklami in so nameščene na javnih prostorih .na primer, da segajo v ozračje nad javno cesto) ali če so vidne z javnega prostora in utegnejo vplivati na skladnost s krajem in okolico, najsi so tudi nameščene na privatnem svetu ali na privatni zgradbi Nadalje spadajo pod uredbo vsi z javnega prostora vidni zunanji napisi, s katerimi ozna-čuiejo svoja podjetja in obrate imetniki obrti (po § 128 obrtnega zakona tudi odvetniki, notarji, zdravniki pooblaščeni in-ženjerji, dentisti, babice itd.) Pri tem je vseeno ali so reklamne naprave stalne ali pa le začasne ob izrednih prilikah. Notranja ureditev izložb ne spada pod to uredbo.
Predhodno gradbeno dovoljenje za oglasne deske, kioske in reklamne dele zgradb.
Ce gre pri reklamni napravi za zgradbo v smislu § 2 gradbenega zakona in za tako zgradbo ne zadošča zgolj prijava po § 84., točka 4. gradbenega zakona, je potrebno za tako reklamno napravo predhodno gradbeno dovoljenje in po dovršitvi uporabno dovoljenje v smislu gradbenega zakona. To velja zlasti za samostojne reklamne zgradbe, kakršne so oglasne deske, oglasni kioski, oglasni stebri in podobno, kakor tudi za reklamne naprave, ki so konstruktivna deli zgradb ali pa taki deli
zgradb, ki vplivaio na velikost in zuna-nost zgradbe ali oškodujejo javne in privatne interese.
Prijava ostalih reklamnih naprav
Ostale reklamne naprave, za katere ni potrebna odobritev po gradbenem zakonu. je treba pri laviti vsaj 15 dni prej mestnemu poglavarstvu. V prijavi je navesti velikost, barvo in besedilo, nadalje kraj ln dobo trajania reklamne naprave, po možnosti je predložiti osnutek (skico) Ako ie razvidno iz prijave same ali pa ob potrebi iz ogleda na licu mesta, ki ga izvrši uradni tehnični izvedenec, da bi reklama trajno ali samo začasno, pa vendar prekomerno karila sliko krailne. alice In kraja ali ogražala čistočo javnih prostorov, tedaj mestno poglavarstvo cabranl reklamo, odnosno jo dovoli le ob utesnitvah. Proti taki odločbi mestnega poglavarstva je po 8 143., odst. 3 zakona o mestnih občinah dopustna pritožba na bansko upravo.
Ako mestno poglavarstvo v 15 dneh stranki ne prepove prijavljene reklame odnosno ji ne predpiše pogojev, pod katerimi se reklama dovoli, je smatrati, da proti tej reklami ni pomisleka. Ce je pri oceni prijave upoštevan tudi javni mir in red ter varnost prometa, postopa mestno poglavarstvo v sporazumu z upravo policije
Ako ne gre za kršitev predpisov gradbenega zakona, se prekrški te uredbe kaznujejo po § 90 zakona o mestnih občinah v denarju do 500 din, v primeri neizterljivosti pa z zaporom do 10 dni. Ta uredba bo stopila v veljavo, ko bo postala izvršna, obvezno moč pa bo dobila 15. dein po razglasitvi.
Zakon o neposrednih davkih ie potreben teme* ljite reforme
Ljubljana, 24 febr Tretje predavanje Socijalno-ekonomske-
ga inštituta je bilo posvečeno zakonu o neposredni hdavkih Zaslužilo bi med davkoplačevalci več zanimanja kakor ga je pokazala sinočnja pičla udeležba. Predaval je dr. Vladimir Murko
Davek sam po sebi je globok poseg v zasebno imovino, vendar pa mora vsak davčni sistem ustrezati načelom pravičnosti Če ima tisti, ki mora davek plačevati, od tega koristi, bo to svojo dolžnost rad izpolnjeval. Ce pa davčni sistem ni pravičen, če obremenjuje enega bolj kakor drugega, je nevarnost, da davkoplačevalec ne bo hotel v redu izvrševati svoje dolžnosti.
Ali je naš davčni sistem tak. da se da popraviti z majhnimi korekturami, ali pa je potreben popolnoma nov davčni sistem?
Glavno načelo pravičnosti bi bilo da naj vsak človek plačuje davek. Pri posrednih davkih je to tudi izpolnjeno. Skoraj vsak človek porablja predmete, ki so podvrženi trošarini ali davku na poslovni promet Neposredni davek pa plačujejo le osebe, ki imajo določen najmanjši dohodek. Človek, ki je podvržen plačevanju neposrednega davka, mora imeti najmanj toliko dohodkov, da lahko vzdržuje sebe in svojo družino, ima torej davčno sposobnost. Davčna sposobnost se kaže bodisi v imetju, v donosu od imovine i. dr. Vprašanje je, kako se naj določi višina davčne obveznosti. Pravično obdavčenje mora biti progresivno — čim višja je davčna osnova, tem večji odstotek davka. Naše davčne stopnje pa niso progresivne, in to je prva velika napaka našega zakona o davkih.
Človek, ki nima dohodkov preko eksistenčnega minimuma, ne plača davkov. Eksistenčni minimum mora določiti država enako za vse kraje in vse poklice. Ali je to v našem davčnem sistemu izvedeno? Velika napaka v našem davčnem sistemu je tudi to, da se dohodki ne seštevajo, zato so privilegirani vsi, ki imajo dohodke iz različnih panog. Velika napaka je tudi, da naš zakon oprošča davkov celo vrsto donosov. Nove hiše so oproščene zgradarine, da se pospeši gradbena delavnost Toda tako se zgodi ,da ne plača davka nekdo, ki ima več hiš, medtem ko mora plačati delavec davek za svojih ubogih 400 dinarjev mesečnih dohodkov. Eksistenčni mittvnmn je pri aas upo-
števan le v zelo malerr obsegu Davka pro-I sti minimum pa mora obstojati Nekdo ima ' na primer od službe, od obresti in od hiše, po 400 din dohodka. V takem primeru se i država brani doiočiti davka prosti minimum, ker dotičnik kljub lepemu skupnemu dohodku ne bi plačal nobenega davka. Z dohodnino bi se to seveda dalo odpraviti Pri nas so oproščeni davka nekateri poklici Tako na primer študent inštruktor ! ne plača nobenega davka, dasi lahko za- I služi mesečno tudi po 800 dinarjev, med- | tem ko ga delavec s 400 dinarji mesečnih dohdokov mora plačati. Tudi tuja podjetja so pri nas oproščena davkov, medtem ko niso upoštevane morebitne obremenitve v družini.	t
Zakon sicer upošteva rodbinske člane, a nepopolno. Danes ne plačajo davka oni davčni zavezanci, ki imajo devet otrok in je najmlajši otrok pod 14 L Tako se lahko zgodi, da ne plača davka nekdo, ki ima že vseh ose motrok preskrbljenih, in lepe dohedke, plača pa jih nekdo, ki ima osem nepreskrbljenih otrok in manjše dohodke Napaka je v tem. da se kot kriterij ne vzame skupen dohodek.
Davčne stopnje so zelo krivične, n!?o dovolj upoštevana načela davčne pravičnosti, tako se ljudje pri nas venomer pritožujejo na davke, ki jih morijo. Veljati bi moralo načelo: Za enako davčno sposobnost enake davke! Svojčas se je določilo, da se uvede dohodnina, vendar se to ni zgodilo. Tako so pri nas privilegirani najmočnejši davčni obvezanci. Kmalu bo gotov zemljiški kataster in takrat se bo dohodnina končno uvedla. Toda to bo spet političen problem, ki se bo verjetno zavlačeval, čeprav bi bila dohodnina nujna, ker je posamezne donose težko pravično obdavčiti. Marsikatera napaka bi se seveda tudi že sedaj lahko odpravila.
x <.» sredstvo za nego zob. PEBECO je novo T^ese yendar daje fine
tasi ne vsebuje ^kakega n»*	desinficirajo.
Se oene. ki	lja Vase
Ser PEBECO vsebuje PEB^	zQbnega kamna.
robe bleščeče	dolgo.
Dozo za Dm Li-
Gosno4arske vesti
= Likvidacija sndetsko-nemškib terja- ! tev v Jugoslaviji. Poročali smo že o sporazumu, ki je bil sklenjen v Berlinu glede stabilizacije tečaja klirinške marke na naših borzah pri sedanjem tečaju 13.8u. Pri teh pogajanjih je bilo rešeno tudi vprašanje terjatev, ki jih imajo sudetsko-nem-ška podjetja iz češkoslovaškega kliringa nasproti naši državi. Obračunski tečaji za češkoslovaško krono za oni del Jugoslo- j venskega klirinškega dolga nasproti C«- I škoslovaški. H postane dolg nasproti Nem- ' čiji, je bil določen na 9.60 marka na 100 kron (te tečaj Je nekako v credi med ofi-
wrfwin» «^ärl«« toSaW« B ftlUrmlfTIMift j
ško krono, ki znaša okrog 8.60 marke za 100 K in tečajem, ki je bil določen o.priliki zamenjave češkoslovaških kron v sudet-sko-nemškem ozemlju in je znašal 12 mark za 100 K.) Vse terjatve, ki jih je treba obračunati, se cenijo na 8 milijonov mark.
» Znatno nazadovanje avstrijskega izvoza lesa. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je avstrijski izvoz lesa v inozemstvo pričel naglo nazadovati, ker je Nemčija rezervirala zase pretežni del avstrijske produkcije. Čeprav je v začetku leta do »anšlusa« Avstrija še normalno izvažala svoj les v inozemstvo, kaže vendar statistika za leto 1938 že prav znatne spremembe. Celotni avstrijski izvoz lesa je znašal leta 1937 1,695.000 ton, brez izvoza v Nemčijo pa 1,234.000 ton, lani pa je znašal ves izvoz v inozemstvo le 508.000 ton Gibanje avstrijskega izvoza v posamezne države je bilo v zadnjih dveh letih naslednje (v tonah):
1937	1938
v Italijo	574.000 234.000
v Madžarsko	373 000 112 000
v Svico	134 000 131000
v Francijo	47.000	4.000
v Grčijo	37 000	400
Izvoz avstrijskega lesa v Italijo je bil lani za 62% manjši nego v prejšnjem letu, izvoz v Madžarsko pa je padel za 70%. Iz-*'oz v Francijo in Grčijo je skoro docela prenehal, le izvoz v Švico je v primeri s prejšnjim letom le nebistveno zaostal.
= Pred sklenitvijo trgovinske pogodbe
1	Zedlnjenlmi državami. Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem sklenjena trgovinska pogodba med našo državo in ameriškimi Zedinjenimi državami Sporazum je v glavnem že dosežen Na podlaei nove pogodbe se bo lahko znatno povečal trgovinski promet med našo državo in Severno Ameriko.
- Bilance Družba I M Vaifert pivovarna ln tvornica slada d d v Pančevu. izkazuje v bilanci za leto 1938 pri glavnici
2	5 miliiona din čisti dobiček 439 700 din — Prekomorska plovidba d d na Sušaku izkazuje v bilanci za lansko leto pri glavnici 10 milijonov din in splošnem rezervnem fondu 6 milijonov din čisti dobiček v višini 6 97 milijona din ;skupai s prenosom iz pre'šniega leta pa znaša čisti dobiček 8 92 miliiona din Vrednost brodovja je v b'ianci vnešena z zneskom 35.5 milijona din.
Borze
24. februarja
Na tugoslovenskih borzah notlrajr» nemški klirinški čeki nespremenieno (13 80), pravtako ang'efki funti (specialni tečaj 238 svobodni tečaj 258 V Grški boni so v Zagrebu nudili po 35 3750, v Beogradu pa je bil promet po 35.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri prijazni tendenci trgovala po 475 <v Beocra^u ie bil promet prav tako po 475) Nada re so bili zaključki v 40/ft severnih agrarnih obveznicah po 61 25 v &>'» dalm. agrarnih obvezmeah po 90 75 (v Beogradu po 90.50) in v 7n'n Biairwm posojilu po 95.50 (v Beogradu po 94.50).
DFV17F
Ljub-'jana. Amsterdam 2325 50 2363 50 Berlin 1756 12 — 1773 88. Bruselj 734 — 746. Curih 995 — 1005 London 204 67 — 207 87, New York 4348 — 4408 Pariz 115 37 — 117 67. Praga 149.65 — 15115. Trst 229 95 — 233 05.
Curih. Beograd 10. Pariz I1 «->75. London 20 6475 New York 440 375 Bruselj 74 0750 Milan 23.15 Amsterdam 234 25. Berili 176 62. St'ckhnlm 10*3250 Os'o 103 75 Köbenhavn 92 1750. Prasra 15 05 Varšava 83 10 Pv^mpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3 37.
FFKKT1
zagreb tv-žavne vrednote: Vojna *koda
474 _ 475 4°,'f, agrarne 61 — 62.50. 4»/0
severne a<^rne 61 — 61 50, 6»'.. begluške 90 25 — 91 6°'" da'm. agrarne 90 — 90 75 7«/« stnWliz 98 50 den.. 7°'« invest. 101 — 101.50, 7o/o Sel'gman 100 den., 7«/« B^ir 95 — 96. 8°'o Blair 101 — 102: delnice: Narodna banka 7800 den., PAB 227 den.. Trboveljska 190 den., Gutmann 35 — tO. Šečerana Osijek 78 — 100. šečerana Veliki Bečkerek 500 bi. OsMečka ljevaonica 175 bi. Jadranska 350 den.
Beograd. Voina škoda : 474 75— 475 25 (475) za april 473 50 — 474 (473 50). 4«'o agTa.rne 61 — 61 25 4"/« severne agrarne 61 — 61-25. 6°'o begluške 90 75 — 91 (90.75 — 91). 6°/<t dalm. agrarne 90 50 — 90 75 (90 50). 7o/o invest. 101 den.. 7o/0 Se. ligman 100 den., 7»/« Blair 94 50 — 95 (94 50), 8®/o Pl°ir 101 — 102. Narodna banka _ (7925), PAB 230 den.
Blagovna tržiSča
ŽITO
-fChicago, 24. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 68.6250, za julij 68.75, za sept. 69.6250. koruza: za maj 49.50.
_f_ Winnipeg, 24. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 62.3750, za julij 63.
4. Novosadska blagovna borza (24. t. m). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška in slavonska 153 — 155; sremska 152 — 154; banatska 152 — 155. Rž: baška 142 50 — 14Ö Ječmen: baški m sremski 64/65 kg 152 dO - 155 jan 68 kg 180 -185 Oves: baški sremski tn slavonski 165 — 167 50 Koruza : baška pariteta Indjija in Vršac 96 — 98, baška pariteta. Indjija sušena 107 — 111. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 242.50 — 252.50; »2« 222.50 — 232.50; >5« 202.50 — 212.50 »6« 182.50 — 192.50; »7« 152.50 - 162.50; >8« 110 — 112.50. Fižol: bašld ln sremski beli brez vreč 282.50 - 285. Otrobi: baški, «remaki in banatski 95 — 100.
BOMBAŽ ^^ Liverpool. 23. februarja. Tendenca stalna: zaključni tečaji za fel.uar 4.83 (prejšnji dan 4.831 a mai 4.78 (4.78), segt ISA ÜLSib
Iz življenja na deželi
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo film »Angel«.
Iz Ttrboveli
t— Sokolsko gledališče v Trbovljah
uprizori po kratkem odmoru v soboto 25. t m ob 20. novo naštudirano gledališko igro »Maturo«, znano komedijo Ladislava Fodora v prevoau Fr. Albrechta in režiji J. Paternosta. »Matura«, ki so jo z velikim uspehom opetovano predvajali že v ljubljanski drami, nas bo vsebinsko seznanila z vedno ponavljajočimi se nasprotji med mlado in starejšo generacijo. Pisatelj ponazoiuje boje mlade prikipevajoče miselnosti s principi starih preizkušenih idej, ki pa jih starejša generacija čestokrat ne ume prilagoditi današnjim težnjam. Dolgoletni sloves naše sokolske igralske družine in prvovrstna zasedba igre nam jamčita, da bo uprizoritev »Mature« nov umetniški uspeh naše drame, ki je v letošnjem jubilejnem letu na delu s podvojeno marljivostjo. Prepričani smo, da bo prireditev prizvala vse ljubitelje umetnosti.
Iz Novega mesta
Dne 28. februarja ob 11. dop. bo prodana j na okrajnem sodišču št. 35. hiša št. 5 na Bregu. Cenjeno iu: lin 40.558. Najnižji po-nudek: din 30 000 ivavcija potrenna pri dražbi din 4.065.80.
Iz Ptuja
Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20' in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri velefim »Netopir«. Kot dodatek se predvaja Foxov žurnaL
Iz Ljutomera
lj— Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20. ir jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Borba za dete«. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film 4. in 5. marca.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi tei jutri popoldne in zvečer film »Navihanka«.
POLJČANE. V prid sekolskemu -lomu je bila namenjena lepo uspe'a sokolska maškarada na pustni torek. Vršila se je pri Mahoriču pod naslovom »Noč v šan-ghaju«. Vsi prostori so bili temu primerno dekorirani. Prireditev so v lepem številu po'eg domačinov posetili tudi gostje iz Makol, Loč, Pragerskega, Slovenske Bistrice in r>d drugod. Vladalo je sijajno razpoloženje. Pri nagradnem tekmovanju je prejela prvo nagrado gdč. Skaletova Leo-poldina iz Loč, drugo gdč. Roz:ka Drofe>-nik in tretjo gdč. Toplakova Greta, obe iz Poljčan.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri špijonrki velefilm »Rdeč=i plesalka«. V glavni vlogi članica pariške opere Vera Korene.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota 25.: Hollywood. Izven. Znižane ca. ne.
Nedelja, 26 ob 15 . pik'ca in Tonček. Mia* dinska predstava. Izven. Znižane c^ ne Ob 20.: Potovanje v Benetke Izven. Znižane cene.
Izvrstna komedija iz filmskega življenja je Newiarowiczeva trodejanjka »Hollywood« ki jo bodo igrali v drami v soboto zvečer izven abonmaja. Pretkanost flm-skih menagerjev, okoliščine, v katerih pride mlad igra'ski par s province do an-gažmaja pri filmu in vzroki pokvarjene filmske kariere so strnjeni v učinkovito in zelo zabavno predstavo. Igrajo: Debe-vec, Dan'lova, Jan in Kralj. Režiser: Brat-ko Kreft.
Zabavna In zelo poučna mladinska predstava je Kästnerjeva igra »Pikica in Tonček«, zgodba dveh otrok, ki doživljata različne dogodivščine. V naslovnih vlogah: Vida Juvanova in Starič. Igro bodo ponovili v nedeljo popoldne ob 15. uri {>0 znižanih dramskih cenah. Priljubljeni gospod Kazalec (Gregorin) bo stavil mladini to pot nove uganke. Režija prof. šest.
V nedeljo zvečer bodo igrali duhovito salonsko komedijo Berrà in Verneuila: »Potovanje v Benetke«, ki razkriva z vsem šarmom in eleganco francoskega duha zvijače zakonskega moža da si ohrani ljubezen svoje žene. Sodobna snov, aktualnost in vesela lahkotnost prihajajo v kreacijah Ančke Levarjeve, Debevca, Jana, Levarja in Pluta do popolnega učinka. Režija: C. Debevca. Veljajo znižane dramske cene.
O p E B A
Sobota. 25.: Ere z onega sveta. Red B. Nedelja, 26. ob 15.: Gejša. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.. Jesenski manevri. Izven. Znižane cene.
Dijaška predstava v open. V torek, dne 28. t. m. ob 15. uri popoldne bo v operi dijaška predstava. Peli bodo operi »Cavalleria rusticana« in »Glumače«. Veljale bodo cene od 16 din navzdoL
prihodnji teden bo premiera Masseneto. ve opere »Werther«. Obe najvažnejši vlogi bosta pela gdč. Pavlovčičeva in g. Go-stič. Muzi kalno vodstvo bo imel dirigent Nefat, režiser: Zupan.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedtlja, 26. ob 15.15: Pepelka.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25. ob 20.: prodana nevesta. Pn»
mi era. Red C. Nedelja, 26. ob 15.: Pokojnik. ZadnjUL Globoko znižane CPQfc Ob 2XLi Eroda-as aavestfiL
V Nilandu v Kaliforniji sta trčila v največji brzini vožnje dva ekspresna vlaka. Strahotni sunek ponazarja pričujoča slika. Lokomotivi sta popolnoma razbiti
Nevarna zimska toplota
Ljudje pozimi ne umirajo zaradi mraza, temveč zavoljo
vročine
Da milo vreme v zimskih mesecih ni baš zdravo, je marsikdo občutil na lastnem telesu, ko se je navzlic toplemu, pomladnemu vremenu naleze! težke prehladne bolezni. Zdravstvene statistike dokazujejo, da je odstotek obolenj za hnpo v toplih zimskih mesecih večji nego v mrzlih mesecih.
Zimski mraz, če že ni pretirano hud, človeškemu organizmu nikakor ne Škoduje, temveč je zdrav. Pomori bakterije in druge bolezenske klice, razen tega pospešuje delovanje kože in organov. Kadar vdihavamo mrzli zimski zrak, se nam pljuča širijo in porabimo več kisika. To pa spodbuja vsak organ v telesu, da deluje bolje. V tem tiči zdravilni učinek zimskih zdravilišč, kjer je računati zavoljo njihovega višinskega položaja med vsemi zimskimi meseci na sneg in led.
Ljudje pozimi ne umirajo zavoljo mraza, temveč zavoljo vročine, je dejal nekoč ameriški higienik John Harvev Kellogg. Mislil jc pri tem na temperature prezakurjenih prostorov. Naše kurilne naprave so preračunane za to. da nas obvarujejo mrzle zunanje temperature. Če je pa zunaj stalno
milo vreme, deluje kurjava običajno v polnem obsegu in tako živi nešteto ljudi v toplih zimah večinoma v temperaturah, ki ustrezajo temperaturam toplih poletnih dni, re da bi pri tem uživali prednosti resničnega poletja. V prezakurjenem prostoru manjka zraku kisika in naravne vlage, tako da nam kožo in organe naravnost suši. Organizem je zavoljo manjšega vpliva sončnih žarkov in nedostajanja vitaminov v zimskih mesecih že tako manj odporen, izsnj-šitev v zakurjenem prostoru pa ga napravi še bolj občutljivega za vsako «vežo sapico. Takšni ljudje dobe potem nenadne napade katarjev v sapniku, hripe in pljučnice.
Tako je zimska »vročina« v resnici stalna nevarnost in najpogostejši vzrok, da so bolezni in smrti v milih zimah še posebno številne. Naučili smo se varovat" se zimskega mraza, naučiti se moramo tega tudi za zimsko vročino. To dosežemo najhitreje s tem, da ne zakurimo preveč in da damo svežemu zraku dostop v naše prostore. Slišati je paradoksno, je pa resnično: to, da se izogibamo pozimi vročine, je najboljši pripomoček zoper prehladne bolezni.
Hainan in njegovi prebivalci
Otok ima veliko strategično in gospodarsko vrednost
V Bretoniji je umrl te dni urar po imenu Emile Foch, ki je imel svojevrstno oblast nad živalmi. Z mnogo potrpljenja se je uži-veJ tako v življenje in bistvo živali, da se je znal sprijazniti tudi s tistimi, ki jih smatrajo za nesposobne za vsako dresu ro. V presenetljivo kratkem času osmih dni si je zdresiral n. pr. krastačo tako, da je prihajala na vsak njegov klic in mu jedla iz roke. Pol tucata udomačenih lastovk ga je vedno spremljalo na njegovih sprehodih in so mu jedlle iz rok. Bale se niso niti tedaj, če so bili drugi ljudje poleg. Ena izmed lastovk je bila vedno v žepu njegovega plašča, včasih je sicer odletela, da si poišče hrane, toda vedno se je spet vrnila v to nenavadno gnezdo. Tudi neka jerebica ga je vedno spremljala na sprehodih.
N^žrtf z* evakuacijo v Angliji
Britska vlada je sklenila v zvezi z načrtom za izpraznitev velikih mest v primeru vojne zgraditi velika taborišča z barakami v samotnih podeželjsikih krajih Anglije Ta taborišča naj bi bila v mirnem času tudi počitniška taborišča za šolsiko mladino in delavstvo.
Najprvo nameravajo zgraditi 50 taborišč, ki bodo veljala vsako 20.000 funtov šter-limgov, tako da je dala vlada začasno na razpolago milijon funtov. Taborišča bodo imela v mirnem času prostora le za 350 oseb in bodo obenem shrambe za pripravljeni gradbeni material, s katerim bo mogoče v primeru potrebe hitro dograditi prostore za 3000 do 4000 oc-eb.
Na letališču v Hansworthu na Angleškem se je te dni dvignila letalka miss Jasmina Blightova z avtogirom v zrak. Lastniki televizijskih prejemnikov so njen polet zasledovali na zaslonkah svojih aparatov, obenem pa so poslušali opis poleta, katerega je
sporočala letalka sama po radiu
Hollywoodska guvernanta
Dama, ki zadovoljivo reši vsako živčno krizo .. •
Japonci so pred kratkim zasedli otok Hainan, ki velja zaradi svoje strategične pozicije za nekakšno Majorco Indokine. Otok leži med Tonkinski m zalivom in med Kitajskim morjem, na zapadni strani ima Anam, na jugozapadu pa Filipine. Nahaja se torej natančno na polovici poti med velikima angleškima utrjenima oporiščema Hongkongom in Singapurern.
Toda Hainan nima samo strategične vred-
Anglija ojačuje trgovino z Rusijo
nosti. tudi njegova gospodarska vrednost je neprecenljiva. Obala otoka je dolga 1200 km, površina znaša 42 tisoč četvornih km.
1 Na severnem delu otoka rase jo palme, uspevajo kulture riža, čaja in kokosovih orehov ter sladkornega trs ja, zemlja pa je bogata na različnih rudah, ki jih nihče ne izkorišča.
Prebivalci otoka žive v idiličnih razmerah. Na otoku je zelo razširjena legenda, ki pravi, da potekajo njegovi prebivalci iz zakona med princeso in psom. Neki kralj Južne Kitajske je bil prisiljen dati srvojo prvorojenko za ženo nekemu psu, ki je zacelil njegove smrtne rane. Domačini so se zgražali nad takšnim postopanjem svojega kralja in so ga pregnali. V pregnanstvo pa sta morala tudi princesa in pes. Vsi so se zatekli na otok Hainan, kjer se je razvila iz nenavadnega zakona svojevrstna rasa.
Poleg prebivalstva Hainana, ki se smatra za potomstvo princese in psa, živi na otoku še pleme Thais, azijski nomadi, ki so se zaradi preganjanja v Južnem Kitaju zatekli na Hainan. To ljudstvo živi še danes v primitivnih razmerah in je skoro popolnoma nedostopno. Kitajci so se mu skušali večkrat približati, toda vselej jih je pleme Thais odbilo, da niso mogli prodreti do njega.
Obilen ribji lov
Robert Hudson, državni tajnik v angleškem trgovinskem ministrstvu je na poti v Rusijo in skandinavske države, da ojači trgovske zveze svoje domovine s temi deželami
Na francoski obali imajo letos ribiči veliko srečo posebno s sardinami. Petrov blagoslov je često tako obilen, da morajo metati j	sardine nazaj v morje
Kdor še nikoli ni pogledal za kulise holly-woodskega življenja, ne pozna ge. Smar-tove niti po imenu. In vendar je ona v filmskem mestu zelo važna osebnost. Predstavlja namreč neko vrsto guvernante, ki naj kroti temperamente preveč svojeglavih filmskih zvezd in ki naj begunce spravi spet v ateljéje.
Že pred leti so odkrili posebno sposobnost ge. Smartove, da zna pomirjevati razburjene in histerične duhove, pa izbijati tudi dezerterjem filmske metropole nevarne muhe iz glave. Ni pret rano, če rečemo, da je dobrodušna in obenem samozavestna sivolasa dama rešila f lmskim producentom že sto tisoče dolarjev.
Fravkar se je vrnila s potovanja, na katerem je opravila 12.000 milj, Ln sicer samo za to, da bi spravila « pameti neko nepo-korno zvezdo, ki je bila Hollywoodu sredi dela obrn la hrbet in zbežala v svojo francosko domovino. Gre za lepo francosko igralko Danielo Darrieux ki se je je popolnoma nepričakovano lotila živčna kr'za in je menila, da v Hollywoodu ne more več vzdržati. Sredi dela se je ustrašila domnevnega neuspeha ki ga je videla pred seboj in izjavila je da je svoje »amerikan'zacije« sita. Ni se zmenila za pogodbe in je od-plula v Evropo režiser in producenti pa so ostali v mučni zadregi Tu ie bil samo še en rešilni angel: ga. Smartova.
Takoj so jo poslali za uoorno igralko, ki jo je dohitela v snegu južnih Alp in ji je začela prigovarjati naj se vrne Čez Ocean. Na zadnje se je lepa Dan'ela v obj?mu ge. Smartove zjokala in potem se je dala ka-
kor priden otrok izvabiti nazaj v Ameriko.
Mnogih podobnih zgodb bi znala povedati ga. Smartova. Kakor noben drug človek se razume na psihologijo razvajenih, muhastih in nervoznih ljubljencev filmske publike. Roberta Taylora je spravila nazaj iz brazilskega pragozda. Mladi mož ni hotel več filmati in se je želel samo mirnega zasebnega življenja. Herberta Marshalla je rešila iz zank neke podeželske ljub:mke, ki je umetnika za dolge tedne spravila od dela in je producente veljala ogromne denarje. Rešila je f lm. ki mu je pretilo, da ga ne bodo dokončali ker Madeleine Car-rollova nenadno ni bila več zadovoljna s svojo ulogo n je enostavno izginila iz Hol-lywooda. ne da bi os ta vila svoj naslov. Potrpežljiva ga. Smartova pa jo je odkrila v New Yorku. kamor je b la pod napačnim imenom pobegnila v neki hotel.
Hollywoodska guvernanta ima razumevanje za takšne živčne krize, ki so le posledica nenaravnega ž-vljenja in naporov v svitu atcljéjskih žarometo%r. Vedno naide prave besede tolažbe, z dobroto in s strogostjo spravlja zvezdam in zvezdnkom glave v red. Nekoč se je hotel Clark Gable, čeprav je imel podp'sane pogodbe za dolge roke. za celo leto dni odtegniti filmskemu delu. Nobeno prigovarjanje z druge strani ni zaleglo, toda ga. Smartova ga je končno v zmagoslavnem pohodu spravila iz kali. fornijsk h gora kamor je bil pobegnil. Lah-ko je razumeti, da je os»ebk s takšnimi sposobnostmi za hollywoodske obrate neobhodno potrebna.
Najlepša jahta na svetu
V pristanišču San Diego v Kaliforniji je prispel nedavno Southerlandsiki vojvoda z luksuzno jahto »San Per«. South eri an dski vojvoda je eden najimovitejših posestnikov v Veliki Britaniji in njegova jahta je najlepša na svetu. Posadka jahte šteje 28 mož.
Druga Siegfriedova črta
»Daily Express« poroča, da so nemške oblasti poslale nad sto tisoč delavcev, in-ženjerjev in tehnikov na nemško vzhodno mejo, kjer se gradi nova obrambna črta države. Ta obrambna črta bo segala od Baltiškega morja do Ranbora. V krajih, kjer se gradijo utrdbe, je prepovedan dostop vsem tujcem in tudi domačinom, čc nimajo posebnih izkaznic.
Spomenik Juriju V.
dolarjev za filmsko snov
Columbia-Production v Hollywoodu je razpisala izredno visoko literarno nagrado v znesku 25 tisoč dolarjev za rokopis, ki ga bodo zdaj predelali za film. Nagrado je dobila novela z naslovom »Arizona«. Avtor novele je Clarence Buddingtin Kelland. Za pravico filmanja te zgodbe se je pote govalo pet filmskih velekoncernov.
Marconi] e v spomenik v Rimu
Predsednik italijanske vlade je te dni sprejel v avoijenci kiparja Daazia, kateremu je pc<veril izdelavo kipa izumi elja Marconija. Spomenik bo imel obliko piramide z globokimi reliefi. V sredini piramide bo Marconijev obraz Spomenik bodo odkrili 1. 1942.
Spanci silijo v Mehiko
Iz Madrida poročajo, da sc odpravlja sto tisoč Špancev iz republikanske Španije na odhod v Mehiko. Tudi zastopniki drugih držav v Južni Ameriki so bili naprošeni od madrid «ke vlade za posredovanje v prilog republikanskim Špancem, ki bi se radi izselili vsaj za neko dobo iz domovine.
Hripa v Rusiji
Iz Rige poročajo, da razsaja v Leningra du hripa Nad tristo tisoč prebivalcev mesta leži v postelji, bolnišnice pa so p ena polnjene.
Nove angleške stražne ladje
Angleži so nedavno nvrsffll v promet nove stražne ladje, ki merijo v dolžino samo jjest metrov in vozijo z brzino dvajsetih vozlov. Te ladjice pomenijo veliko pridobitev togi za vojno «OEnadGOi Eosfepsi z tedjßcMBi aa ZfiflUl » styajno uspeli
Naslovi v Ameriki
Ekscelenca državni prezident in guverner Massa
chusettsa
Amerika je demokratska dežela, ki sovraži razne naslove. Tam je vsak moški »mr.« in vsaka ženska »m rs.«, če je prenehala biti »mis&«. Ameriška ustava Američanom celo prepoveduje, da bi si natikali tuje plemiške nasilove. Edina dva državljana, ki imata zakonito določen naslov, sta državni predsednik in guverner Massachusettsa. Zakaj baš guverner Massachusettsa? Zato ker je ta država tako rekoč domovina Amerike in je slovita ladja »Mayflower* pristaja na obali Massachusettsa, s čimer se je začela ameriška zgodovina, namreč zgodovina Zedinjenih držav. Uradni naslov omenjenih dveh mož je »ekscelenca«.
Le za redke poklice so se udomačili nar slovi, ki jih uporabljajo iz vljudnosti. Sodnik je n. pr. »honorable«, skrajšano »hon.«, »častiti«, odvetnika označujejo včasih z naslovom »esq.«, »esquire«, ne napraviš pa nobene napake, če mu pišeš le kot »mistru X. Y.«. Zdravnik je seveda »doktor«. Drugih doktorjev v Ameriki ni, samo na posetni-cah dostavljajo za imenom značko »L. D-«. (law doetor, doktor prava) ali »Ph. D.« (doktor filozofije). Če bi hotel ženi kakšnega z^ksavQtka reči »goejpa doktor«, kakor je
pri nas navada, bi se ti vse smejalo. Samo žena državnega predsednika je »Mrs. President«, gospa predsednica, a še njo imenujejo skoraj dosledno le »go. Roo-eveltovo« ali kakor je že njenemu možu ime. Tudi žene guvernerjev poedinih držav imenujejo včasih »ge. guvernerke«, »toda ne njih hčerk«, kakor opozarja neki ameriški komentar. Bili so namreč že primeri, da so prevljudni in neuki Evropci kakšni mladi dami dejali »gospodična guvernerka« in se jim je vse smejalo aii pa so bile mlade dame celo užaljene.
Tudi ameriška pisemska zadeva ima svoje skrivnosti, za katere je dobro vedeti. Če je v kakšni družini več hčera, pišeš najstarejši samo »miss Smith«, brez krstnega imena, ostale hčere pa so »miss Mary Smith», »miss Ethel Smith« ali kakor se že imenujejo. Če imata oče in sin isti krstni imeni, je pripisati in tudi sama pripisujeta k imenu veidno »Sr.« ali »Jr.«, senior ali junior, starejši ali mlajši. Evropcu se zdi čudno, če pride v kakšno ameriško družino in sli-ši očeta, kako kliče svojega sina: »Junior, pridi k ofiflik Tako je jmó v Ameriki,
Pred Westminstrom v Londonu bodo odkrili spomenik pokojnemu angleškemu kri I ju Juriju V. Kip izvršuje sir Reid Dick
\NEKD0TA
Kralj Viljem P u sta se je 1. 1865. udeležil nekega plesa v maskah. Pričel je preoblečen in markiran, pa je mislil, da ga ne more nihče spoznati. Stopil ie k mladi grofici A.rnimovi, ki je veljala za ponos-no. nedostopno lepotico, vzel njeno desno roko, jo položil na njeno srce m vprašal a spremenjenim glasom: »Za koga bije to srce?« — »Za vaše veličanstvo,« je dobil v odgovor. Kralj je začudeoo vprašal, po čem ga je mogla takoj spoznati. »Nihče drug nego kralj bi ne mogel ttga tvegati,« je odgovorila lepotica.
VSAK DAN ENA
»To pa je moja hči Majda. Zdaj se uči v šoli že algebro. Nu, Majda, stopd tja k gospe, p« ji vošči dober dan v aigebrajSči-nik	^»Evetybodya vectix4
Televizija te radioprenos obenem
Gospodar krastač in ptic
Strašna železniška nesreča
Če še ne ves, zda] izveš
...da je hajderabadski maharadža podariti v vsej Indiji znanemu požiralcu mečev Hami posestvo, vredno milijon rupi j. Požiralec mečev, ld je po rodu Anglež, je eden izmed maharadževih svetovalcev;
... da prelagajo ta čas 14 m visok nebotičnik v Los Angelesu za 2 m dalje, potem ko je tehnična komisija izjavila, da je ta premestitev mogoča;
... da se mora zavoljo sleparstva. pri ka-erem gre za neznatno vsoto, zagovarjati pred sodnikom Jules Legres, ki so ga med svetovno vojno imenovali »francoskega kralja premoga«;
... da je neki zobozdravnik v Vilni nekemu gostilničarju, s katerim je imel pred leti ogorčeno pravdo, iz maščevanja in z grožnjo smrti izvlekel dvanajst zdravih zoix Sedaj bo dajal odgovor pred sodniki.
SPREJEMNIK BREZ
RADIO-KLAVIRJA
ni moderen sprejemnik. Toda je razlika med tipkami in tipkami Tipke, ki jih prinaša letos Philips, predstavljajo razred zase. Njhova eksaktnost in preciznost so enako brez konkurence kakor njihova enostavnost in trajnost. Oglejte si še danes naše moderne sprejemnike:
PHILIPS
Philips Radio-klavir, s katerim zamorete sami naglo in brez težav vezati postaje po lastni želji.
PHILIPS 75}
li ul I urni pregled
Taras ševčenko
Ob 125'letnici rojstva
Pred stopetindvaisetimi leti, 25. februarja 1814 se je rodil ukrajinski pesnik Taras ševčenko eden največjih poetov vsega slovanskega sveta in najavtenti-Cnejši pesniški tolmač tiste zemlje in tistega ljudstva, ki pod imenom Ukrajina vstopa vedno bolj v ospredje evropske pozornosti.
Taras ševčenko se je rodil kot sin pod-ložnika Ln je zgodaj izgubil očeta in mater. Kot deček je pokazal nenavaden talent za slikanje. Nekaj časa se je bil učil slikanja pri vaškem slikarju, nato pa je moral kot nesvoboden mladenič sprejeti mesto služabnika pri svojem gospodarju, moskovskem Nemcu Engelhardtu. Le-ta ga je dal v uk pomembnejšemu slikarju, upajoč, da bo ostal njegov sluga in obenem osebni slikar. Ko je navezal stike z nekaterimi pravimi umetniki in pisatelji, so postali pozorni na Tarasov talent in so zbrali z loterijo 2500 rubljev, da so ga odkupili pri Engelhardtu. Tako je 22. aprila 1838 začel novo življenje kot svoboden človek Lahko je vstopil na slikarsko akademijo, kjer je postal učenec Karla Brjulova. pisati je začel 1. 1840. S svojimi verzi, ki so bili jezikovno popolnejši, kakor vse, kar je bilo dotistihmal spisano v maloruskem jeziku, je vzbudil izredno navdušenje. Ukrajinci so jeli pozdravljati v ševčenku svojega prvega nacionalnega pesnika in ta sloves mu je ostal do današnjega dne.
Po velikih uspehih pa so napočili zanj črni dnevi, ko so ga bili zaprli kot člana tajne bratovščine Cirila in Metoda, ki je združevala goreče pristaše ukrajinske samostojnosti. Preživel je nekaj časa v trdnjavi. nato pa je bil kot navaden vojak poslan v osrednjo Azijo. Pravijo, da je sam ruski car napisal na njegovo obsodbo opazko: »Prepovedano mu je pisati in slikati.« šele po desetih letih se je ševčenko vrnil v Evropo in živel v Petrogradu pod policijskim nadzorstvom. Tu je umrl 26. februarja 1861 star šele 42 tet. Njegovo truplo so pozneje pokopali v rodni Ukrajini, na hribčku nad neskončno stepo, po kateri teče Dnjeper. Tako se .je zgodilo, kakor je velel pesnik v svoji pogosto citirani pesmi »Zapovit« (Oporoka) :
Jak umru, to pohovajte
Mene na mogili, Sered stepu širokogo Na Ukrajini milij; ščob lani širokopoli I Dnipro, i kruči Bulo vidno — bulo čuti Jak reve revučij. ševčenkova mogila pri Kanivu je postala božja pot vseh ukrajinskih narodnjakov
in kulturnih delavcev, že L 1876 je pisal Francoz Emile Durand, da Tarasov grob ni nikdar sam. Komaj so se med snegom, ki pokriva stepo, pojavili prvi znaki pomladi, že prihajajo z vseh strani mladi ljudje, obedujejo na prostem, posedajo v travi, govore bratski med seboj in pojo najlepše Tarasove pesmi. Tudi marsikateri slovanski popotnik je poromal na šev-čenkovo mogilo. Izmed Slovencev je bil tam pokojni R Peterlin-Petruška, ki je Ševčenkovemu grobu posvetil toplo pesem v zbirki »Po cesti in stepi«.
L. 1840 je izdal Taras ševčenko zbirko z naslovom »Kobzar«, ki je v nji že poln in samonikel poet. Nihče ni še ubral ukrajinščine na tako tanke strune, nihče ni v tako lepih verzih opisoval preprostega življenja na maloruski vasi, življenja v stepi, večerov in mesečnih noči na široki ravnini ob Dnjepru. Nihče ni s tako močjo opeval ukrajinske preteklosti, narodnih junakov kakor ševčenko v »Kob-zarju« in v svoji naslednji knjigi »Hajda-maki«. Videti je bilo, v koliki meri je pesnik prisluhnil ritmu in melodiji ukrajinske narodne pesmi in koliko navdiha je našel v krajini in v ljudskem življenju svoje rodne zemlje. Iz marsikatere pesmi se oglašajo dokaj bojeviti toni gorečega rodoljubja in odpora zoper zatiralce, pesmi »Osnovjanenku«, »V večen spomin Kotlarevskega«, »živim, mrtvim in porajajočim se« in »Katarina« sodijo med bisere vsega slovanskega pesništva. Krasno je opazoval tudi Kavkaz, spominjajoč se z domotožjer. pod njegovimi visokimi vrhovi širokih .step svoje Ukrajine. Njegove pesmi iz pregnanstva so polne možate bolesti in svetlega hrepenenja po domovini. ševčenkova poezija pomeni za 50 milijonov Ukrajincev to. kar Prešernova za »trpeči milijon« Slovencev; pivo odkritje resničnega narodnega genija, ševčenko pa je še, še dalje: bil je svojemu narodu bard in prerok Na njegovo poezijo se naslanja ves poznejši razvoj samostojne ukrajinske literature in redko kje je duh naroda in njegovih sedanjih rodov tako združen s kakšnim pesnikom, kakor je slehem svoboden korak ukrajin-stva združen s Tarasom ševčenkom.
Njegovo ime je danes slavno v vsej Rusiji in daleč po svetu Tarasove pesmi, ki so kajpak najlepše in nepredstavljivo sočne v izvitniku, mnogo prevajajo. Tudi Slovenci smo dobili pred vojno v prevodu lani umrlega župnika J. Abrama njegovo zbirko »Kobzar«. Prevod pa je samo medel poskus in kliče po novem prevajalcu, ki bi umel vdihniti več originalne lepote in pristne ukrajinske sočnosti.
Mariborsko gledališko pismo
»P a r t i j a š a h a«. To je komedija Franceta Bevka v treh dejanjih. Njena krstna predstava je bila ob proslavi srebrnega umetniškega jubileja g. Vala Bra-tine na mariborskem odru, kjer je svojčas kot upravnik in pozneje kot ravnatelj drame tako uspešno in plodonosno oral kulturne ledino.
France Bevk ni zajel v tej svoji novi komediji nobene posebne problematike. Gre za zakonski trikot. Bevkova obdelava tega motiva ne zbuja kakšne kulturne senzacije. Tega tudi pričakovali nismo. Vtisnil pa je tej svoji komediji neko poseb no obliko in metodo. Avtor je zgradil to svojo tridejanko tako, da se zanimanje od prizora do prizora stopnjuje ter da se komedijski kompleks na švojski način razplete ob koncu tretjega dejanja, ki je v tehničnem pogledu najspretnejše zasnovano. Vsekakor pa ustreza komedija meščanskemu okusu in pojde lahko uspešno po naših odrih, četudi pogrešamo žal v nji tistega espnja in blesteče dialektike, ki je neobhodna sestavina vsakega odrskega dela, v katerem se obravnavajo motivi, kakor je na primer problem zakonskega trikota in podobno.
Slavi jenec Vaio B r a t i n a je kot gost zgradil predstavo »Partije šaha« na temeljih svoje znane uprizoritvene metode, ki vtiska vsemu doga;'anju in okolju na odru neki poseben navdih toplote. Tesno je povezal vse sodelujoče v celoto in nas ponovno prepričal o svojem mojstrskem odrskem graditeljstvu. V sceničnem oziru je ustvaril prijetno sliko, ki ne utruja, četudi ostane nespremenjena skozi vsa tri dejanja. Hkrati pa je Vaio Bratina prevzel tudi vodilno vlogo dobričnika Drena, ki se kot vzoren mož bori v trikotu za ženo. čast in dobro ime rodbine. Vztrajna, žentlmenska samoobramba povzdiguje lik poštenjaka Drena ki je Vaio Bratina začrtal vanj značilne poteze plemenitosti in dobroti ;ivosti moža. ki je pa na drugi strani pripravljen za odpuščanje in pozabi jen je.
Njegova žena Erna je sicer dostopna za kokétne zadeve in dražesten nasmeh naprav vsiljivemu hišnemu prijatelju, vendar pa zmaguje v njej brez težjih notranjih borb in od vsega začetka zdrav gon in dobro bistvo ki jo vklepa v toploto rodbinskega ognjišča. V interpretaciji Eme Starčeve je zaživela Emina podoba v
Erefiri&yatoi goteesti is gaaapft grjgtaa-
sti. Edo Gale ima precej mcvralnlh efektov. Odtujuje prijatelju ženo in ga mimogrede nadleguje s prošnjami za posojila. propalega razuzdanca je uspešno prikazoval Ljudevit Crnobori, četudi mu je povzročalo zadnje dejanje precej preglavic. Naša prva igralka Elvira Kraljeva pa je na podobi služkinje Marte, preizkušene v zvestobi in udanosti, poudarila poteze plemenitosti, skrbnosti in popolne zraščenosti z rodbino Petra Drena.
Občinstvo je vse sodelujoče toplo nagradilo za prijeten umetniški večer.
n.
»M a t u r a« Po vseh svetovnih odrih je proslavila svoje ime in svoj sloves. Končno se je znašla tudi na mariborskem odru in doživela triumf:
Režiser Jože K o v i č je poskrbel za okusno inscenacijo. Racionalno je izkoristil vse elemente igre in zajamčil že vnaprej delu prodoren uspeh, ki se kaže v izredno živahnem odzivu občinstva.
V	žarišču stikov vzgojiteljev in dijakinj je Nakrstov ravnatelj dr. Štefan Dor-nik. Ta ravnatelj se znajde nekje na sredini med obema taboroma. Z razumom je na strani prvih, s srcem, ki je še mlado, pa se nagiblje na stran drugih. Njegova zunanjost je nudila precej eksotično podobo, s katero pa je izstopal pred ostalimi tako, da je zbujal tem večjo pomembnost. Dobrodušni, plemeniti dr. čebula P. K o v i č a, velikodušno odpuščajoči Vido-vič L. C r n o b o r i j a, v premagovanje trpke notranje bolečine junaška dr. Ana Mate Elvire Kraljeve in telovadna učiteljica Eme Starčeve se borijo v tem razburkanem profesorskem zboru za načelo razumevanja in tudi odpuščanja. Predstavnika breobzirne nepopustliivosti sta G o r i n š k o v dr. Vrtač in dr. Matilda Mozolje Slave G o r i n š k o v e. ki pa se ob iskreni skesanosti Katje Slaparjeve koncem 2. dejanja spreobrne. Tipična vzorca iz vrst vzgojiteljev-uradnikov pa sta dr. štrk P. Rasbergerja in drja šiška J. Košute.
V	zboru maturantk pa se bori za svojo usodo Katja Slaperjeva. Branka R a s b e r-gerjeva je v tej vlogi povsem ustrezala. Dorastla je tudi najtežji preizkušnji ob koncu drugega dejanja. Izdelala Je vse nijanse od elementov resnobnosti pa do študentovske naivnosti in prešernosti. Nje. £& Kstja je govsem uravnovešen odrski
lik, le v pogledu erotične mamljivosti morebiti za spoznaaje premalo podčrtana. Iskren delež je doprinesel K o š i č e v Anton, ukrojen po klasično tipičnem vzoru pristnega šolskega sluge. Kot maturantki-nje so se primerno uveljavile še Savi-nova, Simčičeva, Veldinova in žohar jeva.
ra
»A v t o m e 1 o d i j a«: V hipertrofiji dialektičnega preobilja potlačena, udušena dramska reportaža Andjelka štimca v 6 slikah, čudovita mešanica najraznovrst-nejših utrinkov z neko osnovno črto, ki pa je na vseh straneh zabrisana in prelomlje. na. Pisatelj koketira z vsem mogočim V tej revialni reportaži je sicer mnogo izvirnega in svojskega, malo pa dobrega. Nehote se vsiljuje vprašanje, če se izplača ogromen trud, ki je bil potreben za nelahko uprizoritev te dramske reportaže. Tudi sicer bi bil lahko režiser brez večje škode to ali ono črtal.
V vodilni ženski viogi je gostovala gdč. Majda Skrbinškova. Krivična hi bila trditev, ki bi hotela njeni Ethel odreči uspeh. Pokazala je nedvomno precej odrskega talenta. Razpolaga z odlikami, ki ji omogočajo uspeh na odru. To so predvsem ambicija, sigurnost nastopa, zbranost, smisel za učinkovito, prepričevalno podajanje. Nedvomno pa bi te svoje odli-
ke izdatneje uveljavila v hvaležnej&i vlogi, kakor je ta neizrečeno ekscentrična, zanešenjaška neugnana, histerična hčerka ameriškega bogataša in milijonarja. Suvereno, nesporno obvladovanje takšnih odrskih prikazni spada izključno v področje zrele umetnosti, zasidrane v širokem formatu. Najobčutnejša vrzel pa je v njeni izgovorjavi, v njenem glasu, ki se neoblikovano vzpenja kvišku, kjer dobiva silno neprijeten prizvok zadirčnosti. Vztrajno vežbanje ji bo omogočilo, da bo stopnje-ma lahko odstranila to pomanjkljivost.
Vladimir Skrbinšek, ki je z velikim naporom, spretnostjo ter prizadevnostjo zajel to svojevrstne dramsko reportažo v slikovito celoto in nam v sceničnem oziru ustvaril eno najpeslrejših predstav, je z močno interpretacijo podajal Emila N a-k r s t pa Kenta V ostalih vlogah, ki pa spričo skope odmerjenosti po avtorju ne dopuščajo vidnejšega ter izrazitejšega umetniškega vzpona, so se primerno uveljavili skoro vsi člani našega dramskega ansambla. Omeniti je med drugim Mijo Eme Starčeve ki se odlikuje s posebnimi spretnostmi v putifarkinih in podobnih poslih, Gorinškovega direktorja in Crnoborijevega uspešno in značilno prikazanega Dimitrija Dimitrijeviča.
Prevod Milana Skrbinška je zelo dober. Delo samo pa ni vžgalo.	—ec.
§ 1* O II T
Iz Tatranske Lomnice pišejo .. •
Del naše smučarske reprezentance nastopa na tekmah za češko-slovaško državno prvenstvo
Kakor smo na kratko zabeležili že včeraj, je del naše smučarske reprezentance iz Zakopanega odpotoval v slovaške Visoke Tatre, kjer bo te dni sodeloval v tekmah za češkoslovaško državno prvenstvo. Vodja te ekipe g. Làdo V u č n i k nam piše od tod o potovanju in bivanju naših:
Tatr Lomnica, 22. februarja Zakopane se je izprazn.lo. Tekmovalci so se razgubili na vse strani, naša ekipa v treh skupinah. Prva je odšla na državno prvenstvo v Rumunijo, nekaj v Nemčijo. Praček, Heim in Gregor Klančnik pod vodstvom saveznega delegata Vučnika pa na tekme za državno prvenstvo semkaj. Iz Zakopanega smo krenili s taks jem do obmejne postaje Džiar, od tod pa z avtomobilom, ki so nam ga poslali Čehi. dalje v Tatransko kotlino in Lomnico. Bil je mrzel in jasen dan, vožnja pa zelo lepa in zanimva. V Lomnici so nas prijazno sprejeli stari češki znanci iz Zakopanega. Razen nas so prišli semkaj tudi še Angleži in Francozi ter nekateri iz Kanade seveda pa je zbrana tukaj tudi vsa domača smučarska el:ta.
Lomnica leži okoli 900 m visoko, je lep letoviščarski kraj in samo 25 km oddaljen od štrbskega Plesa, kjer biva Klančn k Karel in trenira na tamkajšnji 70metrski Jarolimekovi skakalnici. Mi pa smo dobro spravljeni v pensionu dr. Bélina v Lomnici. Vsenaokoli so sami smrekovi gozdovi polno je krasnih sana.torijev, med vsemi lepimi zgradbami pa prednjači hotel Praha, kjer je nastanjen tudi štab za tekmovanja. Tu srečavamo številne stare znance, med njimi Mihelaka, ki kljub temu da je že srečni papa treh ljubkih otrok še zmerom ne misli odnehati. Na treningu so nesreče na dnevnem redu ... Tud; Stehlik. naš bivši trener, jo je vče-rai skupil tamkaj. Tovar š ga je z robniki prehudo pobožal po obrazu, tako da se mu še zdaj pozna. Najboljšega slovaškega tekmovalca Kralika je pa naš Heim
povozil na progi, tako da tudi on ne bo mogel startati. Heim pa boža svoje koleno in pojasnjuje, da je Kralik nesreče kriv sam. ker ga je preh tel in nato padel, on pa z brz.no 90 km vanj ...
Konkurenca v teh tekmah bo zelò huda. ker imajo čettl za vse discipline, pa seveda tudi za alpsko kombinacijo zelo dobre za-stopnike, kakor Cisafa, Jirasa, štohla, čvrtečko, Jarolimka in še druge. Od Francozov bodo startali Lafforgue, Agnel, Bur-met in Payot, od Angležev Beatheat, od Kanadčanov Cochand, vsi ostali pa so večinoma Čehi-Pražani. V smuku bo skupno 143 moških in 32 žensk, med slednjimi znani Francozinji Mathias er in Agnel ter Kanadčanka Miller, ki sploh ne ve, kakšna je zima v Kanadi ker je pozimi zmerom v Švici, ter tudi nekatere znane Angležinje. Proga za smuk bo imela start v višini 1950 m za moške in 1760 m za ženske. Cilj bo skupen v bližini postaje žične železnice okoli 1150 m visoko. Moška proga je dolga 3500 m, damska pa okoli 3000 m. Trasa je deloma odprta, deloma pa izsekana v smrekovem gozdu. Kakor v Zakopanem tudi tukaj primanjkuje snega in imajo prireditelji mnogo dela z nametava-njem snega.
Danes so progo zaprli ia jutri pojde zares. Francozi se hočejo revanž rati za Zakopane toda kakor vse kaže. bodo imeli z domačini težko delo. Morda nI Izključeno. da se bodo tudi našim zasmejala boljša mesta...	^
Prvi dan tekmovanja za češkoslovaško prvenstvo, v smuku, Je prinesel zmago Francozom. Prvo mesto je s časom 8:42 zasedel Burmet ta tudi drugI najboljši je bil Francpz Agnel s časom 8:45.9. S precejšnjo razIi':o se Je mogel Scie na tretje mesto plasirati Čeh čvrtečka s časom 4:05.8. Na*a tekmovalca Helm ln Praček to pot nista Imola največ sreče in se je mogel Heim s časom 4:35.8 spraviti na 9., Praček pa s 4:46.9 šele na 13. meato.
Jutrišnji spsred z žogo
Zagrebški prvak v Ljubljani
Prijateljska tekma Ferrarla—Ljubliana ob 15. na igrišču ob Tyrievi cesti
Vodstvo Ljubljane je sprejelo sporočilo, da bo nastopila zagrebška Ferrara v najmočnejši postavi. Iz tega sledi, da gre Zagrebčanom za prestiž in bodo zato igrali vehementno ln ostro z željo, da odnesejo čim ugodnejši rezultat.
V	zvezi z gornjim pričakujemo, da bodo tudi naši igralci jutri bolj zbrano, bolj sveže in z večjim elanom kakor zadnjič proti železničarju. Tudi smo zadnjč pogrešali ostro prodornost in točno dodajanje. Predvsem so potrebni hitri domisleki in precizni streli na vrata. Z igračkanjem pred vrati se ne doseže željeni efekt, če bo vsaj večji del tega, kar sano tu Iznesli, izvedla naša enajstorica, potem nas bo jutrišnja tekma zadovoljila.
V	pred tekmi bo nastop'la Ljubljana n proti I. moštvu SK Kranja. Predtekma se prične ob 13.30. glavna pa ob 15. Igralo se bo ob vsakem vremenu.
Mars—Reka
Pokalna tekma ob 10.30 na igrišču za Kolinsko tovarno
Za nedeljski podsavezni pokalni turnir so Marsu določili za nasprotnika Reko. Tekma bo odločilne važnosti, kajti zmagovalec nedeljske tekme se bo pozneje
srečal s e&un od oräaib gorenjskih klu-
bov. Poljanci, ki so znali Izkoristiti lepo vreme m so že odigrali nekaj tekem, so vsekakor pripravljeni na vročo bitko. Tudi Rečani niso držali križem rok. So močno pripravljeni in bodo sigurno postavili na teren najboljšo gardo.
Kako bo z zmago, bomo videli v nedeljo na igrišču II rije za Kolinsko tovarno.
Tekma se prične ob 10.30.
★
Podobna pokalna tekmovanja bodo imeli tudi v Mariboru in Celju.
V Mariboru se bodo v tej konkurenci srečala štiri moštva, in sicer ob 18.45 Sla» vi ja in železničar, ob 15.15 pa Maribor in Rapid. Obe tekmi bosta na stadionu Že-lczničjtrjft*
v Celju bosta v pokalni tekmi nastopili enajstorici SK Celja in Olimpa, in sicer ob 14.30 na Glaziji. Razen tega bo ob 10.30 9e pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med SK Hrastnikom in Atletiki.
Grafika—Amater
Prijateljska tekma v Trbovljah
Jutri popoldne bo v Trbovljah prijateljska nogometna tekma med Grafičarji in Amaterjem. To srečanje bo zanimivo že iz razloga, ker igra Grafika kom bina torno, Amater pa si osvaja teren večinoma po svojih brzih krilih. Izid pa nam bo pokazal, kateri sistem se bo bolje uveljavil
Tekma se bo pričela ob 15.30 na igrlžfiu SK Amaterja. Vstopnina nizka.
Postani In ostani član Vodnikove drežbe!
—.— . im ■. ■ *	_ ------——
SK Ljubljana. Postave ligaškega in prvega moštva za nedeljske nastope ao na običajnem mestu.
SK Reka. Jutri igra I. moštvo ob pol 10. z Marsom na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Ob 9. naj bodo igralci v garderobi Marsa. Oprema naj se dvigne danes od 14. do 16. Postava moštva v garderobi.
Skakalna tekma v Liscah pri Celju odpovedana. Za nedeljo 26. t. m. določena skakalna tekma v Liscah pri Celju je zaradi pomanjkanja snega odpovedana.

Olimpijski drobiž
Anglija se je prijavila prvai
Finski prirediteljski odbor za proslavo XH. olimpiade 1940 v Helsinkih je po svojem predsedniku J. V. Rangellu poslal vsem olimpijskim narodom, to je državam, v katerih obstojajo organ zirani narodni olimpijski odbori, na dan 19. oktobra 1938. poziv za udeležbo na tej olimp jadi.
Prvi odgovor je prišel iz Anglije, ki jo še istega dne ko je prejela vab lo po prizadevanju predsednika lorda Burghleya sklicala sejo angleškega olimpijskega odbora. na kateri je bilo soglasno sklenjeno sprejeti vabilo F nske. Sam lord Burghley je znan kot aktivni atlet, ki je leta 1928. v Amsterdamu zmagal v olimpijskem teku na 400 m z zaprekam'-.
Pred koncem oktobra so se prijavile še Danska, v novembru 1938. pa so nato po vrstnem redu prispele prijave Norveške, Italije. Rumun'je, Jugoslavije f vseb'no pisma ki ga je predsednik finskega priredi-teljskega odbora poslal našrmu olimp jske-mu odboru smo že objavili), Belgije, Švice Costarice, švedske in še nekatere druge. Razumljivo je. da bodo prijave lz ostalih celin nrisnele pozneje, ker se korespondenca vrši pismeno, pa potu;eio p'sma z najhitrejšimi sredstvi vendarle neliaj tednov v vsako simer.
Helsinki je najbolj
severna prestolnica
Če na zemljepisni karti poiščete vse najsevernejše prestolnice, boste lahko ugota. vili, da je glavno mesto republ ke Finske najsevernejša prestolnica na svetu in sploh najbolj oddaljeno mesto od ekvatorja, v kälterem živi državni suveren. Helsnkim so v tem pogledu najbližji Oslo in predvojna ruska prestolnica Petrograd, vendar pa je Oslo pod 60 vzporednikom, Petrograd pa, ki sploh ni več prestolnica velike sosednja države, pa še nekoliko izpod njega.
Vse ostale severne prestolnice so mnoga bi žje ekvatorju. To velja ne samo za Evropo, temveč tudi za Ameriko. Tako n. pr. glavno mesto Kanade Ottawa ne leži bolj severno od našega Zagreba, Washington pa je na istem vzporedniku kakor Atene, medtem ko je prestolnica mandžurskega cesarja Hsinking na višini Rima. Za južno polovico je znano da nad 40 vzporednikom, torej v oddaljenosti Ankare in Madrida od ekvatorja, ni nobenih prestolnic več.
Mesto Helsinki je lahko ponosno na ts svoj rekord, ker ne pomeni samo simbolično. temveč tudi stvarno zmago civilizacije nad zemljepisnimi širinami. Ce bi mogli glavno finsko mesto, siano z zasluženim imenom »bele prestolnice severa«, prenesti po istem vzporedniku za nekaj sto kilometrov proti vzhodu, bi prišlo na južni rt Grenlanda in ne bd. bilo treba iti nč bolj proti severu.
Novinarska mesta
na bodoči olimpiadi
Finski olimpijski odbor je objavil naslednjo važno vest za novinarje, ki se pripravljajo na obdsk XII. olimpijade. Na glavni tribuni olimpijskega stadiona v HeL. sinkih bo prostora za okoli 600 novinarjev, in sicer bodo njihova mesta v višini cilja pri vseh točkah. Ta novinarska mesta bodo razdeljena po enakem ključu kakor na zadnji olimpijadi. Vsak narod bo dobil ustrezno število mest po številčni moči moštva (v Berlinu so dali eno novinarsko mesto za 10 udeležencev). Prired'teljski odbor bo poslal novinarske izkaznice posameznim narodnim olimpijsk:m odborom, ki bodo nato med prijavljenimi novinarji svoje držav© '"zbrali one za olimpllske izkaznice. Po ia-kustvih s prejšnjih olimpi jad bi mogla Ju» gostavija to pot dobiti 8 do 10 takih izkaznic.
Sneine razmere
Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljub-Ijani in Mariboru, SPD in JZSS .. z dne 24. U. 1939 Kranjska gora 810 m: —1, delno oblačno, 25 em snega, sren, sankališče uporabno. barometer se dviga, Rateče-Planica 870 m: 0. oblačno, 25 cm
snega, sren, skakalnice uporabne, Planica Slatna 950 m: 0, sneži, 40 cm podlage. drsališče uporabno, Planica Tamar 1108 m: 0, sneži, 45 cm podlage
Pe« Petelinjek 1440 m: 0. oblačno, 50 cm snega, osojno pršič. prisojno prekop* neva,
Dovje Mojstrana 650 m: —1, delno oblačno, 10 ran snega, sren, Pokljuka 1300 m: 0, sneži, 75 em snega,
Južen, -	•
Bohinj »Zlatorog« 530 mt —2, oblačno, IS
cm snega, sren, Dom na Komni 1520 m: »6, drobno medtfc
. 180. cm snega, pršič. Dom na Voglu 1540 m: —5, (SngfrOfi PVed\ IS S» «S9S«. fi* ---1
L WIND ER:
6
Qspod»J£mpjfo
Roman o Franca Ferdinandu
(Avtoriziran prevod)
Bila je odljudna. Svojih čuvstev ni izdajala nikomur. Bila je osamljena in osamljena je hotela biti. V njenem trdno zaklenjenem srcu so bile zbrane še vse sanje, ki jih je bil oče zbudil v nji. Bile so temne, mračne sanje, herojske sanje, težke od krvi in nasilja. Napoljske in palermske kanonade so bile v njenih sanjah, in bombardiranje Messine. Sanjala je, kar ji je bil oče pripovedoval. Sanjala je o njem, o njegovem zmagoslavju, o njegovi moči in veličini in slavi. Ona edina je bila to slavo videla in doumela.
Svoje sanje je skrivala prav tako kakor svoja Čuvstva. Mož ni smel nikoli vedeti, nikoli zvedeti, da ima samo njeno telo in nič drugega, ne njene ljubezni in niti ne njenego spoštovanja. Tega nedolžnega, omejenega moža, ki je bil neskrbno in z lahkim stopil v zakon z njo, ni mogla ne spoštovati ne ljubiti. Zmerom je govoril samo o ljudeh in rečeh, ki niso bile vredne besede. Bral ji je govore, ki jih je imel kot cesarski namestnik ob slovesnih prilikah, pri odprtju kake razstave ali pri razvitju veteranske zastave. Zbiral je znamke, in izkazalo se je, da ni vedel o ženinem očetu nič drugega kakor to, da je bil dal rajnki kralj natisniti lepe sicilijanske znamke, ki so jih v zbiralskih krogih močno čislali. Njegove krotke, vodenosinje oči so prijazno in vedro zrle vanjo, njegova redka plava brada, ki jo je imela zmerom pred seboj, se ji je zdela pusta kakor rumeno strnišče na poljih, ki so
se širila do golih gorà. Onkraj gorà Je bflo morje.
Morje je bilo le še v sanjah.
Ko je prišla zima, je v nji vse zamrlo. Enako-merje dni in noči je bilo grozno. Sedeli so v pre-kurjenih sobah, ure so glasno tiktakale, to so bili edini glasovi, ki jih je slišala razen plohe nadvoj-vodovih besed. V udobni domači suknji je sedel za široko pečjo, še briti se ni dajal, rumeno strnišče njegove brade je zoprno bodlo Marijo Anunciato, kadar jo je poljubljal. Zapirala je oči in prenašala vse, poljube, objeme, prostodušne pripovedi, ki jih je že poznala, in zaspano prelivanje neutrudljivega moškega glasu, ki je tako odkritosrčno in pošteno prežvekoval.
Nekega dne je bilo princesinega potrpljenja konec. Marija Anunciata je ležala v nočni temi, v temnem tiktakanju visokih, starih nihalnih ur, in ni mogla spati. Vzdignila se je, zbudila nič hudega neslutečega moža in rekla: »Ne strpim Ne strpim. Odtod hočem«
»Odtod? Zakaj? Ali mar ni lepo? Tako mirno in pokojno?«
»Odtod! Proč iz te puščobe.«
»Kam?«
Pomislila je.
»Kamor koli. Samo proč. Na... zastran mene na Dunaj.«
Ze drugi dan sta se odpeljala. Nadvojvoda je med vožnjo ves čas premišljeval, kaj naj reče strogi materi. Kronovino Goriško so mu bili določili za bivališče, prvikrat je delal nekaj na svojo pest. Boječe je stopil pred mater. Boječe ji je povedal, da Marija Anunciata slabo prenaša menjavo muhastega vremena in silovitost burje. Na Dunaju hoče živeti
Nadvojvodinja Zofija je pomislila. »V Gradec pojdeta«, je odločila.
Cesar je privolil. Karel Ludvik je bil presrečen. Gradec, mesto upokojenih generalov, je bil tisti kraj, ki ga je ljubil mimo vseh drugih. V Gradcu
ne bo več edini, ld nosi generalsko uniformo, ne da bi kaj delaL Gradec je bil veliko in mirno mesto, dovolj veliko, da razvedri zbegano ženo, in dovolj mirno, da zadosti njegovi potrebi po idiličnem življenju.
Peljala sta se v Gradec. Marija Anunciata je bila opazila, da je bila na dunajskem dvoru nezaželena gostja. Tehtajoči pogledi oblastne tašče so jo zasledovali. Borba z zlobno staro ženo je bila nesmiselna, saj ni bilo moči ničesar priboriti. Zofij ina oblast je bila zagotovljena. Njen najstarejši sin je bil cesar. Cesar je imel sina. Cesar je imel vrhu tega častihlepnega brata, ki je bil starejši od moža Marije An linciate. Zofiji se Napolitankinega častihlepja ni bilo bati. Vendar pa ni marala trpeti hčere kralja Bombe na dunajskem dvoru. Na deželi, v Gorici ali Gradcu, je bila tudi največja ča-stihlepnica neškodljiva. Omejeni Karel Ludvik ni slutil, zakaj ni smel ostati na Dunaju. Marija Anunciata mu ni odprla oči. Čemu bi mu jih odpirala? Saj ni slutil, kdo je bila.
V Gradcu sta se naselila v palači pod Gradom, v starem baročnem poslopju, ki je bilo vzidano v skalnati hrib. Hiša je stala na koncu slepe ulice. Marija Anunciata si je mislila: »Zdaj sem dokončno zašla v slepo ulico. Moja volja je bila takšna, radovoljno sem si izbrala tega moža in to slepo ulico.«
Nadvojvoda je bü v novi okolici srečen. Prijazno je nagovarjal vsakega upokojenega generala, postal je pokrovitelj vseh plesov, razstav in veteranskih društev, imel je ljudomile nagovore. Ljudje so rekali: »Nadvojvoda je dobrodušen, vrl gospod.« Tako je imel spet lepe dni. Dnevi so bili lepši kakor noči. Marija Anunciata ga je skrbela. O telesnih bolečinah ni sicer nikoli tožila, toda njen nemirni duh ga je plašil. Ni je razumel, zakaj noče biti srečna. Mati mu je bila rekfa: »Za srečo je potrebna skupna spalnica.« Mlada dvojica
je imela skupno spalnico. A videti je bilo, da se Marija Anunciata ne počuti dobro. Časih se je Karel Ludvik zbudil sredi noči in slišal, kako je mrmrala: »Slepa ulica«. Ni se ganil, vlekel je na uho. In spet jo je slišal mrmrati: »Slepa ulica, slepa ulica.« — »Kaj hoče?« je zbegan ugibal. »Saj to ni slepa ulica, ampak najbolj gosposka četrt, ena najlepših palač v Gradcu. Nasproti nas stoji Attemsova palača; ali se je dražestna mlada grofica Attems že kdaj pritožila o slepi ulici?« Ka-terikrat je prebujen začul šepet nespečne žene: »To je neznosno.« Takisto kakor v Gorici. »Hudo zahtevijiva je,« si je mislil. »Kar od sile. Da bi vsaj že imela otroka !To bi ji pregnalo muhe.«
Spomladi je zanosila. Nadvojvoda ni vedel od radosti ne kod ne kam. Ko je zvedel novico, je dal prvemu beraču, ki ga je srečal, pet goldinarjev. Skop je bil, v letu dni vsem beračem skupaj ni razdal dosti več. Sleherno jutro je molil za mlado ženo, za težko pričakovanega otroka. Mimo nobene cerkve ni šel, mimo nobene kapelice, ne da bi pomolil za otroka, po katerem je hrepenel. Zdaj je laže prenašal »muhe« težko razumljive žene, kajti zdaj je bilo vse laže razumeti. Marija Anunciata ni skrivala, da težko prenaša nosečnost; zaklepala se je v spalnico in ni spuščala moža do sebe, in kadar je kaj vprašal in ni dobil odgovora in jo je vprašal, zakaj ne odgovori, je čemerno rekla: »Nisem poslušala.« Vsako noč jo je slišal mrmrati »Slepa ulica« in stokati: »To je neznosno!« Zdaj so mu bili ti vzdihi razumljivi. »Nosna ženska je nosna ženska,« je mislil sam pri sebi. Pri slehernem koraku jo je skrbljivo opominjal, naj bo previdna: tako šibka je bila, tako nežna, nič si ni prizanašala, jahala je divje konje, tolikanj nespametno jih je podila, da ni mogel brezumne jahalke nihče dohiteti. »Vraga ima v sebi,« je v skrbeh ugibal nadvojvoda. Nehal jo je opominjati. »Vse je v božjih rokah,« je vdano mislil sam pri sebi.
MALI OGLASI
Kam pa,kam ?
Beseda 1 din, davek 3 <lin za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Gostilna Putrich
priredi danes zvečer in jutri domačo zabavo s plesom Jzborna vina, gorka in mrzla. jedila. Vljudno vabljeni.
3727-18
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj či znesek 17 din
• Akviziterje
»narljive, iščemo za mesto Ljubljana. Vprašati pri zavarovalnici Sava, Sv Petra Cesta 2-JL	2530-1
Okrožni urad za zava io vanje delavcev v Ijjub ljani razpisuje mesto
upravitelja
jstl svojem okrevališču j^Jadraru na Babu. Pro-«siici morajo Imeti za vodstvo penzije predpi ea.no strokovno izobraz I», morajo biti vešč. tmega svetovnega jezika (po možnosti uemžčine i %r govoru in pisavi ln morajo biti lzvežbani v pisarniškem poslovanju Interesenti naj vlože prošnje, opremljene z ■vsemi potrebnimi listi-Xiainl ln spričevali naj pozneje do 1. marca 39 Prepozno vloženih proženj urad ne bo upo Èteval.
Vsa podrobna pojasnila prejmejo interesenti v pisarni urada so t ta št. 201.
3442-1
Iščemo strokovnjaka
ki je pripravljen osnovati ia voditi tovarna platna. Ponudbe na ogi. odd. Jutra jod »Platno«.
3641-1
Dva vlagal ca
'(ajnlegarja) ter več tkalcev 2i težko platno sprejme Mo-jfcvoz, Grosuplje.
3594-1
Služkinja
vajena vseh gospodinjskih poslov, prvovrstna kuharica, z znanjem nemščine, se sprejme k mali drož:ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranjcu
3639-1
Knjigovodjo
išče malo podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpokojecec 10«.
3673-1
Natakarico
pridno in pošteno iščem 2a dobro idočo gostilno v Ljub ljani. Nastop takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3714-1
Pošteno služkinjo
čisto in hitro, za vsa hišna dela iščem za 15. marec. Ponudbe s podatki na ogl. odd. Jutra pod »15. marec« 3707-1
Začetnico za pisarno
za pisarno, s trgovsko šolsko izobrazbo in znanjem italijanščine in nemščine takoj sprejmemo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pridna začetnica«,
3706-1
Dva slaščičarska
pomočnika
takoj sprejmem. A. Kern, tvoroica čokolade ia keksov v Kranju.
3690-1
Velik hotel
išče prvovrstnega šefa sale za vodstvo velike restavracije in kavarne, .sposobnega za sestavljanje najfinejših banketov, z znanjem jezikov in z finim obnašanjem. Po mdbe s sliko na ogi. odd Jutra pod »Ia moč«.
2147-1
wm
ENO- IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
J\r. (JbbwL ncaifi 23
Kakor doma se počutite
ko posečate NOVO KUHINJO
katera Vam nudi vedno kvalitetno sveže pripravljena jedila. Se priporoča lastnica
Kmetič Terezija
(GL Ih. Rotman i
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
93
»Te-le pa ujamem!« Je vzkliknil In aačel s tem, je najprej s streljanjem pognal leve v beg. Nato so oklestili bližnjemu drevesu veje, izpodžagali deblo iin ga v nagnjenem stanju privezali k drugemu drevesu. Kapitanovo ostro lbodalo so obesili tako, da se je dotikalo vrvi, ki je spajala drevesi, na tla so pa položili štiri gnjati, ki so jih lepo v yrsti privezali h količkom. _
Službe išče
Vsaka beseda SO par davek 8 din. za šifro aH dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Samostojna
kuharica
dobro izvežbana, z večletno prakso vajena sezone in boljše gostilne išče sezonsko službo ali službo v boljši gostilni. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3685-2
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Jaffa pomaranče
sočne, sladke, na zalogi v veletrgovini južnega sadja, Ljubljana, Tyrseva 48, tel. 34-48.	3766-34
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din
Cepljeno trsje
sadno drevje, divjake, nudi Franjo Žiher. Zamušani, Sv. Marjeta-Moškanjci. Zahtevajte cenik.	3691-6
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Štedilnik
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Štedilnik«..
3632-7
Norec
(Federhammer) mali, kupim. Ponudbe pod »52308« na Publicitas, Zagreb.
3638-7
Avto, moto
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Ardi 125 ccm
BS A 350 ccm in Ford avto zelo poceni naprodaj. Li-kalnica, Ljubljana, Vegova ulica 12.	3767-10
Tovorni Ford
amerikanski BB 4-cilindrski 3 tone, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Bri-celj. Rogaška Slatina.
3627-10
Kolesa
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Letos
imam veliko izbiro najboljših koles ter šivalnih strojev sigurnim na obroke Šket Vransko.
3543-11
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje aaslova S din, najmanj ši znesek 17 din
Pletilni stroji
Jt. 8160-70 cm druge, na prodaj. Haušild, Tovarniška 27.	3712-29
Beseda 1 din, davek 3 din za Šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din
Hranilne knjižice
posojilnice Zagorje ob Sari kupi takoj in plača najbolje. Bančno kom. zavod t Mariboru, Aleksandrova 40.	3747-16
Kompanjona-ko
za večji novo zidani hote! iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutca pod »Kino hotel«.
3675-16
Vloge
na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodnejše.
Posojila
dajejo proti zadostnemu kritju in
vrednostne papirje kupujejo, prodajajo, lom-bardirajo in posojajo.
Hranilnica dravske banovine
Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje.
3718-ld
Kupim ček za
Francijo
do 1500 frankov. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3711-16
Beseda 1 din davek < din za šifro ali dajani* naslova 5 din Najmanj 61 znesek 17 din
Pekarna
v letoviškem kraju Gorenjske se odda ugodno v najem, v hiši poleg mlekarna, ki bi se obenem obratovala.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Ugodna prilika-«
3733-17
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Prodam hišo
z velikim vrtom v Gerbiče-vi ulici 26, ali pa, po dogovoru, samo stavbno parcelo.	3729-20
Hiše
trgovske in stanovanjske ter stavbene parcele nudi v ugo den nakup Pristavec Franjo, real pisarna, Ljubljana Er javčeva c. 4a.	96-20
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Trisobne stanovanje
s centralno kurjavo v mirni hiši, išče starejši zakonski par (bre2 otrok) za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«.
3589-21a
Dve prazni sobi
sončni s strogo separiranim vbodom oddam. Uporabni tudi za pisarno. Krakovski nasip 26.	3715-23
Sobo
s posebnim vhodom, sončno, v centru mesta oddam. Naslov v vseh posi. Jutra.
3684-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
solnčno, lepo takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3700-23a
Razno
Trgovskega pomočnika
nanufakturista, vojaščine prostega, zmožnega samostojno voditi trgovino se sprejirj». — Ponudbe na podruž. »Jutra«, Maribor, pod »Samostojen«.
POCENILI
smo znatno vsa zimska oblačila površnike, Huber-tuse. perilo itd
Presker,
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14
CONTINENTAL
mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA, Prešernova 44.
MARIBOR, Vetrinjska 30.
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59.
K


Od prvega koraka
^ffl/HBfSffP
Opremljeno sobo
strogo separirano za dve o-sebi in za eno osebo oddam. Nebotičnik V. nad.
v 3705-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 5 (Rimska cesta) pritličje desno.
3743-23
Dve mali sobici
oddam po zmerni ceni. Židovska 6-1.	3737-23
do
poslednjega
za masažo
DIANA
. : FRÀNC0SK0 ŽGANJE
KREPITE ORGANIZEM,
a Vi ooste ponovno postali energični in deia-■posobnl »KA LE-FLUI D« regulira lzločevalno leiovanje vseh žlez Krepi ves >rganizem tn pa uravnoveša živčni sistem tako da postane človek zopet aktiven v življenju in delasposoben brezplačno detajlno literaturo z&mevajte Beo ;rad, Masarykova 9. Miloš Markovič »RA-LE-FLUID. se dobiva v lekarnab 8 br 10.537-33
JAVNA ZAHVALA.
Štejem si v svojo dolžnost, da se na tem mestu javno zahvalim gosp. docentu dr. BOŽIDARJU LAVRICU, šefu primariju H. kirur. oddelka splošne bolnice v Ljubljani, za izvršeno težko želodčno operacijo, ki je trajala nad dve in pol uri, za požrtvovalnost in veliko pozornost. — Istotako se iskreno zahvaljujem gosp. primariju dr. Guzelju in asistentom gg.: dr. Arku, dr. Peršiču, dr. Dergancu, dr. Pogačniku in častitim sestram istega oddelka za veliko pozornost
in nego.	_
Kamnik, 25. februarja 1939.	MIHEJER NIKOLAJ
IŠČEMO
najprej kot pomožno moč, potem sa samostoino udejstvovan je
mlajšega gospoda
do 30 let, Jugoslovenskega državljana ali inozemca z dovoljenjem za svobodno zaposlenje za našo barvarno, (za prejo in blago) impregnacijo in oplemenjivanje. Večletna praksa in teoretično znanje zaželjeno — visokošolska izobrazba ni absolutno potrebna. — Samo pismene oferte na Industrijo platnenih izdelkov d. d., Jarše pošta Domžale._
Sestanek celjskih kulturnih delavcev
Ustanovitev podružnice mariborskega Umetniškega kluba
Ugledni celjski znanstvenik in publicist vladni svetnik g. Emilijan Lilek je sklical te dni v klubsko sobo hotela »Evrope« v Celju plenarni 6estanek širšega odbora Celjskega kulturnega tedna. Vladni svetnik g. Lilek je sklical sestanek kot podpredsednik GKT na podlagi ogromne večine kulturnih delavcev, ki so sodelovali pri lanskem sijajno uspelem Celjskem kulturnem tednu. Sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan, je otvorik tn vodila namesto obolelega sklicatelja ga. Eia KaLanova.
Gosp. Franjo Roš je v zelo zanimivem in tehtnem referatu opisal složno, požrtvovalno in uspešno delo celjskih kulturnih delavcev v lanskem Celjskem kulturnem tednu, ki slej ko prej zastopajo stališče, da je treba to bazo brezpogojno ohraniti in nadaljevati složno kulturno delo. To stališče zastopa ogromna večina kulturnih delavcev CKT. Lanski kulturni teden je polno dosegel svoj namen, da se združijo vsi celjski kulturni delavci in da se na najlepši način dokumentira slovenska kulturna skupnoßt. Po lanskem CKT se je pokazala nujna potreba, da se ustvari stalen forum, ki bo povezal vse kulturne delavce v isti skupnosti, v katero jih je povezal lanski CKT. Osnovalo naj bi se društvo, v katerem bi bila vodilna volja in delo onih, k' sosbili v lanskem CKT vodilni. Tak naslednik Celjskega kulturnega tedna bi bilo Celjsko kulturno društvo, če bi nudilo jamstvo, da se bo delo nadaljevalo na isti bazi in z istimi cilji kakor v lanskem CKT. Letos 31. januarja pa se je osnovalo Celjsko kulturno društvo, čigar ustanovni občni zbor je pokazal, da to društvo nikakor ne more biti pravni naslednik ali dedič dela in imovine onih, ki so lani sodelovali pri CKT. Na ustanovnem občnem zboru Celjskega kulturnega društva je bila navzoča v velikem številu mladina, ki nima s celjskimi kulturnimi delavci nobene zveze, šolska mladina, obrtniški naraščaj, cestni poinetači itd. Od teh so dobili vsi, ki so bili lani pri CKT vodilni, nezaupnico in 6ploh niso bili pri-puščeni v odbor novega društva Pokazalo se je, da ne mara imeti Celjsko kulturno društvo nobenih stikov s celjskimi kultur-
nimi delavci, ki so sodelovali pri CKT, in da ne ref lok tira na njihovo sodelovanje. Ti celjski kulturni delavci ne poznajo politike ,n strankarstva, marveč samo složno kulturno delo. Zato je treba poiskati forum, ki bo imel absolutno nadstrankarski značaj in bo prirejal pomembne kulturne prireditve, saj je danes bolj kot kadaj potrebno, da se čim večkrat in čim krepkejše afirmira sdo-venska kultura. Zato bi bi'o najboljše, da bi se osnovala v Celju podružnica mariborskega Umetniškega kluba, s katerim so že navezani stiki. Celjska podružnica naj bi imela popolno avtonomijo in samostojnost. Letos bo v Celju II. celjski kulturni teden.
Gosp. prof. dr. Strmšek se je pridružil predlogu, da bi se osnovala v Celju podružnica mariborskega Umetniškega kluba. Značilno je, da mnogi, ki so pri ustanovitvi Celjskega kulturnega društva ubrali tako svojevrstno pot, tega sami ne odobravajo več. Na predlog g. prof. dr. Strmška je bilo soglasno sklenjeno, da se osnuje v Celju podružnica mariborskega Umetniškega kluba.Premoženje Celjskega kulturnega tedna preide iz Celja v Maribor in se upravlja tam docela samostojno in sicer za Celje. Če bi celjski člani mariborskega Umetniškega kluba kdaj osnovali v Celju samostojno društvo, bo Umetniški klub v Mariboru takoj izročil to premoženje celjskemu društvu.
Na predlog g. dr. Doboviška je bilo sklenjeno, da kulturni delavci, ki so lani sodelovali v Celjskem kulturnem tednu, sog lajšajo v naziranju, da ni Celjsko kulturno društvo v nikaki zvezi s Celjskim kulturnim tednom in ne predstavlja nikakega naslednika ali nadaljevanja CKT ter da Celjsko kulturno društvo nima pravice zastopati kulturnih delavcev Celjskega tedna.
Po stvarni debati, v katero so posegli gg. Gerlanc, Sadar, Cerar in prof. Fink, je bü izvoljen odbor, ki bo vodil priprave za ustanovitev podružnice mariborskega UmetnW skega kluba v Celju, V tem odboru so gg. Roš, prof. dr. Šijanec in akad. slikar Sirie.
Sestanek je potekel v najlepši slogi celjskih kulturnih delavcev in je bil tudi vso. bin&ko na višini.
Mesarji in rudarji v črnem revirju
Slika življenskih razmer v Trbovljah
Statistični podatki trboveljske občinske klavnice za leto 1938. nam kažejo, da je postopno zboljšanje gospodarskih prilik v naši občini, ki se kaže predvsem pri pridobitnih slojih in dobro zaposlenem delavstvu, vplivalo tudi na potrošnjo mesa in mesnih izdelkov. Po občinskem veterinarskem izkazu je bilo zaklanih: leta 1937: 20 bikov, 227 volov, 790 krav, 169 telic, 753 telet, 1326 svinj in 50 komadov drobnice, leta 1938. pa: 22 bikov, 341 volov, 710 kra,v (50 klobasa rie), 175 telic, 735 telet, 1555 svinj in 42 komadov drobnice.
število zaklanih volov se je povečalo za 114, število krav pa zmanjšalo za 80 glav, kar dokazuje, da se je v toku lanskega leta zboljšala pri nas kakovost mesa. Vzrok temu zboljšanju je iskati predvsem v ostri konkurenci mesarjev, katerih število je poskočilo že na 18. Večina njih prodaja meso razne kakovosti, marsikateri od njih pa prednjači z prvovrstno kvaliteto. Čeprav se je zaradi ponovnih navodil in opozoril veterinarske oblasti naš po» trošač mesa začel sicer že zavedati, da sme za dobro ceno zahtevati tudi dobro meso, se še vedno čujejo pritožbe, da se drugo in tretje vrstno meso prodaja za prvovrstno ter se tako kupec oškoduje na kakovosti kakor na ceni To se dogaja zlasti v delavskih okrajih. Vzgledi nekaterih tukajšnjih vzornih mesarij slabo vlečejo. Menimo, da bi ostrejše veterinarsko in čestejše policijsko nadzorstvo posameznih obratov izdatno odpomoglo temu ne-dostatku, posebno pa bi se temu lahko uspešno postavil v bran potrošač, če bi bfi bolj disciplinirali ter bi za odgovarjajočo ceno zahteval predpisano kakovost mesa.
Po podatkih o zaklani živini za leto 1938 iznaša pri kalkulaciji, da imamo v občini 14.000 konzumentov mesa, mesečna rotrošnja na osebo govedine l1/« kg, letna potrošnja teletine na osebo 3 kg, mesečno svinjine na osebo 1 kg. Skupno tenaža dnevna potrošnja na osebo 10 dkg. Potrošnja mesa Je v lstini še večja, kajti zlasti letos se je poklalo morda polovico več prašičev doma brez veterinarske eviden-
ce. Sicer pa je že gornja številka zziak, da je trboveljski želodec mesojedec, čim so gospodarske razmere med delavskimi in pridobitnimi sloji količkaj zadovoljive. Zlasti je dobro plačani rudar postal precejšen po trošač mesa. Navzlic trenutno dobri konjunkturi pa bi se moralo paziti na odgovarjajočo oblastveno regulacijo mesnih cen v Trbovljah, ki so absolutno previsoke. Glede na to, da je v zadnjih mesecih znatno padla cena žive živine, bi se morala sorazmerno znižati tudi cena zaklane živine, če primerjamo trboveljske cene mesa s cenami v Laškem in Celju, moramo ugotoviti precejšnjo razliko v našo škodo. Tam se n. pr. prodaja prvovrstno volovsko meso po 10 din kg. medtem ko se pri nas z malimi častnimi izjemami prodaja za isto ceno drugo in tudi tretje-vrstno meso. Laško in Celje prodajata teletino (ledvično pečenko) po 12 din, pri nas 16 din teletino brez kosti v Laškem yo 16, v Celju 18, pri nas 20 din kg. Tudi svinjina je pri nas predraga, saj se boljši kosi prodajajo celo po 20 din kg, medtem ko je drugje dosti cenejša. Prednje cene označujejo Trbovlje kot enega najdražjih krajev > Sloveniji, kar nikakor ni v skladu s socL<-no strukturo gmotno šibkega prebivalstva, pocenitev mesa je torej upravičena zahteva Trboveljčanov, našim mesarjem pa bo kljub nižji ceni pri večji potrošnji ostal še vedno lep zaslužek.
Klanje se vrši v higieniöni občinski klavnici, ki je ena najlepših in najmodernejših na podeželju. Lansko leto je klavnica stavila v obrat nov ozonov aparat, ki pre-prečuje prehitro razkrajanje mesa, zlasti v poletnem času. Pristojbine klavnice ss mesarjem zdijo sicer previsoke, vendar so socialno utemeljene. Klavnina je ostala neizpremenjena: 0.55 din za 1 kg govedine in 0.75 din za kg svinjine (čisto meso), v to pristojbino je všteta uporaba vseh moderno in higiensko urejenih klav-ničnih prostorov, tople in mrzle vode in električne razsvetljave. Klavnica je samostojno občinsko podjetje, ki se vzdržuje od pristojbinskih dohodkov ter je tudi lansko leto bilo v svojem proračunu aktivno,
1M* ms* mmjsum> m mrnàLmmjmi&Jìm » *****